0 socijalnem vprašanju. (Iz govora dr. Kreka na Gomilskem.) Vodilne misli izbornega govora, katerega je imel prvi slovenski socijolog dr. Krek na Gomilskem dne 25. julija, so bile približno te-le: Prav z veaeljem sem sprejel povabilo svojega prijatelja tu iz soaedne župnije in sem prišel med vas, da vam tu, kjer je najbolj potreba, nekaj izpregovorim o socijalnem vprašanju. Najprej mi dovolite par opazk! Tujec, Kranjee, prihajam k vam, a arce mi bije za vas in zato mislim, da kamor srce zamore seči, tja tudi noga vsakega Slovenca slobodno prestopa. Hud nasprotnik pohaja slovensko zemljo, hodi okrog kakor se razteza dim in vse skuša za-se pridobiti; naša dolžnost pa je, da gremo za njim in podueujemo ljubo alovensko Ijudstvo. Dragi prijatelii, s tem sodim. da sem opravičil svoj prihod! Postavil sem ai za nalogo svojega življenja kolikor bo raožno delovati nat6, da se bo zboljšalo stanje kmečkemu in delavskemu atanu; radi tega sem napovedal hud boj svojemu nasprotniku, socijalni demokraciji, na Slovenskem. Po tem preidem na dnevni red. Govoriti mi je o socijalnem vprašanju in o sccijalnih demokratih. Kaj je to socijalno vprašanje? Naj vam tu navedem jeden izgled! Ako n. pr. kak človek boleha v glavi, je zabuhel, ima v srcu vedno silno vročino, v spodnjem telesu pa je rarzel, tedaj pravimo. da ni zdrav. Kri se prav ne pretaka v njem in treba je misliti, kako bi ga ozdravili. Ravno tako je z današnjo družbo. Bolna je, ker se gospodarska kri prav ne pretaka v njej. Nekaleri, zlasli židje, imajo veliko bogastvo, drugi pa zopet nič. Tako se velikanski vrsti delavcev slabo godi, nič si ne morejo prihraniti, od dne do dne jim gre slabše in poslednjič popolnoma propadejo. Jednako je ludi s kmetOin. Naš kmet mora nositi največja bremena; država njega najbolj izsesava, ker ji mora plačevati velike davke in mora vzdržavati tudi naša mesta, kamor pošilja svoje najboljše pridelke. In naša mesla, odkodi so zidana? Odkodi so obrtna središča? Kmet jih zalaga, kmet skrbi za nov naraščaj. Kaj pa kmet dobiva zato iz mest? Pohujšanje, novo pomoč svojemu poginu. Kaj pa država daje kmetu? Zdi se, kakor da bi bila država zato tu, da bi spravila kmeta na beraško palico. Zdi se, kakor da bi bila zat6 tu, da bi mu vzela vso duševno moč, ga izpodkopala ter ga popolnoma uničila. Na ta naein vidimo, da je bolna naša družba. Bolna je tudi glede obrtnikov. Kako imovit, imeniten je bil nekdaj obrtniški stan! S kmetov so prihajali mladeniči v mesto, kateri so se hoteli izučiti v kakej obrtniškej. stroki. Po pridnosti in vztrajnera delu so postali pomoeniki, položili so temelj srečnemu pozemeliskemu življenju. Dandanes pa je med njimi veliko revežev. Vsak človek ima pravico napraviti tovarno za to ali ono obleko. Ondi dela sicer ceno, a zelo slabo obleko in s tem uniči stotine obrtnikov, ki nikakor ne raorejo tako po ceni delati. Iz teh splošnih opazk se razvidi, da imamo prav, ako pravimo, da je družba bolna. Pri tem pa poglejmo še one stanove, katerim se dobro godi. To so ljudje, ki se z delom prav malo, ali nič ne pečajo, tembolj pa s špekulacijami. Na borzi izsesavajo iz ljudstva Se tiste bore krajcarje, katere si to po poštenem potu zasluži. Bogastvo teh ljudij, ki so večinoma židje, vedno bolj raste, med tem, ko nižji stanovi propadajo. To je krivica! Poleg tega imamo uradnikov veliko preveč. Veliko tega dela, ki ga izvršujejo uradniki, bi ljudje lahko sami opravili. Uradniki so tuji činitelji, tuje Ijudstvo, ki niso v nobeni zvezi z narodom. Popolnoma opravičeno bi bilo, da bi kmetje manjše tožbe n. pr. zadruge — - sami med seboj poravnavali. Če bi kmet pri takej tožbi izgubil, bil bi sicer nekaj časa žalosten, a tolažil bi se s tem, da ni nič denarja zapravil. Koliko pa dandanes kmetje zatožijo! Uradnike pa varuje vojaštvo, katero stane nebrojno denarja. To ne more tako dalje iti; ireba je delati na to, da nižje ljudstvo pride do svojin pravic in do večjega zaslužka. (Dalje prih.)