gospodarske, obrtniške in narodne. v Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr poâiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. *20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 10. februarja 1864 Gospodarske stvari. Zakaj neki goveja živina tu in tam hira? skupaj 61. Slavonija zgubil vsem skupaj je dosihmal Hrvatska in goved C. kr. deželna general-komanda zagrebška 30 Najbolj je tega to krivo, da je premalo dobrih bikov ali juncev za pleme; vrh marno glestajo, slabo redé. tega pa se se ne- naznanja, da se poslednji čas govej prikazala v Ogulinski polkovini br. 3 in tudi jan kuga ni na novo v Broda voja ne ? sicer je , razun Drugo je to, da navadno gospodarji več živine redé, kakor imajo nega zemljišča, klaje. GostaČ, ki mma redi eno, dostikrat tudi ne pedi last-po dvoje kóz! Klaje jima ne kupuje, polja tudi v naj em ne jemlje. Po drugi poti redi svojo drobnico! Prazne in gole lehe na lepih deteljšcih so nam priče, od kod si krme živinčet zbolelo. Najhuj jaški občini Petrinjski celó malo .je omiŠluje , da čez zimo preredi svojo živino , poleti jo pase pa ob stranéh omejkov in trat, od kodar se zaleta mnogokrat v njive, najraje jih pase ob mejah poljskih ških občinah Kostajnice in lavonske meje, v kuga zdaj le v Brodski polkovini br. 7 in v Gradiškanski br. 8 na teden še zbolelo po 200 do 300 vojaška g vrančnici 536, ovác 1531, kóz 190 iz sosednih nahii turške Bos 3r jih Po kugi je dosihmal zgubila 18.462 goved, po ne ve; to pa je gotovo ? da imajo ondi kuge se inč gotovega v se dosti 5 y ki so blizo lesovja, in škoda ? ki jo on kozami prizadene ? se divji tu k a j potihne tu in tam, pa se zopet prikaže, čeravno bolezen mnosro s svojimi sama ni več tako strupena kakor je izprva bila zvenni pripisuje Kajžar s živinčet prebolí. Okoli Šaraj ? še hudo razsaja svojim malim vrtom in poljem za kaka dva mernika posestve redi kravo, dostikrat s teletom vred. goni svoje živinče s soseskino čedo na občine pašnike Ce tudi atoroKtiaiiske stvari. SI o v uju iJi viav^v o owov>oi\iiiu vjVskjlkj na ^uv^jiiu ^/aonirvu^ - # vendar pri vsem tem ni nikdar v stanu potrebne 'UiHHiO OiJC (petrOlOiliU) nova velike hvale klaje za zimo pripraviti, zato jo spomladi, komaj da sne g skopní, na še rujave pašnike spušča. Kako ne bi hiralo tako zanemarjeno živinče, akoravno mlado in zdravo? in kakošen zarod more priti po tako zamorjeni v • • • O ' živini r Da tudi veči posestnik bolje opravi, ako manj živine ima vredna sveeava. Dragi gospod župan î VTprašate me: kaj neki je tišti „petroleum" ki y pa jo bolje redi, je jasno kot beli dan y T^xv^vv, . J ^ I J^ „ť ^ V X V 1 U U lu , XVJ so ga toliko začeli rabiti za svečavo, in po kterem se je pripetilo že veliko nesreČ? Rad Vam odgovorim na to vprašanje, ker vem, da še več družim, kterim je to zakaj gnoj se ne množi po ste vilu živine, ampak po obili klaji; manj živine pa bolje rejene ti donaša gotovo več mleka in okusnega mesa, kakor cela truma slokih (ku-mernih) repov; zarod od dobro rejene živine je krepák in močán. olje neznano, bode dobro došel ta odgovor. Odgovarjam da Vam pa še posebno rad zatega voljo, kdaj je to olje nevarno , kdaj pa je brez vse nevar- razjasnim, nosti in^tako nedolžno kakor Čujte tedaj ! naše laneno ali oger- sicno. Zemlja naša prečudne stvari hranuje v svojem In vendar nahajamo toliko kmetovavcev 7 ki na- krilu. Premog (kamno oglje) poznate; pa še več druzih podzemeljskih smolnjakov je Al ni namen moj, da bi sprotno ravnajo! Marsikter gospodar bi po velikosti svojega zemljišča utegnil le 4 goveda s pridom rediti pa jih redi y zdaj več Vam razkladal o teh stvaréh, ki so jih stvorile prečudne podzemeljske fabrike. Prestopim tedaj ali repov, da jim dostikrat, posebno po suhih poletjih, v hribih po peščenih in kamnitih krajih, pozimi druzega pokladati nima, kakor pusto slamo, ktero mora dostikrat še celó s strehe puliti. Po takem gospodarstvu ni čuda, da hira goveja kar naravnost k Vašemu vpraŠanju Petroleum napol grška napol latinska bese pravi po nemsko ^Steinohl, po slovenski Je seda kamno olje, skalno olje, tudi kamna kri. zivma ! pa to olje ali navadno (borno) olje; tako je gosto, rudečkasto- ali črnikasto-rujavo , zoperno po duhu ki goveji kugi. iz razpoklin nekterih gorá ali skal z vodo vred priteka in na vodi plava. Nahaja se v gornji in doljni Avstrii, v Tirolih, na Ogerskem, Erdeljskem itd., posebno ve- Po sporočilu kr. namestništva v Zagrebu od 30. liko ga je v izhodni Indii itd., kjer ga rabijo za sve-januarja je bilo po poslednjih naznanilih v zagrebski čavo pa tudi za marsikaj druzega; — žlahno kamno županii v Cvetkoviću v Železnem 5, v Mahovem 2 olje > ki ga tudi imenujejo zemeljsko nafto (Berg- v križevski županii v Ivaneu 2, v malem Otoku naphta), je veliko čisteje, prav redko, rumeno kot vino in bolj prijetnega duha; vname se kaj rado. Sila veliko — v požeganski županii v Březnici - rovitiški županii 45 goved za kugo bolnih y v vi-tedaj je tacega olja v nekterih krajih — v Ameriki posebno kjer parnim maŠinam kurijo s tem oljem, ki je za dve tretjini cenejše memo premoga raznih iz nedozirne množnosti podobnih pa vendar prikazni vzdigajo kakor holmi, na ktere solnce sije To krasno olje, ki slovi zdaj po svetu kot naj- vidimo v tistih velikih junacih, na ktere zgodovina le psa luč, dohaja nam iz Amerike. Lansko leto so ga okoli 10 milijonov centov iz Amerike v Evropo pripeljali. Ali Vam ni to dosti jasen dokaz kako brezkončne niti , da v svojem težavnem, bojevitem pri- potem nekoliko počiva téku. penja svoje Svétovna zgodovina zapisuje v svojo knjigo vse imena vredne prido-slano je že to olje in bode še zmiraj bolj, ko ga bote bitke posameznih ljudi, oči pa ima vedno obrnjene na tudi Vi po kmetih v vsaki bajtici za svečavo veliko celoto, in z vrstečim, v red devajočim duhom ci- imeli. Stavim, kolikor Vam Je drago, da brljavih lešerb Vam povsod svetilo kamno olje ! plinovo (gazno) svečavo utegne spodriniti. bode namesti ločene posameznosti zopet zbira v viši pojem , ter od- In V se Funt o ci- ščenega kamnega olja veljá le 34 ali 35 nov. krajc. funt ogeršičnega ali lanénega olja pa tudi toliko. Pre- družene imetke prilašcuje vzornej celoti , ktera je pa zopet zgodovina torej z vesto shranja vse vzorno blago samo ud na verigi vsega Človeštva. Svetovna rajtali so, da luč kamnega olja, ako gori s toliko svit- lobo kakor 6 sveč (Milliovih), veljá za uro malo čez nov krajcar, z manjso , kar ga je obrodilo v kacem času, v kakej deželi in pri kacem narodu, in spravlja vsacemu ljudstvu, v njem pa vsacemu posamezniku njegovo last in njegov delež, svetlobo pa še cei krajcar ne. ter za trud in delo plačuje s Čestjo in slavo ali ker se Je Dosihmal so se nekteri bali tega olja, slišalo o mnogih nesrečah. Al, dragi župan, vsega tega se ni celó nič bati, ako se rabi očišćeno (rafinirano) pa slabo rabljene kreposti kaznuje sè sramoto in zaniče-vanjem, pridobitke vseh zopet vracuje vsemu človeštvu v lastnino , ter skrbi olje. Kako to? bodete vprašali. Lej-te! to je tako-le: y da se nic pravega Kamno olje, ki ga dobivamo iz Amerike j obstaja ? blaga ne izgubi, da ne izgine z naše zemlje nobena v nebesih rojena misel. Zgodovinar mora najprvo razumeti pri narodu nje- iz dveh tvarin (stvari): ena je tako imenovana nafta druga je pravo kamno olje. Obé te tvarini gorite ; gove narodne posebnosti, potem razmerje obé ste si sicer podobni in sorodni, in vendar je med z nafto in kam nim oljem velik razloček. Nafta je štvom sploh. drugi m i narodi in poslednjič razmerje s člove- kakor éter neka izhlapljiva ali izdišljiva stvar; kadar Kar se tiče prvega, mora najpoprej dobro pogle se pritakne temu hlapu ali plinu goreča sveca ali kar dati, kake lastnosti ima dežela, da bi zvedel, koliko so si bodi gorečega, se hipom a užge hlap, in nafta pripomogle tla in solnce, reke in gore ali mogočno s pl am en om gori, dokle r jo je kaj v olji. Zato morje, da se je narod v svojem izobraževanji tako za- suknil, da je privzel svoje sedanje nagibe in običaje, y nafta tako ne varna, ker lahko ogenj z velikim plamenom napravi krog in krog. Al ta nevarnost se lahko in popolnoma vzame si- těsno zrasten z in da se je lotil sedanjega delà in živenja. Clo vek je rovemu kamnemu olju, ako se mu odžene nafta, naravo, ktera ga objemlje , in celó du- to da se olje očisti sodo, olje nafte > ki se Ševni pridobitki vsacega naroda, ako mu niso od drugod vjame v posebno po- prineseni, imajo tudi nekoliko korenin v lastnosti svoje pa potem samo, cisto ostane. Tako ociščeno (rafinirano) kamno olje je tako brez vse nevarnosti zemlje in sicer , dasitudi so pomagali še drugi vzroki, rod, duševna obdarjenost, izobrazna sposobnost in pri- kakor v s ako drugo olje. Glavna stvar je tedaj, rojena duševna mér. Zgodovinar se tedaj mora vedno da si kupimo od poštenega trgovca ocišcenega ka ni- še lahko vsak sam prepriča pa je ne ga olja, kterega se dobi povsod na cente. Da olje res očišćeno, skledico vlite nekoliko kamnega olja, pa prižgite košček držati zemljopisca, mora s človekom popisovati vse, kar je okoli njega, mora dokazati, v kako živej zajemnosti je ljudstvo z deželo, v kterej biva. Nobenemu narodu pa ni dano , da bi v teku svo- papirja ali trsko in držite jo nad oljem. Ako je olje jega živenja samo val, ampak srečati se mora z drugimi ; v* v v sirovo in ni oeisceno, pri tej priči se vname nafta poskušati mora ž njimi svoje kreposti > da se mu tako in tudi olje se užge; ako pa je olje očišćeno, Vam obudé njegove moči in sposobnosti. To srečavanje pak bo pogoril sam papir ali trska in olje se ne uzge To so gotove skušnje, po kterih nikogar ne To ali ali sovrazno y more oslepariti goljufen barantač s sirovim oljem. trdi tuđi zagrebŠki ,,Gosp. List", po kterem Vam bodem pa mirno, in in potem rodi vojne in osvoj it ve, delà pogodbe in trgovske zveze. Bodi-si pa to ali uno , oboje omiko povzdiguje > množi m drugi pot še nekoliko več o tem povedal svetilnicami (lampicami) ravnati pri tej svečavi. kako Je s V r e d n i k. bogati. Vojne in orožje imajo obilo svojega prostora v zgodovini, posebno v krepkej mladosti raznih narodov, in če y zgodovina tudi ne govori samo o njih y in ce se Haj Zgorîovinske stvari. % ^^^^^^^^ _______ _____ je zgodovina? Kako se piše zgodovina? Spisal in govoril v Čitaliiici ljubljanski dr. E. H. Costa. (Dalje.) Splošna svétovna zgodovina pak se povzdi- nad vse kraj e > nad vse case. njej dobiva po- v zvezi z samezni člověk svoj zgodovinski prostor drugimi ljudmí, ki so poklicani k enacemu namenu, in ki toraj hrepené, da bi prišli do enacega konca, zveze se po jeziku in po rodu imenujejo narod tudi kažejo le za važnejše znamenja narodnega živenja poleg mirnih činov in poleg duševne delavnosti; vendar se jim njihova vrednost in pomen mora neokršen hraniti. Boji so čini možatih narodov, v vojni se v naj-silnejšej obilici razodeva národová krepost; vojna brani mekužnosti in toposti v deželo , ter hrabremu in srč-nemu možu obeta nastopke slavnih del. In kakor je v človeškem živenji veličanska in plemenita podoba tišti zemski sin, ki se z osodo in s trpkimi britkostmi krepko i t V J 2 * » ^ 1 • 1 ' v ' ----1---- - bon, ce tuai svoje uleže, da na-nj celó poezija često naslanja vzorné stvaritve, tako tudi pri pravem zgodovi zakonih in ustavah država Take , po narji stoji vedno v prvej vrsti narod, ki se juje bori in bo- pa naj potem zmore ali slavno pade. Vojna pa , po svojem razmerji z tudi narode preseljuje in mesa ter množi duševni za- Bogom verske družbe. Časi^se združi vse živenje klad z novimi plodovi; in da-si podira poprejsnji red, in prizadevanje kacega naroda samo v enej velikanskej pa izobražene města zasiplje v razvaline; vendar iz kr- osobi, iz čegar bitja in dejanja odséva značaj in delavno vavih tal odganja novo živenje, in prihodnji zarod si vzame duševno dedino umrlih očetov, in potem jo bo- zi ve nje vseh druzih njenih bratov, tako da národna zgodovina dobi životopisno lastnost. Take osobe, ki se gati z novimi naredbami. Ko bi ne bilo jeklene vojue, potem bi popřej in vzhabotala marsiktera ob- samostvornej dasitudi morda res umetnej sestavi razilna kal, toda deblo bi naglo usehnilo ? Cli OIJVICI rt \J Kt~ OftiUVOtVUliiUJ U.CÍOI uUUI U1V1UOI IVO ULU^bU^ij O^ObOiVi , li in sad bi en smé delati iz subjektivnega duha objektivnih prikazni ne bil tako krepek. raztrgane niti mora z umno roko premišlj zvezati Če pa ne jemljemo vojni česti, tudi nečemo máliti in združiti jih z enakimi nitmi (Kon. prih.) ali nedovoljno čislati umetnosti, kivmiru razgn-njajo cvetje, in tudi ne blagonosnih nastopkov, rastočih iz pokojnega delanja in trgovskega pretikanja. Nase- Kratkočasno bořilo. ljene města, ktere so vzdignile roke delavnega trgovca na daljnem primorji, nesó omiko dalje, nego zmago-nosne stopinje bojevitega premagalca, ter posipljejo seme , ki brez krvi in solz rodi mnogoletno in plemenito sadje. Naj tudi vzroki, kteri so trgujoče in pomorske narode gonili v nevarne početja, v težavne po- bodo Harač. Zgodovinsko - romanticen obraz. v Ceski spisal Prokop Chocholousek. Poslovenil Podgorican. (Dalje.) Tako tedaj so junaci ustanovili zakon, potreben f ne skušnje v daljne zemlje med divje ljudstva čistejši sebičnih želj po dobičku in imetku, nego vojne silnih zmagovalcev, pa vendar so imeli veselejše in goto vejše nastopke. In prav iz tega se mislecu kaže vod- vojnemu narodu V VJllUUiU JLJLC4X U vili j - LA Ci XV \ gora zadobila samostalnost. m* v» n-/ v w AA v/ f a. a a 4L4 «.i A.A v J X y j / \y ij JL Vj IL/ Vj JLJt zakon, posled kterega je Crna j) No Vuk !" šel je stari Jurašković na stran ž njim „Tvoj nasvèt, ta zakon je slaven. Martinovičevo stvo'više moči, kterej morajo tudi surovi nagibi člove- imé zmirom bo živelo med narodom. Vedno ga bodo reci g v f V/ T JL KJ V 111 WJL y W4L VJ JLJL4 V/ JL Mj \/ V vi. v^ & ^ vi v v * aa ^ ške narave služiti, in ktera tudi neplemenite obraća, da iz njih raste blagoslov. Samopridnost tako hre- zanamci s čestjo jemali v misel. bodo imenovali vselej, kadar si bodo pravili spoštovanjem ga kako UUIaca, U.Č4 iz» lijiii i cistc uiagusiuv. kjauiv jjiluuuít, uio- ~ ~ ~ ~ , * , j/x "»aíi , xvc*rw o< penenje po zemskem blagu, vladoželjnost in žgoča žeja je oprostila domovina. Da bi nam Bog vendar dal do česti so najmočnejše zmeti človeških del; pa vendar iz čakati te njene prostosti! Al pomisli" — omoknil je. teh nečistih tal odganjajo tudi plemenite zelí in krasno CVGtj 6 j a liu oaiuu \jv€AiV 111 puvut« xi/ mi uv ▼ w^j v ^ /7~~--------" ~ * vjw ^ v ^ v * in mešanje ločenih narodov, ki imajo razne omike, in bistro gledal mu v obličje. a ne samo osât in plevel. To mrno srecavanje 77 77 Kaj neki?" poprašal je Martinović. Pomisli na svojo sestro!" — djal je Jurašković množi dušni zaklad, ki ga preminja v splošno blago ? ? 77 Moja sestra je sestra moja, iz naše krvi" od pospešuje in širi izobraženost, kterej daje novo rast, vrnil je Vuk ponosno, pa skor razžaljen, da si upa kdo ker jo prestavlja na mlade, čvrste debla, prešaj a du- dvomiti o sestřini věrnosti 7 o njeni zvestosti ona ševno seme v tujo prst in pod drugačno solnce, kjer se ne onečesti svojega rodu nikdar. Ponos za nas brate pa združi z domačimi rastmí in počasi se potem spre- ker imamo tako sestro! Ponos za Mandušiča 7 ker meni često se oplemeniti, časi zmaliči, vselej pak po- njegova nevesta." Je UigilX ^ ^UOtV OVž U|JA\jU1V/11I11 ^ VCAOJ. lilliCiilUl j v OVl maga, da se čedalje bolj v člověku razgiblje uiaga, ua stí eeuaije uuij v uiuvcku razgiuijc, kar je v ^ „^^, uuuiuí — ^mvnu« uuiaoj\uyi^. ,,x»»co njem duševnega, Wej božjega, in da to potem zmaga je Helena krasna;^ krasna kakor jutranji žar, pa po-telesnost. nosna, zvesta svojemu rodu, da svojega srca ne obeta Dobro, vse dobro!" — prikima Jurašković. Res Ko je zgodovinar premišljal narod v njegovej tihej, vsakemu. Tega še Mandušić ne vem če vé, ali tudi samotnej rasti v razmerji z naravo okoli njega in zemljo pod njim ; ko ga je potem spremil v daljne vojne in tako" No? omolknil je zopet. u povprašal je brž mládenec povedi ? ne puu UJI III , IVU gfct jC jJ U LC 111 SjJI Clllll V U.ÍUJUC VUJllO IH 77^^^ ' v J'-L eto et i JV/ MX Li Xijicivi Vyli ^ Vy - jj^ygi na daljno preseljevanje, in razumel, kako se z drugimi vojevod! Leta so ti uže obélila lase, obsivila brke, vede v miru in boji: potem ga caka še tretja najveća tvoja slava se razlega daleč, delj nego pak seza senca dolžnost. Presoditi mora namreč, kako je na lastno naših gorá. Kadar ti govoriš, ne mahaš po zraku korist gospodaril s talentom, ki mu ga je Bog dal; žlobudraš praznih besed! Govori! Gledi pretehtati mu je, koliko se je samo po svojih duševnih že nastavljene !" delih približal končnemu namenu zemskega živenja ; s kakim vspehom je gospostvo božje luči širil 7 usesa imam „Ali nisi še slišal, čez telesno gorah 7 temoto. To pak se mu naj bolj pokaže , ako pregleda z začudenjem. po dolinah?" 77 Ali kako kregulj grdo vpije po naših opomnil ga je Jurašković skor da v mraku ogle- ga^nisi se vidil lice njegove države, njegovo verstvo in slovstvo duje lep coin, ki po Crmnici pluje k viherskemu ba- z umetnostjo. zarju (trgu), kjer se za Martinovičevo hišo skriva v Država je stanovališče celega ljudstva, zakoni jelševini, in iz kterega Turčin stopa na breg? Ali nisi pak so mu braneče ozidje. Kakor člověk ne prebode še vidil, kaj delaondi? Nisi še slišal, kaj šepetá z de- brez hiše in strehe, tako tudi ljudstvo ne brez države vii>u j aoiiu l j líljl cliij a S-jcil y jla jevv/ aicu y o^iií in trdnih zakonov, in kakor si divjaki po gozdéh in svetu tako, kakoršna je tvoja sestra. Pa tega slavček vico krasno kakor jutranji žar z mladenko na vsem puščavah kopijo vsaj jame, ktere jih zaslanjajo nevihti ne popeva v tihi noči ; ampak kregulj, ta vé 7 kaj se in vremenu, branijo sovražnih živali in ljudi ali tako 7 pa si mora postavijo šator iz bičja ali drevnega ljubja tudi imeti državen red s postavljenimi zakoni vsak rod, vsako ljudstvo, ktero koli se je združilo v občestvo in pogovarjata poveljnika. 7 Cl on, ki spremlja Ahmed-bega, obodskega Vuka je to pretresnilo ; zvesto je poslušal Juraško- vića in debelo gledal ga Po obliki, kakoršno vidiš da ima kaka država, prlo glas. zivenje. sploh lehko meriš, na kterej stopinji duševne izobra-ženosti je nje ljudstvo, in zgodovinar mora posebno pazno slediti, kako se je državna ustava razgibala in drugači la. Ce tudi gotovih začetkov ni kjer ni naj ti, ker ima vsak narod uže trden red, brez kterega bi tudi ne mogel biti, ko se prvič pokaže v zgodovini, vendar Se prsih mu je kipelo in za- čez nekoliko časa je spregovoril __U__Oii 77 Ali je Mandušić tudi slišal tega kregulja ? Kdo to vé?" — odgovoril je Jurašković — ?,vpra-šaj svojega pobratima, saj si brat njegove ljubice." 77 77 Tedaj je pa légal deroči tič" — zavrnil je Mar- tinović nekako prepričalno in srčno 7 ,njeni Ijubimec bi ker ima vsaka država naraven ^Vllll , VCllUtti, vt ga Uli, v cm , ua vi iu «hwmwm». » vj na domaće za- Jaz pravim, da je légal, saj poznam svojo sestro bil vem da prvi zagledal in zaslišal. Vojevod ! ték, oprt 7 po kone, lehko sodimo nekoliko po sosednjih ljudstvih, ne- znam njeno ljubezen do mojega pobratima, kteri jo koliko pa tudi po zdanjej državnej obliki, kako je ne- kdaj moralo biti. Zgodovinar mora tedaj ljubi z junaškim srcem ; Helene Martinovićeve ne omami? stopiti na nje ne prekani zapeljiva kaca." Tem lepše, mládenec!" modroslovčevo město, ker skoke in vrzeli zgodovinskih poročil zadeluje z mislečim in sodečim umom; samo da ne smé domišlije preveč razbrzdati, ne hoditi po da je kregulj. légal, ali da so mu ^ X JL^J^OV^ y JLL-HC*VI^XJL w • šković, ko je bil Vuk omolknil spregovoril je Jura- 77 prav rad pravim ; bistre oci oslabéle." * Pa ko bi bilo vendar-le res to" — nadaljuje Vuk ter tvoj tic krakal resnico, verjemi mi, da Helena novemu vprašanju njim odgovoril je Bogdan, ter jako čudil se Iva- ne uide kazni, ne uide našemu zakonu." Jurašković je pokimal: „Premisii nui it" djal je kratko in odstopil. Zamišljen je Vuk strměl pred-se. prej j po ti ej pa v Ali je varno verjeti Turku ?" Ivan, in torej ogibal se Sprva ni slišal ,,Bog se tebe usmiii vendar pravému odgovoru. vprašal je zopet j Ivan Martinovič!" da Mandušić na skali daje znamenje, da nekdo gré ) zacudil se je Bogdan še bolj; „ali Še ne veŠ tega: da kdor Turku verjame, ta s sitom zajema vodo? Zakaj Vladika, vladika! Ali ga vidite?" — vriskali so nam ne odgovoriš ter ne pověš, kaj si izvedel v Zenti junaci Ne ne motite se saj ni on U( zavrnil jih je Bogdan Radonić in obličje se mu je pooblačilo pri tej „saj to ni znamenje, da bi on šel. Kaj pa kako kaj zastran našega vladika, to ) to!" » Ha zato** ni prici vidiš naš 7 Mandušić?" 77 Samo poslanca vidim" zaklical je navzgor moglo vladika je s sitom djal je Ivan tako čudno 7 da se res poznati, ktera prevlada, ali zloba ali bol 7) ki je gleđal v daljavo , in z roko zaslanjal bi boljše razločil, kdo da gré Ivan Martinovič je; odgovoril je stražnik Hej zajemal vodo, zdaj pa (6 7 7 kaj pa zdaj?" — vpili so skor vsi enoglasno; 7 • Vf SI OC1 7 da 77 zakaj nečeš povedati, kje je zdaj?" Ako me oko ne zdaj gré iz Zente. goljufa 77 kje, v Skadru je v ječi Ui odgovoril je tèmno. 7 Le čakite, kmali (Dalje prihodnjič.) izvemo j 77 U kaj je pozvedel." veste kaj, to je slabo znamenje, presneto slabo šepetali so junaci s pobešenimi glavami. „Vladika Dopisi. bi moral vendar že priti ; tretji dan že ga čakamo ; T Kec u sveč. Y. ga se zdaj ni t« Kakor se praznuje po vseh m. gajih slovenske zemlje rojstni dan Vodnikov, „«iw Bogdan je pomenljivo pogledal Juraškovića , Jura- smo ga tudi mi Slovenci praznovali tukaj v Beču. Kar tako šković pa je molčal in zgibal z ramama. Kakor v grobu, tako je bilo vse tiho pod skalo. Se le, ko se je bii poslanec prikazal vrh skale, potlej pa po okrajnah slovenskih pri tej priložnosti ni tako lahko mogoce y bilo je mogoce pri nas. Praznovali smo so se začeli glasiti junaci. kako je? „No Ivan, rojstni dan prvega pesnika slovenskega v društvu slovanském. Bili so namrec se udeležili zastopniki vseh enoglasno. vprašali so nekteri skor slovanskih narodov, karkoli jih le nosi velika zemlja. 77 77 Zakaj si pa sam přišel ? a Kje pa je vladika? ali pride kmali vprašali so drugi. ? ali ne se 9« Tu je sedel zraven Slovenca Ceh in Poljak, zraven Srba in Hrvata bil je Bolgar povpraševali so ga ostali. junaci, pa ste vendar tako nestrpljivi p r a v Slovak, Rus in Rusin, vsi so prišli počastit pesnika slovenskega. Pokazali so, da Vodnik ni bil samo slovenski pesnik, temuč da tako vsak Slovan z veseljem pravi: Tudi naš je krasni družbi slovanski pa tudi ni manjkalo lepotic Poslanec pa ni nič odgovoril nobenemu vprašanju. naših. Da Slovenke ne šlové zastonj zavoljo lepote kakor otroci!" — pokregal jih je gubernator. Molčal je in stopal naravnost doli po skalnati stezi, ki je bila natura sama izsekala jo va-njo, pa tako ozko svoje kinje ) y kazale so nam ta večer ljubeznjive naše roja-ktere so lepšale to slovesnost. Kako veselo da in navzdol, da se je še Crnogorec moral tam pa tam je v daljnem ptujem kraji najti Slovenk. kterih srca še poprijemati za skalině, zato da mu ni spodletelo. zmiraj gorko bijejo za svoj narod in za domovino j ne Mandušić je dozdaj zvrh skale pazno gledal na vse morem popisati. Da pa še v ptujini ohranijo narodnost, da strani, zdaj pa se je še enkrat ozrl na okoii, potlej pa nam jasno spričuje, da naša pravična reč ne more po-hotel za Ivanom. Ali naenkrat je obstrmel, kakor da giniti, in da ne bo poginila, ker je naravna. Naj povem je zagledal kaj čeznavadnega, stopil nekoliko naprej, zdaj nekoliko o slovesnosti. Dvorana, kjer smo praznovali tako da ga pod skalo tovarši niso več vidili, iji nepre- ta večer, bila je okinčana s slovanskimi zastavami m makljivo je gledal k Obodu, pod kfcerim reka Crnojević grbi, med kterimi je visel v sredi jugoslovanski. Visela svoje valove valí in izliva skadarskemu jezeru v na- je na steni tudi podoba Vodni ko vaobdana z lovo- ■(■■■jHMM ročje » y Danes tedaj zopet" spregovoril je sam sebi rovim vencem. na oder Po zboru Jenkovem „Rojakom tako hudičev Turek! ne pravijo mi bratje zastonj kakor bi bil prej prezvecil vsako besedo 7 77 ha gosp 7 da sem sokol. taVJJCV-V/l. Bogme, 1/U.U.J. VAC*, li. U O Uli Xi Clili \J Vvl uiicuaoilllt IIU, uau. XV. U1JL\J JLI17 lAViOW^U ^U» Vi tiuiiiiivví . kako se ladjica ziblje tam po vodi, kakor pandirek; a „Tedaj še enkrat Ti Slava!" in po vsi dvorani zagrmi: le caki — v Vihri!" •— zažugal je s pestjo, potlej pa Slava! Slava! Po govoru zapoje pevski zbor Vodnikovo tudi danes nimam oči mrenastih. He Pozdravši društvo razlaga v kras-slovesnosti; omeni, kako veselo da je za Slovence , da praznujejo ž njimi vsi Slovani ta dan. Končavši svoj resnično izvrsten govor zakiiče : nem govoru pomen mora šel s skale. Ko je přišel doli med tovarše , gotovo ni , Qirijo oživljeno" po napevu Ipavčevem, m jo nobeden mislil, da ga je s skale spravilo kaj druzega, ponavljati. Ko je bila družba ravno že prav vesela. Gromoviti „slava-" in ,,živila"-klici donijo dolgo po celi dvorani, nego radovednost, kaj je Ivan Martinovič izvedel v dospé telegram iz ljubljanske čitavnice. Zenti. Ivan Je stal že sredi junakov, ki so ga izpraševali in živa radost se ie brala na vseh licih. Sledi še več v v o IT J t ^ na vse straní; toda on jim ni odgovarjal — znamenje, zborov in čveterospevov. Zdaj stopi zopet na oder go da ni nič dobrega. v Tiho junaci y tiho ! U zapovedal je gubernator. „Ne bodite otroci; junak ne sme biti tako radoveden. govori v imenu Gospodovem, Ivan Martinovič!" spod pesem: „ n in s krepkim glasom deklamuje Vodnikovo Na Vršacu". Tudi to deklamacijo sprejemejo No obrnil se je k njemu , ko so bili drugi umolknili kaj si izvedel osramoteni; „no zdaj pa le povedi ne vem, tvoje obličje je tèmno?" 7 7 skor ; pa plosk in slava-klici. Poslavil je našo slovesnost tudi izvrstni gospod profesor Forchtgott, vodja slovanskega pevskega društva v Beču. Ko zapoje še s tremi dru- gimi gospodi slovanskega pevskega društva krasno pesem ^ ... . i .jo 7) Povedi mi" začel donić, gubernator temu, lažnjivemu naš Je Turku?" povedi Ivan ali Riharjevo „Žalostni glas zvonov ploska 77 se še Bogdan Ra- konca ne kraja, dokler se ne ponavlja pesem Hej Slovani" se končá program kdo dá zvi- prej em m j , v^xw^i * * ~ ^ se zdaj pri posameznih mizah pesme Srbov, Poljakov, tega ne tega; sam hudič je ž Slovakov, Slovencev itd. Pričnejo se nazdravljati vsi ni Z „Na-Vrstijo „Nihče več ne, slovanski narodi in njih slavni možovi. Tako je bilo veselo vse že dolgo čez polnoč in ločili smo se z veselim spominom na složnost slovansko. V Pragi 4. febr. Zima, ki je letos tako hudo pritiskala — imeli smo 18°—20° R. mraza je pone-hala; ž njo je ponehala tudi borba, ki se je vrinila ž njenim prihodom v deželo: borba med „Narodom" in .„Narodnimi" in druzimi českimi listi. Dasi gré „Narod" v nekterih politiskih stvaréh narazen z unimi časniki, posebno pa o poljskem povstanji, vendar se mu niso uprii ti zastran politike, ampak bolj zastran samih oseb-nosti. Kri, ki je izprva močno vrela, se je ohladila, nemški listi, ki so že veselo ukali, v ogenj pihali in celó na pomoč prihiteli „Narodnim" proti „Narodu", so utihnili, od kar so izpoznali, da vsakteri češki list hudo odbija duševno njih pobratimstvo, ki se ga bolj boji, ko živega ognja. Zdaj, kakor pravim, vlada zopet sveti mir. „Narodni listy" imajo svoje prejšnje, „Národy si je pridobil s svojimi izbornimi članki in dopisi, ki obsegajo vse avstrijske slovanské kraje, že čez 1700 naročnikov, tako , da ste obe stranki zadovoljni. — V pondeljek je bila tù oklicana razsodba proti gospodu Strauch-u, vredniku lanskih „Humorističkih listov" zarad obraza iz časov frankobrodskega zborovanja. Tožba se je glasila: zarad razžaljenegaveličanstva. Državnipravd- nik je izgovoril oštro ječo na dve leti in pol pa 300 fl. kavcije; pri poslednji razsodbi dobi 5 mesecev ječe pa 360 fl. kavcije. — Gospod Liegert, novi direktor če-skemu gledišču, napenja vse žile, da povzdigne česko igro na najvišo umetniško stopnjo. Vesela no vica vsem Čehom bode , da je pridobil svojemu odru prve tukajšnje pevkinje pri nemški operi: gospodični Zavi-sanko pa Brennerjevo. Tudi slavna gospodičina Ja-novšek-ova, sedaj v Beču, pristopi h češki igri. Te in pa še gospodičini pl. Ehrenbergova in Machačkova, in gospodje: Vecko, Hynek in Svare bodo po veliki noči zvezde na českem pevskem obnebji. Kaj je pravi umetnik, knže nam Vecko, lani še Mlado-Boleslavski podučitelj. Po naključbi pride v Prago; dosedanji direktor gosp. Thomé ga sliši peti v nekem koncertu; še tišti večer se ž njim pogodi — pridobi ga češki operi. Se le leto in dan tu poje, pa že slovi njegovo imé. S tako milim glasom, s tako navdušenostjo poje in se vede, da přesune vse čute , da te navduši, da moraš mu ploskati. — Iz gledišča idimo v kavarno! — čitat dolge gromovite državno-zborove govore? Bog obvari, da bi si oči toliko krhal; sila veliko hrupa, konec pa je vedno isti dobrovoljni. Tedaj čitat rožlajoče članke o Sleswig-Holstejnu? I ne, od njih člověka že glava boli. Ohladit si jih, pojmo v kavarno k „češki kroni", hladno je tam že, odkar se je poljubilo nekemu čev-Ijarju poriniti nekoliko opek do 8 čevljev visokih in čez 3 čevlje širokih oken , v kterih je po le ena šipa iz vlitega stekla in kterih vsaka stoji čez 300 frankov. Sreča, da so šipe Čez četrt palca debele; da je tedaj le eno mogel popolnoma prebiti in zdrobiti, predno mu pride nočni čuvaj za pete. Sum leti na rogovileža, da je bil podkupljen bodi-si iz zavidnosti (ta kavarna ima najlepši položaj in najlepšo sobano), ali iz národnega fanatizma (kajti je prva česka kavarna v Pragi). Za konec naj vam še povem, da kolikor žalosti nam je prizadjaia obsodba Vilharjeva, toliko radosti je obudila novica, da so se povzdignili koroški Slovenci, o kterih se je sploh mislilo, da so zgubljeni za slovanstvo. Dodam naj vam pa še to, da izhaja v Avstrii slovanskih časnikov 100 i eden s periodičnimi prilogami vred ; med temi je 60 čeških listov, 19 poljsko-rusinskih, 21 jugo-slovanskih; tedaj za polovico več kakor so jih na-šteli dunajski časniki. Al kdo bi zameril dunajskim oklicem ! Iz Koroške 2. sveč. V nedeljo 24. januarja smo obhajali Slovenci tako lepo národno svečanost v Ce-lovcu, kakoršne še nismo tukaj imeli; odprla se je slo-vesno ta den slovanska Čitavnica z besedo in plesom ob sedmih zvecer v gostivnici „Stadt Triest." Cela svečanost bila je osobito ukusno i scela národno slovansko napravljena. Uže povabilo i vstopnice so bile osobito ugledne: rudeče-modro-bele. Dvorana bila je Čez i čez z zaslonami okinčena v slovanskih barvah, na prednjej strani bilo je malo uzvišeno mesto za govornike, pevce in pevkinje. Na sredi prednje stene je stalo poprsje presvetlega cesarja, na vsakej strani poprsja po jedna cesarska zastava, pod poprsjem grb koroški, na vsaki strani od grba dve tako ogromni zastavi, da ste skoro celo steno pokrivale, jedna zastava avstrijska, druga slovanska rudeče-modro-bela. Grbi še drugi slovanskih dežel in slike slavnih Slovanov so kinčale dvorano. K besedi se je toliko društvo zbralo, da je bila dvorana na dobro napolnjena i isbe skoro natlačene ; tù je bilo gospodov, gospej i gospodičin iz Celovca, mnogo duhovnikov, tudi nekoliko učiteljev i kmetov iz bližnjih i daljnih krajev po 10, 16 i 18 ur od Celovca. Ko sta stopila v dvorano c. k. deželni predstojnik baron Sluga i deželni glavar grof Goes, ju je pozdravilo društvo s trikratnim gromovitim „živio." Beseda je obsegala sledeče stvari: 1. Pozdrav pred-sednikov. — 2. Budnica. Kor hrvatski, je dopadel za-voljo svoje kreposti neizmerno. — 3. Vvodni govor. Prav lepo složen, kterega je govoril gosp. Ferčnik. — 4. Vlastenka. Pesem česka od Skroupa. Samospev, kterega je pela gospá Vendlerjeva, ki je celó iz Maribora došla, da tu svečanost z izvrstnim svojim petjem povzdigne. — 5. Rojakom. Cetverospev. Besede Ceg-narjeve, napev Jenkov. — 6. Stari i novi čas od Vil-harja. Deklamacija govoril g. Župan. — 7. Na glasoviru je igrala gospá Vendlerjeva. — 8. Sarafan, ruska pesem, samospeval gosp. Veselinović, Srb. — 9. Ceska deklamacija od Vocela, osobito čuvstveno govoril gosp. Trojan. — 10. Domovini. Kor. Besede Razlagove, napev Ipavčev. — 11. Aria iz spevoigre Linda, pela gospá Vendlerjeva. — 12. Lipa oživljena. Besede in napev Tomaževičev. — 13. Naprej. Kor. Besede S. Jenkove, napev M. Jenkov. — Skoro za vsakim petjem je klicalo zbrano društvo: „Se jedenkrát, še jedenkrát!" da se je opet ponovilo. — Po besedi je bil ples, kjer je bilo vse kakor v gredici rožica i nagelc. — Po dopisih so Slovence zbraně v Celovcu v „besedi" po bratsko pozdravili : Južni sokol v Ljubljani, čitavnica loškega i kranjskega mesta; mariborska čitavnica nas je obradovala, da je poslance k tej slovesnosti poslala. Prišli so tudi pozdravi po telegrafu polni bratske ljubezni i prave slovanské uzajemnosti, kteri so se glasno předčítali i društvo najviše uzhitili; po telegramih so nam srečo želeli: gosp. dr. Toman, čitavnica ljubljanska, čitavnica celjska, vibor besede v Beču, čitavnica goriška, Slovani v Gradcu, čitavnica v Zlatnem Pragu; iz Zagreba sta došla dva telegrama: od čitavnice i streljac-kega društva; celó iz daljnega Lvova (Lemberg) nas je pozdravila osobito srčno „Ruska Beseda" z upravo slo- vanskim nam milim pozdravom: 3ÍHoraja JtTa! V veselji je minul večer i je minula noč — samo da je bilo prenaglo. — Bratovska ljubezen i slovanska uzajemnost se je pri tej „besedi" osobito jasno ska-zala — ostane nam v vednem radostnem spominu. M a j a r. Iz Maribora 6. svečana. — Tukajšnja čitavnica je obhajala Vodnikov spomin 31. prosenca s slovesno *) S tem se pojasni v poslednjem listu napak naznanjeni telegram. «iz Moskve.4' ■ „besedo." Náčrt je bil jako izbran in slovesnosti pri- ponuja. Poslužujte se saj teh pravic, ki so jih vara meren. Pevski zbor za ta den pomnožen je pel „hymus na Vodnika", Skraupovo „staročesko", Jiresovo „pisen dozdaj dovolili; „iz malega izraste veliko." V Kranji svec. r. Včeraj smo imeli v naši 99 Šumavanu", hrvatsko „puško na klin" od Lisinskoga čitavnici posebno zanimivo besedo s plesom na spomin in Riharjevo „Savico". Vmes je bil godni govor, ki ji 106. rojstnega dné prvaka slovenskih pesnikov, V. Vod- s poglavitimi črteži urodoma načrtal zasluge Vodnikove nika, in prve obletnice čitavnice naše. K besedi je za sedanje razvijanje slovenskega slovstva, potem pak prišlo mnogo gostov od blizo in daleč; tudi gospod na kratko razjasnoval, kako je duh časov ravnal, da se dr. Toman s svojo gospó in svojim bratom g. Ivanom je uže odreveni narod slovenski v 16. stoletji opet spre- Toman-om , nas je počastil. Dvorana je bila tacemu budil k dušnému življenju, — upljiv iznajdbe tiska, upljiv dnevu spodobno ozaljšana z raznimi slikami slovanskih reformacije, delovanje evangeljskih, delovanje katoliških veljakov, duhovnikov do dobe Vodnikove, kako se Vodnik od- skima zastavama in bršlinom. in z doprsnico Vodnikovo, obdano s sloven uunu y mm, , . wv^x^v, , w , «w , «---' -------------------\ ~ ------- likuje od svojih prednikov kot rodoljub, ter je končal, vrati so bili ti-le napisi v domačih barvah: dvorani nad okni ia kake nade da smemo imeti o prihodnost i y če sodimo po minulosti iz stanja slovstvenega in stanovskega. Po tem je deklamoval prav umevno navdušeno in pravilno mlad deček Tomanovo pesem „Vodniku v čast" zlo-ženo ob stoletnici rojstva njegovega. Kinčala in odlično povzdignila pak sta celo besedo domoljubna gospa V. z milo genijivim in umetnim pevanjem Jenkove pesmi Slovenka" in pa ruskega „Sarafana4 Ne sina ne hčere po meni ne bo, Dovolj je spomina, me pesmi pojó ! Vodnik in gospod Z. z Po besedi je bil ples. Budite s petjem svoj sorođ! Naj se v omiko žene Obhajaje veseli god Slovenije oživljene! Slomšek. v Ce nam je omika mati, In sloga nas pobrati, ■i HIHVpiHHHH. I izvrstno svojo igro na goslih. Vse družtvo je vzelo s seboj veseli in krepki sklep : naj nas Vodnik vodi in krepi in na-vdušuje z izgledom svojini vedno pri sladkém in gren- Veena bo Slovencev Čast. Virk. spomm tega večera kem delovanji za mili naš Iz Trsta. G. V. narod ! Tudi nas je zeló razveselila novica , da se bo neki tudi v Celovcu vstanovil poli-tičen list v slovenskem jeziku; saj ga je pač velika potreba, zlasti za berilo v čitavnicah. Mislim pa, da bi ta list moral biti pisan posebno tudi za ljudstvo nižjega stanů Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim mil"»e zvezde kakor zdaj sijale. Presem. Narod smo čvrst, in čutirno V žilah zmagvavno krepoto ; Svete so nase reci, Prava podpora je Bog! Podgorski. Cenite vrednosti scer roda sedanjega tud' ; Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Koseski Svobodnega duha, edin'ga srca Da narodnost naša, 7 za kmete, tedaj kolikor je le mogoče prosto in po domaće, v lepem in lahko razumljivem slovenskem jeziku, in njegov predmet naj mu bode vsakrat tako imenovani „visoki politiki" ne bi smel pnmeren. nič go- voriti. Zeleti je, da tudi jv Mariboru bi izhajal vsaj kak maj hen političen list. Crhnil sem bil nedavno tam našemu cesarju Beseda da nasa V deželi domaći za trdno veljá! Dr. Toman. Besedo^je v imenu predsednikovem pričel tajnik gosp. Drag. Savnik z izvrstnim govorom o pomenu tega zaslug Vodnikovih in druzih po Vodniku izbujenih možakov je sklenil ginljivi govor svoj s „slava" dné; omenivši ! in n e k aj o tej stvari, potovaje neujeli xix „slava, slava" je odmevalo po dvo-iz Celovca v Trst. Djal mi rani. — Vsled programa so gospodičine in gospodje da se že zdavno prevdarja ta peli in govorili v posebno radost poslušavcem. Bilčev dramatični prizor : „Vodnik, Linhart in Zois ali Slove- je na to gosp. dr....., važna zadeva, da je pa še marsikakih zadreg, ki se vedno protivé izdavanju tacega lista. Ako Bog dá, pride nija oživljena", je sklenil besedo, ker je loški orhester mični tej igrici se sčasoma tudi to. Naš deželni uradni list „Osservatore bil zadržan se udeležiti besede. Triestino" prinaša tudi oznanila v slovenskem in hrva- je posebno odlikoval gosp. D. P., predstavljaje Zoisa; ško-srbskem jeziku, kadar je treba. Al žalibog, da se pokazal je lepo, da ima v oblasti slovensko besedo te oznanila večidel tako prestavljajo iz nemškega, da se Bogu usmili ! Prebiraje jih si mislim, kako da bi in da živo ? čuti, kar HM se je pričel ples v dvorani, v druzih sobah so se pa zbrale društva, govori jih pač prosti kmet mogel razumeti, ako bi jih bral? prepevaje lepe pesmi, napijaje budivne zdravice itd Stavki so ti tako dolgi in zapleteni, prav kakor so v Petje radoljških pevcev je bilo posebno lepo; le škoda, da izvrstni pevci tudi pri besedi niso pomagali. ki jo je g. dr. Toman nemškem jeziku, tedaj nerazumljivi našim Slovencem ki po lastnosti svojega jezika ne poznajo in pa tudi Izmed zdravic omenimo ne trpijo tacih zapletkov. Vrh tega je v njih več- napil gosp. okrajnemu predstojniku L. o uradniških za- eno tudi takih besed, ki jih prosti bravec nikakor ne raz- na prid naroda uraduje pa tudi dolžnosti do svojega se vé, da brez potrebe (kakor v nemškem) devah in dolžnostih, povdarjaje to, kako uradnik lahko umeva. Saj imamo pač boljših! Želja je tedaj vična, da v tej precej pra- važni vedejo je zapela te dni rodnosti? prestavljavci. zade vi vprihodnje bolje se napitnico prelepo. cesarja izpolnuje itd. Gospod L. je ginjen odzdravlja! Al ste vidili, kako oštro i vrla „Politik" 0 snežnike Ko je zarja jutranja objemala Zalostno pravi tržaski na- smo zapustili veseli kraj , želé, da čitavnica krepko napreduje, ter nam čez leto in dan o drugi ob- je res, da se Slovenci še vedno letnici podari še veče število cvetlic odgojenih na do 8z Tržiča tako malo poslužujejo tistih majhnih pravic, kijim jih je mačem vrtu! vlada podělila," kar se tiče slovenskega jezika v vradnih zadevah. Zakaj neki Slovenci dajejo pisati ali celó svec. 1. Ste brali zadevah. Zakaj neki Slovenci dajejo pisati ali celó pošti" unidan, ko so odprli čitavnico celovško, da tudi tudi sami pišejo raji v tujih jezicih svoje vloge, čitavnica tržiška ji je poslala pozdrav. .Čitavnica unidan, ko so odprli Čitavnico celovško v ,,Drau da tudi prošnje ali druge reci kakor v slovenskem? j^ivoAijv, «ij. vii icu j v ďíu v ciioi\ciii í ot:3 ti^iiojva; ocm oi liici uui , pet tiitviat v ivtvs * noben tukajšen urad (gospóska) ne protivi v tem oziru. „Draupošto"; kaj res? Da! res; „schwarz auť weiss y se tržiška! sem si mél v f OC1 pa trikrat v roke vzei a y kar se tiče ravnateljstva finančno- je stalo tako. Brž vzamem Diogenovo laterno, pa jo Jaz sem celó slišal okrožnega v Trstu, da rado bi dalo tudi odgovor v slovenskem jeziku. Gotovo se ne motim, ako mislim, da ? yy grem iskat; tekam in prašam vse botre in botrice 9 pa nobena živa duša ne vé za njo To pa so mi njegov poglavar bi to rad storil; saj ga dobro poznam, da je unidan gosp. Pogatschnig osnoval koncert pravili 9 kar se tiče njegovih misli tudi v takih rečéh. Tedaj pogum Slovenci! Zametujte saj tega ne, kar se vam . ? Pri kterem ni bilo ne ene domaće pesmi. Tedaj to mora biti po )) Draupošti" čitavnica naša. Iz Ljubljane. V saboto so v stolni cerkvi bile slovesne bilje po rajnem knezoškofu Wolfu. 5. oblet-nica pa je vsacega domoljuba milo spominjala tega, da oporoka preblagega gospoda še ni izvršena o tem, kar je ena njegovih najiskrenejših želj bila in kteri je toliko premoženja svojega žrtoval — o slovniku slo-vensko-nemškim, za kterega, da bi přišel na svetio, se še ne delajo nikakoršne priprave! — Kaj neki se je godilo na svečnice večer v čitavnici naši, da je vrelo toliko naroda v dvorano njeno, da ga je bilo čez petkrat sto? Je li dvorana se odlikovala z orientaljskim lišpom „sto in ene nocí" ? Ne! Je li morebiti tišti čudni „svetnik" , ki so ga nekdaj v pratiko našo malali z dvema rogovoma, na kakošen po-seben način sukal geslo svoje? Tudi ne! Kaj neki je tedaj bilo ? Vodnkov god seje ob hajal: to je — na kratko rečeno — bil tišti čarodelni magnet, ki je v naš národni dom přivábil od blizo in dalec toliko udov, ki so mogli ta večer s seboj pripeljati tudi kakega gosta, ki ga je čitavnica prijazno sprejela. Ko je osem odbila, krdelo naših 40 gospodov pevcev s krasno zastavo , ktero so jim darovale lani gospé in gospodičine, stopi v dvorano ter se podá na oder pod ovenčano podobo Vodnikovo; tù povdari prve besede naše národně pesmi: „Naprej zastava slave!" in, pustivši zastavo v obličji dvorane, odstopi. Zdaj stopi predsednik čitavnice dr. Janez Bleiweis na oder in ob kratkem razloživši namen slovesnosti današnje , s ktero čitavnica praznuje 106. god moža, ki je prvi „klical na dan narod slovenski", prosi si. ob-činstvo , naj blagovoljno sprej me, kar se mu bode podalo v besedi, pesmi in glasbi, in naznanja, da prvikrat se bo pela danes dr. Benj. Ipavčeva „Kdo je mar?", visoko cenjena po razsodbi pražkih umetnikov; bral je potem pisemce gosp. doktorjevo, v kterem obžaluje, da mu ni moc priti samému k „besedi", pa naglasi še prijazni telegram dunajskih Slovencev, ter naposled pozdravlja pričujoče gosp. zastopnike čitavnice kranjske in druzih čitavnic, in še posebno predrage nam goste iz Hrvatske. In „Živili, živili!" je odmevalo po dvorani. Po vsem tem se je začela „beseda" po programoví vrsti. Godovnico Vodniku, ki jo je zložil mladi nade-polni Mirko Zorin, je deklamoval naš preizvrstni govornik gosp. Ž. ž njemu prirojeno navdušenostjo tako, da je ogrel srca vseh. Glasila se je tako : Med njimi, ki blagosti domovine Močí so blagodušno žrtovali, Ki v črni nocí duševne tmine Slovenii so zvezde prižigali; Ki oslabijenega naroda sine Iz spanja so stoletnega vzbujali: Med njimi, seVodnikaValentina Spominja vsa hvaležna domovina. Dasi že sto in «est let je minulo, Kar Ga slovenska mati je rodila, Basi Njegovo petje je vtihnulo In truplo krije hladna že gomila, Vendar ne bode se nikdar zabilo, Castito ime, p r v e g a blagomila ! In tudi mi.smo se danes sebrali, Da preveseli god bi praznovali. y Oj, god moža, ki drago očetnjavo Prežalostne pogube bil je reŠil; On pot pokazal narodu je pravo, Ki v spanji jo stoletnem bil je zgrešil; On vsadil lipo v našo je dobravo, In njeno rast veselo je pospešil. On prvo pesem je zapěl slovensko, In ž njo obudil delavnost pismenskol Kar On je zasejal v domačo njivo, Obilo in lepo je dozorelo; V srce nam glas njegov je segel živo, Da v njem je domoljubje oživělo. Sedruženo že petje ljubeznjivo Po domovini se glasi veselo, In slava že slovenskega naroda Kazlega se od vzhoda do zahoda. Hvaležne duše toraj praznovajmo ____.__^^ ^^ V Veseli god prvega blagomila ! Navdušenega srca prepevajmo, Kar struna je Njegova nas učila. PojoČi krepke si dlani podajmo, In srca polno zdravega čutila : Ti pa razlegaj slava se Vodniku, Besede naše prvému budníku! Prvikrat, dokler imamo čitavnico, smo slišali danes, kar je v veliko radost še bolj v srcih čuteno, kakor v glasnem hrupu razodeto, zdaj sledilo po deklamacii, namreč, da gospé in gospodičine (18 vseh skupaj) so združene s (40) gospodi pele slovesní zbor českega mojstra V. Prokeša: „Zdrava Marija!" Pevovodju gosp. Fabjanu pa gré čast in hvala, da v celó kratkem času je našim domoljubnim gospém in gospodičinam mogoče bilo, hvaležnim se skazati Vodniku, ki jim je v svojem „spominku" tako ljubeznjivo pel: Latinske, helenske, Tevtonske vučim — Za pevke slovenske v Živim in gorim! Daje bila veličastna pesem slavno sprejeta, razume se po vsem tem že samo po sebi. Fantazija na go s li h je bil tretji predmet. Godil je naš mladi umetnik gosp. Kos iUardovo kompozicijo iz Verditove spevoigre „Nabucco." Potrdil je zopet danes s prisrčno svojo godbo, kar smo že unidan rekli, da mu je lepa prihodnost njegova, ako napreduje, kakor dosihmal, s talentom svojim. Bila je godba njegova z veliko veliko pohvalo sprejeta. Za godbo je gospodičina Ema Tomanova deklamovala samogovor „Device orleanske" iz 4. djanja Schillerjeve, po J. Koseskem poslovenjene igre ; govor nje je naš orhester spremljeval. Težka stvar je ta samogovor, v kterem se izrazujejo toliko različni občutki nenavadnega ženskega srca; al reci moramo — in po-slušavci so to tudi glasno pritrdili — da je ljubeznjiva govornica, kteri je dan posebni dar resnega govorstva, rešila svojo nalogo izvrstno. Godil je potem slavni mojster na violončelu gosp. Prégl Roverjevo „Idyllo." Zamaknjeno ga je vse po-slušalo, pa nazadnje mu je donéla tolika pohvala, da ni bilo miru, dokler ni ponovil godbe. Vsa družba pa je gotovo pri tej „Idylli" prav živo čutila besede, ki jih je pred njim govorila govornica rekši: — — ah! ti glasi, Kak mi srce stiskajo ! <* Moje duše vse kreposti V mehke želje podrobijo, V britke solze raztopijo! Končak se je beseda z Ipavčevim zborom: „ Kdo je mar?" Ce je pred milina nadvladala srca, je zdaj „navdušenost" zgrabila vse. To vam je prikrasna pesem ! Češki mojstri so prav sodili, rekši, da če Mašekovi pesmi priznavajo prednost v muzikalnem efektu itd., gré Ipavćevi prednost v izvirni muzikalni iz naj db i, in mi dostavljamo še: vnarodnem značaji. Slovenska pesem je pridobila ž njo sjajen biser. Pa naši gospodje pevci so jo tudi v zboru, samo- in čvetero-spevih tako navdu-šeno peli, da po vsaki kitici jim je donela toliko slava, da se je dvorana tresla. Ponavljati se je morala, ni se pred vleglo ploskanje. — Pevovodja g. Fabjan je mogel vesel biti, da je s tako živo pohvalo bilo vse sprej eto, kar je v petji danes poklonila čitavnica častiti svoji družbi, ktera pa je tudi djansko pokazala, da ceni trud njegov, kajti dohodki današnje besede (362 gold.) bili so njemu gledov, med njimi tudi iz naše postojnske jame Y prid. » Besedi" je sledil sjajni ples ; V » koda le , da ;;p riznico ali 77 St. Petra stol." manjkalo je prostora ; 102 para je plesalo kadriljo : to je dosti dokaza za naše besede. Ločilo se Deželni glavár gosp. baron A. Co del li je da vse Je bil ud ali gost čitavnice danes tako zadovoljno, , naj da ta veselica sluje kot prvakinja med letošnjimi ljubljanskimi. roval 100 gold, ranjenim rojakom avstrijanske armade v Schleswig-u. Mestni župan gosp. Ambrož naznanja v „Laib. Zeit." prvo to milošnjo v željo , da bi našla več i îedeljo je Čitavnica svoje pustne veselice kon- následnic, ter pravi, da milodare sprejema magistrat. ceravno vreme sneženo cal a lepo polna ; godla je c. k. topničarska muzika. je bila dvorana vendai Vče- Kmetijska družba bo v sadjoreji kranjski mno • gozasluženemu gosp. Pireu poklonila zahvalnico ; raj je društvo „Južnega Sokola" s prav veselim večerom dosti očitno je zdaj, kako bogat sad je rodilo seme sklenilo pustno pratiko. k a j ti obsirno popis V „čenčah" sabotne ,,Laib. Zeit." je dr. Issleib ga je nevtrudljivi rojak naš sejal pred 30 leti. ? ki norcavi večer da mu Je » u n m o g 1 i c h a 7 pa vendar je še rekel y vse popisati, kar na strelišču. Radi mu to verjamemo, da se îe g si ni Je upal odilo Xoviíar iz domaćih in ptujih Ježe!. z vso sem ter tje saj 7 dosti kosmato „Quintes sen z i o" na dan za založnika „Laib. Ztg." bi bilo še koristneje, ako bi bil zainolčal celi „Raritatencabinet", ki ga je jud kazal iznajdbo „Narren- Velika pravda j bila v zbor poslancev držav norcem.4* Ne zavidamo nikogar za prav za 77 abendov" in želimo, da bi to maslo ptuje kulture se obdržali. Zato tudi „Novice" niso nic zinile o vseh teh „exotičnih" burkah, ceravno so jim bile na drobno popisane , in bi ne bile tudi danes ničesa omenile, ako bi nega zbora dunajskega še o tem: ali naj se ministerstvu izreče nezadovoljnost s postopanjem njegovim o schleswig-holsteinskih sterstvo zadevah, ali ne. Zmogi mini j z Pri tej priliki 103 gl proti 59 je padla resolucij volj državni minister zagotovljal • i « • t . i i ; da pel cesarjevi ustava trdno stoji, in da bo on po m o ci 7 7 ne bil pisatelj, ki je menda še zmiraj mislil, da obhaja Dali j,Narrenabend", tako predrzen bil, da je, popisovaje stavkih I m 1 • w 1 • 1 • • « rn*m V da se dovrši pa tudi razširi čez vse cesarstvo. zbornica pretresala tište dnarne zadeve, o kterih gosposko, pa pri mnozih kar je izprva trdila. Judom skriž-misli z zbor m JI------------------ 7 ------ X--------- ----' ---- k) ' 7 I--iT----- ~J ' O LCi> Vl\l 11 je U O t a i et j-fll L V^ 11J J IVCiL JU IJU ^J1 Y č* ti UHU. U UUVLL1 poslednji ples v kazini, kamor so prišli tudi trije ča- v Črnovicah (glavnem městu v Bukovini) je zbornica i«.1t« • Tt lit W • 1 # • rT 1/ 1 \0 / %J tal pri tem stitljivi Ljubljančanom znani gospodje iz Hrvaškega v narodni svoji oblek i, pisal sledeče silno razžaljive kristj 1 1 i T^l 1 • • 1 . 1 • /^i 1 J po predlogu vladnem pritrdila da si morej kakor besede: „Das Erscheinen nichtsalonmàssiger Gestal-ten St o rendes, Fremdartiges betrachtet werden: das Costiim hat nur auť den Maskenbállen Berechti-gung. Die Direction, welche in vielen Kleinigkeiten so rigoros ist, scheint diess n i c h t b e a c h t e t zu haben." glas nevol je (po izvzeti mali množici čenčarje- e; „1^as x^rsciiťiiieii iiiuiiLsaiuiinias»igt;r uesiai- je trdil, da tak sklep spada v opravilstvo dežei mit langen Stiefeln muss daher stets als etwas zbora, pa ni mu obveljalo. -- Obe zbornici ste sogl mljišc v posest dobiti. Poslanec Groholski da tak sklep pada pravilstvo deželneg izrekle slavo junaŠkemu obnašanju armade avstrijanske MHHMldaj Schleswi^ Ker država potřebuj ze jonov gold, (pozneje jih bo potřebovala še 60 milij en vih družnikov) se razlega po městu o nespodobnosti teli ministerstvo denarstva oklicalo dne t. m., kdor vseh 40 milij ? naj se oglasi 7 besedi ! Gospodje iz Hrvatskega, kakor v c eljk v čitavnico, so bili pravil edelj v pe milij letih posodi Obli do 11. ali saj oajmanj 10 se bo poplaćalo v^55 se bo" izdalo 200.000 po 100 gold To poso od g- v k odbornika 7 kal Prij peljani tudivpon- 200.000 pa tud'i po 50. Obresti (činža) ne bojo dona > v čitavnici so bili tudi v kazini sprej eti v ]• v • lični o dni šale te obligacij sako leto bo QČHG 1/V3 U Ull^čiUlJC , tví V C5ČIJXU ICIU UU O 1 OV/k&Il ) VJ , i kterem bo 800 do 100 dobitk, najveće po 200.000 do pri obleki napravljeni so se obnašali, kakor se obnašajo 250.000 °'old možaki izobraženih stanov. Ceravno iskreni Slovani so vendar radi pogledali tudi v nemško 1 m veseli ondi bili v 7 naši po vsem tem pa se pridr pr obraća zdaj v Schlesw Vsa pozornost na političnem svetu se t> ker se je huda jska ze člověk začela. Mnogo kr so přelil ze ojak avstrijanske in prijazno sprejmejo ki je ptuj ki jih d< obleka je obleka za šemasti ple V narodni oblel ■ ■ kteremu je surka Y tJvlll tvili J7CK CJV; lUi/JUV V. U' V deželi, psovati sorodne nam sosede, y V V ces 7 da narodna pruske ai je izprva dne t. m. 77 Maskenbali" made, ki se bojujete z dansko armado, ki krepko držala, pa se po 5dnevnem boj ponoći se se se gre celó k Njih Veličanstvu cesarju 77 7 celi ča m ara attila itd. ravno kakor frak : to smo vidili tudi i ko se tako dr.v^< Veličan stvo poslovilo ločena 7 S ktero od državnega zbor ? o. -, ki ič v akaj misli se, da so na svèt angležke umaknila iz tište silne trdnj Danewirke" imenuje, in ki je tako rekoč klj Schleswig. Nobeden ne more prav zapopasti, Je bila obleka od so Danci to storili vlade tako ravnali, češ, da se bojo potem lože pogodil da s tem z rodna obleka ravno tište drug ej o poslanci pred cesarja 7 pr imela kakor vsaka je na- umikom strijansko-prusko vlado. Mislilo se je, nesli ■v ze konec vojske; al poslednji telegrami pri so novico ---- ------- -----JL-------- ------- --------- - ---— 11UOI1 O \J 11 \J Y j Kaj morebiti surka ni tako „salonska" kakor ki je bežala proti lr i v\ n n it A r\ v^ A Xlr A UVI T A VI i n A f n Ir A fciîl ^ ^ ° - ____ - i 1 ______1 _ # da avstrijanska armada drví za dansko Issleibov frak, in narodne škornje niso tako kor Issleibovi dosti vij ? 7 V da ocituj predrznost „čénčarj Al to očitovanj 77 ni bilo še kal za- Flensbur^u., in da blizo tam bil zopet 1 vili IVI Y Cl Y bo] y XVV>1 Í-/C111VJ. OV OV LA V A tvtnv ^ ^ J^ ~ ^^ ivstrijanska armada pa je junaško pritiskala. Do Danci so se trdovratno zopersta u tudi ds t bla je celó tako deleč, 7 žilo 77 die se od nichtsalonmassig kazininemu to i Gestalten 7 da ni zapa| Nad jamo gnana da boj potenr tedaj nikakor V se ni jska al kakor ni dvombe 7 vodstva, da bode storilo, kar terja čast bivših strašno nesrećo Danci zmagani, tako temno je še vse, kaj bode Povedati imamo danes bravcem našim še . da menda nima para 11a svetu ~ -------------------------J --- ---T OliaOllU ll^Ol J IVI I v_y liJLV^llVACi; llliULtv j^cvx «.v iitv ^ ij ego vih gostov in lastna čast njegova. Svet pa zopet blizo 2000 ljudi je 8. decenbra (grudna) lanske leta v iz tega jasno vidi, kt narodno spravo Ijudj krhaj toliko zaželj cerkvi mesta S a n t j a g o v j užni Ameriki z g Praznovali so večernice zvečer ob uri 7 Zagreba zvezek „Torbice"' je priromal ravnokar iz plinovih luč je gorelo ; vnel se je zlo okinčan oltar več ko 2000 od Al 77 Niz bisera jugosl ti se ni došel 7 mnogim naročnikom. Gospodine Pretner pospešite ekspedicijo lerj Danes se je odprla vsta tovida Satt oltarj bolj Je bel plamen krog m krob, dalj uname se leseni strop in pade doli ; ljudém bolj in fbla- o čila, ženskam dolgi lasj tiši proti vratam V Zopet nam kaže mnogo zanimivih raz- je strašna — v dveh urah je 2000 ljudi bilo gnjeca Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani