Jovanov:                           Jež
||j|||y| o je Bog ustvaril živali, jih je poklical ne-iHiisSI kega dne pred se in jih je poprašal po njih |gUii|lf željah. V obilnem številu se je zbralo ži-valstvo okrog svojega Stvarnika. Velika zmešnjava je bila med njim. Ubogega ježa, ki tisti čas šc ni imel z bodicami pošite kože, so živali skoraj zmečkale. Milo je ječal tcr prosil ppmoči. Bog Oče je slišal nje-govo ječanjc in je poprašal, kaj da je. Ves reven, ubog in strt je prilezel jež pred Stvarnika.
»Kaj ti je, mali?« ga vpraša Bog.
»Skoraj so me zmečkali!« mu odgovori ježek.
»Bodi potolažen!« mu de Bog. »Da sc ti drugič nc pripeti spet kaj takega, ti pa dam orožje, ki ga doslej šc nobena žival nima. Dam ti bodice, da se te bo vsak sovražnak bal.«
Pri tisti priči so se umaknili najhujši sovražniki od ieža. Majhen je, kakor je bil prej; pa se odtlej sovražnikov uspešno brani.