16 2021 Matija Ogrin Pater Viktorin Kranjski Jaroslav Kneževic Jaz namrec nosim Jezusova znamenja Martina Kraljic Magdalena Gornik Andraž Arko Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon Jure Ferlan Štefan Šubic Gregor Cušin Življenje pa ni teater France Balantic Prvi venec Matija Ogrin Troje stoletij škofjeloškepasijonske procesije Monika Deželak Trojar Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona Marjeta Pisk Pasijonske pesmi v ljudskem izrocilu Blanka Avguštin Florjanovic Arheologijapasijonske knjige PASIJONSKIDONESKI Doneski 42 Memorabilia Locopolitana 35 Posveceno spominu na tri stoletja Škofjeloškega pasijona KuLturno-zgoDovinsKo Društvo Lonka Stara Loka Loški razgledi Doneski 42 Lonka Memorabilia Locopolitana 35 PASIJONSKI DONESKI 2021/16 Uredniški odbor: Alojzij Pavel Florjancic, Helena Janežic (glavna urednica), Blaž Karlin, mag. Hiacinta Klemencic, br. Jaroslav Kneževic, mag. Andreja Ravnihar Megušar, dr. Matija Ogrin Fotografije: avtorji navedeni pri fotografijah Jezikovni pregled: mag. Alenka Klemenc Prevodi: Martin Cregeen Oblikovanje in priprava za tisk: Jože Šenk, Salve d.o.o. Ljubljana Oblikovanje naslovnice: Studio Miklavc, zanj Barbara Šušteršic Slika na naslovnici: Lucijan Bratuš, Pt–1991–04, akril platno, 183 x 138 cm Naklada: 300 izvodov Izdala: Muzejsko društvo Škofja Loka (www.mdloka.si) zanj predsednica, Helena Janežic Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka (www.staraloka.si) zanj predsednik, Mihael Habicht Založila: Obcina Škofja Loka, zanjo župan, Tine Radinja Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. ISSN 2232-2965 OBCINA ŠKOFJA LOKA Muzejsko društvo škofja Loka & Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka stara Loka škofja Loka, stara Loka 2021 kazaLo UvoDniK pasijonsKe beseDe France Balantic Venec....................................................................................................................................... 11 pasijonsKi DonesKi dr. Matija Ogrin Troje sToleTij škofjeloške pasijonske procesije.................................... 31 dr. Monika Deželak Trojar lisTi ob kodeksu škofjeloškega pasijona: znanilci Tradicije škofjeloške pasijonske procesije ...................................................................... 43 dr. Marjeta Pisk pasijonske pesmi V ljudskem izrocilu............................................................ 65 mag. Blanka Avguštin Florjanovic arheologija pasijonske knjige ........................................................................... 89 dr. Matija Ogrin kapucin VikTorin kranjski in duhoVni boj umirajocih ............... 115 br. Jaroslav Kneževic jaz namrec nosim jezusoVa znamenja na sVojem Telesu ...........129 Martina Kraljic magdalena gornik (1835–1896) – sloVenska misTikinja................... 143 p. dr. Andraž Arko umeTniški Vidiki filma krisTusoV pasijon ................................................ 159 Jure Ferlan šTefan šubic koT usTVarjalec likoVnih del s pasijonsko Vsebino .... 179 Gregor Cušin ŽiVljenje pa ni TeaTer. ŽiVljenje je kriŽeV poT. ....................................... 187 pasijonsKi razgleDi Matej Šubic moj Vhod V Jeruzalem.........................................................................................195 Alojz Bogataj zadnJa VecerJa: kako me lik krisTusa osebno nagoVarja .......... 197 mag. Andreja Ravnihar Megušar VenTus passionis – 2020............................................................................................. 201 Agata Pavlovec dneVi škofjeloškega pasijona 2020 ali pasijonski Vsakdan V leTu pandemije........................................................................................................... 207 dr. Urška Florjancic pasijonski Vecer 2020 V sTari loki, ki ga ni bilo ..................................... 215 Ana Florjancic sTara loka, knjiga in pasijon ............................................................................. 217 mag. Aleksander Iglicar obisk josefa langa, predsednika europassiona, V škofji loki ..... 223 mag. Aleksander Iglicar usoda (prVe) pasijonske sobe V škofji loki................................................ 229 dr. Edvard Kovac poizkus umeTniške uprizoriTVe Trpljenja ............................................... 233 dr. Urška Florjancic pasijonski noVicnik V leTu koronske pandemije ................................ 237 Marko Jerman, Marjanka K. Jerman, Miriam Jereb Batagelj zadosTilno romanje leTa 1979 .......................................................................... 239 Blaž Karlin kriŽeV poT sloVenskih begunceV V iTaliji ................................................ 247 Dušan Knehtl posTne ali pasijonske jaslice.............................................................................. 255 mag. Aleksander Iglicar srecanje zdruŽenja europassion V škofji loki je presTaVljeno na leTo 2027....................................................................................................................... 259 mag. Aleksander Iglicar izšla je knjiga dr. jaše drnoVška … in den VnbeWeglichen Vnd VnuerruckTen fußsTapffen......... 261 pasijonsKe poDobe Gorazd Kocijancic lucijan braTuš, sodobni don kihoT ............................................................. 265 tri StoLetja ŠkofjeLoŠkega paSijona, tri deSetLetja SLovenSke države leto 2021 je v znamenju pomembnih obletnic. obeležujemo 300-letnico škofjeloškega pasijona, v juniju bo naša država dopolnila 30 let. a tako, kot je misel na slovensko državo vzbrstela že veliko pred letom 1991, je tudi cas nastan­ka škofjeloškega pasijona z novimi spoznanji premaknjen globlje v preteklost. Pasijonske doneske zato posvecamo trem stoletjem škofjeloške spokorniške procesije, katere zapis je edini preživel ujme casa in v bogati kapucinski pasijon-ski tradiciji besedilnega izrocila 17. in 18. stoletja predstavlja njen edini ohranje­ni clen. »ko razmišljamo o tristoletnem jubileju škofjeloške pasijonske procesije, je pametno, da si v duhu oživimo osnovna vprašanja: cesa se pravzaprav spomi­njamo? kateri dogodki ali pojavi so tisti, ki si jih hocemo priklicati v spomin ob našem jubileju? kateri dogodki naj bodo temelj našega jubileja?« Ta vprašanja v prispevku Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije zastavlja dr. ogrin in nam daje v razmislek: »Tradicija pasijona je v škofji loki obstajala že pred patrom ro­mualdom; da so ga uprizarjali vsako leto, je jasno iz ohranjenih povabilnih pisem in nacina, kako mimogrede je procesija omenjena kot nekaj vsakomur znanega. leta 1715 je pater romuald že imel svoj tekst pasijona in ga regularno uprizarjal; v letih 1725–1727 je nastal lepopisni prepis, ki se nam je ohranil do danes. kaj naj bi v tej verigi pomenila letnica 1721, pa ni mogoce jasno povedati.« kam na casovni trak torej umestiti nastanek škofjeloškega pasijona, še vedno ne moremo tocno dolociti, zagotovo pa vsaj v leto 1715. nadaljnje razi­skave in novi arhivski dokumenti bodo morda nekoc pomagali rešiti tudi ta re­bus. Vendar velicina in sporocilnost škofjeloške spokorniške procesije, prvega slovenskega ohranjenega dramskega besedila, zato nista nic manjši. bistveno je naše zavedanje, da je škofjeloški pasijon del naše identitete in bogate kulturne dedišcine, ki nam tudi po treh stoletjih prinaša neminljivo sporocilo o zmagi življenja nad smrtjo. opremljeni s tem vedenjem bomo, tudi ob branju Pasijonskih doneskov, lažje pricakali naslednjo uprizoritev, ki se je zaradi epidemije covid-19 iz leta 2021, ki smo ga oznacili za jubilejno, premaknila v leto 2022. Helena Janežic, urednica Lucijan Bratuš, kal, 99, 14. Lucijan Bratuš, 2006, 10,5 x 15. france Balantic venec Trohnece vence sem si strgal z glave, ostanki preperelih rož v laseh so znamenje, da moram v vrste teh, ki kmalu jih zdrobijo kepe rjave. Toda zakaj kraljevske mi oprave ponuja pred menoj plešoci greh, zakaj na ustnicah koti zasmeh, ce zapušcene noge so majave. zaman brsti v oblakih kri, zaman, ne vidim nic, oci so izgorele in predse mecem roke smrtnobele. strah pomodrel je kakor cvet plavice na vrata grobnice tišcim nosnice, poslednjih smrtnih vonjev sem pijan. poslednjih smrtnih vonjev sem pijan, poslednja gnila rosa name pada in duša plazi se med kamni jada, podrt je moj najtišji hram, izdan. in kruh moj nizki je zaznamovan in gobavi berac na pragu strada, iztrgal bom meso si iz smrti hlada in vrgel predenj ga, naj stopi nanj. naj ne boji se znamenja na njem, naj bo usmiljen vsaj kot krizanteme, sicer meso bom pustil pticem vsem. in blodne tolpe krakajocih vran razteple mi drobtine bodo neme. obup moj sivi je do dna prežgan. obup moj sivi je do dna prežgan, umrli moje deklice so cari, nad njimi srecni tujec gospodari - rad stiskal njeno dlan bi, njeno dlan! Vem, da je moj poljub zasramovan! podoben sem razpadli davni žari, pozabljeni od dragih v prsti stari, njen prah kakor spomin je razsejan. utrujenost se v udih mi preceja in noc se spušca kakor gosta preja cez plave rese onemoglih vek. le veter zganil gube je oblek in jaz kot pokošene zrele trave sesedel krhek sem se sred planjave. sesedel krhek sem se sred planjave, negiben sem kot v ilu volcja sled, zastrt z bogastvom blaznih sem besed, po prstih plešejo z menoj daljave. ukradel vetru mrzle sem zastave, pod vihrajoci slap sem padel bled in zdi se mi, da usta lepi med, ko se zagrebam poželjiv v dišave. in kot telo deviško se blazina zemljé razsipne vdaja moji žeji, v omami cutim, da roké so zdrave. nacedil vanje kaplje sem pelina, jim dale mirni soj ko mladi veji dobrótljive domace so dobrave. dobrótljive domace so dobrave opasale me z belim lubjem brez, ožarjen sem od nébesnih zaves, obstal sem sredi sinje slave. V vecerni luci so stezé krvave, neveden sem zacel zahvalen ples, bodicevje pritlikavih dreves in kamni vsi mi vtiskajo pozdrave. raztrgan in ubog sem ko menih, iz ust mi klokota smeh razigran, kdo je raztopil mi obupni vzdih? privrele strjene krvi so kepe, ko ostre veje so kot roke slepe odprle izgubljencu srcno stran. odprle izgubljencu srcno stran pragozdnih jezer so oci prozorne, ko gledal v vodi sem kosti spokorne, ko pral sem globocine svojih ran. s svetlobo mehko bil sem obsijan, ko vse razbil podobe sem uporne, pritrjene na srca stene borne, poklekal prednje vsak dan sem bolan. razgaljeno srce zdaj mirno caka, da rož in trav semena v njem vzkalijo - precudne dobre sile v meni spijo. in moj obraz je kakor cvetje maka, prevec krvi je svetle curek slan, studencev mocnih, cistih sem željan. studencev mocnih, cistih sem željan, rad bi napil se iz soncnega korita in rad bi, da bi luc bila razlita cez vso kot ajdov hleb crno ravan. povsod pridelek moj je posejan, kjer brodim z roko po valovih žita, o naj nikoli se ne prebudita spet rdeci greh in smrtnobeli dan. ah da, moj bog, rad vse trpim menjave, živim naj reven ali pa brez truda, samo naj, dobri, bom kot Tvoja gruda. naj pestujem kot deklice glavó Tvoj mir in kot samotno naj drevo potapljam v dobre zemlje se vonjave. potapljam v dobre zemlje se vonjave, v šumeci plamen svežega lesa, v vošceno smolo borov iz gora, v kadila brinovega zublje plave. praši mi cvetje strgane rokave, ko boža rušo roka mi trpkŕ in ptice, zlati hrošci spod neba pocasi polnijo mi dni sanjave. ponudil bogu bom od vseh plodov, ki hranim še za dolge jih noci. nasiti drugega naj dar njegov. V zahvalo radostno za vse dari postavil v srcu žrtvenik sem nov in spet sem vitki vrc za božjo kri. iX in spet sem vitki vrc za božjo kri, spet kopljem zemljo kot nekdanje case, življenje s polnimi cvetovi rase, ponižnih bosih nog se prst drži. V noc soncu romarju se ne mudi in mojo malo credo v bregu pase, ki z mirnimi ocmi z lucjó igra se, vsak žarek v mojem srcu se medi. ne bom se vrnil še v narocje koc, dokler še kolesnice zrem med poljem, zdaj ob žerjavici sedim pojoc. se v belem dimu zibljejo kotanje, s pobožno pesmijo kot zlatim oljem prsteno grlo mocijo mi sanje. prsteno grlo mocijo mi sanje, kot da bi cutil ljubice utrip in roka ni vec kakor mrzel šcip, ki plazil se nekoc je cez kostanje. otrpnil sem in dragoceno spanje mi kaplja na telo z razcvelih lip, tišina ni samo razkošen hip, je vecna luc in njeno trepetanje. nekje brez bolecin otrok umira, jaz pojem kakor vedno mu na pot, njegova duša milost mi izpira. Tu bom ostal vse dni, na tej obali privezal bom svoj razmajani brod, nikdar vec ne zastro me tuji vali. Xi nikdar vec ne zastro me tuji vali, kaj sanjal bi o vodi daljnih strug, ko dobro mi je v krogu božjih slug, za svojega me brata so izbrali. ceprav na mojem srcu pocivali so ptici, ko leteli so na jug, ne plakam vec za njimi, zdaj sem drug, spomladi, vem, me bodo blagrovali. spomladi bom kot gaber zelenel, v globinah svojih bom sladko trpel, ko zacvetel iz lastne bom prsti. Že zdaj v opoju duša mi prepeva in ob pricakovanju tega dneva drhtec v veselju legam na oci. Xii drhtec v veselju legam na oci, neznana topla slast mi kri prevzema, ne bom izvil se iz božjega objema, zato blagoslovljena kri kipi. naj ne preštejem posvecenih dni, moj oce, naj ljubezen me razvnema in naj bom dolgo dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noc gori. saj sam bridkó okusil sem iskanje in vem, kako so ranjena kolena, ki jih ožge nemirna sla ognjena. in Ti si tako dober, saj z menoj si bil usmiljen, in da zdaj sem Tvoj, gospod, podaril si mi odpušcanje! Xiii gospod, podaril si mi odpušcanje, cez krotka usta vino si razlil, da bi ljubezni Tvoje se napil, da bi pozabil vse poti nekdanje. kot cvet razgrnil predte sem molcanje, moj strah pod Tvojim plašcem je minil, tu spal bi rad in naj dežja naliv, naj soncnih žarkov boža me igranje. so bratje bolecine zakopali, z vetrovi grenki zvoki so zbežali in z moje glave cestni prah izginja. in moja pesem v plamen se spreminja, lupina sanj vse bolj je sinja, sinja, bogat sem kakor tihi glas pišcali. Xiv bogat sem kakor tihi glas pišcali, v srce cedi se divjih panjev strd, moj zlati dan široko je odprt, na gmajni so pastirji zaplesali. otroški vriski so željé mi dali, da z žametno prstjo bi bil zastrt, da kmalu bi poljubil zrelo smrt, da bi v rokah cvetovi mi razpali. nic vec razpadanja se ne bojim, ceprav mi všec je to cakanje bežno, ko cutim, da v globinah že zorim. in da okrasil bi prezveste splave, ki pluli bodo cez vodo brezbrežno, trohnece vence sem si strgal z glave. MagiStraLe Trohnece vence sem si strgal z glave, poslednjih smrtnih vonjev sem pijan, obup moj sivi je do dna prežgan, sesedel krhek sem se sred planjave. dobrótljive domace so dobrave odprle izgubljencu srcno stran, studencev mocnih, cistih sem željan, potapljam v dobre zemlje se vonjave. in spet sem vitki vrc za božjo kri, prsteno grlo mocijo mi sanje, nikdar vec ne zastro me tuji vali. drhtec v veselju legam na oci: gospod, podaril si mi odpušcanje! bogat sem kakor tihi glas pišcali. Ponižno za ljubezen se zahvalim, za odrešenja tvojo bolecino »Pesniška usoda Franceta Balantica je gotovo ena najbolj nenavadnih v slovenski literaturi. Moral je umreti, da so mu priznali umetniško vrednost, in nato je moral v pozabo, ker je umrl na napacnem politicnem bregu,« je v spremni besedi ob izdaji Balanticevih Zbranih pesmi leta 1991 zapisal France Pibernik. France Balantic, rojen v Kamniku leta 1921, se je z vsem svojim bistvom posve-cal pesniškemu ustvarjanju. Ni še dopolnil niti dvajset let, ko je zasnoval Venec in se z njim vpisal med vrhunske slovenske sonetiste. Oblikovne vzore je iskal pri Pre­šernu, v sonetih se je spopadel z mladostnimi religioznimi problemi ter se prek mo-ralnega padca z milostjo prebil do notranje pomiritve in duhovnega ravnotežja. Vecina njegovega pesniškega opusa je nastala v prvem letu študija slavistike, kamor se je vpisal leta 1941. Tine Debeljak je v reviji dom in svet poskrbel za prve objave njegovih pesmi, že februarja 1942 pa je Balantic sam pripravil njihov izbor in rokopis naslovil muževna sem steblika; Venca v ta izbor ni uvrstil. Konec junija 1942 so ga Italijani, skupaj s številnimi mladimi izobraženci, od­peljali v taborišce Gonars, kjer je doživel mocne notranje pretrese. Novembra se je vrnil v Ljubljano, bolan in psihicno razrvan. Pomladi naslednjega leta je sprejel povabilo prijatelja Franceta Kremžarja in se pridružil vaškim stražarjem v Gra­hovem ob Cerkniškem jezeru. V postojanki je opravljal pisarniška dela, se udele­ževal izvidniških pohodov v okolici, ni pa vec pesniško ustvarjal. Novembra 1943 so partizanske enote postojanko v Grahovem obkolile in jo zažgale. Med dvain­tridesetimi domobranci je zgorel tudi pesnik Balantic, ki bi cez pet dni dopolnil dvaindvajset let. Po njegovi tragicni smrti je Tine Debeljak zbral vse dostopne rokopise in leta 1944 izdal prvo knjigo Balanticevih pesmi ter jo pomenljivo naslovil V ognju gro­ze plapolam. Istega leta je Balanticev Venec izšel v bibliofilski opremi njegovega prijatelja, slikarja Marijana Tršarja. V domovini se pesnika ni smelo omenjati, nad njim je vse do slovenske osamo­svojitve viselo prekletstvo spomina. Njegovo poezijo in spomin nanj pa je negovala slovenska emigracija v Argentini, kjer je Tine Debeljak leta 1956 poskrbel tudi za ponoven natis njegovih pesmi. Ob otoplitvi razmer je Državna založba Slovenije leta 1966 natisnila izbor Balanticeve poezije, vendar je bila kasneje celotna naklada, razen osmih izvodov, unicena; do novega natisa je prišlo šele leta 1984. Po letu 1990 so pozabljenega in zamolcanega pesnika zaceli vracati na sloven-ski panteon. Helena Janežic Lucijan Bratuš, 2014, Dvor, 2, 50 x 70 cm. Lucijan Bratuš, 2014, Dvor, 7, 80 x 100 cm. dr. Matija ogrin troje StoLetij ŠkofjeLoŠke paSijonSke proceSije Povzetek kapucinska pasijonska tradicija 17. in 18. stoletja je obsegala plejado besedil in verzij za dramsko uprizarjanje jezusovega pasijona in s tem povezano ljudsko pobožnost. Škofjeloški pasijon je žal edini ohranjeni clen tega besedilnega izro-cila. kljub temu so se v njem in ob njem ohranili drobci, ki dokazujejo obstoj nekdanjega obširnega izrocila. iz njih je moc zanesljivo izlušciti osnovno krono­loško os Škofjeloškega pasijona, ki jo nudi ta clanek. ce se hocemo v našem spominjanju osrediniti predvsem na loško procesijo kot javno pobožnost in uprizoritev, se nam nudi izprican razpon uprizorjenih loških pasijonov, od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Ta razpon je casovno širši, a brez dvoma vkljucuje tudi vec avtorjev ali voditeljev procesije. ce pa se hocemo v spominjanju osrediniti predvsem na dramsko literarno umetnino patra romualda, potem se nam nudi kot izprican casovni razpon, v katerem jo je napisal in dopolnjeval, od 1715 do 1727. three centurieS of the Škofja Loka paSSion pLay abstract The capuchin tradition of passion plays from the seventeenth and early eighteenth centuries comprised a variety of dramatic texts and their versions for the staging of the passion of jesus and the associated public folk devotion. unfortunately, the Škofja Loka Passion Play is the only preserved constituent of this textual tradition. nevertheless, several fragments that have been preserved within the manuscript and around it, testify to the existence of its earlier textual tradition. from these fragments, it is possible to reliably extract the basic chron­ological axis of the Škofja Loka Passion Play, proposed by this article. if we choose to focus primarily on the procession as a public devotion and performance, we are offered an attested range of staged passion plays in škofja loka from 1713 until the ban in 1768. This range is wider in time, but undoubt­edly includes several authors or magistri processionis. however, if we prefer to focus our memory primarily on the dramatic literary work of art by father romuald, then the years from 1715 to 1727 are offered to us as an attested time span in which he wrote and supplemented his literary creation. BogaStvo izrociLa in SkroMnoSt izrocenega ko razmišljamo o tristoletnem jubileju škofjeloške pasijonske procesije, je pametno, da si v duhu oživimo osnovna vprašanja: cesa se pravzaprav spomi­njamo? kateri dogodki ali pojavi so tisti, ki si jih hocemo priklicati v spomin ob našem jubileju? kateri dogodki naj bodo temelj našega jubileja? odgovora na to vprašanje se lotimo na pravi nacin, ce upoštevamo dvoje, kar obdaja ohranjeno besedilo Škofjeloškega pasijona. na eni strani ga obdaja dejstvo, da je bogata množina verzij, inacic in bese­dilnih odlomkov kapucinskih pasijonov obstajala že vse 17. stoletje – zaceli so nastajati že prva leta po tem, ko so kapucini leta 1606 prišli v ljubljano. metod benedik je dokazal, da so zelo zgoraj, ko je bil njihov predstojnik pater fortunat (1608–1613), že zaceli z ljubljansko spokorno procesijo na veliki petek.1 To po­meni, da se je do zacetka prirejanja pasijona v škofji loki nabrala malone 100 let dolga tradicija pasijonskih besedil s celo vrsto verzij, dodanih prizorov, dialogov itn. To bogato skupino rokopisov imenujemo besedilno izrocilo Škofjeloškega pasijona. znotraj reda je bilo to izrocilo vecidel dostopno vsakemu voditelju procesije – koder so pac kapucini imeli procesijo velikega petka, npr. v radgoni, beljaku, škofji loki in še kje (cesar pa ne vemo povsem natancno). na drugi strani pa Škofjeloški pasijon obdaja kruto dejstvo, ga malone »fiksi­ra« in doloca, da je od vseh dramskih besedil, ki so sestavljala kapucinsko pasi­jonsko izrocilo, edini preživel ujme casa in se nam ohranil. Ti dve realnosti se nam zdita protislovni; vendar je za premislek o tem, cesa natanko se ob jubileju Pasijona spominjamo, pametno, da ju sprejmemo vsaj kot predpostavko. V kriticni izdaji Škofjeloškega pasijona sem skušal v mejah ohranjenega gradi­va pokazati na razna znamenja ali sledi tega starega besedilnega izrocila2 in s tem dokazati, da je obstajalo vec inacic, torej vec verzij kapucinskih procesij za veliki petek. in ko je pater romuald okrog leta 1715 pisal besedilo »svoje procesije«,3 kakor se je sam izrazil, se je brez dvoma opiral nanje in iz njih zajemal, saj ba­rocna koncepcija ustvarjalnosti ni poznala moderne stvaritve kot »novosti« in »preloma« s prejšnjim, marvec je temeljila na posnemanju, variiranju ter novem oblikovanju že vnaprej danega in znanega. prav gotovo se pater romuald te­daj, ko je imel na mizi vec verzij slovenskih ali dvojezicnih pasijonov in je pisal Škofjeloškega, ni zavedal, da bodo vsi tisti rokopisi propadli, bili zavrženi, raztre­seni ali zgoreli v peceh, kar se je zgodilo v dobi razsvetljenega razuma proti kon-cu 18. stoletja in pozneje. ne, gotovo ni niti pomislil, kakšno unicenje bo v casu razsvetljenstva, zlasti po letu 1780, zadelo mnoge samostane, barocne duhovne 1 benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000, str. 425–426. 2 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 344–351. 3 Tu sem v nekaj odstavkih uporabil in predelal odlomke besedila ogrin, Troje stoletij spokornosti in poezije. bratovšcine (kakor je bila bratovšcina svetega rešnjega Telesa, ki je uprizarjala prav njegov pasijon v škofji loki), kako bodo razsvetljenci pasijonske pobožno­sti prepovedali, zatirali križev pot, prepovedali romanja in cešcenje svetnikov, ukinjali praznike in bodo oblasti delale javno pohujšanje s smešenjem vsega, kar je bilo ljudem sveto in božje.4 Vse to je bilo ob zori 18. stoletja še nepredstavljivo – a šele znotraj vsega tega dobi pravi pomen stavek: ni si mogel predstavljati, da bo njegovo pasijonsko dramsko besedilo edino, ki se nam bo v celoti ohranilo v prvotni podobi … skratka, ni si bilo moc niti misliti, da bo iz tako bogate­ga izrocila naslednikom dejansko izroceno le eno besedilo. bogastvo izrocila, skromnost izrocenega: unicenje, ki ga kot izvršeno dejstvo vidimo v zgodovini pasijonskih besedil, je ena od prvin, ki je za obhajanje jubileja Škofjeloškega pasi­jona vsekakor bistvena. V tem, da se nam je eno takšno cudovito besedilo kljub vsemu ohranilo, nam je nekaj sporoceno – in tega sporocila »zgodovine« ne bi smeli preslišati. caSovna oS ŠkofjeLoŠke proceSije ko vemo, da je obstajalo vec verzij kapucinskih pasijonov v slovenšcini, ohra­njena pa je le ena, nam s tem ni prav nic olajšano razumeti njeno zgodovino: nasprotno, še mnogo težje je natancneje dolociti, kako in kdaj je pater romuald napisal verzijo, ki jo danes poznamo kot Škofjeloški pasijon. nacrtovana 300. obletnica v letu 2021 je brez dvoma imela dober namen; toda poenostavljena datacija Škofjeloškega pasijona, kot da naj bi ta nastal ali se zacel z letom 1721, je neveljavna. dosedanje raziskave so segle dlje v ozadje; kakor obicajno v življenju, je resnica sicer bolj kompleksna, vendar nam daje vse bolj trdno oporo. dokopati se je moc do nekaj jasnih, razlocnih tock v casu, ki jih je v zgodovini loškega pa-sijona moc zanesljivo dolociti in razvrstiti v casovno os. 1713 je leto, kot je ugotovila monika deželak Trojar,5 iz katerega se nam je ohranil najstarejši dokument o uprizarjanju pasijona v škofji loki; v omenjeni kriticni izdaji ga je objavila med dokumenti o pasijonu kot List št. 1.6 metod benedik je to uprizoritev pasijona v letu 1713 povezal s posvetitvijo kapucinske cerkve v škofji loki.7 Vendar celo to, najstarejše ohranjeno pismo že omenja ute-ceno prakso priprav na procesijo kot utrjeno navado (vec o tem v clanku monike deželak Trojar , tudi v tej številki). s tem je dokazano, da je v škofji loki že pred patrom romualdom obstajala pasijonska tradicija. V istem pismu je ta neznani 4 primerjaj denimo podrobno dokumentiran poskus razsvetljenskih oblasti, da bi nasilno zatrli tradicionalno obliko cešcenja Matere božje v Železni Kapli leta 1787, ki so se mu ljudje energic­ no uprli. Kapelski pasijon, str. 424–429. 5 Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 372–375. 6 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270–273, 300–301. 7 benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000, str. 420. voditelj loške procesije najavil, da bo prihodnje leto (tj. 1714) nastopajoce za sodelovanje prosil naslednji ali »novi voditelj procesije«.8 1715 je leto, v katerem je pater romuald že napisal povabilno pismo k pasi­jonski procesiji velikega petka, v katerem izrecno vabi župnika k »svoji procesiji« (ad processionem meam).9 s tem je dokazano, da je tedaj (morda na osnovi sta­rejših verzij) že napisal svoje besedilo pasijona. ne vemo, kakšno je natanko bilo, saj se nam ni ohranilo; gotovo pa te prve inacice ni zavrgel, marvec jo je razvijal dalje, verjetno je bila torej podobna ohranjeni inacici, le da je bila skoraj gotovo obširnejša. najbrž je obsegala vec prizorov. 1721 je letnica, zapisana na t. i. »foliju 2«; mnogi so razumeli, da oznacuje cas nastanka pasijona. To je prvi popisan list v kodeksu Škofjeloškega pasijona,toda list, ki je brez dvoma eden najbolj problematicnih in zapletenih v sloven-skem zgodovinskem gradivu. o njem je bilo popisanih na desetine strani. nje­gova enostavnost je frapantno zavajajoca, saj skriva vrsto konfliktnih branj in nejasnosti (nekaj jih je skušala pojasniti kriticna izdaja). Vsekakor ta list ni bil napisan socasno z nobeno verzijo pasijona, tudi socasno z ohranjeno ne. 1725–1727 sta leti, v casu katerih (zelo verjetno pa 1727) je pater romuald napravil lepopisni prepis svojega pasijona – ali pac tiste verzije, za katero je že­lel, naj se uprizarja tudi v prihodnje – in ta prepis se nam je ohranil! za uvod je dodal pravila predstojnikov, po katerih naj bi priprave potekale, na koncu pa seznam rekvizitov, vse to skrbno oštevilcil in predstojnikom izrocil v nevezanih snopicih (morda že povezanih, toda brez platnic, te so prišle pozneje). To je zna­meniti Škofjeloški pasijon. 1728 je leto, ko je Periocho, tj. seznam podob loške procesije, ki je potekala v tem letu, v ohranjeni rokopis že dopisala druga roka, ne vec pater romuald. lahko sklepamo, da je torej leta 1727 pater romuald predajal vodenje pasijona v druge roke, zato je napravil popoln rokopis, ki je preživel nesrece treh stoletij. To je vse, kar gotovega vemo. Tradicija pasijona je torej v škofji loki obstajala že pred patrom romualdom; da so ga uprizarjali vsako leto, je jasno iz ohranjenih povabilnih pisem in nacina, kako mimogrede je procesija omenjena kot nekaj vsakomur znanega. leta 1715 je pater romuald že imel svoj tekst pasijona in ga regularno uprizarjal; v letih 1725–1727 je nastal lepopisni prepis, ki se nam je ohranil do danes. kaj naj bi v tej verigi pomenila letnica 1721, ni mogoce jasno povedati. V kriticni izdaji sem se nagibal k tezi, da je poprejšnja tradicija uprizarjanja leta 1721 od redovnega vodstva dobila le na novo precizirana navodila (kar se je dogajalo veckrat) o iz­ 8 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 9 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 274–277, 302–303; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Ško­fjeloškega pasijona, str. 376–377. vedbi te spokorne pobožnosti;10 to morda drži, toda tudi v tem primeru so nova pravila, sprejeta na kapitju 23. maja 1721, veljala šele za pasijon v letu 1722. iz leta 1721 nimamo niti enega papircka, ki bi izpriceval, da se je tega leta loška procesija zacela: niti kakšnega povabilnega pisma niti kakšnega fragmenta, predvsem pa ne ohranjenega rokopisa Škofjeloškega pasijona, še zlasti pa ne folij 2 z letnico 1721 – nic od tega ni nastalo v letu 1721. Tudi organizacijski okvir, dolocen 23. maja 1721, je veljal šele za pasijon leta 1722. skratka, kaj naj bi se posebnega zgodilo leta 1721, tega nam ne zna nihce povedati. kakor že vrsto let, so tudi to leto uprizorili loško procesijo velikega petka. Toda glavna, najbolj pomembna stvar je v tej kronološki osi ocitna in zu­naj dvoma: iz ohranjenega rokopisa Škofjeloškega pasijona in priloženih listov je povsem jasno, da je pater romuald svoje pasijonsko besedilo imel že leta 1715 in ga je v obliko, ki nam je izrocena, lahko predeloval vse do posta leta 1727, ko je nastal ohranjeni rokopis. caSovna SeStavLjenka ob tem nedvomnem in temeljnem dejstvu pa si vendarle želimo razumeti tudi razne podrobnosti iz življenja Pasijona kot teksta in kot uprizoritve – in tu se stvari zelo zapletejo. ce smo iz zgoraj navedenih glavnih, cistih dejstev lahko sestavili trdno kronološko os, nam iz množice podrejenih podatkov uspe sesta­viti le bolj ali manj posreceno sestavljenko – nekakšen zapleten casovni sudoku. mojstra, ki bi ga uspešno razrešil, tako da se vsi podatki pravilno sestavijo, še ne poznamo; nedvomno pa se je rešitvi moc približati. rešitev se skriva v tem, kako brati (razumeti) in med seboj uskladiti podatke, zapisane na zgolj treh listih Škofjeloškega pasijona: na folijih 2, 3 in 4. V kriticni izdaji sem to poskušal, toda 12 let pozneje na to in ono gledam drugace. kdor koli se ukvarja s Škofjeloškim pasijonom ali hoce o njem postaviti kakšne ca-sovne mejnike, kaj šele jubileje, bi se moral poglobiti in o teh temeljnih stvareh podati jasno razlago. predvsem pa bi bilo intelektualno korektno, da zgodovinar reši glavno zagonetko rokopisa: jasno naj pove, kdaj in kako naj bi, po njegovem mnenju, nastal folij 2. V kriticni izdaji sem še vedno dopušcal, da je morda folij 2 vendarle nastal približno socasno s tam navedenimi datumi v letu 1721 – zato sem tehtal ar­gumente za dve nasprotujoci si hipotezi: bodisi, da je list socasen, bodisi da je poznejšega izvora, posterioren in kroniški.11 danes sem preprican, da je folij 2 precej poznejšega nastanka in nosi kroniško besedilo.12 10 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 346–347, 351. 11 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 345–354. 12 Misel, da bi folij 2 nastal leta 1721, se mi danes zdi nesmiselna. Ce vemo, da je ohranjeni ro­ Folij 2 v Škofjeloškem pasijonu. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. V besedilu folija 2 so zgodovinarji doslej videli mnogo prevec, premalo pa so našli v drugih dokumentih in v samem rokopisu pasijona. na foliju 2 ni niti besede, ki bi govorila o uvedbi cesa novega, o kakršnem koli zacenjanju; govori le o vsakoletni prošnji bratovšcine (o kateri smo že ugotovili, da je opisana precej literarno), dovoljenju predstojnikov, da kapucini procesijo izvedejo ter naposled o pripravi in datumu procesije. da bi v teh vrsticah hoteli videti zacetek Škofjelo­škega pasijona, se ne zdi razumno. Takšno ali zelo podobno besedilo je bilo lah­ko v kroniki loškega kapucinskega samostana za prav vsak veliki petek zgodnjega 18. stoletja, in strinjam se, da tudi za veliki petek 1721.naj zdaj na kratko povem svoje, nekoliko revidirano mnenje – do katerega pa so mi, kakor je to obicajno v življenju, pomagali priti drugi. da je bil folij 2 napisan loceno od katerega koli dela pasijona, z drugo roko, na drugacnem papirju in naknadno prilepljen v rokopis Pasijona, je ugotovljeno že v kriticni izdaji. Vendar pa mi je šele blanka avguštin florjanovic v svoji ana­lizi, izvedeni ob restavriranju rokopisa, podala nedvomen dokaz, ki pove celo vec (glej njen clanek v tej številki): da je bil namrec v rokopisu Pasijona, ki je bil vezan samo enkrat (!), prvotno na mestu folija 2 neki drug naslovni list, ki je bil par sedanjega folija 7, z drugo besedo: sedanji folij 7 in prvotni naslovni list sta v prvi legi rokopisa tvorila isto polo. Tako je bil rokopis izgotovljen in vezan. nato je v nekem trenutku nekdo zacutil potrebo, da prvotni naslovni list odstrani in ga nadomesti: zato ga je odtrgal ali odrezal in v rokopis prilepil sedanji folij 2. bistvena ugotovitev blanke avguštin florjanovic je, da je bil folij 2 prilepljen z drugacnim (sekundarnim), namrec škrobnim lepilom, in ne s klejem, ki je bil prvotno uporabljen ob vezavi. uporaba drugega lepila izpricuje, da je bil folij 2 dodan po vezavi rokopisa in ne ob vezavi, kakor sem prej sklepal.13 Vezavo roko­pisa moramo postaviti v cas okrog leta 1730, najbolj zgodaj pa v leto 1728, ko je bila dopisana Periocha za to leto. papir folija 2 vsebuje vodni znak an papirnicarja antona nikla (niggel) iz Žužemberka.14 Takšen vodni znak je po navedbah jožeta šorna izprican v letih okrog 1730 in pozneje, lahko tudi okrog 1740. specialist za zgodovino papirja darko cafuta ima v svoji zbirki dva vodna znaka s podobno stiliziranimi inicial­kami, kakor na foliju 2, datirana še nekoliko pozneje: iz let 1737 in 1743.15 mualdov rokopis nastal v letu 1727, bi po tem sklepanju moral nekdo šest let starejši folij 2 vzeti od nekod drugod in ga prilepiti v romualdov rokopis. To se mi danes ne zdi vec smiselno. Tudi vodni znak v tem foliju ni izprican za tako zgodnjo dobo. 13 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 347, 351. 14 prim. vodne znake, zlasti št. 9, 11 in 15 v: Šorn, starejši mlini za papir, str. 107, 108, razlaga str. 114, 115. Žal je v foliju 2 samo t. i. protiznak, tj. papirnicarjevi inicialki, glavni znak pa se je na­hajal na drugi strani pole. 15 Darko Cafuta, pismo z dne 23. 1. 2021. izsledke inž. Cafute povzamemo v tem smislu, da je pri zdaj se vrnimo k ugotovitvi blanke avguštin, da je bil v nekem trenutku iz že zvezane pasijonske rokopisne knjige odstranjen naslovni list in namesto njega tja prilepljen sedanji folij 2. najprej si skušajmo predstavljati, zakaj bi neki pred­stojnik ali voditelj procesije to naredil. kot razumna domneva se ponuja, da je hotel uvesti na zacetek nekakšno kroniško besedilo, v katerem bi predvsem iz­rekel priznanje patru romualdu, ko ga verjetno ni bilo vec v loškem samostanu, morda celo ne vec med živimi. da bi se piscu zdelo potrebno vstaviti folij 2 zato, da bi omenjal glavarja in bratovšcino, stvari, ki jih je vsa škofja loka poznala do podrobnosti, se ne zdi verjetno. smiselno pa se zdi, da je novi voditelj procesije hotel ohraniti spomin na patra romualda. To bi lahko bil pravi smisel in razlog, zakaj je prvotni naslovni list odstranil in tja prilepil sedanji folij 2. kot najzgodnejši termin, ko se je to lahko zgodilo, moramo videti leto 1728, ko je bila dopisana Periocha za to leto, in možno je, da bi bil rokopis tedaj takoj zvezan, novi voditelj pa bi kmalu zatem prilepil sedanji folij 2. lahko pa je folij 2 dodal tudi precej pozneje, na primer leta 1748, ko je pater romuald umrl dober teden po veliki noci. pri tem je hipoteza zgolj, zakaj se je to zgodilo; ni pa hipoteza, temvec dejstvo, da se je to zgodilo leta 1728 ali vec let pozneje. Tu bi lahko ugovarjali, da folij 2 dvakrat meri na socasno realnost z uporabo besede actualis, ko loškega glavarja in patra romualda omenja kot pridigarja. Toda v novi latinšcini barocne dobe je po mnenju filologov možno,16 da se ac-tualis (delujoc, dejaven) nanaša tako na socasnost kakor na preteklost, v kateri je bil subjekt delujoc; tem bolj, ce je bilo besedilo folija 2 vsaj deloma zajeto iz kakšne samostanske kronike, ki pa je dejansko nastajala socasno. ko pa je, na­sprotno, pater romuald na foliju 4 v tocki 7 zares hotel poudariti to, kar mu je narocil socasni, zdajšnji provincial pater gotthard, je uporabil izraz pro tempore provincialis – ki je ta cas naš provincial. ne nazadnje naj tu omenim še nekaj, kar me je popolnoma presunilo, ko sem pred leti v arhivu slovenije odprl rokopis patra Viktorina kranjskega za spre­mljanje umirajocih, predstavljen v tej številki Doneskov. ko sem zagledal na­slovni list knjižice patra Viktorina, sem bil preprican, da smo našli roko, ki je napisala folij 2 v Škofjeloškem pasijonu. Tako podobna, kar enaka se mi je zdela grafija obeh pisav, še zlasti v crkah f, p, r, t, v, tudi c, i, j, p in še v katerih. pozneje sem tehtal in tudi dvomil – toda vsaj kot hipotezo bi to možnost pustil odprto za nadaljnje raziskave. kajti pater Viktorin je bil posvecen v duhovnika in postal datiranju listin po vodnih znakih potrebna previdnost, ker je papir lahko vec let ostajal v zalogi, preden je bil porabljen za pisanje. naš znak bi bil uporabljen okvirno lahko v obdobju okrog 1725 in 1740. 16 pismo Mateja Hriberška, 22. 1. 2021. 38 pridigar leta 1740 – in v naslednjih letih bi mu lahko predstojniki naložili nalogo voditelja procesije; tako bi prav on utegnil napisati folij 2 in ga prilepiti v roko-pis. za to nimamo nobenih dokazov, toda podobnost obeh rok je mestoma prav presenetljiva – upoštevajoc seveda, da je v tem hipoteticnem primeru roka patra Viktorina na foliju 2 mlada, v rokopisu za umirajoce pa precej starejša. Vse to napeljuje k novemu premisleku folija 2, ki mu še zdalec nismo prišli do dna. Toda ce ga opazujemo kot kroniški list, napisan z doloceno casovno di­stanco, potem je lažje razumeti navidezno navzkrižje med datumi, povezanimi s patrom gvardijanom agatangelom Tolminskim in zadolžitvijo, ki jo je patru romualdu naložil provincial krištof graški. omenjeno navzkrižje nam pomaga razrešiti spodnji casovni diagram. Diagram prikazuje z navpicnima crtama obdobje, ko je pater Romuald izpricano že imel svoje pasijonsko besedilo in ga uprizoril na veliki petek 1715 ter ga nato dopolnjeval do velike noci 1727. iz te ponazoritve je naposled bolj jasno: da je bil v zgodnjih letih loškega pa-sijona pater krištof graški dvakrat provincial in da, ko je pater romuald pisal svoje povabilno pismo v postu 1715, je bil provincial prav krištof graški – in kdo drug je patru romualdu naložil nalogo, naj pripravi pasijon, ce ne ravno on, provincial? doba, ko je bil pater romuald, kot omenjeno na foliju 2, redni pri­digar v loki »pod patrom gvardijanom agatangelom Tolminskim«, je nekoliko poznejša, zacne se šele leta 1718 (in seveda je bil p. romuald pridigar še tudi pozneje). V tem je casovno neskladje, toda navidezno. nobenega neskladja ni, ce sprejmemo dejstvo, ki mora biti zdaj dovolj evidentno: da je provincial pater kri­štof graški patru romualdu ukazal, naj uprizori pasijon, že vsaj leta 1715 – kar je izpricano z lastnorocnim datiranim pismom patra romualda – zelo verjetno pa mu je to naložil v resnici že leta 1714. zakaj? zato, ker, 1) že pismo voditelja loške procesije iz leta 1713 govori nastopajocim, da jih bo prihodnje leto za so-delovanje prosil »novi voditelj procesije«,17 in 2), ker se pater romuald v svojem pismu v postu leta 1715 župniku priporoca, sklicujoc se na župnikovo »preteklo naklonjenost«.18 sklep, da je bil pater romuald zadolžen za pripravo pasijona že leta 1714, je razumen; toda ni nam ga treba sprejeti, ker nimamo izrecnega dokaza za to. pismo iz leta 1715 pa to njegovo zadolžitev materialno dokazuje. bistvena razlika med letnicama 1721 in 1715 je torej, da za leto 1721 ne po­znamo nicesar oprijemljivega, medtem ko imamo iz leta 1715 ohranjeno po­vabilno pismo patra romualda, ki je 1) lastnorocno podpisano, 2) datirano, 3) v njem pater romuald izrazi osebno avtorsko samozavedanje (župnika vabi k »moji procesiji«). Vse to troje v romualdovem pismu je redko in dragoceno; edino, kar pismu manjka, je navedba kraja. ce želimo imeti neko temeljno zgo­dovinsko osišce romualdovega Škofjeloškega pasijona, ga brez dvoma vsebuje ta dokument, ne glede na to, kje v štajerski kapucinski provinci je bil napisan. zame osebno ni dvoma, da je bil napisan v škofji loki; toda tudi, ce bi bil napisan v katerem drugem mestu, to v genezi romualdove pasijonske dramske umetnine ne spremeni popolnoma nicesar. * * * orisana casovna os škofjeloške pasijonske procesije je brez dvoma tisti niz izpricanih procesov in dogodkov, ki tvori verodostojen predmet našega kultur­nega spomina in na njem temeljecega jubileja. in ker pri oblikovanju loške pasi­jonske tradicije ne gre za nastanek v eni sami casovni tocki, marvec bolj za daljši proces nastajanja in variiranja, katerega osnove so brez dvoma v 17. stoletju, vec stopenj pa v zgodnjem 18. stoletju, je verjetno bolj smiselno govoriti o treh stole-tjih Škofjeloškega pasijona kot o njegovi 300-letnici.ce se hocemo v tem spominjanju osrediniti predvsem na loško procesijo kot javno pobožnost in uprizoritev, se nam nudi izprican razpon uprizorjenih loških pasijonov od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Ta razpon je casovno širši, a brez dvoma vkljucuje tudi vec avtorjev ali voditeljev procesije. ce pa se hocemo v spominjanju osrediniti predvsem na dramsko literarno umetnino patra romualda, potem se nam nudi kot izprican casovni razpon, v katerem jo je napisal in dopolnjeval, od 1715 do 1727. iz bogatega kapucinskega pasijonskega besedilnega izrocila, ki je bilo izgu­bljeno in uniceno, se nam je torej ohranilo samo besedilo patra romualda. V uvodnih vrsticah sem zapisal, da vsebuje to dejstvo neko zgodovinsko »sporo-cilo«, ki bi nas moralo doseci. Toda to »sporocilo« je takšno, da ga more odkriti 17 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 18 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 277, 303. le vsak clovek osebno, sam zase, in odkrije ga toliko, kolikor ga tudi izpolni s svojim življenjem. »sporocilo« je zelo osebno, izvira pa iz tega, kar kapucinski viri imenujejo »skrivnosti gospodovega trpljenja«. prav zato škofjelocani svoje postne pobožnosti tradicionalno niso imenovali pasijon, temvec procesija. bila je spokorna procesija, ki je bila hkrati estetsko lepa in duhovno presunljiva. literatura benedik, metod: škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000. Liturgia Theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. ljubljana: celjska mohorjeva družba, Teološka fakulteta univerze v ljubljani, založba družina, 2008, str. 415–429. deželak Trojar, monika: listi ob kodeksu škofjeloškega pasijona. oce romuald: Škofjeloški pasijon. celje, ljubljana: celjska mohorjeva družba, zrc sazu, 2009, str. 366–386.Kapelski pasijon. Editio princeps. Znanstvenokriticna izdaja (ur. e. prunc in m. ogrin). celje, ljubljana: celjska mohorjeva družba, zrc sazu, 2016. oce romuald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokriticna izdaja (ur. m. ogrin). celje, ljubljana: celjska mohorjeva družba, zrc sazu, 2009. ogrin, matija: Troje stoletij spokornosti in poezije škofjeloške procesije. Zvon, XXiV/1, 2021, str. 52–54. šorn, jože: starejši mlini za papir na slovenskem. Zgodovinski casopis, Viii/1–4, 1954, str. 87–117. Lucijan Bratuš, 2014, kal, 2000, 03. dr. Monika deželak trojar LiSti oB kodekSu ŠkofjeLoŠkega paSijona : znaniLci tradicije ŠkofjeLoŠke paSijonSke proceSije Povzetek ob kodeksu Škofjeloškega pasijona se je tekom stoletij nabralo gradivo, ki ni bilo organski del kodeksa, bilo pa je v bolj ali manj tesni povezavi s samim besedilom pasijona in tradicijo njegovega prirejanja v škofji loki. na podlagi pricevanj dosedanjih raziskovalcev je mogoce ugotoviti, da se je število teh listov tekom casa spreminjalo. doslej se jih je ohranilo deset in so shranjeni v posebni mapi. za potrebe znanstvenokriticne izdaje Škofjeloškega pasijona leta 2009 smo jih naslovili Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona. V jedru tega prispevka je podrobneje predstavljeno gradivo, ki se nanaša na pasijon­sko procesijo v škofji loki (to je prvih šest listov), uvodoma pa je izpostavlje-no tudi povabilno pismo patra ferdinanda ljubljanskega (List 7), ki se sicer nanaša na ljubljansko pasijonsko procesijo, a pojasnjuje tudi nekatere oko­lišcine nastanka kodeksa Škofjeloškega pasijona. šest listov, ki se navezujejo na škofjeloško pasijonsko procesijo, je pomembnih zlasti zato, ker potrjujejo pravilnost sklepanj, ki jih je mogoce izlušciti iz uvodnih strani kodeksa Škofje­loškega pasijona: pricajo namrec, da pasijonska procesija leta 1721 ni bila no-vost, ampak že utecena vsakoletna praksa, s katero so se v škofji loki spomnili kristusovega trpljenja in ljudi vabili k spreobrnjenju. Tradicijo uprizarjanja pasijona postavljajo vsaj za šest (List 2: Povabilno pismo patra Romualda) ozi­roma osem let globlje v preteklost (List 1: Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713). povabilna pisma nam dajejo dragocene informacije o casu in poteku procesij, navajajo sodelujoce, omenjajo voditelje in poudarjajo spokorniški namen procesij. prvi izmed ohranjenih listov prinaša dva sezna-ma podob: prvi je v latinšcini, pri drugem je vecina podob v slovenšcini, kar nakazuje na možnost, da so že pred letom 1721 pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile vsaj dvojezicne. gradivo, ki se je ohranilo ob kode­ksu Škofjeloškega pasijona, odgovarja na veliko vprašanj, odpira tudi nekatera nova in tako spodbuja nadaljnje raziskave. docuMentS reLating to the Škofja Loka paSSion: pointerS to the tradition of Škofja Loka paSSion proceSSionS abstract material has been accummulated over the centuries relating to the Škofja Loka Passion that was not an organic part of the codex but is more or less close­ly connected with the text of the passion and the tradition of its organization in škofja loka. based on the testimony of previous researchers, it can be con­cluded that the number of these documents changed over time. so far, ten have been stored in a special folder. for the needs of a scientifically critical edition of the Škofja Loka Passion in 2009, we designated them Documents Related to the codex of the Škofja Loka Passion. The core of this paper is a more detailed presentation of the material that relates to the passion procession in škofja loka (this is the first six documents) and, by way of introduction, the letter of in­vitation to father ferdinand of ljubljana is initially highlighted (Document 7), which actually refers to the ljubljana passion procession but also explains some of the circumstances of the creation of the codex of the Škofja Loka Passion. The six documents relating to the škofja loka passion procession are particu­larly important because they confirm the correctness of conclusions that can be derived from the introductory pages of the codex of the Škofja Loka Passion. They testify, in fact, that the passion procession in 1721 was not an innovation but an already established annual practice, by which christ‘s suffering was re­membered in škofja loka, and people were called on to convert. The tradition of performing the passion is at least six (Document 2: Letter of invitation to Father Romuald), or eight years further into the past (Document 1: Letter of unknown leader of the Škoja Loka Procession from 1713). The letters of invitation provide us with valuable information about the time and course of the processions, indi­cate participants, mention leaders and emphasize the penitential purpose of the processions. The first of the preserved documents provides two lists of images: the first is in latin, with most of the images in the second being in slovene, which indicates the possibility that before 1721, passion processions were conducted in the slovene language, or were at least bilingual. The material that has been preserved together with the codex of the Škofja Loka Passion answers many questions, and also raises some new ones and thus encourages further research. oSnovne inforMacije o ohranjenih LiStih oB kodekSu ŠkofjeLoŠkega paSijona19 Liste ob kodeksu Škofjeloškega pasijona predstavlja gradivo, ki ni bilo organski del kodeksa Škofjeloškega pasijona, ampak je bilo vanj vloženo po nakljucnem vrstnem redu. do danes se je ob kodeksu ohranilo deset listov, ki so nastali v obdobju od 1713 do 1765 oziroma 1766. shranjeni so v posebni mapi, loceno od rokopisa Škofjeloškega pasijona. glavni problem pri raziskovanju Listov ob ko­deksu Škofjeloškega pasijona je, da ne vemo, kolikšno je bilo prvotno število teh dokumentov, povezanih z uprizarjanjem pasijona. ce sledimo zapisom doseda­njih raziskovalcev, namrec hitro ugotovimo, da niso vsi videli istih listov in tudi ne vseh. njihovi opisi se razlikujejo, variira pa tudi število. josip mantuani20 in filip kalan21 sta jih omenila enajst, france kidric šest,22 france koblar pa deset.23 zato se zastavlja vprašanje, kaj se je tekom let dogajalo z listi: zakaj so nekateri za vedno izginili, nekateri pa se znova pojavili. sodec po opisih omenjenih razisko­valcev in glede na sledi poznejšega urejanja je mogoce sklepati, da je bilo nekdaj listov vec.24 izmed desetih do danes ohranjenih listov se jih šest vsebinsko nanaša na ško­fjeloško pasijonsko procesijo, dva pa na ljubljansko (List 7: Povabilno pismo bra-ta Ferdinanda, List 8: Pismo neznanega voditelja ljubljanske procesije). poleg teh se nam je ohranilo še eno povabilno pismo k štirideseturnemu cešcenju najsve­tejšega zakramenta v predpustnem casu (List 9: Povabilno pismo k 40-urnemu cešcenju Najsvetejšega zakramenta), ki se najverjetneje nanaša na loško cešcenje najsvetejšega, ter list z lutenjsko tabulaturo (List 10: List z lutenjsko tabulaturo), za katerega ne vemo, ali je povezan s Škofjeloškim pasijonom.25 za uvid v tradici­jo pasijonske procesije v škofji loki je najpomembnejših prvih šest listov, na ka­terih so se ohranila štiri povabilna pisma, pismo provinciala jožefa in fragment Kristus nese križ. 19 prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Literarnozgodovinske, literarnoteoreticne in metodološke raziskave (p6-0024, b), ki ga financira javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije iz državnega proracuna. 20 Mantuani, pasijonska procesija v loki, str. 231. 21 Kalan, gledališki znacaj Škofjeloškega pasijona, str. 213. 22 Kidric, Dramaticne predstave v ljubljani do l. 1790, str. 117. 23 Koblar, France, spremna beseda, str. vi. 24 na Listu 5 je na verso strani ohranjena sled poznejšega urejanja listov, ki so bili nekdaj vloženi v kodeks. zapisano je: »proce.sio parasceves 15«. na podlagi tega sklepam, da jih je bilo vcasih vec, in sicer najmanj 15. K Listu 1 in Listu 10 je p. oton Kocjan, ki je to gradivo najverjetneje urejal po letu 1924, dodal opombe na dodanih listicih (osnovni podatki o vsebini, številcenje). njegovih listicev z opombami je bilo verjetno še vec, a so se do danes izgubili. prim. Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 366–367. 25 prim. Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 366–367, 369, 380–386. zanimiv in poveden je tudi List 7, to je povabilno pismo p. ferdinanda lju­bljanskega k procesiji, ki jo je v ljubljani vodil pred letom 1721.26 neposredno zatem je v letih 1721–1726 pridigal v škofji loki in bil leta 1722 postni pridigar. s pasijonom v škofji loki je najtesneje povezana pridiga, ki jo je govoril na veliki petek prav tega leta. pomembna je zato, ker je edino besedilo, ki je nastalo tako rekoc istocasno kot romualdov Pasijon, in ker je v njej mogoce zaznati veliko referenc nanj. To seveda ne preseneca, saj je znano, da se je pasijonska procesija v škofji loki zacenjala neposredno za pridigo pri vikariatski cerkvi.27 pridiga se je ohranila v zbirki 58 ferdinandovih pridižnih besedil, kar verjetno predsta­vlja le drobec od njegove obsežne pridigarske dejavnosti. med njimi jih je kar šestnajst namenjenih postnemu casu. celotno zbirko hrani arhiv kapucinskega samostana v škofji loki. s svojimi izkušnjami je bil p. ferdinand gotovo lahko v veliko pomoc p. romualdu pri pripravi njegove procesije. na resnicnost te trdi­tve na primer namiguje podobnost njegove pisave s pisavo na foliju 2 v kodeksu 28 Škofjeloškega pasijona. poMen ohranjenih dokuMentov za poznavanje tradicije ŠkofjeLoŠkega paSijona Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, ki se navezujejo na škofjeloško pa-sijonsko procesijo, so pomembni zato, ker prinašajo številna nova spoznanja o casu nastanka in postopnem oblikovanju tradicije uprizarjanja pasijonskih pro-cesij v škofji loki. zgovorno pricajo o poteku procesij: omenjajo obicajni cas zacetka procesij, navajajo sodelujoce in spregovorijo o voditeljih. zanimive so omembe opreme za procesijo. dragocene so tudi navedbe, ki poudarjajo spo­korniški namen procesij: ljudi opozarjajo na pogubnost greha in jih vabijo, naj ob kristusovem trpljenju uvidijo svojo grešnost, se pokesajo in zacnejo novo ži­vljenje.29 ohranjeni listi ocitno nakazujejo tudi na možnost, da so že pred letom 1721 pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile vsaj dvojezicne. posredno nakazujejo tudi obstoj slovenske terminologije pasijonskih procesij pred letom 1721. najpomembnejša ugotovitev, ki jo je mogoce izlušciti iz ohranjenih listov, je, da to gradivo s sklicevanjem na utecene stare navade in prakse, ki predpostavlja­jo predhodne uprizoritve, potrjuje sklepanja, ki jih je mogoce razbrati iz samega 26 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 290–293, 310–311; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Ško­fjeloškega pasijona, str. 381–383. 27 prim. ogrin, pridiga p. Ferdinanda ljubljanskega na veliki petek 1722 v Škofji loki, str. 94–95. 28 prim. ogrin, neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja, str. 387–391; register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. Ms 020. Ferdinand ljubljanski: Pridige. Url: http://ezb. ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_020/vieW/ [14. 2. 2021]. 29 Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 369–370. kodeksa Škofjeloškega pasijona in dekretov kapucinskega kapitlja v celovcu z dne 23. maja 1721.30 informacije, ki jih prinašajo omenjeni listi, potrjujejo tisto, kar je mogoce razbrati iz nadvse zagonetnega in hkrati za škofjeloško besedilno pasijonsko tradicijo tako povednega folija 2 Škofjeloškega pasijona. iz tega folija med drugim izvemo, da je p. romuald pasijon v škofji loki postavil pod gvardi­janom agatangelom iz Tolmina, ki je v škofji loki deloval v letih 1718–1721, in na ukaz provinciala krištofa, ki je svoje provincialno poslanstvo opravljal v letih 1719–1722. provincial je bil tudi že prej, in sicer v letih 1713–1716, zato je bil gotovo dobro seznanjen z dejavnostjo loških kapucinov ter tudi njihovim prire­janjem pasijonskih procesij.31 folij 2 nam pove predvsem dvoje: 1) da so bila leta 1721 dolocena jasna pravila o uprizarjanju škofjeloške procesije (bodisi so bila povsem na novo sprejeta bodisi dopolnjena ter jasneje formulirana) in 2) da je bila tega leta škofjeloška procesija ponovno postavljena. dejstvo, da je procesijo »s svojim trudom in prizadevnostjo iz temeljev postavil oce romuald iz štan­dreža, tedanji redni pridigar« (»romualdus â s: andrea actualis con: ordinarius /…/ suo labore et jndustria funditus erexit«) v casu gvardijana agatangela in provinciala krištofa, prica, da se je tradicija lahko zacela vsaj dve do tri leta pred tem (v letih 1718–1719).32 pri tej navedbi pozornost pritegne tudi besedna zveza »postavil iz temeljev« (»funditus erexit«), ki zastavlja vprašanje, kaj to dejansko pomeni: »iz temeljev, ki so že obstajali« ali »popolnoma na novo«. glede na dej­stva, ki jih odstira obravnavani drugi folij, in glede na informacije, ki jih prina­šata zlasti najstarejši dve ohranjeni povabilni pismi k škofjeloški procesiji, se zdi verjetnejša prva možnost. SporociLnoSt LiStov oB kodekSu ŠkofjeLoŠkega paSijona najstarejša dva izmed ohranjenih Listov ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713 (List 1) in Povabilno pismo patra Romualda iz leta 1715 (List 2), najocitneje namigujeta na starejšo pasi­jonsko tradicijo in jo celo prestavljata še za nekaj let globlje v preteklost, kot je mogoce posredno razbrati iz drugega folija rokopisnega kodeksa. list 1: Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713 povabilno pismo, ki se je ohranilo na Listu 1, je brez navedbe avtorja in le­tnice nastanka, naveden pa je kraj uprizoritve (»v tem loškem mestu« – »in hac 30 pasijonske procesije v Škofji loki in drugod so morale biti utecene že pred 1721, saj so bili de­kreti namenjeni njihovemu poenotenju. vodstvo reda jih je moralo že dobro poznati. 31 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 12, 171; ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 354; ogrin, Tri stoletja pasijonskega izrocila, str. 81–82. 32 prim. oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 12, 171; ogrin, Tri stoletja pasijonskega izrocila, str. 85. civitate locopolitana«).33 V vabilu se omenjajo vstaje in nemiri med prebival­stvom, ki jih je casovno mogoce povezati s tolminskim kmeckim uporom iz leta 1713, ki je ravno aprila, v casu priprav na veliko noc, na škofjeloškem obmocju dosegel najvecji obseg:34 »in to z enim samim namenom, da bi tako ublažili božjo jezo in od sebe odvrnili zaslužene kazni za svoje grehe, ter da bi nadvse milostljivi bog – ce se bomo v odnosu do gospodovega trpljenja izkazali za verne, vdane in hva­ležne – celotno mesto skupaj s sosednjimi vasmi obvaroval pred kugo, lakoto in vojno, kot nas je obvaroval že toliko let in nas bo tudi v prihodnje – še zlasti pa v tem letu, ko med ljudstvom prihaja do uporov in se slišijo govorice o vojni.«35 na podlagi tega zapisa je mogoce ugotoviti, da to vabilo predstavlja najsta­rejše ohranjeno pricevanje o prirejanju pasijonskih procesij v škofji loki. me-tod benedik izvedbo procesije tega leta povezuje s posvetitvijo loške kapucinske cerkve.36 pravilnost zgodnje datacije tega povabilnega pisma dodatno potrjuje omemba bratovšcine sv. rožnega venca, ki je bila skupaj z bratovšcino presve­tega rešnjega Telesa soustanoviteljica te procesije.37 ker se pozneje v kodeksu Škofjeloškega pasijona kot ustanoviteljica omenja le bratovšcina sv. rešnjega Te-lesa, domnevam, da je sodelovanje obeh bratovšcin del starejše loške pasijonske tradicije. ker gre za najstarejše doslej znano pricevanje o loški pasijonski procesiji, še toliko bolj presenecajo formulacije, ki nakazujejo, da leta 1713 ni šlo za prvi to-vrstni primer, ampak so bile procesije ocitno že ustaljene in dobro uveljavljene. pisec namrec pove, da se procesije prirejajo vsako leto na veliki petek ob štirih popoldne. njihov glavni namen opredeli z besedami: »da bi srca vernih rasla v ljubezni do križanega jezusa in v pokori za gre-he, so najvišji predstojniki dveh nadbratovšcin, [sv.] rešnjega Telesa in sv. rožnega venca dolocili, naj se vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek, ce je naklonjen bog in ce dopušca vreme, ob štirih popoldne priredi procesija v cast gospodovega trpljenja.«38 33 prim. oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270–273, 300–301; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 372–375. 34 prim. blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. 292–305. 35 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 36 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 –1721 – 1999 – 2000, str. 420. 37 glede na zapisana jezuitska pricevanja v Letopisu Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, je bila bratovšcina sv. rešnjega Telesa v Škofji loki ustanovljena že leta 1634 (Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 117). bratovšcina sv. rožnega venca pa je bila ustanovljena dobrih dvajset let pozneje, in sicer leta 1655 (blaznik, Škofja loka in loško gospostvo, str. 338). 38 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. Naslovna stran povabilnega pisma neznanega voditelja loške procesije (1713). Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. Verjetnost, da so kapucini v škofji loki pasijonsko procesijo res lahko vzpo­stavili pred letom 1713, nakazuje tudi dejstvo, da so bili tukaj uradno prisotni od leta 1706 oziroma 1707, sem pa so iz ljubljane in kranja hodili pridigat ter spo­vedovat že veliko prej.39 Tako so trdne duhovne temelje v tem okolju vzpostavili že precej casa pred svojim dejanskim prihodom. zato se mi ne zdi nemogoce, da bi s pomocjo obeh omenjenih, zelo dejavnih ter številcno mocnih bratovšcin, pasijonsko procesijo uvedli že kmalu po svojem prihodu. še vec; verjetno je celo, da je naklonjenost škofjelocanov in okoliških prebi­valcev cešcenju kristusovega trpljenja vzniknila ne le kot posledica predhodne dolgoletne misijonske dejavnosti kapucinov, temvec tudi jezuitov. V Letopisu Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove se jezuitska misijonska dejavnost, ki jo je spodbudilo povabilo loškega župnika, omenja že leta 1617. ohranilo pa se je tudi veliko poznejših pricevanj, na primer iz let 1629, 1634, 1637, 1645, 1653 in 1681.40 med njimi bi izpostavila predvsem jezuitske omembe o ustanovitvi bratovšcine sv. rešnjega Telesa v škofji loki leta 1634, ki v danem kontekstu niso samoumevne in ob katerih sem dobila vtis, da bi bili morda jezuiti lahko z ustanovitvijo te loške bratovšcine tesneje povezani: »šli smo pomagat v loko, kjer se je zacela bratovšcina svetega rešnjega Telesa. pridigali smo v obeh jezikih; 500 smo jih odvezali grehov. iz rima smo izposlovali odpustke tamkajšnji bratovšcini, ki je, ker je želela, naša pravila v nekaterih stvareh nekoliko spremenila.«41 Tudi pozneje (na primer leta 1637) omenjajo svoje sodelovanje ob slovesnem obhajanju praznika sv. rešnjega Telesa v škofji loki: »šli smo pomagat v loko. Tam se je razširila nova bratovšcina rešnjega Telesa, ki dobiva od nas vsakr­šno duhovno pomoc, tako da ne pojenja izredna gorecnost in vnema tistih, ki spremljajo monštranco z najsvetejšim, ko se nosi cez polja.«42 To je bil najvecji praznik te bratovšcine in ce so bili takrat prisotni jezuiti, to gotovo nakazuje tesnejšo povezanost. posebej zgovorno pa se mi zdi pricevanje iz leta 1645, ko jezuitski letopisec omeni spovedovanje spokornikov v kranju in škofji loki, in sicer z besedami: »prav tako uspešno smo v tistem casu bližnjim mestom oskr­beli duhovnike, ki so z ljudskimi govori in spovedovanjem spokornikov v kranju in škofji loki neverjetno plodno delovali.«43 ceprav ne vemo, kakšne vrste spo­kornikov je imel letopisec v mislih, gre za navedbo, ki da misliti. ce sklepamo po 39 prim. benedik, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Ane, str. 17, 25–31, 38–39. 40 Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove, str. 80, 109, 117, 119, 147, 180–181, 312. 41 Prav tam, str. 117. 42 Prav tam, str. 119. ohranili sta se še dve pricevanji o slovesnem obhajanju tega praznika, in sicer za leti 1653 in 1681 (prav tam, str. 180–181, 312). 43 Prav tam, str. 147. Hrbtna stran povabilnega pisma neznanega voditelja loške procesije (1713). Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. tesnem sodelovanju kapucinov in jezuitov pri pasijonskih procesijah v ljubljani, kjer so po skupnem dogovoru od leta 1634 dalje jezuiti svojo spokorniško proce­sijo prirejali na veliki cetrtek, kapucini pa na veliki petek,44 ni mogoce izkljuciti njihovega sodelovanja, ali vsaj dopolnjevanja, tudi pri misijonski dejavnosti v mestih in krajih po kranjski. Vrnimo se k neznanemu piscu povabilnega pisma na prvem listu. Tocne ure, kdaj naj se sodelujoci zberejo, od njega ne izvemo. preberemo pa lahko njegovo narocilo, naj se zberejo pravocasno na obicajnem kraju: »Tisti pa, ki želijo na­stopiti pri konjenici Turkov ali mrlicev ali priti v železnih oklepih s konji, naj se pravocasno zglasijo na obicajnem kraju procesije.«45 zanimivo pri tem vabilu je tudi, da posredno napoveduje uprizoritev za prihodnje leto in omenja novega voditelja procesije: »Tisti, ki ne sodelujejo, so pa v ljubezni do boga naprošeni za to leto, ne bodo obvezani za prihodnje, razen ce jih ne bo ponovno prosil novi voditelj procesije.«46 pomenljive so tudi formulacije, ki se pojavijo pri naštevanju podob in vasi, ki so jim navedene podobe dodeljene. pisec na primer zapiše, da drugo podobo ponovno zaupa vasema retece in gorenja vas: »/…/ drugo, raj (1 mz 3,1–24), ponovno zaupam vasema retece ino gorejna vas.«47 Vse te oznake (»vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek«, »ob štirih popoldne«, »naj se pravocasno zglasijo na obicajnem kraju procesije«, »podobo ponovno zaupam«) bi bile v povabilnem pismu nejasne, ce cas in potek procesije ne bi bila že ustaljena in ljudem splošno znana. obravnavani List 1 je pomemben tudi zato, ker prinaša dva seznama po-dob pasijonske procesije, enega med besedilom vabila, drugega na hrbtni strani.48 seznam podob med besedilom je prvi znani ohranjeni seznam z na­štetimi prizori pasijonske procesije. na hrbtni strani je še en seznam (naj­verjetneje ga je zapisala ista roka kot prvega), ki pa ga ni mogoce natancno datirati, lahko bi nastal tudi pred letom 1713. zaradi vsebinske odvisnosti od prvega seznama predvidevam,49 da je nastal po letu 1713, morda že takoj naslednje leto, gotovo pa pred letom 1721. posebnost drugega seznama je, da so naslovi vecine podob navedeni v slovenšcini, uporabljeno pa je tudi po­sebno tehnicno izrazje (na primer izraz »arcezo« za »skrinjo zaveze«). ce je ta seznam nastal pred letom 1721, se s tem potrjuje, da so že pred tem letom pasijonske procesije potekale v slovenskem jeziku ali bile dvojezicne (vpraša­ 44 Prav tam, str. 116. 45 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 270, 300. 46 Prav tam. 47 Prav tam. 48 Prav tam, str. 270–273, 300–301. 49 sedma podoba na drugem seznamu je pomanjkljivo navedena, njeno vsebino lahko smiselno dopolnimo le s pomocjo prvega seznama. nje dvojezicnosti odpira Folij 14 v kodeksu Škofjeloškega pasijona).50 seznam tako dokazuje zgodnejši obstoj slovenske pasijonske terminologije, kot se je doslej predvidevalo.51 preglednica podob in vasi, zadolženih za izvedbo procesije, ki jih je mogoce razbrati iz Lista 152 vrstni red podob 1. seznam podob (str. 1r: 1713) 2. seznam podob (str. 1v: neznani cas nastanka) vsebina podobe njena izvedba vsebina podobe njena izvedba 1. / cerkovniki / cerkovniki, bratovšcina 2. raj retece in gorenja vas raj retece in gorenja vas 3. smrt Bitnje Beli konj Žabnicani 4. Konj Žabnicani sv. Hieronim gostece, Pungert, Hosta 5. zmaj godešic in Lipica Brezmadežno spocetje godešic in Lipica 6. Kristus, ki jezdi osla Dorfarje, Crngrob in Pevno Mesto Jeruzalem zminec in Bodovlje 7. zadnja vecerja / (peljejo) / 8. Krvavi pot sveti Duh Krvavi pot Dorfarje in Crngrob 9. zmagoslavni voz / Jeca sveti Duh 10. Bicanje zminec in Bodovlje Bicanje Pevno in Moškrin 11. Hieronim stari Dvor in virmaše Kronanje stari Dvor in virmaše 12. Kronanje trnje in vešter Pilat trnje in vešter 13. Pilat suha in trata Kristus na križu suha in trata 14. Kristus na križu pri fari in Binkelj Žalostna Mati pri fari in Binkelj 15. Žalostna Mati Puštal skrinja zaveze Puštal in vincarje 16. / / Božji grob mešcani 50 Folij 14 se v rokopisnem kodeksu Škofjeloškega pasijona pojavi ob koncu Druge podobe, med folijema 12 in 13. je ožji od ostalih folijev, v rokopis pa je bil prilepljen po nastanku glavnega dela rokopisa. posebnost tega folija je, da ga je zapisala ista roka kot glavni del rokopisa, papir pa po drugi strani nakazuje, da je to besedilo nastalo pred zapisom glavnega besedila. besedilo je dvojezicno, pet kitic besedila je zapisano v nemšcini, dve pa v slovenšcini; obe besedili se vse­binsko dopolnjujeta. bistveno pri tem fragmentu je, da to besedilo ni del Škofjeloškega pasijona, ampak del nekega drugega, nam neznanega dvojezicnega pasijona, ki pa se nam ni ohranil. ob rokopisnem kodeksu se je ohranil kot drobec, s katerim si je voditelj procesije (najverjetneje p. romuald) pomagal pri pisanju Škofjeloškega pasijona. prim. oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 265–268; ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 355–357. 51 prim. Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 374–375. 52 Prav tam, str. 375. Zadnja stran Romualdovega povabilnega pisma. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. kot je mogoce razbrati iz zgornje preglednice, so nekatere navedbe podob za leto 1713 videti nepopolne (na primer pri cetrti in peti podobi, kjer se omenjata le konj in zmaj). zdi se, da gre le za navajanje splošno znanih kljucnih besed. To razumemo kot dodaten dokaz tega, da procesija tega leta ni bila novost, ampak že ustaljen škofjeloški obicaj. ce primerjamo oba seznama podob, ugotovimo podobnosti in tudi razlike, kar pomeni, da so, nam neznano predlogo škofjelo­ške pasijonske procesije, posamezni voditelji procesije po svoje spreminjali in dopolnjevali.53 ce naslednje ohranjeno povabilno pismo (List 2) beremo v luci te domneve, dejstvo, da v njem p. romuald omenja »svojo procesijo«, ni vec tako presenetljivo, kot se nam morda zdi na prvi pogled. list 2: Povabilno pismo patra romualda iz leta 1715 drugo povabilno pismo je izmed vseh ohranjenih pisem najbolj literarno iz­piljeno. napisal ga je p. romuald, in sicer 9. aprila 1715.54 kljub mnogim po­datkom in lepi vsebini pa v sebi skriva veliko zagonetko: manjka namrec kraj nastanka. ob pomanjkljivem poznavanju romualdove življenjske poti se zdi ta uganka precej težko rešljiva. o njem na podlagi arhivskih virov vemo le to, da se je rodil leta 1676 v štandrežu pri gorici in tam leta 1748 tudi umrl. V kapucinski red je vstopil leta 1699 in noviciat opravil v celju. redovne zaobljube je naredil 13. marca 1700. na foliju 2 je omenjen kot »tedanji redni pridigar«. Vsi ostali podatki o njem so plod raziskovalnih sklepanj, ki so nastala na osnovi obravna­ 55 vanega pisma in ohranjenega rokopisnega kodeksa Škofjeloškega pasijona. mantuani56 in kidric57 sta o romualdovem povabilnem pismu trdila, da se nanaša na ljubljansko procesijo, koblar58 in kalan59 sta ga povezovala z loško procesijo, prav tako metod benedik.60 V prid škofje loke najbolj zgovorno go-vori omemba, da je oprema za procesijo revna in preprosta: »prav nic manj vlju­dno pa ne prosim, zlasti zato, ker je naša oprema še vedno revna in preprosta, da jim prav tako tudi narocite, naj obleko in tudi vse drugo znova odložijo tam, kjer bodo to prejeli.«61 Takšna oznaka bi bila za ljubljano nesmiselna, saj se je 53 Prav tam, str. 374–375. 54 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 274–277, 302–303; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Ško­ fjeloškega pasijona, str. 376–377. 55 benedik, ob odkritju spominske plošce, str. 20–21; benedik, znamenje casa – vabilo, ki ne za­ stara, str. 216. 56 Mantuani, pasijonska procesija v loki, str. 231. 57 Kidric, Dramaticne predstave v ljubljani do l. 1790, str. 117. 58 Koblar, France, spremna beseda, str. vi–viii. 59 Kalan, gledališki znacaj Škofjeloškega pasijona, str. 213–214. 60 benedik, ob odkritju spominske plošce, str. 19; benedik, znamenje casa – vabilo, ki ne zastara, str. 215–216. 61 prim. oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 277, 303: »at vero non minus humaniter .upplico, ljubljanska procesija takrat odlikovala po bogati in odlicni opremi.62 V pismu se omenja tudi spokorniški znacaj procesije. ker so kapucini spokorniške procesije prirejali tudi v drugih krajih in ne le v škofji loki, bi bilo povsem možno, da je to pismo nastalo tudi kje drugje in bilo kodeksu Škofjeloškega pasijona pridano pozneje. zaradi omembe revne opreme in spokorniškega znacaja procesije, ter skle­panj metoda benedika, se tudi sama nagibam k možnosti, da je to pismo nastalo v škofji loki, zato sem ga v znanstvenokriticni izdaji Škofjeloškega pasijona leta 2009 umestila med škofjeloško gradivo. zelo pa si želim, da se morda v priho­dnosti odkrije še kakšen arhivski drobec, ki bi lahko pripomogel k natancnejši dataciji mejnikov romualdovega življenja in bi nedvoumno razkril, kje se je p. romuald leta 1715 ob pisanju povabilnega pisma nahajal. ne glede na vse pa se mi zdi nadvse pomembna nespornost dejstva, da je pismo napisal prav on. Tako je izprical obstoj zapisane predloge svoje pasijonske procesije že pred letom 1721. Tudi ce bi predloga romualdove procesije nastala kje drugje, to njenega vpliva na poznejšo obliko Škofjeloškega pasijona, kot ga poznamo iz ohranjenega rokopisnega kodeksa, ne zmanjšuje.63 ce pustimo v ozadju vsa vprašanja, ki jih pismo poraja, in se osredotocimo na bistveno informacijo, ki jo prinaša, ugotovimo, da je pri tem romualdovem povabilnem pismu najpomembnejše to, da odstira vsaj desetletno genezo na­stajanja besedila, ki se je zakljucila z zapisom v kodeks Škofjeloškega pasijona, med 28. septembrom 1725 in 11. aprilom leta 1727.64 same po sebi so zgovorne romualdove besede, s katerimi župnika vabi k svoji procesiji: »ad processionem meam«. To nedvoumno prica, da pasijonska procesija, kot jo poznamo iz zapisa v kodeksu Škofjeloškega pasijona, ni bila romualdov prvi poskus, ampak je go-tovo temeljila na njegovih predhodnih uprizoritvah in pasijonskih procesijah, s katerimi je prišel v stik v casu svoje redovne formacije. list 3 in list 4: Povabilno pismo patra zenona iz metlike in Pismo neznanega voditelja loške procesije preostali dve pismi, ki vabita k loški pasijonski procesiji, se nanašata na uprizoritve v petdesetih oziroma šestdesetih letih 18. stoletja. za zenonovo povabilno pismo, ki je podpisano (»zeno metlicensis«), a nepopolno datirano (»v loki, 9. aprila« – »locopoli 6 april:«), predvidevam, da je nastalo med leti cum adhuc noster proce.sionis apparatus pauper sit et modicus; si pariter illis indicare placuerit, ut ve.tes et quaecunque ibi iterum re.tituant, ubi acceperint.« 62 prim. Koblar, anton, pasijonske igra na Kranjskem, str. 113–114; Deželak Trojar, listi ob kode­ ksu Škofjeloškega pasijona, str. 376. 63 prim. ogrin, Tri stoletja pasijonskega izrocila, str. 84. 64 Prav tam, str. 82. 1748 in 1754.65 glede na potek kapucinske redovne formacije in glede na to, da so vabila navadno odpošiljali štirinajst dni pred veliko nocjo, se zdi najver­jetneje, da je bil zenon voditelj loške spokorniške procesije leta 1753.66 Tudi v tem pismu najdemo izraze, ki potrjujejo kontinuiteto loških pasijonskih proce­sij, na primer: »vsako leto na veliki petek« (»in die parasceves /…/ in annuam /…/ proce.sionem«), »(vsako)letna procesija« (»annualis proce.sio«), »tudi to leto« (»et hoc anno), »na ustaljen nacin in ob obicajnem casu« (»more et tem-pore consueto«), »na zahtevano in obicajno mesto« (»debitum et consuetum locum«). pisec drugega povabilnega pisma ni znan, tudi datacija pisma je zgolj po­sredna in okvirna.67 iz njegove vsebine posredno izvemo le, da je bila spokorna procesija v loki vpeljana pred vec kot štiridesetimi leti: »ker je tisti dan, /…/ ko je odrešenik sveta iz ljubezni do nas visec na križu izdihnil ter s svojo prebridko smrtjo odrešil ves svet, že zelo zelo bli­ zu, je zato bilo /…/ po hvalevredni navadi že pred vec kot štiridesetimi leti vpeljano, da se v tem loškem mestu na sveti dan velikega petka vsako leto v podobah prikazujejo skrivnosti gospodovega trpljenja.«68 ker ne vemo, v katero leto je zacetek loške pasijonske procesije umešcal pisec pisma, je tocnejša datacije tega pisma nemogoca. glede na doslej odkrite mejni­ke (1713 – 1715 –1721), ga lahko umestimo med leto 1753 pa vse do leta 1761. Tudi iz tega pisma je mogoce izlušciti podobne formulacije kot iz zenonovega. To kaže na to, da so vsa obravnavana povabilna pisma (z izjemo romualdovega) ocitno izhajala iz skupnega osnutka. V prid te možnosti govorijo podobni uvo­dni nagovori, podobna razlaga ozadja prirejanja pasijonskih procesij, prošnja za oznanilo procesije po župnijah, navodila za skrbno ravnanje z opremo in oblacili ter poudarjanje spokornega namena procesij. obe pismi nakazujeta podobnost z vzorcem povabilnega pisma, ki se je ohranil na strani 50v kodeksa Škofjeloškega pasijona.69 iz datacije ohranjenih vabil je razvidno, da so jih navadno pošiljali približno štirinajst dni pred veliko nocjo. To sicer odstopa od navodil, ki so navedena med pravili v samem kodeksu Škofjeloškega pasijona: »približno sredi posta bo pisal v 65 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 278–281, 304–305; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Ško­fjeloškega pasijona, str. 377–378. 66 prim. Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 377. 67 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 282–283, 306; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjelo­škega pasijona, str. 378. 68 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 282, 306. 69 Prav tam, str. 166–167, 248. okoliške župnije precastitim gospodom župnikom.«70 dalo pa bi se jih povezati z navodili, ki so dodani na strani 4v v kodeksu, kjer je kratek dodatek, ki predstavlja starejše navade glede pripravljanja procesije (»dodano iz stare navade za vodstvo procesije« – »aditum ex antiqua con.uetudine pro directione«). V njem je na­vedeno, da se sporedi ordinantom pošljejo na cvetno nedeljo, prav tako pa tudi mestnemu županu in mestnima svetnikoma.71 pošiljanje vabil župnikom na tem mestu ni omenjeno, posredno pa se da sklepati, da ga niso poslali dosti prej – to-rej po vsej verjetnosti štirinajst dni pred veliko nocjo, na tiho nedeljo. relativno pozno pošiljanje vabil lahko namiguje vsaj na dvoje: 1) da so bile pasi­jonske procesije v škofji loki pred 1721 skromnejše in organizacijsko manj zahtev­ne, zato sta za pripravo procesije zadostovala le dva tedna; 2) da so bili na vrhuncu prirejanja procesij, sredi 18. stoletja (za razliko od obdobja med 1721 do 1734), postopki že tako uteceni, da je za koncne priprave zadostovalo zgolj štirinajst dni. list 5: Pismo provinciala Jožefa o sklepih definitorija v Beljaku z dne 30. avgusta 1765 razmere, v katerih so se v drugi polovici 18. stoletja znašle pasijonske upri­zoritve, nazorno slika pismo provinciala jožefa o sklepih definitorija v beljaku z dne 30. avg. 1765.72 Takratni loški gvardijan, adam iz podbrezij,73 je pismo prejel najpozneje pred zacetkom postnega casa leta 1766. V Gradivu za kroniko Šta­jerske kapucinske province se je ohranila še ena, skoraj povsem enaka razlicica istega pisma.74 List 5, ki se je ohranil med Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, je najverjetneje gvardijanov prepis pisma, namenjen takratnemu voditelju pro-cesije, da bi ga seznanil s sklepi beljaškega definitorija. Vsebina pisma posredno pove, da se je z leti v pasijonskih procesijah nabralo veliko snovi, ki ni bila v ne­posredni zvezi s kristusovim trpljenjem, in nakazuje, da je pri uprizoritvah pri­hajalo do dolocenih nepravilnosti in odklonov, ki si jih je provincialno vodstvo v želji, da bi lahko procesije pripravljali tudi v prihodnje, prizadevalo odpraviti.75 podrobnosti o teh nepravilnostih nam niso znane. kapucinski arhivi so za­beležili le bežne zapise o nepravilnostih in nespodobnih prizorih, opisi hujših predrznosti se (vsaj kolikor je doslej znano) v njih niso ohranili.76 mantuani na primer omenja, da so v ljubljani najeti ljudje stopali na postajališcih iz vrst in 70 Prav tam, str. 17, 173. 71 Prav tam, str. 20–21, 175. podrobnosti o tem dodatku bodo nekoliko podrobneje obravnavane v nadaljevanju prispevka. 72 Prav tam, str. 284–287, 307–308. 73 benedik, Kralj, Kapucini na Slovenskem, str. 228–230. 74 Kapucinski arhiv Škofja loka: Materiale pro chronica Provinciae Styriae iii, 32. 75 prim. Deželak Trojar, listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 378–380. 76 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. hodili popivat, vendar vira svojih navedb in obdobja, na katero se te nanašajo, ne navaja.77 podobe, ki niso bile strogo vsebinsko povezane z kristusovim trplje­njem, se v pasijone niso vrinile šele v drugi polovici 18. stoletja, ampak so bile del pasijonske pobožnosti že od samega zacetka. To lepo kažeta že samo prva dva seznama škofjeloških podob na Listu 1 kot tudi romualdov Škofjeloški pasijon. podobne prizore je imela ljubljanska kapucinska procesija.78 enako pricajo tudi ohranjeni sporedi ljubljanskih jezuitskih procesij.79 na podlagi tega lahko sklenemo, da se vsebina pasijonskih procesij tekom de­setletij ni bistveno spreminjala in kapucini niso dopušcali, da bi zašla v skrajno­sti. V skrajnosti je zašel cas, v katerem so se pasijonske procesije odvijale. ko se oziramo v obravnavano obdobje, ne smemo pozabiti na to, da gre za cas velikih sprememb: na eni strani opazimo razcvet raznolikih oblik ljudske pobožnosti in romanj (tudi nekaterih takšnih oblik izražanja vernosti, ki so izgubile stik s kršcansko pravovernostjo), na drugi pa postopno porajanje razsvetljenske mi-selnosti, ki je s seboj prinesla terezijanske in jožefinske reforme.80 nepravilnosti in odklone lahko torej povežemo s spremenjenim odnosom ljudi do pasijonskih procesij: tako tistih, ki so v njih sodelovali (pri cemer imam v mislih posame­znike, ki so izgubili izpred oci svetost gospodovega trpljenja in se niso zgledno vedli), kot tudi tistih, ki so jih opazovali od dalec in so nanje gledali zviška (raz­svetljenstvu naklonjeno izobraženo prebivalstvo). Fragment Kristus nese križ. Arhiv Kapucinskega samostana Škofja Loka. Vir: eZISS, Škofjeloški pasijon, 2009, ZRC SAZU. 77 Mantuani, pasijonska procesija v loki, str. 230. 78 prim. oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 392–394: preglednica podob v znanih ali sporocenih uprizoritvah kapucinskih pasijonov na slovenskem. 79 vsebinski povzetki jezuitskih pasijonskih procesij so se ohranili v semeniški knjižnici v lju­bljani, in sicer v Dolnicarjevi zbirki Miscellanea. prim. Deželak Trojar, jezuitska dramatika in gledališce na slovenskem, str. 178. 80 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. provincial jožef je v pismu izrazil zaskrbljenost zaradi pritožb nad nepravil­nostmi in gvardijana seznanil s sklepi, ki jih je glede tega 30. avgusta 1765 spre­jel definitorij v beljaku. dolocili so, naj se v prihodnje opusti vse, kar prvotno ne spada h gospodovemu trpljenju in naj se dosledno prikazujejo le skrivnosti njegovega trpljenja. zahtevali so, naj se opustijo vse podobe Stare zaveze, štiri poslednje reci in vse skupine oziroma cete, kot so Turki, mrtveci itd. ukinili so vsakršno jezdenje, prepovedali našemljene oziroma zakrinkane farizeje in hu­dice. predlagali so še, da voditelji procesij decke, ki recitirajo, pri podobah raje umestijo na tla (namesto na vozove ali nosila), da bi tako lahko za predstavljanje oseb ali recitiranje sprejeli tudi starejše mladenice in se tako ne bi bilo treba po­služevati za decke nevarnega privezovanja.81 Te provincialove smernice so pripravo pasijonskih procesij v škofji loki usmerjale le še leta 1766 in 1767, pozneje, ob koncu postnega casa leta 1768, je namrec goriški nadškof karel mihael attems pasijonsko procesijo prepovedal in odpravil.82 uradna prepoved procesij in cerkvenih sprevodov je sledila nekaj let pozneje, ko jih je 27. decembra 1782 prepovedal cesar jožef ii.83 Vendar, kot je ugotovil france štukl, enako kot za zacetke loške pasijonske procesije, velja tudi za njen konec: ni ga namrec mogoce strogo casovno uokviriti. V nadško­fijskem arhivu v ljubljani je med gradivom starološke župnije našel dokaze, ki dokazujejo, da so procesijo na veliki petek, seveda v nekoliko spremenjeni obliki, pripravljali tudi še po letu 1768 in 1782.84 list 6: Fragment Kristus nese križ Fragment Kristus nese križ je zadnji izmed Listov ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, ki se nanaša na loško pasijonsko procesijo.85 fragment je lahko, kar se izvedbe pasijonske procesije tice, del neohranjene, starejše ali mlajše, razširjene verzije pasijona, v kateri so bili ti verzi umešceni za trinajsto podobo, v ohranje­nem kodeksu Škofjeloškega pasijona pa so del devete podobe. Verjetneje se zdi, da je ohranjeni fragment del starejšega škofjeloškega pasijonskega izrocila, ki se je oblikovalo pred zapisom v ohranjeni rokopisni kodeks. To na primer potrjuje prvi seznam podob na Listu 1, ki smo ga datirali v leto 1713. V njem 13. podoba prikazuje pilata, sledi pa ji podoba Kristus na Križu. fragment se tako idealno zlije v celoto takratne pasijonske procesije.86 81 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 284–287, 307–308; Deželak Trojar, listi ob kodeksu Ško­fjeloškega pasijona, str. 378–380. 82 prim. benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 423. 83 Štukl, Drobižki k Škofjeloškemu pasijonu, str. 111. 84 Prav tam, str. 111–112. 85 oce romuald, Škofjeloški pasijon, str. 288–289, 309. 86 prim. ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 333, 358–359; Deželak Trojar, listi možno je tudi, da je fragment del mlajše razlicice pasijona (okrog leta 1730),87 lahko bi nastal celo v obdobju, ko je bila prvotnemu besedilu dodana še podoba pekla (se pravi okrog leta 1734).88 ne vemo, kdo je bil avtor razširje­ne predloge pasijonske procesije. ni nujno, da je bil to ravno p. romuald, lahko je bil tudi kateri od poznejših voditeljev procesije. morda so po prenehanju romualdovega vodenja pasijonske procesije želeli znova vzpostaviti daljšo za­snovo pasijonske procesije, podobno tisti, ki se je ohranila v ohranjenih dveh seznamih na Listu 1. po tej razlagi bi bil torej fragment Kristus nese križ prepis in variacija replike prvega juda iz devete podobe ohranjenega besedila Škofje­loškega pasijona.89 matija ogrin je glede omenjenega fragmenta ugotovil, da je list, na katerem je zapisan, narejen iz istega papirja kot folij 2 v rokopisnem kodeksu Škofje­loškega pasijona. ugotovil je tudi podobnost roke d v rokopisu Škofjeloškega pasijona in roke, ki je napisala List 6 z obravnavanim fragmentom. na podlagi tega je sklepal, da bi lahko roka d predstavljala neznanega voditelja škofjeloške procesije, ki je pasijon pripravljal še v casu, ko je ta imel 15, 16 ali celo vec po-dob in nato vodenje procesije ponovno prevzel po romualdu ter poleg obrav­navanega fragmenta v rokopisni kodeks na folij 4 zapisal tudi dodatek »doda-no iz stare navade za vodstvo procesije« (»aditum ex antiqua con.uetudine pro directione«).90 predstavljene ugotovitve o obravnavanem fragmentu kažejo, da njegove da­tacije in okolišcin nastanka ni mogoce enoznacno opredeliti. ce pustimo ob strani vsa odprta vprašanja in možne razlage, je bistveno pri fragmentu to, da posredno dokazuje obstoj vec razlicic pasijona, tako pred letom 1721 kot tudi po zapisu jedrnega besedila Škofjeloškega pasijona v rokopisni kodeks, to je po letu 1727.91 zakLjucek predstavljenih šest izmed desetih listov, ki so se nam do danes ohranili ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, dopolnjuje paleografske, kodikološke in druge ugotovitve o besedilu pasijona in tradiciji njegovega uprizarjanja v škofji loki. najpomembnejše pri ohranjenih dokumentih, zlasti pri prvih dveh in šestem ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, str. 380. 87 Prav tam. 88 benedik, znamenje casa – vabilo, ki ne zastara, str. 216; ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloške­ga pasijona, str. 348. 89 prim. ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 358. 90 Prav tam, str. 333, 358–359. 91 prim. ogrin, Tradicija in datacija Škofjeloškega pasijona, str. 359; Deželak Trojar, listi ob kode­ksu Škofjeloškega pasijona, str. 380. listu (Pismo neznanega voditelja loške procesije iz leta 1713, Povabilno pismo patra Romualda iz leta 1715 in Fragment Kristus nese križ), je, da potrjujejo tiste ugotovitve, ki jih je mogoce razbrati iz uvodnih folijev kodeksa in neka­terih didaskalij Škofjeloškega pasijona. pri tem imam v mislih tiste besedilne namige v kodeksu, ki pri navajanju pravil, navodil prirediteljem in igralcem na­kazujejo, da pasijonska procesija v škofji loki leta 1721 ni bila novost, ampak nekaj, cesar so bili tako organizatorji kot mestno ter okoliško prebivalstvo že popolnoma navajeni. ohranjeni Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona, zlasti pravkar izpostavljeni prvi, drugi in šesti list, nudijo materialni dokaz, da pa-sijon leta 1721 ni vzniknil »iz nic« ali bil uprizorjen »na novo« ali bil vpeljan le kot »kopija« pasijonske procesije iz nekega drugega kraja, ampak je do leta 1721 v škofji loki dozorel do te mere, da so ga tudi uradno kodificirali in dolo-cili njegovo »bit«, in sicer tako, da so sprejeli (ali morda samo dopolnili) trdna in nedvoumna pravila o njegovem uprizarjanju. ohranjeni List 1, ki ga je napisal neznani voditelj pasijonske procesije leta 1713, ne samo, da tradicijo uprizarjanja procesije prestavi za osem let globlje v preteklost, ampak nam tudi jasno nakaže, da procesija takrat ni bila novost, ampak že bolj ali manj vpeljan obicaj. pisec nam namrec jasno pove, da »se vsako leto v tem loškem mestu na veliki petek /…/ ob štirih popoldne priredi procesija v cast gospodovega trpljenja.« koliko dlje v preteklost sega zacetek te tradicije, ne vemo. lahko pa si na vprašanje skušamo odgovoriti s pomo-cjo spoznanj o ljubljanski pasijonski procesiji. metod benedik je o ljubljanski pasijonski procesiji, za katero se je dolgo menilo, da se je zacela leta 1617 (to je enajst let po prihodu kapucinov v ljubljano), ugotovil, da se je, sodec po zapisih škofa Tomaža hrena, najverjetneje zacela že v letih 1608–1613.92 To je tako rekoc na zacetku njihovega javnega delovanja v ljubljani. ljubljanski primer tako zgovorno prica, da ni nemogoce, da ne bi bilo podobno tudi škofji loki, kjer so kapucini samostan ustanovili leta 1706, temeljni kamen pa vgra­dili leta 1707. Ti letnici izpricujeta le uradni cas prisotnosti kapucinov v škofji loki, vemo pa, da so tja kapucini iz ljubljane in kranja prihajali tudi že prej. ker so bili duhovni temelji kapucinske dejavnosti v škofji loki postavljeni že pred njihovim dejanskim prihodom ter materialnimi temelji, se mi zato ne zdi nemogoce, da bi kapucini duhovne sadove svojega dela lahko želi že nekoliko prej, kot se da sicer sklepati po doslej znanih in ohranjenih materialnih dokazih o njihovem delovanju v škofji loki. benedik, izhodišca Škofjeloškega pasijona, str. 27, 30–31; benedik, Škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 –1999 – 2000, str. 425–426. Viri in literatura benedik, metod, kralj, angel: kapucini na slovenskem v zgodovinskih virih. nekdanja šta­jerska kapucinska provinca. Acta ecclesiastica Sloveniae 16. ljubljana: inštitut za zgodo-vino cerkve pri Teološki fakulteti univerze v ljubljani, 1994. benedik, metod: ob odkritju spominske plošce patru romualdu lovrencu marušicu (1676–1748), 21. marca 1997. Loški razgledi 46. škofja loka: muzejsko društvo škofja loka, 1999, str. 19–21. benedik, metod: znamenje casa – vabilo, ki ne zastara. Loški razgledi 46. škofja loka: mu-zejsko društvo škofja loka, 1999, str. 215–216. benedik, metod: izhodišca škofjeloškega pasijona. Katalog Potujoce razstave Škofjeloški pasijon. zbirka loški razgledi (Doneski 12). škofja loka: muzejsko društvo škofja loka, 2006, str. 25–35. benedik, metod: škofjeloški pasijon 1713 – 1715 – 1721 – 1999 – 2000. Liturgia Theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika. ljubljana: celjska mohorjeva družba, Teološka fakulteta univerze v ljubljani, založba družina, 2008, str. 415–429. benedik, metod: Kapucinski samostan s cerkvijo Sv. Ane Škofja Loka. celje: celjska mohorje­va družba; škofja loka: kapucinski samostan, 2008.blaznik, pavle: Škofja Loka in loško gospostvo (973–1803). škofja loka: muzejsko društvo, 1973. deželak Trojar, monika: listi ob kodeksu škofjeloškega pasijona. matija ogrin (ur.): Oce Ro­muald: Škofjeloški pasijon. celje – ljubljana: celjska mohorjeva družba, 2009, str. 366– 386. deželak Trojar, monika: jezuitska dramatika in gledališce na slovenskem. Jezik in slovstvo 65/3–4, 2020, str. 167–182. kalan, filip: gledališki znacaj škofjeloškega pasijona. mirko mahnic in dušan moravec (ur.):Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja (3. knjiga, 10: ob stoletnici dramaticnega društva). ljubljana: slovenski gledališki muzej, 1967, str. 208–231. kidric, france: dramaticne predstave v ljubljani do l. 1790 (revizija in dopolnilo). Casopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino V, 1926, str. 108–120. koblar, anton: pasijonske igre na kranjskem. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko ii, 1892. ljubljana: muzejsko društvo za kranjsko, str. 110–125.koblar, france: spremna beseda. Oce Romuald – Lovrenc Marušic: Škofjeloški pasijon. Faksi-mile rokopisa iz kapucinskega samostana v Škofji Loki. ljubljana: mladinska knjiga, 1972. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (ur. france baraga, prev. marija kiauta). ljubljana: družina, provincialat družbe jezusove, 2003.mantuani, josip: pasijonska procesija v loki. Carniola Vii–Viii, 1916–1917, str. 222–232, 15–44. ogrin, matija: Tradicija in datacija škofjeloškega pasijona. matija ogrin (ur.): Oce Romuald: Škofjeloški pasijon. celje – ljubljana: celjska mohorjeva družba, 2009, str. 343–365.ogrin, matija: neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja. Slavisticna revija 59/4, 2011, str. 385–399. ogrin, matija: pridiga p. ferdinanda ljubljanskega na veliki petek 1722 v škofji loki. Pasi­jonski doneski 9 (Loški razgledi, Doneski 31, Memorabilia Locopolitana 18). škofja loka: muzejsko društvo škofja loka in lonka, 2014, str. 94–108. ogrin, matija: Tri stoletja pasijonskega izrocila. Pasijonski doneski 11 (Loški razgledi, Doneski 36, Memorabilia Locopolitana 24). škofja loka: muzejsko društvo škofja loka in kultur­no-zgodovinsko društvo stara loka, 2016, str. 79–85. register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. ms 020. ferdinand ljubljanski: Pridige. url: http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_020/VieW/ [14. 2. 2021]. romuald, oce: Škofjeloški pasijon: znanstvenokriticna izdaja (ur. matija ogrin). celje – lju­bljana: celjska mohorjeva družba, 2009. štukl, france: drobižki k škofjeloškemu pasijonu. Loški razgledi 46. škofja loka: muzejsko društvo škofja loka, 1999, str. 105–114. dr. Marjeta pisk paSijonSke peSMi v LjudSkeM izrociLu Povzetek pasijonske pesmi so oblike pasijonskih pobožnosti, ki so bile med ljudmi zelo razširjene, saj jih je poznal in pel precejšnji del prebivalstva na celotnem sloven-skem ozemlju. razmah pasijonskih pesmi, ki so vernike vabile k premišljevanju kristusovega trpljenja, je slovenski prostor doživel v prvi polovici 18. stoletja (smolik 1963: 221). zapisi tovrstnih pesmi so se ohranili predvsem v rokopisnih pesmaricah, tako kot vecina barocnih homilij in meditativne proze. pesmi, ki tematizirajo kristusov pasijon, so grešnika spodbujale k socutju do trpecega od­rešenika. Tak nacin prikazovanja jezusovega pasijona je zbujal socutje pri verni­kih, ki naj bi dogajanje sprejemali s tako intenzivnostjo, kot da bi bili neposredno udeleženi ob kristusovem trpljenju in bi tako tudi sami obcutili bolecine. (köpf 1997: 725–726, 728–730, po Žejn 2017: 187) bolj kot so bili opisi kristusovega trpljenja (passio), ki poslušalce nagiba v sotrpljenje s trpecim kristusom (com-passio), realisticno prikazani, mocnejši je bil prehod v osvobajajoco izkušnjo od­pušcanja in ljubezni. (širca 2016: 110) opisovanje kristusovega trpljenja je bila ena od osrednjih tem barocne duhov­ne literature, ki je v tem pogledu nadaljevala srednjeveško tradicijo (širca 2016: 103). V primerjavi s srednjim vekom je bil v baroku vecji poudarek na afektivno­sti; nazorni opisi kristusovega mucenja naj bi vernika privedli do duševno-du­hovne skrušenosti, do solz in na kolena, hkrati pa poglobili razumevanje tipicno barocnih tem, kot so vanitas mundi, nicevost cloveškega življenja, smrti in tema­tizacije vecnosti, kršcanske popolnosti, ki tradicionalno velja za podrocje mistike (nav. delo: 92). Tovrstna slovenska barocna književnost je »trajala vse do razmah­nitve razsvetljenstva ob koncu 18. stoletja, predvsem na podeželju pa je kulturno ozracje dolocala še globoko v 19. stoletje« (nav. delo: 83). pasijonske pesmi, ki so se v tem casu razširile, so bile med pevci priljubljene še vse do sredine 20. stoletja, kar dokazujejo objave v Slovenskih narodnih pesmih (snp) karla štreklja in zapi­si iz arhiva glasbenonarodopisnega inštituta znanstvenoraziskovalnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti (gni zrc sazu). štrekelj je objavil 25 tipov pasijonskih ljudskih pesmi z variantami (snp iii: 6412–6492), v dodatek pa je med pesmi postne in o jezusovem trpljenju uvrstil 45 zacetkov razširjenih in priljubljenih pasijonskih pesmi, za katere je domneval, da po izvoru niso ljudske. PASSION SONgS IN FOLK TRADITION abstract passion hymns are a form of passiontide devotion that was very widespread among people, being known and sung by a considerable part of the population on the entire slovene territory. The flourishing of passion hymns, which called on believers to reflect on the suffering of christ, occurred in slovenia in the first half of the 18th century (smolik 1963: 221). records of such hymns have been preserved mainly in manuscript form, as have most baroque homilies and med­itative prose works. hymns thematizing the passion of christ encouraged the sinner to have sympathy for the suffering saviour. This manner of presenting the passion of jesus aroused compassion in the faithful, who were meant to experi­ence the events with such intensity as if they were directly involved in christ‘s suffering, and thus to feel the pain themselves (köpf 1997: 725-726, 728-730, ac­cording to Žejn 2017: 187). The more descriptions of christ‘s suffering (passio), which incline listeners to share the suffering of the suffering christ (compassio), were realistically presented, the stronger was the transition to the liberating ex­perience of forgiveness and love (širca 2016: 110). describing the suffering of christ was one of the central themes of baroque spiritual literature, which in this respect continued the medieval tradition (širca 2016: 103). compared to the middle ages, there was greater emphasis on af­fectivity in the baroque, vivid descriptions of christ‘s martyrdom were intend­ed to lead the believer to mental and spiritual contrition, tears and obeisance, while deepening the understanding of typically baroque themes such as vanitas mundi, the transience of human life and death, and the thematization of eterni­ty, christian perfection, which is traditionally considered the field of mysticism (ibid: 92). such slovene baroque literature „lasted until the rise of the enlight­enment at the end of the 18th century and, especially in the countryside, it de­termined the cultural atmosphere deep into the 19th century“ (ibid: 83). passion hymns, which spread during this time, were popular among singers until the middle of the 20th century, as evidenced by publications in slovene national songs (snp) by karel štrekelj and records from the archives of the institute of music and ethnography of the slovenian academy of sciences and arts ( gnizrc sazu). štrekelj published 25 types of passion folk hymns with variants (snp iii: 6412–6492), and in the appendix he included 45 openings of wide­spread and popular passion hymns among the hymns of lent and about jesus‘ suffering, which he concluded were not folk in origin. teMatizacije paSijona v peSMih Tematizacije jezusovega in marijinega trpljenja so se v slovenski pesmi zacele pojavljati vsaj ob koncu srednjega veka. med najstarejšimi pesmimi te vrste je pesem Ko b‘ clovek ti vedel, ki jo je matija majar slišal v Terski dolini in je zapisa­na v najbolj razširjeni obliki slovenske alpske poskocnice. (ogrin 2019: 52) Ko bi clovek ti vedeo, kaj Kristus terpi: Po celem životu ni druziga ko kri. Na glavci ma krono pa trnic bodec, Mariji srce predira vse glih koker mec. Žalostna mat bôžja pod križam kleci, pa preljubi nje sinic na križi visi. Oj na križi je visou, na križi je vmerv, pa vsem vernim dušicam nebesa odperv. Od pakla, od martre odrešu je nas, hor v svete nebesa zavižov je nas. (snp iii: 6450; beneška iz sosešcine loševar blizu Tarcenta, zapisal matija majar.) karel štrekelj je v Premisli, ti clovek grešni, kaj Jezus trpi (snp iii: 6450–6453) zbral variante vsebinsko sorodnih pesmi. Premisli, o clovek grešni, kaj je terpu sam Bug vecni, za me nu za te je umrov, skuz tu nam nebu odprov. Z jogri k mizi doli sedov, le-tu jagne ž nimi jedov, postavov svet Rešnu telu, de bi nam k en’ špiži blu. V le-ta vert se je perbližav, nizku za nas se perbližav, trikrat padov na obraz svoj, oceta prosu za greh moj. Jezusa glej v vertu klecati, angela v oblakah stati, kir kelih v rokah derži, Jezus kervavi put poti. (krebs 30) Ta dvajset kitic dolga pesem je bila še dolgo priljubljena: zapisana je bila npr. v krebsovi pesmarici iz konca 18. stoletja (nrss 22), veckrat jo je zapisal tudi znani zbiralec ljudskih pesmi in organist franc kramar, ki je pred 2. svetovno vojno služboval v poljanah nad škofjo loko. ob zapisu pesmi iz stražišca pri kranju je 8. septembra 1912 dopisal, da je besedilo prepisal iz stare zbirke, ki jo je »dobil pri 80. letni katarini pirkuš v šutni pri škofji loki« (gni o 9629). V skoraj nespremenjeni obliki je bila natisnjena še leta 1951 v molitveniku Naše molitve ivana Trinka. (1951: 251–255) poleg pesmi, ki so se predvsem od prve polovice 18. stoletja naprej (smolik 1963: 221) pele neposredno ob pobožnostih molitve križevega pota, so se med ljudstvom razširile tudi druge pesmi, ki jih lahko uvršcamo v širšo skupino pa-sijonskih pesmi, kot je npr. prevod mašne pesmi (sekvence) Žalostna je mati stala (Stabat mater dolorosa), paraliturgicne (Sedem Jezusovih besedi na križu, Marijine sanje, Jezusovo slovo od Marije, Sedem žalosti Marijinih ipd.) in druge ljudske nabožne in legendne pesmi (Jezus brez žlahte, Jezusova oprava ob trplje­ Peisem od Jezusoviga terplena (GNI O 9629). nju, Kako pojde Jezus s križa idr.), ki tematizirajo kristusovo trpljenje ali odnos marije, Žalostne matere božje, do sinovega trpljenja. iz srednjeveških se je v barocna besedila prenesla mocna prepletenost kanonicnih svetopisemskih mo-tivov z nekanonicnimi, apokrifnimi in ljudskimi elementi (ogrin 2016: 496), ki odsevajo tudi iz številnih pesmi. kristusovo trpljenje ima osrednje mesto v pe­smih, petih ob žalostnem delu rožnega venca, ki so se do sredine 20. stoletja pele tudi ob bedenju pri mrlicih (npr. Predolga je rajža), in ob lavretanskih litanijah. Takšna oblika petih litanij, z odpevi po vsakem tretjem vzkliku, je izpricana iz 17. stoletja, medtem ko je preprostejša oblika segala že v cas pred reformacijo. poleg pesmi Premisli, o clovek grešni je bila v lekcionarjih tedanjega casa po­gosto objavljena pesem Mati žalostna je stala (Stabat Mater dolorosa), ki je ena najbolj znanih srednjeveških marijanskih himen iz 13. stoletja. eden ali vec slo­venskih prevodov je verjetno nastal v 15. stoletju (ogrin 2019: 53), najzgodnejši ohranjeni prevod te himne v slovenski jezik pa je zapisan v t. i. muzejskem roko­pisu, ki je privezan k izvodu hren-candkovih Evangelia inu Lystuvi iz leta 1612. V prvem natisnjenem prevodu v molitveniku Bratovske bvqvice S. Roshenkranzamatije kastelca iz leta 1678 je bila ta marijanska himna oznacena kot »lepa stara pejsen«. (smolik 2011: 1042) V prirocniku Pomuc živim, umirejocim inu mer-tvim bratovšcine britkega smrtnega Trpljenja kristusovega na svetem križu, ki je od leta 1660 delovala pri jezuitski cerkvi sv. jakoba v ljubljani, je natisnjenih 11 kitic pesmi Žalostna je mati stala v prevodu, ki se razlikuje od obicajnega besedila v lekcionarjih. (smolik 2011: 252) po mnenju nekaterih je slovenski pre­vod te knjižice oskrbel jernej basar, ki je bil v tem casu vodja bratovšcine (prim. sbl i: 26; smolik 2011: 254), ustanovil pa je tudi bratovšcino brezmadežne, sv. ignacija in sv. franciška ksaverija pri sv. Volbenku v poljanski dolini (širca 2016: 124). nov prevod pesmi je izšel tudi v molitveniku Molitoune Bukvize ožbalta gutsmana leta 1788. (kapelski 2016: 142) Tudi pesem Ah kristjani, spregledujte iz Misionskih pesmi inu molitev primo­ža lavrencica (1757: 22–25), ki je prešla v poznejše molitvenike (smolik 2011: 1485), je oblikovala pasijonske pobožnosti še vse do polovice 20. stoletja (glej npr. zapis anice arnolj iz Železnikov, gni 18.151). pod varianto domnevno pre­cej razširjenega korala, ki se je pel ob posameznih postajah križevega pota, je france kramar leta 1910 v konfinu na gorenjskem zapisal, da je alojzija cerar sicer pela enoglasno, vendar da »se je ta ‚sv. križev pot‘ pev nekdaj vecglasno v cerkvi sv. Trojice pri moravcah. besede vzete iz neke stare tiskane knjižice.« (gni o 8177) Ta knjižica je morda antona bichlerja Cerkveno leto, Pesmi z na­pevi za vse nedele ino praznike (1852: 113), v kateri je pesem natisnjena pod naslovom križev pot. da je bila pesem zelo razširjena, dokazujejo tudi razlicne melodije in harmonizacije pesmi. (npr. kokošar in fajgelj 1886: 8–9) Kristjani, spregledujte, ta kervavi križov pot, v vaših sercah spremišlujte, kaj je terpu vaš Gospud. To pot ce bote hodili, vaša muja ni zabstojn, vašim dušam ste dobili ta nebeški vecni lon. (krebs 13) Pesem Od Krishouga Pota (Lavrencic 1757: 22–23). do današnjih dni razširjeno pesem Oh le-sem, vse stvari je maksimilijan re-deskini objavil v pesmarici Osem inu shestdeset sveteh pesm (1775: 105–107), v kateri najdemo vec pasijonskih pesmi, kar prica, da so slovenci ob koncu 18. stoletja že ves postni cas posvetili misli na jezusovo trpljenje, kakor je v ljudskih neliturgicnih pobožnostih še danes (smolik 2011: 1489). pesem se je ob prena­šanju iz ust do ust in iz zapisa v zapis spreminjala, nastajale so razlicne variante besedil in napevov, po katerih se je pesem pela (npr. gni o 1846). Oh lesem vse .tvary! glejte! kaj sé gody, ta, k’tir’ vas vse .hivy, gro.he martre terpy. Ves .gai.hlan, .apluvan, s’ ternjam k’ shpotu kronan bo pred sodbo pellan, nadol.hn k’ smert’ zhes dan. (redeskini 1775: 105) Sv. križev pot z raznimi napevi (GNI O 1846). ljudsko razumevanje je jasno izraženo v pesmi Angeljci prestrezajo sveto kri(snp iii: 6466–6469), ki je pogosto poimenovana tudi Žalostni rožni venec, saj po posameznih kiticah sledi molitvi žalostnega rožnega venca. Jezus je za nas kervav pot potiu: iz njega je tekla rešna kri, za odrešenje vseh ljudi. Angeljci jo poberajo, u zlate kelhe jo devajo in jo Bogu darujejo, Ucetu nebeškemu! … (snp iii: 6466, iz motnika) V rokopisnih pesmaricah so navedene tudi številne druge pesmi, ki so se pele ob posameznih »štacijonih« križevih potov (npr. v rokopisni krebsovi pesmarici iz konca 18. stoletja so zapisane štiri razlicne pesmi ob križevih potih, v roko­pisnem zvezku iz podmelca, ki se nahaja v kokošarjevi zapušcini, je zapisanih 7 razlicnih pasijonskih pesmi). poleg križevega pota so cešcenje jezusovega trpljenja spodbujale tudi pesmi ob drugih pobožnostih, še posebej na romanjih. organist filip jakob repež je v pesmih, izdanih v Romarskih bukvizah (1757) in Romarskem drugem blagu(1770), romarje na križni gori pri ložu spodbujal, naj premišljujejo jezusovo trpljenje. rokopisi drugih organistov pricajo o precejšnji razširjenosti njegovih pesmi, ki pa jih kljub temu ne moremo šteti med prave cerkvene pesmi, saj jih je navadno pel organist sam. (smolik 2011: 463, 1487) z romanji je povezana tudi zelo razširjena pasijonska pesem Le pojdi, pojdi, duša z menoj (snp iii: 6471–6479), ki je še danes del stalnega repertoarja postnih pesmi. rudolf Vrabl je na Vranskem zapisal razlicico, naslovljeno Romarska, ki neposredno kaže na njeno vlogo in uporabo pri postnih romanjih v dolocene cerkve, kjer so v postu obhajali maše (na primer pri svetem primožu nad kamnikom). pele so se tudi med pobožnostmi ob križevih potih na kalvarijah ali okrog cerkva, ki jih obda­jajo kapelice na prostem. Romarska (GNI O 1011). prve tri vrstice se iz kitice v kitico ponavljajo, v skladu z zaporedjem skrivno­sti žalostnega rožnega venca se spreminja le zadnja vrstica. pri varianti pesmi iz podgorja je zapisovalec france stelč pripisal, da se poje pri mrlicu. Duša, pojd z menoj, z menoj na božjo pot, na božjo pot na goro, na goro visoko. Tam gor boš vidla, duša ti, kaj Jezus gor za nas trpi: za nas in za naše grehe je krvavi pot potiv. (snp iii: 6478) francišek mihael paglovec je v pesmi Svetiga križa en žolner združil »dve v baroku razširjeni tradiciji premišljevanja o vsebini velikega petka. prva je sed­mero prelitje jezusove krvi, ki se v vecji meri ujema s sedmerimi bolecinami Žalostne matere božje. druga tradicija je meditacija o casovnem poteku jezuso­vega pasijona po posameznih urah zadnjega dneva njegovega življenja«. (ogrin 2019: 91) Svetiga križa en žolner kervavi nosel svoj bander. sedemkrat je Jezus kri prelil, kader je on na sveti bil. Prvu je Jezus kri prelil, na osmi dan obrezan bil. Drugu je Jezus kri prelil, kir je krvavi put potil. … […] Ob eni uri popudan sant Janžu Mater porocil sam. ob drugi uri jesih pil, ob tretji uri smrt sturil. Ob štirih vboden v desno stran, ob petih s križa snet, zakopan. To, clovik, spremisli vsak dan Jezus to bode lonal sam. Amen. (ogrin 2019: 91–92) marko pohlin je v molitveniku Pet svetih petkov mesca sušca (1. izdaja 1768) castilcem jezusovih ran in Žalostne matere božje ponudil »oficij« v cast kristu­sovega trpljenja, ki se moli ob postnih petkih. »oficiji« so posebna ljudska oblika liturgicne pobožnosti, ki je bila v evropi razširjena od srednjega veka dalje. Vsaka ura oficija (»k juternzi«, »k pervi«, »k treti«, »k shesti«, »k deveti«, »k vezhi­renzam«, »k pumraku«, »perporozhuvanje«) je imela en odlomek pesmi brez napeva. (smolik 2011: 436, 1488) V nasprotju z naceli jožefinskega93 (janzenisticnega) biblicnega križevega pota, v katerem so bile dovoljene le postaje, katerih snov je zapisana v evangeliju, kot npr. v knjižici To terpleine inu smert nashiga gospoda Jesusa Kristusa (1794)janeza šimonca (smolik 2011: 723), so se v pasijonskih pesmih ohranile razlicne podrobnosti iz srednjeveških izrocil, ki so bile posredovane prek barocnih ho-milij, kot npr. »krvavi« prizori, ki so vernike spodbujali k globljemu doživljanju in socustvovanju s trpecim jezusom. Grešnik, se ti kej Jezus smili, kir so ga na križ perbili iz tako grozovitnostjo, de vse žile pokajo. (krebs 11–12) V nekaterih pesmih je perspektiva obrnjena in ne sledi pasijonski kronologiji: pesem Poslušej en malu, o grešni clovek poslušalca vabi k mrtvemu jezusu v grob in nato retrospektivno k premišljevanju o njegovem trpljenju. Poslušej en malu, o grešni clovk, inu si vzemi v serce ta nauk! Jezus je umrov, Jezus je umrov. Spomni te, prosim, o grešni clovk! Pojdi notri, v ta grob poglej, kdu mertu v grobu leži zdej. Clovk, Bug nu Gospud, kateri je navzoc povsod. Spomni te itdr. Kaj je on za te prestav, Judas ga je Judam prodav, kri je preliv, soze je potiv. Spomni te itdr. (krebs 028) pesmi pa ne vpletajo le ljudske motivike in estetike, pac pa so tudi oblikovno sestavljene v sozvocju z razširjenimi ljudskimi metricnimi in verznimi sistemi. 93 stare pesmi so vkljucevali v lekcionarje do jurija japlja leta 1792, ko je pripravil priroc­nik po terezijanskih navodilih (smolik 1989: 103). pesem Vse stvari žalujte je tako zložena v obliki poskocnice, kjer se pet- in šti­rizložni verz menjavata s prestopno rimo, ki je tudi najbolj razširjena poskocna verzna oblika slovenske ljudske pesmi. (kapelski 2016: 31) Vse stvari žalujte, kar koli živi. Ta žalost spremišlujte, kaj Jezus trpi. Nausmilenu je zgajžlan, claveku glih ni, ves cistu je ranjen, leži v sojej krvi. Premisli, oh clavek, kaj Jezus trpi, pogledej, o gri.šnik, gdu. temu leži. Zagledu boš jagnje, kati.ru bo nam odvezov vsi.h gri.hov, odpustu j.h vsi.m. Odpusti, oh Jezus, ti gri.he naše, oh cartanu jagnje, mi prosimu te. Odvzemi te gri.he, potroštej nas ti, da bamu vsi vkupej tebe hvalili. (kapelski 2016: 55–57) prestopno menjavanje zaporedja ženske in moške rime (ab ab, cd cd), kot so v tej pesmi, je po izsledkih janeza höflerja znacilno za barocni tip nemške ljud­ske in cerkvene pesmi 17. in zgodnjega 18. stoletja. (höfler 1975: 106, po kapel-ski 2016: 222) osemvrsticnice so prav tako znacilne za dobo visokega nemškega baroka od srede 17. stoletja naprej, na slovenskem pa je osemvrsticno kitico (v jambskih in trohejskih inacicah) uveljavil ahacij stržinar s pesmarico Katoliš keršanskiga vuka pejsme (1729), s cimer je postala vzorec za veliko vecino slo­venskih pesmi barocne dobe. (kapelski 2016: 223) Žalostni rožni venec iz Hotovlje v Poljanski dolini (GNI O 11556). Marija v paSijonSkih peSMih Zdej svet’ križov pot zacnimo, mocnu si k serci vzmimo, spremišlujmo s ponižostjo iz Marijo žalostno. (krebs 11) številne priljubljene pasijonske pesmi so bile tesno prepletene s cešcenjem marije, ki je sodoživljala sinovo trpljenje. maksim izpovedovalec je v delu Življenje Device že v 7. stoletju marijo na križevem potu predstavil kot najpogu­mnejšo, saj sina spremlja na poti trpljenja, trpi pa tudi ona sama. njeno nago­varjanje križanega in pozneje mrtvega kristusa je vplivalo na liturgijo velikega tedna in ljudske pesmi ter pobožnosti s pasijonsko vsebino (avsenik nabergoj 2017). pobožnosti do Žalostne matere božje oz. marije sedem žalosti, ki je bilo najznacilnejše poimenovanje marije v ljudskem pesništvu (kumer 1988: 264), so se na zahodu pojavile v 9. stoletju. To pobožnost je širil zlasti red servitov ali marijinih služabnikov, med zahodnimi slovenci je npr. deloval alasia da som­maripa, servit iz samostana v devinu (smolik 2011: 1040). V slovenskem du­hovnem in kulturnem prostoru je pomemben pecat pustilo tudi delo filipa iz Žic, Marijino življenje (13. stol.), ki vsebuje obširne opise trenutkov trpljenja in srecevanja s trpecim, umirajocim in mrtvim kristusom, vplivalo pa je na likovna dela ter imaginacijo preprostega ljudstva, kar lahko razberemo tudi iz ljudskih pesmi. (menaše 1994: 158, po brozovic 2019: 44 –45) Poslušej en malu, o grešni clovk, inu si vzemi v serce ta nauk! Jezus je umrov, Jezus je umrov. Spomni te, prosim, o grešni clovk! najvec sledov cešcenja Žalostne matere božje sta tako na slovenskih tleh pustila 14. in 15. stoletje; iz te dobe so se ohranile slike marije ob trpecem sinu in številni kipi pieta, medtem ko so zapisi pesmi, ki izhajajo iz tega obdobja, nastali pozneje. pesem Gori, gori, duša moja je »morda najstarejša ohranjena slovenska pe­sem za križev pot«. (ogrin 2019: 87) štirinajstim kiticam, ki se nanašajo na franciškansko obliko križevega pota, so dodane štiri kitice nagovora marije in jezusa, ki naj bi verniku pomagale prav razumeti njegovo trpljenje in ga privesti v srecno vecnost. V nekaterih variantah (npr. iz vasi stomaži pri ajdovšcini) sta prepoznavna starejši izvor in stabatinska forma kitic, ki poteka iz pesmi Žalostna je mati stala (vec v ogrin 2019: 87–89), v drugih, kot npr. iz krebsove pesmarice, ki sledi paglavcevim Cantilenae, se pa ponovi refren. Gori, gori, duša moja, zvestu spremi mater tvojo, Marijo sivnu žalostno, Marijo sivnu žalostno. Ves izgajžlan, s ternjam kronan, tu je biv od njih polonan, gori s križam obložen. (krebs 16–17) V Molitvenih bukvicah marka pohlina (1777) je bila poleg štirih oficijev z litanijami, prirejenih po nemških predlogah, med njimi tudi oficija Žalostne ma-tere božje, na koncu knjižice natisnjena nova marijina pesem Grešnik, glej žalost Marije. (smolik 2011: 543) Jezus jemlje slovo od Marije (Sv. Lenart nad Škofjo Loko, GNI O 10867). jezusovo slovo od marije pred njegovim trpljenjem in smrtjo na križu je po­memben topos, ki je iz srednjeveških izrocil prešel v barocna besedila in pasi­jonske igre ter v molitve ob svetih stopnicah. (prim. kapelski 2016: 27) poleg kanonicne ikonografije križevega pota je namrec obstajalo bogato izrocilo neka­nonicnih, apokrifnih in ustnih ljudskih izrocil, ki so se nanašale na t. i. kristusovo skrivno trpljenje in so izhajala iz videnj sv. brigite švedske, sv. gertrude Velike in drugih misticnih pisateljev ter so se pozneje širila prek rokopisnih in zgodnjih tiskanih izdaj Meditationes Vitae Christi, avtorja johannesa de caulibusa. (ogrin 2018: 240) Topos temelji na izrocilu, da sta se jezus in marija po zadnji vecerji poslovila, pred odhodom na oljsko goro pa je marija jezusa prosila, da bi v svoji vsemogocnosti odrešil cloveški rod tako: 1) bi umrl obicajne cloveške smrti, 2) ne bi umrl tako strašne in sramotne smrti kot hudodelec in 3) da bi ona smela trpeti in umreti z njim oziroma pred njim, da bi s svojimi ocmi ne videla, kako ga ljudje trpincijo. ker prošnje niso bile uslišane, je tudi sama trpela. (brozovic 2017: 90) literarno upodobitev jezusovega slovesa od marije najdemo tudi v pridigi kapu­cinskega patra ferdinanda ljubljanskega Na veliki petek (1722), ki jo je pater imel kot uvod v pobožnost škofjeloškega pasijona (prim. ogrin 2015). obsežneje je ta motiv predstavljen v 48. postavi poljanskega rokopisa. (kapelski 2016: 27) karel štrekelj je zapisane pesmi zbral v tipu ‚jezus jemlje slovo od marije‘ (snp iii: 6412–6415), vendar je podvomil v ljudski izvor pesmi (snp iii: 656). zanimivo je, da se melodija te pesmi v beneški sloveniji poje v molovskem na-cinu, ki je sicer redek na tem obmocju. (Qualizza 1999: 119–120) odnos med jezusom in marijo, ki sina prosi, naj ne gre v trpljenje oziroma naj ji dovoli, da ga spremlja, je opisan zelo cloveško: »Moj sin, k tvojim nogam paden, pred kak slovo od te vzamen, še enkrat naj gren z tobo, al mi serce poknilo bo!« »Moja mati, tukaj bodi, z menoj vec naprej ne hodi, prite, prijateli tedaj, troštate mojo mater zdaj.« »Moj sin, saj zdaj to dopusti, da te kušnem z mojimi vustmi,« zavpije ona pred njim, »Bog te obvarvaj, moj ljubi sin!« (snp iii: 6412) Sedem žalosti Marijinih (GNI O 11165). marijo je trpljenje, ki se je raztezalo cez celotno njeno vlogo v odrešenjskem dogajanju, vse od jezusovega rojstva v hlevu do njegove smrti na križu, približe­valo ljudem, ki so se spopadali s stiskami, še posebej ob razlicnih preizkušnjah in smrti. pesem Sedem žalosti Marijinih, ki je nastala za bratovšcino naše gospe sedem žalosti in jo je zapisal franc mihael paglovec v rokopisu Cantilene variae, obsega 15 oktav z izjemno metricno strukturo. (ogrin 2018: 241) pesem se je zelo razširila in se je pela tudi »pri mrlicih kadar vahtajo«. (gni o 9533, kori­tnica pri bovcu; prim. snp 3.: 6456–6459) Jezus, pesem cem zapeti, sedem žalost razodeti: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat? Parva žalost je narhujša bla, Marija je k popisovanju šla: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat! Druga žalost je še hujši bla. O štalc rodila Jezusa: kolko božja mat mogla je prestat, k je bla žalostna sedemkrat! … Treta žalost pa je še hujša bla, Marija zgobila Jezusa: iše ga tri dni v veliki žalosti, nešla ga je o tempelni. …. Sedma žalost ga je spremlala: tam še tri dni tocila je solze, v veliki žalosti. (snp iii: 6458) V pesmi Marijine sanje (slp 2: 89), ki je ohranjena predvsem v obliki apo­krifne molitve, vendar jo zaradi tega, ker je preostanek daljšega pesemskega be-sedila, uvršcamo med legendne pesmi (slp 2.: 123), je materi vnaprej razkrito sinovo trpljenje. (stanonik 1999: 143–144) jezus zbudi speco mater, ki mu vna­prej napove njegovo trpljenje, o katerem se ji je sanjalo. z napovedjo sinovega tr-pljenja se sooca tudi v pesmi Jezus brez žlahte, v kateri marija srecuje rokodelce, ki pripravljajo mucilna orodja za odrešenika. Po cest‘ pa rajža Marija, srecala je tišlarja dva. »Kam pa gresta, tišlerja dva?« »Midva greva v mesto Jeruzalem Jezusu križ narejati.« »Ce ga mu bosta ravnala, pretežkega mu ne ravnajta, da ga Jezus ložej nosil bo.« »Nama pa se Jezus nic smilil ne bo, saj nama nic v žlahti ni: vsak clovek svojo žlahto ma, midva z Jezusom je nimava. … (snp iii: 6430, z oblok in iz cerkna) V nekaterih variantah marija zavzame aktivno držo in nagovarja obrtnike, »le delejta, le šivejta / natanko in drobnó, / saj jezusov trpljenje / polajšano bo!« (snp iii: 6425), vendar je ne uslišijo. V pesmi sta jezus in marija predstavljena kot reveža brez svojcev, ki bi ju zašcitili pred bližajocim se trpljenjem (kumer 1988: 263), zato sta bila emotivno še bližje preprostim ljudem. ostanke pesmi oziroma navezavo na pasijonske pobožnosti in pesmi bi lahko prepoznali tudi v številnih paraliturgicnih molitvah, ki so jih ljudje dolgo gojili po družinah. zanje je znacilno, da so »delno izšle iz liturgije ali njenega okvira (npr. pasijonske pobožnosti, kar je še ohranjeno tudi v sledovih petja in nacina njih podajanja s slovesno dvignjenim glasom (recitiranje)«. (novak 1983: 7, po avsenik nabergoj 2020: 261) med njimi so bile poleg starejšega Priporocanja v svete rane Kristusove (ogrin 2019: 93) najpogostejše molitve iz zvrsti ‚zlatega ocenaša‘ in ‚marijinih sanj‘, ki temeljita na evangeljski zgodbi jezusovega pasijo­na in tradiciji marijinega socustvovanja s trpecim sinom jezusom. Vecina moli­tev teh zvrsti je v pesniški obliki, le nekaj jih je v prozni (avsenik nabergoj 2020: 285–286), pogosto pa so jih prenašali beraci, ki so bili razumljeni tudi kot posre­dniki med bogom in ljudmi. molitev in petje prosjakov s temi molitvami nista bila razumljena le kot prosjacenje, temvec kot duhovni dar v zahvalo za prejete darove, predvsem hrano in prenocišce. (klobcar 2020) Številni zapisi Marijinih sanj v Narodni pesmih 3 Milka Maticetovega (Arhiv Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU). zakLjucek pasijonske pesmi so se mocno usidrale v postne in druge pobožnosti ter s tem sooblikovale imaginativni svet vernikov na slovenskem. pesmi so se na besedilni in melodicni ravni sicer mestoma spreminjale, vendar je doživljajska moc osta­jala enaka. Vcasih se je ob petju, pa tudi prepisovanju iz ene v drugo rokopisno pesmarico, spreminjal celo njihov dogmaticni znacaj. V maurerjevi pesmarici je bilo tako v pesmi Pridi sem revni kršcenik zapisano, da je jezus moral trpeti: Križu se je muru podvrec, brez dovga no brez uržeha, saj ga še ni smou odvreci, nesti je muru z vlo ga. (= z voljo) (smolik 2011: 1493) poznejši zapisi pesmi pa izkazujejo, da so pevci razumeli, da je jezusa na križ pripeljala svobodna odlocitev: Križu se je otu podvrec brez dovga no brez uržeha, saj ga še ni otu odvreci, nesti je otu z vlo ga. (smolik 2011: 1494) prek jezusove izkušnje cloveškega trpljenja, s katero se je bog cloveku pri­bližal najbolj neposredno, lahko clovek neposredno spozna boga. zato pesmi vzbujajo intenzivno in doživeto custvovanje z jezusom ob njegovem trpljenju. »kljucno je poclovecenje božjega, njegova cisto cloveška izkušnja trpljenja, pri­bližana cloveku tukaj in zdaj, ob cemer jezus še vedno ohranja tudi svoje božan­ske lastnosti. custveno sodoživljanje naj bi naslovnika pripeljalo do odlocitve za življenje strogo po jezusovem zgledu.« (Žejn 2017: 187–188) pasijonske pesmi so bile ob nastanku zmes tujosti in domacnosti, ambiva­lenca novosti in tradicije, vendar so se v procesu prenosa med pevci in zapisi iz generacije v generacijo preoblikovale v skladu s predstavnostnim, custvenim in izkušenjskim svetom slovenskega cloveka. V njih odzvanjajo izvorni nastavki iz evropsko razširjenih zvrsti Vita Christi, Planctus Mariae in Marienklage, ven­dar jih je prav preoblikovanje v skladu z glasbenim okusom širokih množic, tudi tistih, ki so sodelovale v predstavljanju ali so prisostvovale sporedu Škofjeloškega pasijona (križnar 2006: 153), cvrsto umestilo v vsakdanje in praznicno življenje ljudi na slovenskem. Kratice nrss: neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:nrss/VieW/gni o: znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti, glasbe­nonarodopisni inštitut, arhiv, zbirka odbora za slovensko narodno pesem sbl i: slovenski biografski leksikon 1 literatura avsenik nabergoj, irena. 2017. marijino socutje in žalovanje v srednjeveških meditacijah in dra­matizacijah evangeljske pripovedi o pasijonu. Bogoslovni vestnik 77, 3/4: 655–669. avsenik nabergoj, irena. 2020. podobe judov v izrocilu slovenskih folklornih molitev „marijine sanje“ = images of jews in the tradition of slovenian folk prayers „mary‘s dreams“. Edinost in dialog 75, 2: 255–288. brozovic, maruša. 2017. marijina podoba v slovenskih legendarnih in nabožnih ljudskih pesmih. Traditiones 46, 30: 87–101. brozovic, maruša. 2019. svetopisemske in ljudske osnove ter literarne oblike motiva marije v slovenskem pesništvu med obema svetovnima vojnama: doktorska disertacija. ljubljana: [m. brozovic], 2019. höfler, janez. 1975. slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju: Tipološki prikaz njenega glasbenega stavka. ljubljana: sazu. kapelski 2016. kapelski pasijon. ur. erich prunc in matija ogrin. ljubljana: založba zrc, zrcsazu; celjska mohorjeva družba. klobcar, marija. 2020. poslušajte štimo mojo: potujoci pevci na slovenskem. ljubljana: zrcsazu, založba zrc. köpf, ulrich. 1997. »passionsfrömmigkeit«. Theologische Realenenzyklopädie 27. ur. gerhard kra-use in gerhard müller. berlin: Walter der gruyter, 722–764. kokošar, janez in damir fajgelj. 1885–1893. Cerkvene pesni nabrane med slovenskim narodom. [V gorici] : ceciljansko društvo za goriško škofijo. krebs: krebsova pesmarica. neznani rokopisi slovenskega slovstva. ms 022. 1750-1800. http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:nrss_ms_022/VieW/ križnar, franc. 2015. škofjeloški pasijon v luci medreligijske prisotnosti. Edinost in dialog 70, 145–156. kumer, zmaga. 1988. odmev svetopisemskega sporocila o mariji v slovenski ljudski pesmi. Bogo­slovni vestnik 84 (3): 261–266. menaše, lev. 1994. Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od zacetkov do prve svetovne vojne. celje: mohorjeva družba. novak, Vilko. 1983. Slovenske ljudske molitve. ljubljana: družina. ogrin, matija. 2016. kodikološki opis rokopisa in besedilno izrocilo kapelskega pasijona. V: kape­lski pasijon. ljubljana: založba zrc, zrc sazu, celjska mohorjeva družba, 459–507. ogrin, matija. 2018. confraternities in the slovenian lands and their significance for baroque slovenian literature. Acta historiae artis Slovenica 23, 2: 233–243. ogrin, matija. 2019. Slovensko slovstveno izrocilo. Drobci slovenskega slovstva, izroceni v rokopisih. celje; ljubljana: celjska mohorjeva družba: društvo mohorjeva družba. Qualizza, antonio. 1999. Se zmisleš. Canti popolari. stregna: comune di stregna. redeskini, maksimilijan. 1775. Osem inu shestdeset sveteh pesm, katire so na proshnje, inu poshele­nje vezh brumneh dush skerbnu skup sbrane, pobulshane inu pogmirane, k vezhe zhaste boshje temu slishnemu pak k‘ duhovnemu troshtu, inu podvuzhenju na sivitlobo dane. ljubljana. do-stopno na: http://www.dlib.si/?urn=urn:nbn:si:doc-30jQoYe4. smolik, marijan. 1963. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od zacetkov do konca 18. stoletja. ljubljana: semeniška knjižnica. smolik, marijan. 2011. Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od zacetkov do konca 18. stoletja. matija ogrin (ur.). druga, pregledana izdaja, prva elektronska izdaja. ljubljana: inštitut za slovensko literaturo in literarne vede zrc sazu. dostopno na: http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ovr/VieW. snp 3. 1904–1907. Slovenske narodne pesmi: 3. zvezek. karel štrekelj (ur.). ljubljana: slovenska matica. slp 2. slp 2. 1981. Slovenske ljudske pesmi: Druga knjiga: Pripovedne pesmi. zmaga kumer (idr., ur.). ljubljana: slovenska matica. stanonik, marija. 1999. Od setve do žetve. Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. ljubljana: družina. širca, alen. 2016. Slovenska barocna literatura v evropskem kontekstu. ljubljana: kud logos. Trinko, ivan. 1951. Naše molitve: Molitvenik za Beneške Slovence. gorica: [i. Trinko]. Žejn, andrejka. 2017. medbesedilnost in retoricnost barocne asketicno-meditativne proze poljan­skega rokopisa. Primerjalna književnost 40, 1: 175–193. Lucijan Bratuš, kal, 99, 16. mag. Blanka avguštin florjanovic94 arheoLogija paSijonSke knjige inStructio pro proceSSione LocopoLitana in die paraSceve doMini 3. die Martii 1721 Povzetek prispevek opisuje arheologijo pasijonskega rokopisa ki smo jo med konser­vatorsko-restavratorskimi posegi imeli priložnost odkrivati in raziskovati v letih 2019/2020. zajeti so strukturni elementi rokopisne knjige, uporabljeni materiali ter nacini njihove medsebojne povezave. za lažje razumevanje so opisi opremlje­ni s številnimi shemami in fotografijami. avtorica opisuje stanje ob prevzemu, poškodbe in posege, ki so izvedeni v skladu s standardi slovenske in evropske konservatorske-restavratorske stroke, ki je v zadnjem desetletju mocno napre­dovala. archeoLogy of the paSSion Book inStructio pro proceSSione LocopoLitana in die paraSceve doMini 3. die Martii 1721 abstract The article describes the archaeology of the škofja loka passion play manu­script, which we discovered and had the opportunity to research in 2019/2020, during the conservation and restoration work. The description covers the struc­tural elements of the book, the materials used and the ways they are intercon­nected. for ease of understanding, the descriptions are provided with a number of diagrams and photographs. The author describes the situation at the time of taking items over, damage and interventions carried out in accordance with the standards of the slovenian and european conservation and restoration profes­sion, which has made great progress in the last decade. 94 Mag. blanka avguštin Florjanovic je konservatorsko-restavratorska svetnica. UvOD konservatorsko-restavratorska stroka se je s pisno kulturno dedišcino zace-la ukvarjati bistveno pozneje kot z ostalimi kulturnimi spomeniki. umetnostni pomen slikarskih, kiparskih in drugih stvaritev je bil zgodaj opažen in je zato tudi bistveno prej dobil pozornost konservatorjev-restavratorjev kot pa pisno in knjižno gradivo. Ta vrhunska umetniška ali rokodelska dela so kljub izjemnemu zgodovinskemu pomenu še dolgo ostajala v senci. knjigi kot tridimenzionalni stvaritvi, razen zapisa, niso namenili posebne po­zornosti, ceprav ta sporoca tudi številna druga znanja, vešcine in kulturo naroda v obdobju njenega nastanka. Turbulentna zgodovina knjigi na splošno ni pri­zanašala, bila je le še dodaten vzrok za izgubljanje primarnih vezav. Vse to se je odražalo prav v prevezavah, ki se niso ujemale z izvirno vezavo, pogosto tudi do-dajanjem elementov iz drugih vezav ali celo v prevezavah po modi. pravega od­govora, zakaj se je vse to dogajalo, ni. zagotovo pa je bila katastrofalna poplava v firencah leta 196695 prelomni dogodek, ko je restavratorski svet na knjigo po­gledal drugace. najstarejši rokopisi in vezave so utrpeli nepopravljivo škodo in strokovnjaki so ob reševanju zaceli tudi sistematicno raziskovati knjižne vezave in njihove strukturne elemente, predvsem pa so postavili pomembno prelomni-co med konservatorsko-restavratorsko stroko in klasicnim prevezovanjem knjig. To je le nekaj vzrokov za naše navdušenje nad vsako ohranjeno vezavo, ki jo prepoznamo kot socasno z nastankom zapisa. POT DO PASIJONSKE KNJIgE avtorica prispevka se je s knjigo škofjeloški pasijon srecala že pred leti, ko je bil predstojnik kapucinskega samostana dr. metod benedik. knjiga z njenimi spremljajocimi dokumenti je že takrat imela zašcitno škatlo iz klasicnih knjigo­veških materialov 20. stoletja in priložene bombažne rokavice. patri so jo skrbno hranili v omari, ki se nahaja v zgornjih prostorih samostana. V sobi s primerno klimo, kjer temperatura in vlaga ne nihata v izrazitem mesecnem, tedenskem ali celo dnevnem intervalu, so bili za knjigo dobri pogoji. Tudi njen najobcutljivej­ši material, izredno higroskopicen pergament, ni kazal negativnih sprememb. konservatorka-restavratorka je ocenila potrebo po izvedbi posega in stabilizira­nju poškodb, vendar je imela bogata samostanska knjižnica takrat težave z insek-ti in veliko potrebo po novem prostoru. zato so v samostanu najprej poskrbeli za primeren prostor ter novo leseno knjižnicno opremo za vsaj 5.200 razlicnih tekstov, rokopisov, prvotiskov in tiskov, ki so vezani v historicne, vec stoletij po­zabljene vezave. nastala je nova samostanska knjižnica. 95 predavanje prof. dr. christopher clarkson, ljubljana, 1997. Vse od prvega srecanja pa je zorel cas za resen pristop in izvedbo konserva­torsko-restavratorskih posegov, ki bi stabilizirali poškodbe na rokopisu. Tako bi ohranili pasijonski zapis in zgodovinske strukturne elemente knjige za naslednje generacije. zacetek današnje zgodbe predstavlja srecanje z bratom jožkom smukavcem, današnjim predstojnikom kapucinskega samostana, ob koncu poletja 2019. po­novno srecanje restavratorke s pasijonsko knjigo ter resna skrb in želja patrov po celostnem konservatorsko-restavratorskem pristopu je prinesla prvo potrditev za prevzem konservatorsko-restavratorskega dela. skoraj istocasno je avtorico teksta poklicala agata pavlovec, glavna koordi­natorica za škofjeloški pasijon, ki je iskala kompetentno osebo za konservator-sko-restavratorska dela na zapisu pasijona. povezava ljudi z enakimi željami in istim ciljem je tok dogodkov hitro zavrtela. zaceli so se prvi pregledi knjige, zakljucena je bila pisna dokumentacija in velik del fotografske. prakticno vse je bilo pripravljeno za zacetek prvih posegov. Tik pred zacetkom konservatorsko--restavratorskih posegov se je oglasil borut gartner, režiser letošnje pasijonske procesije, z idejo o dokumentiranju posegov s kamero, kar je proces še pravo-casno ustavilo. Takoj, ko se dela zacnejo, knjige ne moremo vec vrniti v prvotno stanje in kameri omogociti, da bi dokumentirala stanje pred posegi in zacetna dela. pri iskanju primerne ekipe so sodelovali razlicni ljudje, ki so predlagali naj­razlicnejše snemalne skupine, tudi ekipo rTV slovenije. izbrana je bila domaca, zasebna snemalna skupina karata film, kar se je izkazalo za odlicno izbiro. prvo srecanje konservatorke-restavratorke s snemalno ekipo se je zgodilo ravno v casu, ko je svoje zobe tudi sloveniji zacel kazati covid-19. samostansko knjižnico, ki je za obiske navadno odprta, so morali zapreti. Tako se je sprostil edinstven prostor z odlicnim okoljem, ki je nemoteno dovoljeval tako konser­vatorsko-restavratorske posege kot tudi snemanje procesa. da bi delo mirno in zbrano potekalo vse do konca, je brat jožko smukavec režiserju aliashu Tepini, producentu Tinetu škrbcu, direktorju fotografije mateju Vidmarju in mag. blanki avguštin florjanovic na zacetku podelil božji blagoslov. Vse je bilo pripravljeno. SPLOšNI OPIS PASIJONSKE KNJIgE IN DOKUmENTIRANJE Splošni opis izvirno dramsko besedilo, ki je nastalo v zgodnjem 18. stoletju je globoko razmišljujoce (dramsko) delo patra romualda iz štandreža pri gorici, (njegovo krstno ime je lovrenc marušic). misli je zapisal na kakovosten, rocno izdelan papir. izbrani materiali, nacin povezave, ohranjen zavihek na enem izmed listov, predvsem pa obrezane šte­vilke primarnega zapisa nas usmerjajo k misli, da je bil knjižni blok zvezan po nastanku romualdovega zapisa. prirocen format, izbrana debelina in kakovost papirja, sestava in število leg, kot tudi izbor debeline vezic in debelina sukanca so skladni do te mere, da nudijo prijetno gibljivost in lahkotnost, ki je znacilna predvsem za enopolne vezave. za to tehniko vezave bi pricakovali platnico, iz­delano iz taninsko obdelanega usnja, ki je bil v obdobju nastanka najpogosteje uporabljen material, le vcasih so uporabili tudi galunsko kožo, še redkeje pa per-gament. Vsekakor je bil namen vezave trajnost, nima nikakršnih sledi o zacasni vezavi, na katere v tem obdobju tudi pogosto naletimo. prav tako ni sledi o dru­gih posegih, zato lahko govorimo o izvirni vezavi knjižnega bloka. podoba platnice, ki šciti knjižni blok, preseneti v vseh pogledih. pergamentna prevleka z naslovom in letnico, ki prica o pripadnosti povsem drugemu rokopisu in nima vsebinske povezave s pasijonskim tekstom, je nastal dobrih trideset let prej. naslov na pergamentu (glej poglavje platnica) dokazuje, da je platnica šcitila zapis urbarja, ki je najbrž pripadal škofjeloškemu gospostvu.96 pri prenosu na pasi­jonski zapis so velikost platnice na zgornjem robu odrezali in jo preprosto prilago­dili. namesto obicajne lepenkaste opore, ki smo jo pricakovali pod pergamentom, nas je pricakal skupek zlepljenih listov z latinskim pravnim tekstom. liste, ki bi jih sicer zavrgli, so preprosto ponovno uporabili. na recto (prednji) strani sprednje platnice je lepo viden slepi odtis simbola, ki je omejen s kvadratasto linijo. ostanki zeleno obarvanih lanenih trakov, ki so služili kot zapirala, nas dodatno prepricajo o primarnosti platnice, ki je pripadala urbarju z letnico nastanka 1689. rokopis je bil vložen v rjavo kartonasto zašcito, po vsej verjetnosti izdelano v 19. stol., ki nosi naslovno nalepko. priloženi so še zapisi o priložnostnih dogod­kih in študije. dokumentiranje prvi pregled rokopisa, še brez beleženja, je bil opravljen leta 2019, v casu sv. miklavža. V navadi je, da pri prvem ogledu, kjer dobimo prvi vtis, z listici oznacimo strani, ki pri naslednjih pregledih dokumentiranja in izdelavi fotogra­fij potrebujejo posebno pozornost. nemalokrat si nanje zapišemo tudi razlicne opombe ali opozorila. še pred božicem istega leta je bila knjiga v celoti pregledana in dokumen­tirana, vkljucno z izdelavo klasicne fotodokumentacije, ki jo opravljamo pred posegi.97 uporabljen formular, ki ga uporabljamo v arhivu republike slovenije in je namenjen tovrstnim starejšim knjižnim vezavam, smo le v manjši meri pri­lagodili. V njem je detajlno zajeto stanje ob prejemu; vsi uporabljeni strukturni 96 po posvetu matije ogrina, junij 2020. 97 V praksi je, da dokumentiramo pred posegi, med delom in po opravljenem restavriranju. elementi z merami, materiali, uporabljene tehnike, obstojeca foliacija oziroma paginacija, vodna sita in vodni znaki, poškodbe in njihove posebnosti, prve in nadaljnje potrebne analize itn. ob pregledu so se postavljala razlicna vprašanja o pergamentu, papirju in poškodbah, zato smo knjigo fotografirali tudi pod uVf (fotografija ultravijolicne fluorescence).98 Rokopis Škofjeloškega pasijona z rjavo kartonasto zašcito. Na pergamentu je lepo viden napis, ki dokazuje, da je platnica pripadala nekemu urbarju Loškega gospostva. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. Rokopis Škofjeloškega pasijona pred posegom. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. 98 fotografirala Tina buh, konservatorsko-restavratorska svetovalka v narodni galeriji. Poškodbe na hrbtnem predelu. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. Poškodbe na hrbtni strani knjige. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. pri dokumentiranju in opisovanju kodeksov,99 prvotiskov100 ter knjig, ki so ve­zane v knjižno strukturo, prvi del opisa namenimo zašcitnemu delu, ki ga imenu­jemo platnica, lahko je sestavljen iz vec razlicnih kosov ali materialov. platnica je sestavljena iz sprednje in zadnje opore, ki ju preko hrbta združuje prevleka. kadar sta ti dve opori zaradi poškodbe v hrbtu loceni, ju dosledno navajamo kot sprednja in zadnja platnica. ce odstranimo prevleko, ki je v našem primeru pergament, opori ter pergament loceno obravnavamo in navajamo kot prevlecni material. drugi del opisa je namenjen knjižnemu bloku, ki lahko tvori iste, podobne ali pa povsem drugacne materiale kot platnica. knjižni blok je sestavljen iz prepo­gnjenih listov, ki jih imenujemo pole, te so v razlicnem številu vstavljene ena v drugo in tvorijo lege. poravnane lege so s pomocjo razlicnega števila vertikalnih vrvic (ali drugih materialov), ki jih imenujemo vezice, z nitjo povezane v homo-geno celoto, ki jo imenujemo knjižni blok. stroka tovrstne opise uporablja predvsem zaradi transparentnega in razu­mljivega opisa razlicnih ter pogosto tudi zapletenih tehnik izdelave. 99 kodeks je rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska. (glej: inštitut za slovenski jezik frana ramovša zrc sazu, https://fran.si/iskanje?filtereddictionaryids=130&View=1&Query=ko­ deks). 100 prvotiski ali t. i. inkunabule so tiski, ki so nastali do konca leta 1500. (glej: inštitut za slovenski jezik frana ramovša zrc sazu https://fran.si/iskanje?filtereddictionaryids=130&View=1&Que- ry=inkunabula). KODIKOLOšKI OPIS IN POšKODbE Shema sestave Škofjeloškega pasijona shema opisuje vse strukturne elemente knjige, ki se nizajo od prevleke na sprednji platnici preko vseh slojev zgornje platnice, sestave knjižnega bloka in slojev zadnje platnice, kjer se konca s pergamentom. poleg teh opisov se vzpore­ dno nizajo vodna znamenja in izsledki opravljenih analiz in merjenj. zzSprednja platnica, osem zlepljenih listov tiskanega teksta; oporo pla­tnici, ki je prevlecena s kozjim pergamentom, sestavlja vsaj osem zleplje­nih listov s tekstom. na notranji strani je na sredini opore viden slepi odtis simbola. na sprednjem notranjem robu sta ohranjena dva fragmenta zele-no obarvanih zapiralnih trakov. zzNalepljen papirni trak na notranji strani sprednje opore; trak je služil kot okrepitev povezave med platnico in knjižnim blokom urbarja in ne kaže povezave z zapisom škofjeloške procesije. na položaju vezic je iztr­gan na treh mestih. ohranil se je v fragmentih. zzNalepljen list na notranji strani sprednje opore; list je služil kot nale­pljeni del veznega lista, ki je pripadal urbarju in ga ni moc vkljuciti v veza­vo škofjeloške procesije. na položaju vezic je iztrgan na treh mestih v isti obliki kot okrepitveni trak. iztrgan je tudi na zgornjem robu. (glej sliko 5) ima sredinsko pripeto vodno znamenje, ki spominja na ptico. Slika 5. Pod veznim listom odkrit nalepljen list, ki je pripadal urbarju. Sledi treh iztrganih vezic. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. Dvignjen vezni list urbarja z vodnim znamenjem, ki je žal poškodovano. Foto Tina Buh. Sprednja platnica z osmimi zlepljenimi listi, ki so prevleceni s pergamentom. Na notranji strani sta nalepljena trak in list. Struktura zapisa škofjeloške procesije zzNalepljen sprednji vezni list,101 foliacija 0–1; vezni list je na skrajnem robu veznika v širini 5 mm nalepljen na prvo lego. na platnico nalepljen del veznega lista nosi tockovno nalepljena listica s tekstom. prosti list pa nosi naslovni napis in dva tintna žiga lastnika. Vodno znamenje na nale­pljenem listu je sredinsko pripet krog s šestimi notranjimi krogci, na listu s foliacijo 1 pa je na spodnjem robu del slabše prepoznavnega vodnega znamenja, spominja na cpa. 101 nalepljen vezni ali tudi spojni list stroka imenuje prepognjen list, ki veže knjižni blok s platni-co. levi del je nalepljen na notranjo stran platnice, desni del se kaže kot prosti list. zzPrva lega – tri pole, foliacija 2–7; prva pola je nepopolna – list s foliacijo 2 nosi napis Pro notitia futuri saeculi in z odebeljenimi verzalkami izpisan kronogram z letnico 1721. celoten zapis na listu 2 je iz železotaninskega crnila in ima drugacno strukturo kot njegov nasprotni list s foliacijo 7. list s foliacijo 2 je iz drugacnega papirja kot ves preostali rokopis in je glede na sledi naknadno vlepljen v rokopis. Vlepljen je z drugacnim, sekundarnim lepilom (škrobno lepilo) kakor je bilo uporabljeno primarno za vezavo ce­lotnega rokopisa (klej). list s foliacijo 7 sega preko veznika in je še vedno pripet z nitjo, kar pomeni, da je bil njegov nasprotni list s foliacijo 2 izre­zan ali iztrgan (cesar zaradi poškodb in dodane kolicine lepila ni mogoce opredeliti) in nadomešcen z novim listom, druge strukture. da gre za drug papir je vidno tudi po razmiku vidnih vertikalnih linij sita v papirju. pri dodanem listu so razmiki manjši kot pri ostalih (glej sliko št. 7). V širini 5 mm sta zlepljena na skrajnem robu veznika in tvorita prvo polo v legi. na foliju pet je odtisnjen tintni žig samostana. Vodna znamenja v prvi legi so naslednja; list s foliacijo 2 ima sredinsko pripeto vodno znamenje an, lista s foliacijo 3 in 4 imata sredinsko pripeto vodno znamenje, ki je slabo vidno in zato nedolocljivo, list s foliacijo 7 ima prav tako sredinsko pripeto vodno znamenje, ki spominja na lok s pušcico. Slika 7. Vodno znamenje AN na listu s foliacijo 2. Železotaninsko crnilo je poškodovalo odebeljen zapis. Foto: Tina Buh. Shema prve lege z nalepljenim veznim listom. zzDruga lega – tri pole, foliacija 8–13; med listoma 12 in 13 je s foliacijo 14 vlepljen list polovicne širine z nemško slovenskim besedilom (Zhast mi skup poiema …). struktura papirja tega traku se razlikuje od ostalega pa-pirja, kar kaže da je nastal loceno od celote rokopisa. Trak nima vodnega znamenja in je bil naknadno vlepljen. list s foliacijo 11 je na zgornjem vo­galu ostal prepognjen in nam nakaže izvirni format knjižnega bloka pred obrezanjem in s tem tudi prvotni format papirja in sita. Vse tri pole so izdelane na istem papirniškem situ; sredinsko se pojavita golob z napisom in cvetlica. V paru s cvetlico je na spodnjem robu tudi vodno znamenje cvetlice z monogramom papirnicarja AZ. Druga lega z vlepljenim trakom. zzTretja lega – tri pole, foliacija 15–20; na predelu veznika s foliacijo št. 17 in 18 je sled škrobnega lepila. na skrajnem desnem robu istega lista pa ožganina. Vse tri pole imajo na sredini sledi slabo vidnih, nepopolnih vodnih znamenj. Tretja lega. zzCetrta lega – štiri nepopolne pole, foliacija 21–27; tretja pola v legi je nepopolna – list s foliacijo 25 sega le preko veznika, nasprotni list je izre­zan (torej manjka list med foliacijo 22 in 23). list s foliacijo 22 ima solzo izdelovalca papirja.102 na razlicnih mestih knjižnega bloka smo merili tudi površinsko kislost papirja; list s foliacijo 25 ima ph 7,07. papir lege je iz­delan na situ s sicer slabše vidnimi vodnimi znamenji, vendar so še vedno prepoznavna – sredinsko sta pripeta golob s sledmi napisa in cvetlica. V paru s cvetlico je na spodnjem robu delno ponovljena cvetlica z monogra-mom AZ. na nepopolni poli (foliacija 25) je vodno znamenje cvetlice v paru s cvetlico in pripadajocim monogramom AZ (torej iztrgan list pred­vidoma nosi vodno znamenje goloba z napisom). Cetrta lega. zzPeta lega – tri pole, foliacija 28–33; list s foliacijo 31 ima na skrajnem desnem robu ožganino. na listu 33 je vidna solza izdelovalca papirja, po­vršinska kislost papirja ima ph 6,91. Vse tri pole so izdelane na situ s pri­petimi vodnimi znamenji, kjer sta sredinsko pripeta golob z napisom in cvetlica. s cvetlico se, kot že omenjeno, na spodnjem robu pojavlja cvetli-ca z monogramom AZ. Peta lega. zzŠesta lega – tri pole, foliacija 34–39; na listu s foliacijo 36 je na skrajnem desnem robu ožganina, ph na mestu ožganine je 6,70. na listu s foliacijo 102 solzo izdelovalca papirja imenujemo sled kaplje, ki je padla na svežo papirno maso takoj za­tem, ko je bila zajeta na sito. Vcasih je bila lahko to kaplja potu ali pa kaplja, ki je kanila z roke. 35 meri ph 6,91, bistvene razlike pa ni tudi na foliaciji 37, kjer je površin-ska kislost papirja 6,84. Vse pole imajo vodna znamenja, ki se skladajo z že omenjenimi; sredinsko sta pripeta golob s sledmi napisa in cvetlica. V paru s cvetlico je na spodnjem robu cvetlica z monogramom AZ. Šesta lega. zzSedma lega – tri nepopolne pole, foliacija 40–44; druga pola v legi je nepopolna – list s foliacijo 43 sega le preko veznika, nasprotni list je izre­zan (torej manjka list med foliacijo 40 in 41). list s foliacijo 40 ima solzo izdelovalca papirja. V tej legi se pojavijo vodna znamenja prekrižanih palic v obliki crke X, lok z zaobljeno pušcico in slabše prepoznavno vodno zna­menje, ki spominja na del kroga. Sedma lega. zzOsma lega – štiri pole, foliacija 45–52; v zadnji legi se pojavi druga struktura papirja. na listih s foliacijo 47 in 49 so vidne solze papirnicar­ja. na štirih polah, ki sestavljajo lego, se pojavi sredinsko pripeto krožno vodno znamenje s šestimi krožci, kot protipar je na spodnjem robu pripet monogram papirnicarja CPA. Osma lega. zzZadnji vezni list; zadnji vezni list je del zadnje lege. nalepljeni list je brez foliacije, njegov nasprotni list pa ima foliacijo 45. Vodno znamenje na na­lepljenem listu je na zgornjem desnem robu in je le delno prepoznaven monogram papirnicarja CPA, na nasprotnem listu pa krog s šestimi kro­gci. zzNalepljen list na notranji strani zadnje opore; list je služil kot nalepljeni del veznega lista, ki je pripadal urbarju in ga ni mogoce vkljuciti v veza­vo škofjeloške procesije. na položaju vezic je, prav tako kot na sprednji platnici, iztrgan na treh mestih, in sicer v isti obliki kot okrepitveni trak. iztrgan je tudi na zgornjem robu. nima vodnega znamenja. zzNalepljen papirni trak na notranji strani zadnje platnice; trak je služil kot okrepitev povezave med platnico in knjižnim blokom urbarja in ne kaže povezave z zapisom škofjeloške procesije. na položaju vezic je iztr­gan na treh predelih. ohranil se je v fragmentih. zzZadnja platnica, osem zlepljenih listov tiskanega teksta; oporo platni­ci, ki je prevlecena s kozjim pergamentom, sestavlja vsaj osem zlepljenih listov s tekstom. na sprednjem notranjem robu sta ohranjena dva fra­gmenta zeleno obarvanih zapiralnih trakov. Zadnja platnica z osmimi zlepljenimi listi, ki so prevleceni s pergamentom. Na notranji strani sta nalepljena trak in list. Platnica kodeks knjige šcitita sprednja opora, ki meri 285–287 mm × 196 mm, in zadnja opora, ki meri 285 mm × 194–197 mm. V hrbtnem delu sta razmaknjeni 24 mm, na zunanji strani ju prekriva kozji pergament. Ta je prirezan tako, da je od 0,9 mm do 25 mm vecji od opor, vogalni predeli so prirezani diametralno in zarobljeni na notranjo stran, najprej po daljši in nato krajši strani platnice. na sprednji strani platnice je v zgornji polovici lepo ohranjen napis Der Herrschafft Lagkh Casten Vrbarum Auf das 1689: 90. 91: 92: 93:94 et 95 Jahr,103 ki opozori, da je bila platnica izdelana za zašcito nekega drugega zapisa, ta pa je glede na zgornji napis ocitno pripadal urbarju104 škofjeloškega gospostva. na zgornji/sprednji strani se del tega zapisa nadaljuje tudi na predelu notranjega zavihka (glej sliko 5), ki je v vecji meri prekrit s predlistom škofjeloške procesije in se je v celoti pokazal šele ob razslo­jevanju materialov. notranja stran sprednje platnice nosi razlicne vpise in žige, ki izpricujejo lastništvo. na sprednjem robu ima platnica sledi štirih 10 mm širokih zapiral, izdelanih iz lanenih, zeleno obarvanih trakov, ki so se pod predpapirji ohra­nila le fragmentarno. ob slojenju so se strukturni elementi na obeh platnicah nizali v istem zaporedju. pod nalepljenim predlistom, ki nedvomno pripada procesiji, saj je del prve lege, se nahajajo ostanki predpapirjev, ki so na spodnjem in sprednjem robu nalepljeni preko pergamentnih zavihkov, na zgornjem robu pa je del lista od­trgan, kar jasno kaže na prirejeno višino platnice. ohranil se je tudi papirni trak, ki je krepil povezavo urbarja s platnico. po poškodbah, tako na predpapirjih kot tudi na traku, so vidne sledi treh na silo iztrganih vezic, ki naj bi povezovale urbar. Notranja stran prve platnice. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. 103 škofjeloški pasijon, celje-ljubljana, 2009, matija ogrin str. 327. 104 ker je izdelava pergamenta zahtevno in dolgotrajno rocno delo, ki poleg znanja in rocne spretnosti zahteva tudi primerne klimatske razmere, je material, ki se neglede na zgodovinsko obdobje pogosto pojavlja kot ponovno uporabljen element, vselej dragocen. dvig teh fragmentov nam razkrije vso unikatnost strukturne sestave; pojavi se tiskan tekst, ki se nahaja pod pergamentnimi zavihki. na sprednji, notranji strani platnice se jasno vidi slepi odtis simbola, ki je omejen s kvadrasto linijo. dvig perga­mentnih zavihkov in tip poškodb na spodnjem levem vogalu razkrijeta, da je opora za platnice zlepljena105 iz vsaj 8 listov106 tiskanega teksta, ki je pravne narave. 107 Zlepljeni listi s tekstom, ki služijo kot opora platnici. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. Slepi odtis simbola na notranji strani sprednje platnice. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. 105 opore platnic so lahko izdelane iz najrazlicnejših materialov, kot so: les, lepenka, papir, usnje, pergament ... in tudi obrabljeni materiali, ki so jih enostavno ponovno uporabili, ali zaradi pomanjkanja ali težje dostopnosti. 106 stroka stremi k opravljanju t. i. minimalnih posegov, ki ne dovoljujejo nepotrebnih del. zato smo se odlocili, da širšega in nepotrebnega razslojevanja listov ne opravimo. pri dostopu, ki nam ga je dovoljevala poškodba, smo lahko dolocili 8 zlepljenih listov. 107 pregledal in mnenje podal matija ogrin, 17. julij 2020. Poškodbe na platnici platnica je po celotni površini – na zunanji pergamentni prevleki in notra­nji papirni – vsebovala institucionalne in zgodovinske necistoce. Vogalni predeli pergamenta so obrabljeni in potrgani. sprednji, zgornji in spodnji pergamentni robovi platnice so popokani, na posameznih predelih manjkajo ali pa so stanj­šani, tako da ne opravljajo vec svoje zašcitne funkcije. hrbtni del pergamentne prevleke je deloma izgubljen, ohranjen del je le še na posameznih mestih spojen s spodnjo platnico, z zgornjo platnico pa je popolnoma pretrgan. zapiralni zeleno obarvani laneni trakovi so potrgani in ohranjeni le fragmentarno pod naleplje­nimi predpapirji. opore platnic so zaradi popušcanja vezivnosti lepila in obrabe izgubile svojo trdnost, predvsem na spodnjem robu. Knjižni blok knjižni blok je sestavljen iz osmih leg, ki jih tvori 51 foliiranih listov, v višino meri 276–278 mm in širino 196–199 mm. glavnino knjižnega bloka sestavlja tanek, fin, rocno izdelan papir svetlih tonov, ki vsebuje konopljina vlakna.108 ponekod je v knji­žnem bloku dodan tudi papir z drugacno strukturo. celotni spodnji del papirja knji­žnega bloka ima enovito valovanje. knjižni blok vsebuje vsaj 43 dobro, delno ali pa le nakazano vidnih vodnih znamenj. nekatera od njih lahko razberemo in jih umešcamo v papir italijanskega izvora, vsaj en pa nakaže monogram papirnicarja, ki bi utegnil biti celo domac, slovenski produkt.109 sestava leg je nehomogena in je navedena v shemi zaporedja, vkljucena je tudi struktura pod nalepljenim veznim listom. Meritve pH površine papirja, ki jih je opravila dipl. ing. kem. teh. Stanka Grkman, konservatorsko-restavratorska svetovalka v Arhivu Republike Slovenije. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. 108 kvalitativno analizo vlaken je v juniju 2020 izdelala ing. kem. teh. marjana cjuha, konservatr-sko-restavratorska sodelavka v arhivu republike slovenije. 109 Vodno znamenje, kot ga vidimo v papirju lista 2, je zelo podobno enemu izmed znamenj, ki jih je uporabljal papirnicar anton nikel iz Žužemberka v prvi polovici 18. stoletja. (j. šorn, ljubljana, 1954) Kvalitativna analiza vlaken, ki jih je opravila ing. kem. teh. Marjana Cjuha, konservatorsko-restavratorska sodelavka pri Arhivu Republike Slovenije. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. Poškodbe na knjižnem bloku na knjižnem bloku se kažejo institucionalne in historicne necistoce. papir je na skrajnih robovih zgornjega, spodnjega in sprednjega robu veckrat drobno natrgan, obrabljen in mestoma tudi manjkajoc. hrbtni deli leg so potrgani in na zunanjih polah zatrdeli od nanosa klejnega lepila. neprekinjena vezna nit, ki po­tuje po veznikih leg, z namenom povezovanja v homogeno, trdno celoto knjižne­ga bloka, je zaradi pogoste uporabe mocno razrahljana, ni pa pretrgana. Vbodna mesta na veznikih so raztrgana. konopljene vezice so zaradi delne preperelosti, pogoste uporabe in popušcanja vezivnosti lepila izgubile svojo trdnost. le še delno je ohranjen njihov prvotni, tako imenovani »s zasuk«.110 sprednji vezni list je na predelu veznika (žlebu ali prepogiba) v celoti pretrgan, zadnji vezni list je mestoma še povezan z nasprotnim listom iz lege. 110 niti so navadno v osnovnem zasuku preje, v t. i. »s« ali »z zasuku«. ob združevanju vec os­novnih niti se smer sukanja obrne. RESTAvRATORSKA DELA konservatorsko-restavratorska stroka že desetletje in vec v najvišji možni meri zagovarja minimalne posege, kar pomeni, da z najmanjšimi intervencijami naredimo najvišjo mero stabilizacije in preprecimo nadaljnje poškodbe. s tem pristopom tenkocutno vnašamo najnujnejše, ciste materiale111 in obenem ohra­njamo vse primarne strukturne elemente z njihovimi tehnikami povezave. prav s tem pristopom smo želeli pristopiti tudi k zapisu škofjeloške procesije. pregled knjige je vkljuceval tudi nedestruktivne analiticne metode, ki so po­kazale, da je vecji del zapisa stabilen, na stabilnem papirju. le na manjšem delu zapisa na prvih straneh je uporabljeno železotaninsko crnilo z železovimi ioni.112 prav uporaba tega crnila onemogoci vse mokre postopke in nakazuje smiselnost izvajanja minimalnih posegov. pregled knjige je zaznal predvsem mehanske poškodbe, ki so nastale bolj za­radi pogoste uporabe kot zaradi neugodnih pogojev hranjenja. Vse poškodbe na platnici so dopušcale izvedbo minimalnih posegov, struk­tura in številne mehanske poškodbe na knjižnem bloku pa so zahtevale nekoliko obsežnejši poseg. na podlagi temeljitih pregledov in raziskav smo se odlocili za lokalne kontrolirane vnose vlage. na knjižnem bloku smo razvezali vozle in vezavo, stabilizirali poškodbe na papirnem nosilcu in zašili lege v knjižni blok, z vsemi ohranjenimi strukturnimi elementi (povezovalna nit, vezice). Suho cišcenje zapisi obicajno nosijo zgodovinske in institucionalne necistoce. prvih se praviloma ne dotikamo in jih skrbno ohranjamo, druge pa z enako skrbjo in natancnostjo skušamo v nizu uporabljenih restavratorskih pripomockov odstra­niti. šcetke, copice, skalpele, razlicne gobice, spužve, vate, radirke oz. radirni prah idr. uporabljamo glede na necistoce, predvsem pa skrbimo, da pri samem 111 cisti, trajno-obstojni, lahko tudi brezkislinski materiali, imenujemo materiale, ki ne vsebujejo agresivnih kemijskih primesi, ki bi se tekom let prenašale na izvirne materiale in zapis ter jih trajno poškodovale. za izdelavo tovrstnih materialov se najveckrat uporabljajo naravni mate-riali, ki zahtevajo dolgotrajne postopke. pogosto so tudi rocno izdelani. 112 crnilo so izdelovali na razlicne nacine, pogosto so recepture tudi skrivali. kadar pisarji pri izdelavi crnila (uporabljali so razlicne rastline, kot so glog, ruj idr.) niso dosegli želene crnine, so na ognju segreli kos železa, da je zažarelo, in ga nato potopili v crnilo, vcasih so preprosto dodali crne ostanke z brusnega kamna ipd. Takoj, ko se pojavi prisotnost železotaninskega cr­nila, moramo konservatorji-restavratorji izkljuciti vse t. i. mokre postopke. crnilo z vsebnostjo železa korodira in razžira pisno površino do te mere, da zapis zbledi in ostanejo le prazni pros-tori. ce uporabimo mokre postopke, se železovi ioni razpršijo po celotni površini papirja in ga širše poškodujejo. postopku ne vnašamo neželenih snovi in ne posegamo pregrobo v materiale. obicajno je prvi in osnovni postopek pred vsakim nadaljnjim restavratorskim posegom. s površine pergamenta in papirja smo odstranili vse necistoce, prah, nesnago razlicnih žuželk, madeže in sledi starih, otrdelih nanosov lepila, ki so ujeli tudi dodatno nesnago iz okolja. zgodovinske necistoce smo v celoti ohranili; gre za packe, ki so nastajale ob zapisu, razmazano crnilo in tudi kasnejše pripise ter sledi svincnika. prisotni so tudi sledi voska, ki je kapljal s svece, in v veznikih ostanki peska za pivnanje. Prvi posegi slojenja in/ali locitev knjižnega bloka od platnice na notranji strani platnic smo nalepljene listice z zapisom iz železotanin­skega crnila odstranili s suho tehniko. razslojevanje veznih listov s platnic smo zaradi izjemne vezivnosti prisotnega kleja lokalno in kontrolirano vlažili z gore­-tex® tehniko. med vlaženjem smo prisoten tintni žig samostana ustrezno zašci­tili. zaradi vnosa vlage se organsko lepilo zmehca in omogoci razslojevanje ma-terialov. Vezni list in vse liste pod njim (ki so pripadali urbarju) smo ocistili vseh nanosov organskega lepila. platnico in razslojeni list smo vložili med holytex®, frotirje in deske ter primerno obtežili in posušili. Posegi na platnici V zacetnem postopku, ki je zahteval premišljeno in zelo lokalizirano vlaže­nje, moramo poskrbeti, da vse navlažene strukturne elemente knjige obdelamo. pri tem moramo biti hitri, ucinkoviti in predvsem natancni. pri postopku smo vlago varno »vnesli« v nalepljena vezna lista, preko listov pa je pronicala tudi na platnico in pergament. zaradi vsebnosti vlage smo lahko nadaljevali z delom na platnici, saj pergament pri posegih zahteva primerno vlažnost, ki jo je platnica, zaradi lokalnega vlaženja pri odstranjevanju nalepljenega veznega lista, še vedno vsebovala. pergamentne zavihke s poškodovanimi robovi smo na površini spre­dnje in zadnje platnice dvignili le toliko, da je bil pripravljen potreben prostor za vstavitev novega kozjega pergamenta. funkcionalnost, gibljivost in koncni videz platnice so zelo odvisni od izbire pergamenta. kože se med seboj kot naravni in rocno obdelan material razlikuje­jo po strukturi, gibljivosti, debelini in ne nazadnje po barvnih tonih. sledili smo izvirnemu pergamentu in izbrali kozji pergament s cistimi folikli iz predela plec. Tu je pergament mocan, fleksibilen in primerne debeline (0,06 mm). lahko smo ga oblikovali po poškodbah, stanjšali in na manjkajocih ter oslabljenih predelih vstavili pod izvirni pergament na platnici. pri vstavljanju in lepljenju s škrob­nim - reverzibilnim lepilom smo v prostoru in na pergamentu ves cas vzdrževali primerno vlago. Tako obdelano platnico smo vstavili med holytex® in deske ter primerno obtežili. hrbtni del platnice smo lahko restavrirali šele potem, ko smo izdelali knjižni blok. Razslojevanje veznih listov in platnic. Foto Darja Harauer. Posegi na knjižnem bloku hrbet knjižnega bloka je bil polepljen s klejem, ki se je scasoma razsušil, popo­kal, njegova vezivnost je popustila. konopljina nit, ki povezuje knjižni blok, je bila zaradi nanosa lepila izredno toga. zaradi vsega naštetega so se poškodbe in raztrga-nine na veznikih leg in celotni povezavi knjižnega bloka pri vsaki uporabi slabšale. izsušen nanos kleja na hrbtnem predelu knjižnega bloka smo zmehcali z nano­som škrobnega lepila in šele po veckratnih potrpežljivih nanosih in cišcenjih uspe­šno odstranili vse neželene sloje. Tudi ocišcena in zmehcana povezovalna nit je dovolila odpeti zacetni in koncni vozel. celoten knjižni blok je bil povezan homo-geno brez prekinitev, kar pomeni da je povezava prvotna, brez kasnejših predelav, zato smo jo previdno odpeli z vseh treh vezic. Vezice, prav tako kot nit izdelane iz konoplje, so preperele, zelo oslabljene in imajo le še delno nakazan »s zasuk« iz osnovne preje. Vse elemente smo ocistili in jih pripravili za vrnitev v vezavo. poškodovane pole smo pripravili za dopolnjevanje in stabiliziranje poškodb. z izbranim rocno izdelanim t. i. japonskim papirjem dveh razlicnih debelin smo dopolnjevali manjkajoce in poškodovane predele pol. postopek je dolgotrajen, predvsem zaradi zahtevane natancnosti. krajne robove japonskega papirja smo rocno vlaknili, s tem smo dosegli mocne in lepe prehode na izvirni papir. z debe­lejšim papirjem smo dopolnili manjkajoci del, s tankim smo poškodbo še doda­tno okrepili na obeh straneh lista. restavrirane predele ali celo liste smo vstavili med holytex® in deske ter jih obtežili in posušili. pri celotnem postopku smo pazili na drobne detajle, kot so reliefna, neenako­merna struktura papirja, krajne robove, ki smo jih v celoti ohranili, cetudi niso popolni, nismo zapolnili morebitnih prebodov, ki so nastajali ob zapisu, ipd. restavrirane pole smo sestavili v lege. prvi in zadnji legi v vezniku smo dodali ojacitev, ki služi kot pomoc pri povezavi s platnico. Tako obdelan knjižni blok je pripravljen za šivanje. Restavrirane poškodbe na veznem listu. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. rekonstrukcija šivanja da pri restavriranju dosegamo najboljše rezultate, moramo do potankosti obvladovati in razumeti tehnike, ki so jih uporabljali pri prvotni izdelavi. anali­ze posameznih materialov nam omogocijo izbiro pravih materialov, ki jih nato vgradimo v že obstojece, vendar oslabljene strukture. Tudi tokrat smo pri re-konstrukciji vezave sledili tehnikam, ki so jih uporabljali v casu nastanka škofje­loškega zapisa. na knjigoveško napenjalo smo napeli »s« zasukane konopljine vrvi, v katere smo vdelali vse mocno oslabljene primarne vrvice. pri povezavi smo natancno sledili primarnim prehodom preko veznikov leg in sledili prvotni tehniki šivanja. šivanje poteka od zadnje lege proti prvi. zara­di natancnosti smo šivali z dvema izbranima iglama113 socasno. na prvi je bila mocna nova, z naravnim voskom povoskana konopljina nit, na drugi primarna že oslabljena, ocišcena in prav tako s cebeljim voskom povoskana nit.114 Vse niti smo z enakomernim tempom opletli okoli napetih vrvi (vezic), ki služijo kot po­membna opora zašitemu knjižnemu bloku. 113 igle imajo pri povezovanju zelo pomembno vlogo. njihova dolžina, debelina, predvsem pa ve­ likosti ocesa in koncne osti so pomembni elementi, ki dolocajo natancnost in koncno kakovost šivanja. 114 z naravnim cebeljim voskom impregniramo in zašcitimo niti in jim omogocimo lažje prehode preko prebodov. zašit knjižni blok smo odpeli z napenjala, ga polepili z reverzibilnim škrob­nim lepilom in dodelali za platnicenje. Shema tehnike šivanja z opleti okoli vezic. (g – glava lege, n – noga lege) Šivanje leg v knjižni blok. Shematski prikazi Ana Florjanovic, absolventka arhitekture. Zašit knjižni blok na knjigoveškem napenjalu. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. nadaljnji posegi na platnici platnica se je v casu del na knjižnem bloku posušila, zato je bil potreben po­novni kontroliran vnos vlage. Vlago smo tokrat vnašali le lokalno; na predelih robljenja in hrbtnem predelu. knjižni blok je bil zašit in oblikovan, le tako for-miran nam je pri dopolnjevanju pergamenta omogocil dolocanje natancnih mer. posebno pozornost smo posvetili hrbtnemu delu, ki se mora natancno prilegati knjižnemu bloku, obenem pa slediti že izdelanim pregibom. z dopolnitvijo manjkajocega pergamenta v hrbtu smo zgornji in spodnji del platnice povezali v homogeno celoto, ki bo ustrezno šcitila knjižni blok in njegov zapis. socasno s pergamentom smo lepili in utrjevali tudi liste, ki služijo kot opo­ra platnici. zaradi vnesene vlage je moralo delo potekati hitro in natancno. ko smo obdelali hrbtni del in vse manjkajoce predele na platnici, smo pergamentno prevleko zarobili na notranjo stran. platnico smo namestili na knjižni blok, jo le delno pritrdili in že postavili celotno knjigo v koncno obliko. Vse kljucne predele smo zašcitili s holytex® listici in deskami ter sušili pod utežmi. sledila so še zakljucna dela, med katera prištevamo montažo zapiralnih tra­kov115 in celotno platnicenje.116 Restavrirana knjiga Škofjeloškega pasijona. Foto Ana Florjanovic. 115 lanene tkane trakove smo s tekstilnimi barvami obarvali v zelen odtenek, ki je skladen s to-nom zapiral, ki so le fragmentalno ohranjeni pod predlisti. 116 platnicenje stroka imenuje dela, s katerimi vse strukturne elemente knjižnega bloka spajamo s platnico. zašcita rokopis je bil ob prevzemu vložen v kartonasto zašcito, knjigo spremlja tudi skupek dokumentov in zapisov raznih študij, ki so nastajali skupaj z zgodovino rokopisa in dogajanji ob njem. za razumevanje zgodovine te knjige so pomemb­ne vse priloge, zato smo za celoto izdelali kakovostno zašcito po meri. Vsak do-kument je dobil svojo zašcitno srajcko iz trajno obstojnega papirja. dokumente s srajcko smo združili po tematiki in jih vložili v trajno obstojne mape. zašcitna škatla je zasnovana tako, da ima v osnovi tri podstavke, ki so po zu­nanjih merah skladni, po notranji pa prilagojeni vsakemu elementu. spodnji nosi prvotno kartonasto zašcito knjige, temu se prilagaja podstavek, ki nosi mape s priloženimi dokumenti, na vrhu, kot zadnji, je podstavek, ki je skladen s spo­dnjima in obenem natancno prilagojen rokopisu. zaradi varnosti in zašcite pred poškodbami, izpostavljenosti zunanjim vplivom, kot so svetloba, prah, nihanje temperature in vlage, smo iz trajno obstojne lepenke in platna izdelali zašcitno škatlo po meri in jo opremili z napisi. Izdelava zašcitne škatle. Foto Ana Florjanovic. Ustrezna zašcita za Škofjeloški pasijon. Foto Blanka Avguštin Florjanovic. ZAKLJUcEK V slovenskem jeziku je bilo v 17. in 18. stoletju stoletju napisanih vec podob­nih besedil, ki so jih ob verskih praznikih tudi uprizarjali. Žal se je omenjeno delo edino ohranilo in je obenem tudi najstarejše še ohranjeno dramsko besedilo v slo­venskem jeziku. ob konserviranju-restavriranju smo imeli edinstveno priložnost podrobno pogledati tudi v njegovo sestavo ter materiale in raziskati uporabljene tehnike izdelave. strukturna sestava škofjeloškega pasijona, ce izvzamemo nekaj kasneje vlepljenih listov in dodanih nanosov lepila na prvi legi, je prvotna in ne­dotaknjena. zato jo lahko umešcamo v cas nastanka zapisa. Tudi njeni strukturni elementi, uporabljeni materiali in tehnike so tipicni za to obdobje. celoten rokopis pasijona je bil vezan samo enkrat, brez predelav vezave, tudi brez kakšnega t.i. »krpanja« vezave tako da je torej ohranjena, zdaj pa restavrira­na prvotna vezava celotnega kodeksa. kljucen konservatorsko-restavratorski problem je predstavljalo predvsem stabiliziranje poškodb na veznikih v polah. delo smo želeli izvesti in situ, a se je zaradi obsega poškodb izkazalo za neizvedljivo. pristopili smo k razlicnim konservatorsko-restavratorskim tehnikam, v skladu z eticnim kodeksom kon­servatorsko-restavratorske stroke. knjiga pa postavlja vprašanja, na katera bi bilo smiselno odgovoriti. poškodbe in kasnejši vnosi reverzibilnih lepil, predvsem v prvi legi, so tako izraziti, da sicer lahko sledimo shemi sestave, vendar ne povsem. Tudi vodna znamenja, ki so odraz zgodovinskega obdobja in geografskega okolja, klicejo k novi raziskavi. zelo zanimivo vprašanje se postavlja tudi pri platnici in njenemu prvotnemu namenu. kje se je koncala zgodovina urbarja, ki je pripadal škofje­loškemu gospostvu, cigar obstoj prica prav platnica na škofjeloškemu pasijonu? To so le nekatere izpostavljene dileme. škofjeloški pasijon, ki je od leta 2016 vpisan v unesco reprezentativni se­znam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva, je in mora biti tudi slovenski po-nos. bolj, ko se poglabljamo v škofjeloški pasijon, bolj se kažeta konserviranje in restavriranje utemeljena in smiselna. literatura c. clarkson: »minimum intervention in treatment of books«: preprint from the 9th international congress of iada, copenhagen, 1999, str. 89–96. j. šorn: »starejši mlini za papir na slovenskem«: V zgodovinski casopis, zgodovinsko društvo za slovenijo, ljubljana 1954, str. 87–117. m. ogrin: škofjeloški pasijon, oce romuald; uredil matija ogrin, celjska mohorjeva družba, slo­venska akademija znanosti in umetnosti, zrc sazu, celje, ljubljana, 2009.Woods s. christopher: »The conservation of parchment«: conservation of leather and related materials, oxford, 2006, str. 200–224. ecco profesional guidelines: https://www.academia.edu/17744452/ecco_professional_ guidelines_i, januar 2021inštitut za slovenski jezik frana ramovša zrc sazu: https://fran.si/iskanje?filtereddictionaryids=130&View=1&Query=kodeks) inštitut za slovenski jezik frana ramovša zrc sazu: https://fran.si/iskanje?filtereddictionaryids=130&View=1&Query=inkunabula) Nekaj utrinkov restavratorkinega dela, ki je potekalo vec mesecev. Foto Jana Jocif dr. Matija ogrin kapucin viktorin kranjSki in duhovni Boj uMirajocih Povzetek clanek predstavi doslej neznanega kapucinskega patra Viktorina kranjskega (1715–1790). za njim se je ohranil manjši rokopis v slovenšcini in nemšcini, namenjen spremljanju umirajocih. rokopis je datiran 1773 in predstavlja naj­starejše ohranjeno slovensko rokopisno besedilo, namenjeno duhovni pomoci umirajocim. besedila v rokopisu so drugacna od primerljivih slovenskih besedil za pomoc umirajocim iz 17. in 18 stoletja; verjetno izhajajo iz starejšega izroci-la manjših bratov. besedila so razvršcena od molitev po prejemu zakramentov glede na stopnjevanje bolezni do prošenj za zedinjenje z božjo voljo, klicanja svetnikov in matere božje in darovanja kristusu. Vsa molitvena besedila mocno navdaja misel na trpecega kristusa in cešcenje njegovih svetih ran kot vira milo­sti za umirajocega. rokopis vsebuje tudi dva seznama simptomov bližnje smrti in agonije v latinšcini. glede na te simptome je verjetno pater Viktorin izbiral besedila, ob katerih je umirajoci bojeval svoj poslednji spoprijem za ohranitev upanja in vere v božjo milost. capuchin friar victorin of kranj and the SpirituaL StruggLe of a dying perSon Abstract The article presents the hitherto unknown slovenian capuchin father Victorin of kranj (1715–1790). a manuscript in small octavo in slovenian and german has been preserved behind him, intended for accompanying and assistance of the dy­ing. The manuscript is dated 1773 and represents the oldest slovenian manuscript text intended for spiritual help to the patients in their last struggle. The texts in the manuscript differ from comparable slovenian texts of this kind from the 17th and 18th centuries. They are probably derived from the older tradition of the friars minor. The texts range from prayers after receiving the sacraments, according to the escalation of the disease to prayers for union with god’s will, the invocation of the saints and the Virgin mary, and offerings to christ. all the prayer texts are strongly inspired by the spirituality of the suffering christ and the worship of his holy wounds as a source of grace for the dying. The manuscript also contains two lists of symptoms of imminent death and agony in latin. given these symptoms, it is probable that father Victorin chose the texts according to which the dying man fought his last struggle to preserve hope and faith in god’s grace. pater viktorin V arhivu slovenije je po poteh neznane srece, ki krmari usode starih spisov, do naših casov dospel in se ohranil rokopis, ki je prelepo zrcalo kapucinske barocne duhovnosti, pa tudi izkaz njihovega pomembnega socialnega in pastoralnega dela: spremljanja hudo bolnih in umirajocih. rokopis ima naslov Libell(us) Conscript(us) Infirmoru(m) Ad Vsum Patris Victorini Crainburg(ensi) Capucini 1773 – knjižica, napisana umirajocim, za rabo patra Viktorina kranjskega, kapucina, 1773.117 V rokopis je pater Viktorin zapisal molitve in premišljevanja, s katerimi je po duhovnem izrocilu kapucinov spremljal bolne in umirajoce v uri najvecje preiz­kušnje. V vsej knjigi ni prav nobenega besedila, namenjenega molitvi za mrtve, sploh nicesar, kar bi bilo povezano z opravilom za pokojnim. celotna knjižica je namenjena spremljanju živih v njihovem zadnjem boju, besedila so razporejena glede na razne stopnje napredovanja bolezni, trpljenja in agonije. napisana so v slovenšcini in nemšcini, obeh deželnih jezikih. h komur so ga poklicali, tja je pater Viktorin, kakor mnogi drugi patri, šel in nesel seboj svojo drobno knjigo – da je iz nje bolniku v skrajni stiski stregel roso nebeške tolažbe. Toda kdo je bil ta pater? kakor o vecini kapucinov imamo tudi o njem zelo skope podatke, ki jih lahko strnemo v kratek biogram. pater Viktorin se je rodil v kranju dne 6. januarja 1715 s krstnim imenom baltazar farger materi mariji ani in ocetu luki fargerju.118 V krstni knjigi je oce luka imenovan dominus, torej je bil mešcan, krstni vpis pa izstopa po navedbi, da je bil eden od botrov tedanji kranjski kaplan matija jožef jenzen. družina s priimkom farger se omenja med manjšimi kranjskimi trgovci.119 kapucinski mortuarij navaja, da je pater Viktorin kranjski, pridigar, živel v redu 56 let in da je umrl 18. avgusta 1790;120 ta vir kot patrov krstni priimek 117 arhiv republike slovenije, si as 1073, zbirka rokopisov, 28r. Crke v okroglih oklepajih pomeni­jo razvezane okrajšave ali brevigrafe. 118 prim. nŠal, Krstna maticna knjiga župnije Kranj 1703–1720, str. 634. zapis datuma je nekoliko težaven, lahko bi bil tudi 5. januar, verjetneje 6. (Hvala blažu otrinu, ki mi je posredoval sliko vira s krstnim vpisom, ko je bil nŠal zaprt.) 119 Žontar, Zgodovina mesta Kranj, str. 248. 120 Nekrologij slovenskih kapucinov, str. 235 (vpis za 18. avgust – spomin na pokojne patre, ki so umrli na ta dan; hvala p. Metodu benediku za posredovanje podatkov). Ta vir navaja kot patrovo starost ob smrti 77 let; dejansko: 75 let. podatek o rojstvu je bil že ob vstopu v red, razumljivo, lahko nezanesljiv. Trdno pa se lahko zanesemo na podatek kapucinskih virov o dobi patrovega redovnega življenja – 56 let. navaja obliko fargar, kar je le pisna inacica istega priimka.121 glede na podatek o redovniški dobi je pater Viktorin leta 1734 star 19 let vstopil v kapucinski red. opravil je sedemletni filozofski in teološki študij, med tem je v gornjem gradu prejel nižje redove: dne 19. julija 1739 je prejel subdiakonat, 19. septembra istega leta pa je postal diakon; v duhovnika je bil posvecen 12. marca 1740.122 po kon-cani teološki formaciji je od redovnih predstojnikov prejel licenco pridigarja. V letih okrog 1757 je kot pridigar deloval v kapucinskem samostanu v krškem.123 po 56 letih redovnega življenja je v starosti 75 let umrl, kot navaja redovni Nekro­logij, dne 18. avgusta 1790 v kapucinskem samostanu v ljubljani. To je vse, kar vemo o njem. predstojniki so ga pošiljali, kakor druge brate, iz samostana v samostan – in prav verjetno je deloval tudi v škofji loki, dokaza za to pa kapucinski viri ne nudijo. V red je vstopil, ko je bila barocna kultura na slovenskem še na vrhuncu, v letu, ko so za Škofjeloški pasijon izdelali dodaten prizor – podobo pekla z nastopom pogubljene duše; in ni izkljuceno, da je pri uprizarjanju pasijona pozneje sodeloval. Toda najvec je za nas vredno to, kar iz njegovega življenja še zdaj realno obstaja: da se nam je izmed mnogih pridig in drugih besedil, ki jih je v 56 letih redovniškega življenja napisal, ohranilo vsaj eno – rokopis, ki prihaja do nas kakor biser na njivi iz evangeljske prilike. rokopiS rokopis, v naslovu datiran leta 1773, je najstarejše ohranjeno rokopisno bese­dilo za spremljanje hudo bolnih in umirajocih. sestavljata ga slovenski in nemški del, oba enake vsebine in prvotno enakega obsega. pater je lastnorocno pagini­ral strani v slovenskem besedilu od 1 do 48, nato enako v nemškem. Vsebujeta molitve, ki so jih umirajoci ali domaci molili s patrom ob prejemu zakramentov in ob raznih stopnjah napredovanja bolezni. na uvodnem listu so v nemšcini in latinšcini podani opisi simptomov osebe, ki se ji bliža smrt. 121 Ta sicer redek priimek se v štirih pisnih inacicah Farger, Fargar, Forger in Forgar pojavlja v vec socasnih virih. v terezijanskem popisu prebivalcev Kranja v letu 1754 sta navedena cerkovnik janez Forger z družino in mešcan anton Forgar z družino; med njegovimi otroki je naveden tudi 5-letni sin Franc (svetina, prebivalci Kranja, str. 274, 279). omenjeni sin antona Forgarja je postal duhovnik, Šematizem ga pozna pod imenom Francišek Fargar, rojen leta 1748 v Kranju, ki je deloval na igu, v rovtah, na Cemšeniku in na Dobrem polju, kjer je umrl 1815; pokorn navaja, da je bil »izvrsten govornik, cetudi je bil slabotnega telesa in imel dobre zmožnosti« (pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 29). s tem je, celo za isto osebo, izpricana variantna pisna podoba tega priimka v socasnih virih. (Hvala borisu golcu za presojo podatkov.) 122 volcjak, Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije, str. 143, 144, 147. 123 glej kroniko Kapucinskega samostana v Krškem, 1757. Tega leta so samostansko kroniko zaceli pisati in prvi zapis je zato daljše posvetilno besedilo brezmadežni, ki ji je bila stoletje prej po­svecena tudi samostanska cerkev (hvala Moniki Deželak Trojar za branje latinskega besedila); na koncu je med drugimi patri krškega samostana podpisan tudi Victorinus Crainburgensis, concionator – pridigar (benedik, Kralj: Kapucini na Slovenskem, str. 427–428). uvodni bifolij z naslovom in letnico 1773 ter zadnji snopic v rokopisu sta bila dodana ob vezavi. osrednji del rokopisa s slovenskimi in nemškimi besedili je starejši: prepoznamo nedvomno isto roko, vendar dosti mlajšo. glavnina knjige (vse, razen datiranega uvodnega lista) bi bila torej lahko napisana že kmalu po koncu patrove teološke formacije in pridobitve licence za pridigarja, t.j. po letu 1740. pravopis slovenskega besedila je znacilno redovniški: po lastni konvenciji deloma prirejena raba bohoricice, mestoma še s skupino sch za zapisovanje /š/ in /ž/ in z barocnim ˙ (S: Kr˙sh; S: kr˙), crka j skladno z neolatinsko kulturo služi tudi zapisovanju glasu /i/ (na kaj sa eno vjsho ozhesh). pater Viktorin je tekoce uporabljal tudi številne latinske abreviature (Pa.sionis X.ti) in brevigrafe. na sam konec knjige, t.j. na str. 48 nemškega dela, je pater Viktorin precej pozno, že z zelo tresoco roko (najverjetneje še po letu 1773), dopisal razdelek z naslovom Si Agonizans perseverat divti(us) – ce umirajoci zelo dolgo umira, ki obsega sedem ohranjenih strani v nemšcini, nekaj besedila pa manjka, ker je na Rokopis patra Viktorina: Libellus Conscriptus Infirmorum Ad Vsum Patris Victorini Crainburgensi Capucini 1773. Arhiv Republike Slovenije, Zbirka rokopisov 1073 28r. koncu rokopisa vec kot 10 listov izrezanih. uvodni opis znakov bolnikove ago-nije na fol. 1v se konca z opombo: Reliqua vide ex altera parte – preostale znake glej v drugem delu. Vendar omenjenega drugega dela opisa simptomov ni vec, nahajal se je verjetno na koncu rokopisa, kjer so listi izrezani. glede na to, da je pater Viktorin umrl leta 1790 v ljubljani, je rokopis skoraj gotovo ostal v tamkajšnjem kapucinskem samostanu. ob razpustitvi ljubljanske­ga samostana in unicenju knjižnice pod napoleonom se je kot edini (meni) znani rokopis srecno ohranil in prispel v kranjski deželni muzej ter njegove naslednike. Vprašanje geneze besedil v tej rokopisni knjigi naj za zdaj ostane odprto. Ver­jetno je precej zahtevno. V slovenski slovstveni zgodovini je rokopis patra Vikto­rina nemara cetrto ohranjeno delo, posebej namenjeno spremljanju umirajocih. najstarejše ohranjeno besedilo v slovenšcini te vrste je prirocnik znamenitega ka­nonika matije kastelca (1682);124 drugo delo pripisuje monika deželak Trojar jer­neju basarju kot predstojniku bratovšcine kristusovega smrtnega boja (1735);125 tretje tovrstno slovensko besedilo najdemo v izjemno lepih poglavjih, namenje­nih podeljevanju zakramentov v sicer trojezicni knjigi Vade mecum piorum sa­cerdotum (1771), ki jo je izdala jezuitska kongregacija marije brezmadežne.126 besedilo patra Viktorina kranjskega je od vseh teh drugacno in neodvisno; s posameznimi besednimi zvezami spominja na jezuitski Vade mecum. Toda za vsa ta štiri slovenska besedila je gotovo, da so le novoveški prevodi ali priredbe precej starejših latinskih besedil in bi bilo njihovo genezo treba iskati v izvornih duhovnih tradicijah. za zdaj domnevamo le, da je skrb za bolnike kot ena od kapucinskih dejavnosti potekala po nekih redovnih smernicah ali stalnicah, ki morda potekajo še iz franciškanskega srednjeveškega korpusa molitev za umi­rajoce in so postopoma prešle v ljudske jezike. V prihodnje bo treba preuciti rokopis patra Viktorina v razmerju do teh virov. kapucin oB SMrtni poSteLji … razpored vsebine v rokopisu bi najbolje ocenil kateri od patrov kapucinov – toda že laiku je po naslovih in zvrsti molitev razvidno, da so razporejene na vec stopenj glede na stanje bolnika in njegovo postopno pripravo na poslednjo uro. naslov rokopisa sicer pravi, da je knjiga namenjena infirmis, bolnikom; toda te besede so bile napisane v casu, ko je bolezen vecidel pomenila le zacetek priho­ 124 To so Kastelceve Bratovske buqvice s. roshenkranza, zlasti v drugi izdaji, kjer jim je pridružil obsežen molitvenik za duhovno oskrbo umirajocih, Modus juvandi agonizantes. 125 Pomuzh shivim, umirejezhim. prim. Deželak Trojar, basar jernej. 126 Vade mecum piorum sacerdotum, zlasti str. 401–415. zgodovina knjige in knjigarstva na slo­ venskem ne upošteva, da so bile barocne bratovšcine mdr. pomembne izdajateljske ustanove, saj so za svoje clane doloceno knjigo narocile, organizirale tisk in odkupile celotno naklado. nekaj drobtin o tem ogrin, bratovšcinske iskre. da smrti. bolniki, ki jih je obiskoval pater Viktorin, so bili umirajoci: osebe, ki so docakale trenutek, ko slehernik do skrajne stopnje izkuša koncno posledico izvirnega greha: propad in smrt. osebe na poti pred nami. slovensko besedilo se zacne na strani 1 z naslovom Post com(m)unionem – Po obhajilu, kar pomeni, da je pater z bolnikom že opravil spoved in mu podelil sveto popotnico. prva molitev na strani je Duša Kristusova, posveti me; tu imamo enega njenih starejših zapisov v slovenšcini. sledi niz molitev po prejemu zakramentov, ki nam od drugod niso znane in zelo verjetno izvirajo iz kapucinske tradicije. skupna znacilnost skoraj vseh teh molitev je mocna osredinjenost na kri­stusa – na zasluženje njegovega križa in svetih ran. po prejemu zakramentov je pater z bolnikom molil:127 »Tvoje svete rane nej bodejo moja špiža, s katero bodem našpižan jenu v vsimu dobrimu potrden. Tvoja sveta kri nej bode tu dali-zbrisajne vsih mojeh grehov. Tvoja sveta smrt bodi moja vecna cast. V tebi, moj dobrotlivi jesus, bodi vse moje vesele, trošt, zravje jenu slad­ kust moje duše jenu srca. molitu z narveci ponižnostjo, z živo vero pocastim tebe, ô pravi živi buh jenu clovik pod štautjo [podobo] tega žegnaniga kruha, [in] te pro.sim, dej meni tu gnado, de bodem v tebe vselej trdnu vervov, stanovitnu upov jenu gorece lubu. o lubeznivi pelikan, ocisti mene s tvojo sveto rešno krvjo, kir ena sama kapelca taiste cel svet lohka ocisti. o jesus, dej, kar jest mocnu želim, de se bodem s teboj na vekomej vese­lil.« (str. 2–3) po obhajilu so bile te prošnje h kristusu kot pelikanu pravzaprav priprava bol­nika na (morda dolgo) trpljenje, ko se je agonija postopoma bližala in ga zajela z novimi preizkušnjami. V rokopisu sledijo lepo oblikovani molitveni vzkliki, ki te­meljijo na psalmih, in obuditev vere ter upanja. Takšnih v drugih virih ne srecamo. ko je bolezen napredovala in se je bližala agonija, je nastopil eden kljucnih trenutkov, ko je pater skušal trpecemu pomagati s tem, naj svojo voljo zedini z božjo voljo: naj se bogu povsem preda in mu izroci svojo smrt kot žrtev za lastne grehe. Temu je namenjen daljši razdelek Conformitas cu(m) Voluntate D(ei) – 127 vsi nadaljnji navedki iz rokopisa so iz istega vira (prim. op. 1); paginacija po izvirniku. navedke podajamo v kriticnem prepisu kot bralnem pripomocku, ki se ravna po nacelih edicij Dela sta­ rejšega slovenskega slovstva. Združitev z Božjo voljo. preberimo nekaj vrstic, tudi te so globoko zaznamovane z mislijo na trpecega jezusa: »o oca nebeški, aku je mogoce, nej grede ta kelih od mene, ali ne moja vola, temec tvoja vola nej se zgodi. […] o gospod, žalost jenu stiskajne so mene obdali, ali tvoja sveta vola je moja moc jenu kraft. koker je bogu dopadlu, toku se je zgodilu, nej bode pocešenu njegovo sveto ime. jest sim vse dobru od boga zadobu, zakaj bi pa gori ne vzel ta križ, tu bo­ lezen, te težave. […]Tvoja sveta vola nej se zgodi, o oca nebeški, koker na nebu, toku na zemli. […]oceš, moj buh, de jest dale trpim ali hitreši vmrjem, sturi, kar oceš. kir pa ti sam oceš, toku mojo volo celu [povsem] sklenem, rekoc: jest ocem umreti, kir ti si eni gospod mojga živlejna, ti si meni dal dušo jenu truplu, tebi nazaj ofram jenu šenkam, sturi z menoj, koker oceš, keder oceš, na kaj za ena vižo oceš. jest ocem rad umreti, kir ti si ta gvišni cilj jenu konc mojga živlejna. jest ocem rad umreti, de bi mogu skozi moje težave jenu bretkusti te smrt tvoje pravici za moje neštetlive grehe zadosti striti, zavola katerih sim tol­kukrat tu smrt zašlužu. […] jest rad ocem umreti iz lubezni proti tebi, kir ti tudi iz lubezni proti meni si atu na križu umreti.« (str. 11–14) bolniku so se bližale smrtne stiske in pater Viktorin je morda znova preletel vrstice – ce jih ni znal že na pamet – kjer je imel na prvem listu rokopisa dva seznama Signa mortis, Signa moribundi – Znaki (bližnje) smrti, znaki umiranja,ki jih je poznal iz številnih obiskov pri umirajocih: Si facies est nimis incensa … nas(us) acut(us), oculi vitrei cavi – ko je oblicje manj vrocicno, ko nos postane bolj konicast, oci steklene in vdrte, mrzle roke in noge … pater je ob teh podrobno opaženih znamenjih umirajocemu opogumljajoce bral odlomke Desideriu(m) ad Coelum – Hrepenenje po nebesih, po rešitvi iz stiske … in jih morda povezal s spodbudo Oblatio Pa.sionis X.ti – naj umirajoci v svoji stiski bogu daruje Kristu­sovo trpljenje za rešitev v svojem trpljenju in svoji smrti: »skozi tvoje brehke bolecine pomanšej moje bolecine, skozi tvojo breh­ kust te smrti pomanšej mojo brehkust te smrti. skozi tvojo smrtno vojsko dej moc v moje težki vojski, skozi tvojo brehko smrt dej meni eno srecno smrt. postavi tvoj svet križ jenu smrt vmed tvojo sadbo jenu mojo dušo. Ô jesus, objemi me, ohrani me, ne pusti mene se od tebe odlociti, v tvoje svete roke jenu rane jest perporocim mojo dušo. Oblatio Pa.sionis (Christi) – Darovanje Kristusovega trpljenja o jesus, jest tebi gori ofram tvoje grenke solze, tvoj krvavi smrtni put, vse tvoje martre jenu bolecine za moje grehe jenu štrafinge, katere sim zašlužu. jest tebi gorj ofram te bolecine tvoje trnove krone za vse grehe, katere sim z mislami, želami sturu. jest tebi gori ofram vse bolecine tvojeh z žebli ranenih svetih rok za taiste grehe, katere sim z moimi rokami dapernesu. […] jest se zapustim, o jesus, na tvoje brehku trplejne jenu smrt, na neizgrun­tano vrednost tih svetih ran jenu svete rešne krvi, de bodeš vse moje grehe odpustu.« (str. 18–20) postopoma sta umirajoci in pater Viktorin v nekem trenutku prišla do neizo­gibnega, daljšega odlomka: Hic Monstrat(ur) Crux in manu tenens – Tu bolniku pokažemo križ in ga držimo v roki. Ta odlomek spet na nov nacin zgosti in razpre duhovnost križanega, skupno manjšim bratom, ki jo predstavlja in ponavzocuje razpelo v patrovi roki: tolažbo, uteho, umiritev pred smrtno stisko sprico bli­žnjega razpada ustvarjenega bitja. ena od prošenj se posebej sklicuje na trenutek jezusove smrti na križu – na bolecino, o kateri stari asketicni pisatelji pravijo, da je predrla jezusovo bitje ob locitvi njegove duše od telesa. Ta locitev velja v pasi­jonski tradiciji za bolj nenaravno in protinaravno kakor pri cloveku, ker v jezusu ni bilo nobene kali izvirnega greha in zato sploh nobene možnosti za »naravno« smrt, kakor pri cloveku. zato je jezusu locitev duše od telesa povzrocila, pravijo srednjeveški pisci, cezmerno in nadcloveško agonijo. analogno je o jezusovem trpljenju premišljeval na veliki petek janez ludvik schönleben.128 potrditev za to vidijo v dejstvu, da evangelij ne poroca, da bi jezus v vsem svojem trpljenju kdaj potožil ali stokal; le v skrajnem trenutku smrti evangelisti porocajo, da je jezus »zaklical z mocnim glasom – in izdihnil« (mt 27,50; mr 15,37; lk 23,46). zato so bili trdno prepricani, da so bili zadnji trenutki jezusove agonije zanj hujše trplje­nje kakor vse, kar je do tedaj prestal. Ti posebno sveti trenutki so bili v slovenski barocni kulturi predmet posebne pietete, duhovne skrušenosti in pobožnega spomina; iz navdiha teh jezusovih trenutkov je leta 1660 nastala bratovšcina umirajocega kristusa, morda najbolj priljubljena barocna kongregacija v sloven-skih deželah – Confraternitas Domini nostri Jesu Christi in cruce agonizantis.129 128 Deželak Trojar,schönlebnovo premišljevanje na veliki petek, str. 33–48. 129 njeno osnovno besedilo je prej omenjena knjižica Pomuzh shivim, umirejezhim (1735 in vec izdaj). Takšno razumevanje je bilo splošna last barocne duhovnosti in pater Vikto­rin je opogumljal umirajocega, naj k tej jezusovi cezmerni agoniji usmeri svoje prošnje in zadnji up: »o dobrotliv jesus, skozi taisto brehkust, katero je jemela tvoja duša, kader se je od tvojga trupla locila, usmili se cez mojo ubogo dušo, kader se bode od mojga života locila, peli jo v tu vecno živlejne. o Troštar mojga srca, jest tebe prosim skozi tvoje svete petere rane, pridi na pomoc tvojmu nevrednimu šlužabniku, kateriga si ti s tvojo sveto rešno krvjo odrešu. […] o skrbni dobrotlivi pastir, vzemi mene na tvoje rame, jenu prenesi mene v ta nebeški paradiž.« (str. 21–23) morda je trajalo dneve in dneve, ko se je pater veckrat vracal k bolniku, mor­da pa le kratke ure ali celo minute. zmolila sta daljše, mestoma zelo poeticne sklope molitev k materi božji – v ta del so spretno vkomponirani deli znameni­tih marijanskih antifon pod tvoje varstvo pribežimo, pozdravljena kraljica mati usmiljenja, o gospa moja (str. 27–28) – in prošnje Invocatio sanctorum, klicanje svetnikov in božjih angelov, zlasti svetega mihaela, naj dušo umirajocega, ko se bo locevala od telesa, utrdijo v veri, da se ne bo vdala skušnjavam dvoma, žalosti ali obupa nad lastnimi grehi. Ti daljši odlomki so posebej slovesni in globoki, ker v njih pater ob umirajocem klice na pomoc bolnikovi veri vero cerkve vseh casov, od marije, sv. jožefa in sv. ane prek apostolov, zgodnjih mucencev in patriarhov, da bi bolnik v trenutkih smrti, za katere so stari pisci bili prepricani, da prinašajo najhujše skušnjave proti veri in proti zaupanju v božjo milost, ne klonil: o sveta barbara, sveti dismas, pridite meni na pomoc, sprosite od kristusa tu gnado, de bodem šlišov te vesele besede: danes bodeš z menoj v paradižu. o vi vsi sveti patriarhi jenu preroki, zadobite vi meni enu stanovitnu upaj­ne na tu neizgruntano milost božjo. o vi vsi sveti apostelni, sprosite od boga, de bodem mogu v pravi veri umreti. o vi sveti marterniki, sprosite tu gnado, de da smrti stanoviten v temu dobrimu [ostanem]. (str. 32–33) agonija je napredovala, brez zdravil in pomirjeval, moci telesa so izgubljale in jenjale, umirajocemu so dali v roke sveco, poslednjo luc, pater Viktorin je znake poznal: Oculi calliginosi, lacrimantes, … Album eoru(m) rubescens v(el) lividum nigris – oci postanejo motne, solzijo se … belina oci postane rdeckasta ali modrikasto crna, bolnik postane nestrpen do luci, toda ko luc zastrejo, ne vidi ni-cesar … še enkrat sta se z mocmi, kolikor jih je umirajoci imel, obrnila k jezusu: Petitio ad Jesum Crucifixu(m) – Prošnja križanemu Jezusu o jesus, tvoja žalost jenu težave na oliuski gori, potroštejte mojo dušo. Tvoja trda keha [t.j. pilatova jeca], reši mojo dušo iz te kehe mojga trupla. […] o jesus, cez tebe strjena krvicna sodba bodi meni ena srecna sodba na dan te sodbe. o jesus, s tvoja trnova krona ocirej [okrasi] mojo dušo s tu krono te vecne casti. o jesus, tvoj sveti križ bodi meni ena lojtra v nebesa. […] o jesus, tvoja narbrehkeši smrt bodi meni tu vecnu živlejne. o jesus, tvoja prošna za tvoje šivražnike bodi tudi prošna za mene, ubogiga grešnika per oceti nebeškimu. […] skozi tvoje zapušajne od vsih na svetim križu stoj meni na strani od vsih za­pušenimu per te zadni vojski. skozi tvojo veliko žejo obudi meni te gorece žele tebe na vekomej gledat. […] V jemenu svete Trojice sim jest kršen, v jemenu svete Trojice ocem moje živlejne skleniti. Quando infirm(us) valde deficit – Ko bolniku zelo jenjajo moci omoj buh, jest na tebe trdnu verjem, jenu vse taistu, kar ta sveta katoliška rimska cerku uci jenu zapove: zdej jenu na zadno uro zavržem vse skušnjave tega hodica cez tu sveto pravo vero, zakaj jest ocem koker eni zvesti atrok te svete katolške matere v te sveti veri živeti jenu umreti: o buh, ohrani mene v te sveti veri da zadne ure. […] o oca nebeški, kateri si mene stvaru, usmili se cez mene. o christe jesu, kateri si mene odrešu, usmili se cez mene. o sveti duh, kateri si mene posvetu, usmili se cez mene. o sveta Trojica, buh oca, sin jenu sveti duh, na tebe verjem, na tebe upam, tebe lubim jenu želim cez vse. o oca nebeški, v tvoje milostve roke perporocim mojo dušo. o jesus, sin davidov, v tvoje svete rane perporozhjm mojo ubogo dušo. o sveti duh, v tvojo lubezen božjo perporocim mojo pregrešno dušo, oci­sti taisto s tvojo posveceno gnado. Antequam Infirm(us) agonizare incipit – Ko se zacenjajo smrtne težavejest tebi, o oca nebeški, sam sebe perporocim koker tvojo lestno creaturo, katero si za sebe stvaril. jest se tebi perporocim, o nebeški pastir, sin božje, koker eno ovcico, ka­tero si s tvojo brehko martro jenu smrtjo toku dragu kupu. jest se tebi perporocim, o sveti duh, koker enu nevrednu prebivalše tvoje, kateru si ti per svetimu krstu skozi tvojo sveto gnado posvetu. […] Vltima Suspiria jam agonizant(is) – Poslednji zdihljaji umirajocega o jesus, kir ti ne želiš tu smrt tega grešnika, temec tu vecnu živlejne, od­pusti meni moje grehe. o jesus, skozi taisto lubezen te prosim, s katero si na križu tvojem šivra­žnikam odpustu, odpusti meni moje zašlužene štrafinge. o jesus, tu vesele tih izvolenih, pokaži tvoje sveto oblicje, pusti mene tai­stu uživat na vekomej. […] V jemenu boga oceta, sinu jenu svetiga duha jest sklenem moje živlejne. (str. 34–45) * * * To so besede kapucina Viktorina kranjskega, besede, ki jih je slišala smrtna postelja, besede ob sveci v umirajoci roki … njegov rokopis je umetniško duhovno zrcalo, v katerem lahko gledamo, kako duhovnost trpecega kristusa prežema patrovo skrb za trpece v skrajni stiski in jih vodi, naj se v kljucnem trenutku življenja scela usmerijo k njemu. s to rokopisno knjigo je pater Viktorin hodil po slovenskih mestih. z njo je v dolgih letih obiskal mrtvaške postelje premožnih in revnih, njeni listi so videli naše umirajoce prednike, spremljali so premnog smrtni boj, na robovih listov rokopisa se zdi, da še zdaj šelestijo njihovi zdihljaji, klici v agoniji, sopenje, krci in ugašanje, slovesni odhod življenja … V duhu umirajocega so rasla in se sto­pnjevala vprašanja, ki jih je morda tedaj prvikrat zares zagledal: obšla ga je groza sprico neznanske velikosti, ki so jo dobila ta vprašanja: ali me je bog zavrgel? kaj, ce mi ne bo odpustil? ali bog sploh je, ce trpim in umiram? kje je zdaj bog? Ta vprašanja so bolniku prekrila nebo. pater je vedel, kaj se v njem godi, ko je podrobno opažal stisko: Stridor denti(um) cum delirio – šklepetanje zob v deliriju. Lingua frigida in febrib(us), tremula, viridis nigra, livida bley farbig, valde sicca, spi.sa cum fi.suris, dura aspera – jezik je mrzel in trepeta v vrocici, zeleno crn, modrikast, zelo suh, otekel z razjedami, postaja negiben in trd … ce je pater zapisal, da ima umirajoci mrzle roke, je to zapisal zato, ker je v svojih rokah držal roko umirajocega in v njej razpelo ali sveco in mu govoril besede o jezusovem križu, o jezusovih ranah, o vecni milosti. in ce je zapisal podrobnosti o bolnikovem obrazu in celo o jeziku, je s tem povedano, da se je sklanjal tik k oblicju umirajocega, da je slišal njegove še komaj slišne poslednje besede, bolj vzdihe, bolj dih kakor vzdih … To je resnicno živeti pasijon, ko je pred oblicjem smrti umirajoci svojo agoni­jo pridružil agoniji jezusa na križu. s tega gledišca je rokopis patra Viktorina, na pogled skromen in »ubog«, de­jansko vzvišen po službi in namenu: s tem rokopisom v roki je pater prebedel neštete ure, ko je umirajocim prižigal žarek nebeške luci, jih varoval obupa nad samim sabo, nad svojimi grehi, nad dvomi in zadnjimi skušnjavami … Ta rokopis je prica duhovnemu boju, v katerem je nastala neka velika duhovna »stavba«: tu smo prica enemu prvih spoprijemov, v katerem skuša slovenski jezik izraziti spopad z vsemi mocmi ugašajocega telesa in duha, spopad za duhovno ohranitev upanja in vere … Ta primordialni vzgon, zalet, ce ne prvikrat na tak nacin vsaj zelo zgodaj zabeležen v zgodovini slovenske jezikovne izraznosti, besedja in rit­micnih frazemov, priklicuje sodobnemu bralcu pred oci duha resnicno duhovno dramo, bitko za ohranitev vere v vecno božje življenje. priklicuje neko prven­stveno, nekoc zdavnaj osvojeno zmago, ki se je vpisala v tkivo našega ljudskega bitja, še vec, ki je to bitje v nemajhni meri vzpostavila, kajti po tej bitki in v njej je v slovensko ljudsko izkustvo, to je, v slovensko zavest, prihajala uresnicitev božjega kraljestva v slovenski zgodovini, pa ceravno na tako poražen, izgubljen, nicen in navidezno nikakršen nacin, kakor je smrt kristjana. Toda smrt pravic­nih je dragocena v njegovih oceh – kajti bili so grešniki, polni grehov, toda ob molitvah in prošnjah z neznatnim patrom, predvsem pa po spovedi in obhajilu so postali pravicni, kajti opraviceni so bili pred gospodom z njegovo milostjo samo; in zato je bila njihova smrt po vsej agoniji – sveta. kakor nemara nikoder drugod se duhovnost trpecega odrešenika manjših bra-tov strne, združi in razkrije v tej posebni knjigi – ki patru niti ni pripadala kot lastni­na, marvec je vanjo samo zapisal, da mu je dana v zacasno uporabo, ad usum patri Victorini Crainburgensis, saj jo je napisal tudi za nas: za cas, za smrt, za vecnost. Viri • ArhivRepublikeSlovenije,Ljubljana,SIAS1073,Zbirkarokopisov,28r,Libell(us) Conscript(us) Infirmoru(m) Ad Vsum Patris Victorini Crainburg(ensi) Capucini 1773. • Nadškofijski arhiv, Ljubljana (NŠAL), Krstna maticna knjiga župnije Kranj, 1703–1722. • Kastelec, Matija: Bratovske buqvice s. roshenkranza: v‘ kúp sloshena visha, tá psalter, ali ro­shenkranz s‘ tčmi petnaistimi skriunostmi moliti. [Vsebuje tudi:] modus juvandi agonizantes. ljubljana, 1682. • Nekrologij slovenskih kapucinov. ljubljana: slovenska kapucinska provinca, 2017. • Pomuzh shivim, umirejezhim, inu mertvim ali Bukvize Bratovshine britkiga smertniga terple­nja Christusoviga na S. Krishu. ljubljana, 1735. (dlib) • Vade mecum piorum sacerdotum seu Varia pietatis exercitia precum mane et vesperi […] item quorumdam sacrorum rituum, ceraemoniarum, et benedictionum oblata dominis sodalibus almae ac venerabilis sodalitatis B. V. Mariae in coelos assumtae. ljubljana, 1771. (dlib) literatura • Benedik, Metod; Kralj, Angel (ur.): Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih: nekdanja Štajerska kapucinska provinca. Acta ecclesiastica Sloveniae, 16, 1994. • Deželak Trojar, Monika: Schönlebnovo premišljevanje na Veliki petek: Cezmernost bolecine (1673). Pasijonski doneski, 15, 2000, str. 33–48. • Deželak Trojar, Monika; Ogrin, Matija: Basar Jernej. Novi slovenski biografski leksikon. Slo­venska biografija, sazu, zrc sazu, 2017 (spletni vir). • Oce Romuald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokriticna izdaja (ur. m. ogrin). celje, ljubljana: celjska mohorjeva družba, zrc sazu, 2009. • Ogrin, Matija: Bratovšcinske iskre. Duhovna besedila barocnih bratovšcin na Slovenskem. Acta historiae artis Slovenica, 21/2, 2016, str. 55–88. • Pokorn, Francišek: Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. ljublja­na: knezo-škofijski ordinarijat ljubljanski, 1908. • Svetina, Anton: Prebivalci Kranja v letu 1754. Zgodovinski casopis, 37/4, 1983, str. 273–284. • Volcjak, Jure (ur.): Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1. del: 1711– 1756. ljubljana: arhivsko društvo slovenije, 2013. • Žontar, Josip: Zgodovina mesta Kranj. ljubljana: muzejsko društvo za slovenijo, 1939. Darovanje. Foto Tatjana Splichal. br. jaroslav kneževic jaz naMrec noSiM jezuSova znaMenja na SvojeM teLeSu (Gal 6,17b) StigMe, vidna znaMenja BLižine S trpeciM kriStuSoM Povzetek središcno mesto v kršcanstvu zavzema vera, da se je bog v jezusu kristusu združil z vsem cloveštvom in slehernim clovekom. po uclovecenju, življenju, tr-pljenju, smrti in vstajenju božjega sina je vsem ljudem vseh casov ponujena pot rešitve iz greha in vstop v vecno življenje. Vse kršcansko bogoslužje in tudi vse osebne in ljudske pobožnosti imajo zato temeljni namen in edini smisel v povezovanju z odrešenikom jezusom kristu­som. Tudi pasijonske spokorne procesije, kakršna je škofjeloški pasijon, so pra­vilno razumljene in živete zgolj v tem okvirju. V prispevku sta osvetljeni dve obliki duhovnega povezovanja s trpecim go-spodom: škofjeloški pasijon in stigme, kristusove rane, ki se, v tesnem odnosu s križanim, pojavijo na telesu stigmatika oz. stigmatikinje. V konkretnem primeru je – zaradi njemu posvecene kapele v kapucinskem samostanu v škofji loki – iz­postavljen predvsem primer sv. p. pija iz pietrelcine. for i Bear in My Body the MarkS of the Lord jeSuS (gaL 6,17B) StigMata, viSiBLe SignS of proXiMity to the Suffering chriSt abstract The belief that in jesus christ, god is united with all mankind and every hu­man being has a central place in christianity. after the incarnation, life, suffer­ing, death and resurrection of the son of god, all people of all times are offered a path of salvation from sin, and entry into eternal life. all christian worship, as well as all personal and popular devotions, therefore have their fundamental purpose and only meaning in connection with the sav­iour, jesus christ. even passion penitential processions, such as the škofja loka passion, are only properly understood and experienced within this framework. The contribution sheds light on two forms of spiritual connection with the suffering lord: the škofja loka passion and stigmata, the wounds of christ, which in a close relationship with the crucified, appear on the body of a stig­matic. in a specific case – because of the chapel dedicated to him in the capu-chin monastery in škofja loka - the case of st. pius of pietrelcina. od kod So StigMe130 zaŠLe v paSijonSke doneSke letos 11. aprila bo minilo tocno tristo let od prve izvedbe škofjeloškega pasijona,131 ki še vedno živi med nami kot dragocen biser škofjeloške, slovenske, evropske in svetovne132 duhovno-kulturne dedišcine. je pa škofjeloški pasijon samo »vrh ledene gore« kapucinske navzocnosti v škofji loki. od zacetka 18. stoletja133 dalje so kapucini s svojo stalno navzoc­nostjo sooblikovali življenje v škofji loki in okolici. kapucinski samostan s cer­kvijo, posveceno sv. ani, je tako že tri stoletja kraj, na katerem se nebo dotika zemlje na loški nacin. V teh dobrih tristo letih kapucinske navzocnosti v škofji loki se je v samo­stanu zvrstilo ogromno število bratov kapucinov, ki so vsak na svoj nacin služili bogu in ljudem. Vecina med njimi134 je svoje življenje darovala na nacin, ki jav­ 130 stigme so svetejezusove rane, ki se po, misticni združitvi s trpecim gospodom, pojavijo na telesu stigmatika (gr. stigma, stigmatos – vbod, pega). 131 v Škofji loki so spokorno pasijonsko procesijo najverjetneje prvic izvedli že leta 1713, v letu posvetitve kapucinske cerkve sv. ane, a so jo loški kapucini še naprej razvijali in dopolnjevali, temeljito pa jo je prenovil oz. »iz (teh) temeljev postavil« in oblikoval v besedilo, ki je ostalo zapisano kot Škofjeloški pasijon, p. romuald Marušic. 132 Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 vpisan na UnesCo-v reprezentativni seznam nesnovne kul­turne dedišcine cloveštva in je uvršcen med svetovno prepoznavno in priznano ustno izroci-lo in izraze, dela uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, obrede in praznovanja, znanje in izkušnje o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne vešcine. sicer je bil Škofjeloški pasijon kot prva enota nesnovne dedišcine v slovenski register vpisan že leta 2008, leta 2012 pa je bil prvi razglašen za nesnovno kulturno dedišcino posebnega državnega pomena. 133 Škofjeloški kapucinski samostan je bil uradno ustanovljen na 70. rednem provincijskem kapitlju Štajerske redovne province, ki so ga obhajali konec julija 1706 v ljubljanskem samostanu, ki je stal na sedanjem Kongresnem trgu. glede nove kapucinske naselbine v Škofji loki je v zapisu o kapitlju kratko receno: »na tem kapitlju je bilo predloženo, da se v Škofji loki postavi hospic, kar so kapitularji soglasno sprejeli, saj sta že pred tem dala svoje soglasje škof ordinarij in cesar, kapucini pa so že prišli v mesto.« (prim. p. Metod benedik, Kapucinski samostan s cerkvijo sv. ane – Škofja loka, Celjska Mohorjeva družba 2009, 25). 134 naj na tem mestu s hvaležnostjo omenim samo nekatere od njih: p. anton iz Kranja spada med neposredne ustanovitelje samostana v Škofji loki; kot provincial je prisluhnil locanom in pri dunajski vladi izposloval dovoljenje za gradnjo samostana ter bil prvi predstojnik nove kapucin­ske postojanke. p. Kerubin iz Škofje loke je bil tudi neposredno povezan z naselitvijo kapucinov v mestu in je bil dolga leta predstojnik loškega samostana. p. Ciril iz Krškega je dokoncal vse potrebno za posvetitev cerkve sv. ane leta 1713. p. agatangel iz Tolmina je bil predstojnik v loškem samostanu v casu krstne uprizoritve Škofjeloškega pasijona in je nedvomno vplival na sam nastanek in izvedbo. izmed množice drugih kapucinov, ki so pustili pecat na Škofjeloškem, naj omenim le pešcico: p. Ferdinand iz ljubljane, p. joahim iz Kranja, p. Tomaž Maher iz Škofje loke, p. justin brus iz idrije, p. vilibald rupar od sv. andreja pri Škofji loki, p. Mavricij Teraš iz sevnice, p. odilo Mekinda iz Cerknice, fr. benvenut inkret iz sladke gore, p. boleslav polanski iz velike polane, p. angel Kralj iz lahlonec, p. robert podgoršek iz Maribora … (prim. p. Metod nosti danes ni poznan, kar pa še dalec ne pomeni, da niso pustili sledi na škofje­loškem. nedvomno se je lahko tak biser, kot škofjeloški pasijon je, pa ceprav je pod njim kot avtor podpisan zgolj p. romuald, oblikoval samo znotraj skupnosti, ki je živela in dihala skrivnost božje ljubezni v jezusu kristusu, križanem in od mrtvih vstalem. najvecji izziv kapucinskega življenja, vsakega bogu posvecenega življenja ter življenja vsakega kristjana je namrec prav v upodobitvi samega sebe po jezusu kristusu. Vse kršcansko življenje je zajeto v proces vedno globlje povezanosti z vstalim gospodom in prepušcanju moci svetega duha, ki našo, z grehom ra­njeno cloveško naravo preoblikuje v »novega cloveka, ki je po bogu ustvarjen v pravicnosti in svetosti resnice« (ef 4,24). bolj preprosto bi to veliko kršcansko preobrazbo lahko opisal z besedami, da je v kristjanovem življenju veliko po­membnejše to, kar je in kar v moci svetega duha postaj, kot pa to, kar dela. na tem mestu bi rad vstopil v zadnje obdobje duhovnega dogajanja v loškem kapucinskem samostanu, kajti ta zapis nikakor nima namena zgolj gledati v pre­teklost – kakor ga nikoli niso imele tudi izvedbe škofjeloškega pasijona – temvec bi rad z njim zajel ciste pasijonske studencnice iz plemenitih izvirov franciško­vsko-kapucinske duhovnosti, da bi njen okus poživil nas, ki danes hodimo za kristusom. škofjeloški kapucinski samostan je zadnje dobro desetletje povezan in na lo-škem prepoznaven ne samo po imenu p. romualda, temvec ga vse vec ljudi tesno povezuje s sv. patrom pijem, karizmaticnim kapucinom, ki je v 20. stoletju pustil eno izmed najbolj izrazitih duhovnih sledi v cerkvi in svetu. in ker je v našem loškem samostanu od leta 2008135 dalje edina javno dostopna kapela v sloveniji posvecena njemu, se duhovni vpliv tega izjemnega kapucina vedno trdneje vgra­juje tudi v življenje ljudi na škofjeloškem. Velika spokorna pasijonska procesija p. romualda in celotna življenjska iz­kušnja sv. p. pija se prepletata prav v središcni tocki obeh: trpljenju našega go-spoda jezusa kristusa. p. romuald je s škofjeloškim pasijonom hotel povabiti vse udeležence (biti gledalec v pobožnosti je nesmiselno) v soudeležbo v prenavlja­nju sveta, ki ga je gospod jezus izvršil prek svojega trpljenja, smrti in vstajenja, p. pij pa s svojo udeleženostjo v kristusovem trpljenju – in stigme so najbolj otipljiv dokaz le-te – dokazuje, da se kristusovo delo prenove sveta dejansko nadaljuje v vseh tistih, ki so pripravljeni s svoje strani dopolnjevati »v svojem benedik, n. d., 211–242). 135 Kapela sv. p. pija je nastala leta 2008, na pobudo in ob vztrajnem delu br. roberta podgorška, ki je kot predstojnik samostana poskrbel za njeno ureditev, predvsem pa si je z osebno pobožnostjo in oznanjevanjem prizadeval širiti pobožnost k sv. p. piju na loškem in po sloveniji. v kapeli je v cešcenje izpostavljena dragocena relikvija p. pija – košcek tkanine, ki se je dotikala njegovih ran in je prepojena z njegovo krvjo. mesu, kar primanjkuje kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je cerkev« (prim. kol 1,24). iskreno upam, da ste v tem uvodnem delu uspeli zaznati, da so stigme, sve­ta znamenja kristusovega trpljenja, in pasijonska duhovna dedišcina med seboj notranje tesno povezane, zato je smiselno, da o njih napišem še nekaj misli. aLi Se duhovno Lahko vidno izrazi tudi v teLeSneM ljudje smo se od zacetka novega veka, ki ga lepo ponazarja descartesova136 misel »mislim, torej sem.«, do danes dobro navadili na pogumno, mnogokrat pa celo predrzno zanašanje na presojo lastnega razuma. lahko bi rekli, da smo mi, ki živimo v moderni znanstveno-informacijsko-tehnicni družbi, še vedno okuženi z virusom precenjevanja cloveškega razuma. To potrjuje tudi dejstvo upadanje vernosti, kajti na žalost mnogi znanstvenega pogleda na svet ne znajo združiti s skrivnostnim svetom vere. Vedno glasnejši so glasovi tistih, ki v imenu znanosti in razumnosti zahtevajo izlocitev vsega, kar je povezano z vero – še po­sebej z vero v boga kot osebo – iz javnega družbenega življenja.137 najglasnejši, in med zagovorniki tega znanstvenega ateizma najbolj spoštovan, je upokojeni oxfordski etolog in evolucijski biolog richard dawkins, ki v knjigi Bog kot zablo­da poskuša na videz nadvse znanstveno korektno prepricati bralca in ves svet, da se »temeljna postavka religije – hipoteza o bogu – razgali kot nevzdržna. boga skoraj zagotovo ni.«138 Ta kratek vpogled v resnicnost duhovne klime našega casa se mi je zdel po­treben, da bi lahko globlje vstopili v razumevanje pojava stigem, ki je duhov­no-telesne narave, zato se izmika zgolj znanstvenemu pristopu spoznavanja. znjim sem hotel opozoriti, da znanstveni, empiricno-razumski nacin spoznavanja ni edina možnost spoznavanja139 ter je mnogokrat nezadosten in celo škodljiv, ce ga absolutiziramo. 136 rene Descartes (1596–1650), francoski filozof in prirodoslovec. 137 »verovanje so imeli vsi racionalisti za nepopolno in pomanjkljivo vedenje. Kdor nekaj verjame ali veruje, ne ve dovolj, ampak se mora zanašati na pricevanje drugih. idealno je torej vedeti, in ne verovati … sprico njega ima znanstveno znanje absolutno prednost. pa ne samo to, ampak je treba postopoma vse verovanje ukiniti in ga nadomestiti z znanjem in znanstveno gotovim vedenjem.« (anton stres, aktualnost okrožnice janeza pavla ii. vera in razum, v: Vera in razum, Družina, ljubljana 1999, 6) 138 richard Dawkins, Bog kot zabloda, Modrijan, ljubljana 2016, 182. 139 Tomaš Špidlik, Ali poznaš Oceta?, Župnijski urad ljubljana – Dravlje, ljubljana 1999, 17–18: »Spoznanje osebnega Boga je onstran spoznanja stvari - ne tako dolgo tega je ruski teolog pavel Florenski zelo poudarjal to razlikovanje: razliko med spoznanjem stvari in spoznanjem oseb. vteh dveh primerih si je treba izbrati precej razlicno izhodišce. Da bi spoznali stvari, izhajamo iz kartezijanskega nacela o jasni in razlocni misli , o objektivni razvidnosti. Tega, kar smo videli z lastnimi ocmi, ne moremo zanikati. na enak nacin to, kar je gotovo, na matematicen na-cin tvori veljaven temelj za nadaljnja razmišljanja. iz tega sledijo logicno zanesljivi sklepi. vendar kadar se podajamo na pot spoznavanja cloveka, še bolj pa to velja za spozna­vanje clovekovega odnosa z bogom, vedno stojimo pred skrivnostjo, ki presega sposobnost znanstvenega spoznanja. clovek je namrec uganka, verjetno najve-cja uganka na svetu. in to ne predvsem kot živo in kot družbeno bitje, temvec kot oseba. Ves svet se ne more primerjati s cloveško osebo, z enkratnim likom cloveka, z njegovo enkratno usodo.140 po odprtosti za resnicnost, ki ga presega, in transcendentnosti je clovek vedno skrivnost. za znanost ostaja do konca ne­dojemljiv.141 clovek je popolnoma izviren glede na druga živa bitja, ki so na zemlji. je edini in edinstven osebek, obdarjen z razumom in svobodno voljo. istocasno in nelocljivo živi telesno in duhovno razsežnost. o tem govori tudi misel iz prvega pisma Tesaloncanom: ‚sam bog miru naj vas posveti, da boste popolni. in vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporecno, dokler ne pride naš gospod jezus kristus‘ (1Tes 5,23).142 clovekovo naravo, clovekovo bistvo, njegovo stalno strukturo, ki se izraža v vsem njegovem bivanju in delovanju, tvorijo duh, duša in telo v neponovlji­vem prepletu spoznavnih, teženjskih, custvenih, instiktivnih in duhovnih dejav­nosti.143 in ce smo razlicnih izrazov tesne povezanosti psihicnega in telesnega tako ne moremo nadaljevati v neskoncnost. Ce nato želimo vedeti vec, postanejo pojmi manj zanesljivi, negotovi in nazadnje se oblikujejo samo verjetne teorije. znanost si ne upa iti tako dalec. Ustavlja se pri tem, kar je gotovo. gradi, kot pravi Dostojevski, kristalno palaco, polno lepih stvari, v kateri pa ne sme biti skrivnosti in torej oseb. in res, kateri koli clovek, ki ga srecamo, ostaja za nas skrivnost. nikoli ne moremo reci, da smo ga jasno in gotovo spoznali. Kako naj se mu potem približamo? Florenski postavi tri stopnje približevanja. prvi je ta, da mu zaupamo, da je to zaupanje nekako slepo, ne gradi na gotovosti in morebiti tudi tvega (Credo quia absurdum.). Druga stopnja se kmalu razvije. Clovek, ki mu zaupamo, se zacne razodevati, pripovedovati nam zacne o sebi in mi ga zacenjamo razumeti. zadovoljni smo torej, ker smo mu verjeli, in upamo, da ga bomo nato razumeli še bolj (Credo ut intelligam.). Ko pretece doloceno bolj ali manj dolgo obdobje, moremo celo reci, da nam ga uspe zelo dobro razumeti (Intelligo quia credo.). Takšno medsebojno razumevanje raste, denimo, v družini, kjer obstaja medsebojno zaupanje, ljubezen in vsakodnevni stik. osebe se razumejo, ker se ljubijo. Ker je nebeški oce oseba par excellence, se mu približujemo na podoben nacin: zacnemo mu zaupati, z njim ohranjamo pogost stik v molitvi. iz tega vztrajnega stika se rodi ljubezen do boga in obcudovanje njegovih skrivnosti, ki se razodevajo v duši. Ce se je v zacetku vera v boga zdela skok v temo, se nazadnje izkaže kot življenje in luc vsakega cloveka, ki pride na svet (prim. jn 1,3 sl.).« 140 prim. n. berdjajev, O clovekovi zasužnjenosti in svobodi: personalisticni pogled na cloveka, Mo-horjeva družba, Celje 1998, 19. 141 prim. v. Truhlar, Leksikon duhovnosti, Mohorjeva družba, Celje 1974, 90. 142 prim. Duhovne misli papeža benedikta Xvi., arhiv radia vatikan, 12. 10. 2011. (http://www.ar­chivioradiovaticana.va/storico/2011/12/10/duhovne_misli_benedikta_xvi_za_3_adventno_ne­deljo/slv-545232) 143 prim. v. Truhlar, Leksikon duhovnosti, Mohorjeva družba, Celje 1974, 94–95. vajeni (rdecica na licih ob zadregi, povišan srcni utrip ob vznemirjenosti, psi-hosomatske bolezni …),144 se mnogim še vedno zdi malo verjetno,145 da bi se lahko duhovna povezanost z drugo osebo ocitno izrazila tudi na našem telesu. pri stigmah, v katerih skrivnost se skupaj podajamo, pa gre prav za to: stigmatik je duhovno tako tesno povezan z jezusom kristusom, da se trpljenje, ki ga je pre­stal gospod, v obliki svetih ran (stigem) pojavi na njegovem oz. njenem telesu. seveda je tesno duhovno povezanost težko razumeti brez sprejemanja dej­stva, da poleg vidne, otipljive, s cuti zaznavne stvarnosti obstaja tudi duhovna resnicnost, v katero je vse, kar tako ali drugace zaznavamo, potopljeno. seveda je tistemu, ki veruje146 in iz dneva v dan izkuša, da bog, angeli, svetniki (žal tudi padli angeli, s satanom na celu) živijo, veliko lažje sprejeti tudi telesne izraze povezanosti z njimi. pa vendar duhovna povezanost ni privilegij samo verujocih. naj navedem samo en primer. eduardo galeano147 je v knjigi objemov dokumentiral naslednji »objem ži­vljenja« in ga zapisal pod naslovom potovanja/1: »alberto, helenin oce, se je nenadoma zbudil. mislil je, da mu bo od bolecine razneslo trebuh. bila je polnoc 144 Mojca Miholic, dr. med.: »vpliv psihe, misli in duše na telo ni zanemarljiv. spomnite se, kako se pocutite, ko vas je necesa resnicno strah ali ko vas »grabita« tesnoba in panika. srcna frekvenca se nenadno poveca, cutimo neprijetno razbijanje srca, tresemo se, potimo, boli nas v prsih, usta postanejo suha, zacutimo »cmok« v želodcu, dihanje se pospeši, imamo obcutek omedlevice … ob tesnobi in v strahu nastanejo zaradi premocnega delovanja živcnih impulzov iz možganov v razlicne dele telesa ter sprošcanja adrenalina v krvni obtok prej našteti »telesni« znaki. Številni mehanizmi pa še vedno niso pojasnjeni.« (https://www.abczdravja.si/psihologija/psihosomat­ske-bolezni/) 145 psiholog leonard zusne je v svoji knjigi Psihologija anomalij: Študija magicnega mišljenja (1989) zapisal: »primeri stigmatizma spadajo v dve kategoriji: rane, ki si jih sami nanesemo, bodisi da gre za primere goljufije ali nezavednega samopoškodovanja, in tiste, ki jih povzrocajo custvena stanja … samopovzrocene rane (preko avtosugestije): srbenje in kasnejše praske, cesar se posameznik ne zaveda, se bo verjetno pojavilo pri sugestivnih osebah; ce je dražljaj miselna ali dejanska slika križanja, uporabljena med meditacijo, in ce je glavna motivacija molitve prejema­nje stigem. ozadje za to motivacijo sta lahko nezavedni konflikt in želja po begu iz nevzdržne si­tuacije v invalidnost, kjer je poskrbljeno za clovekove potrebe. To lahko postane primer reakcije histericne pretvorbe. Številne primere stigmatizma lahko razložimo kot prevaro ali nezavedno samopovzrocitev ran.« (prim. zusne, leonard; jones, Warren H. (1989). Anomalistic Psycholo­gy: a study of Magical Thinking. lawrence erlbaum associates, 54–56) 146 je pa vera obstoj resnicnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. (Heb 11,1) 147 eduardo Hughes galeano (3. 9. 1940–13. 4. 2015) je bil urugvajski novinar in pisatelj. Že v zgo­dnjih najstniških letih je ustvarjal svoje prve politicno obarvane stripe, v zgodnjih 60. pa je zacel delati kot novinar. zaradi politicnih prepricanj je moral veckrat zapustiti Urugvaj, leta 1985 pa se je vrnil v Montevideo. galeano je bil izjemno plodovit avtor, napisal je preko štirideset knjig, redno je pisal za vec periodicnih publikacij. njegova najbolj znana dela, med katera so-dijo Odprte žile Latinske Amerike, presegajo obicajne literarne žanre, saj združujejo leposlovje, novinarstvo, politicne analize in zgodovino: »Clovek piše, da bi si odgovoril na vprašanja, ki mu kot nadležne muhe brencijo v glavi in motijo njegov spanec. in kar napiše, lahko dobi kolektiven pomen, ko tako ali drugace sovpade z družbeno potrebo po odgovoru.« in nic težkega ni jedel. medtem je helena dalec stran rojevala bolhico mariano.leta kasneje so se heleni izsušila usta in naredile so se ji rane, medtem ko je njen oce dobil vrocino, ki ga je skoraj pokoncala. helena je govorila besede njegovih blodenj, ceprav je bila v montevideu, on pa v buenos airesu in ni vedela, da je bolan. hkrati se je onkraj morja, v hiši v predmestju barcelone, helenina prija­teljica pilar zmedena zbudila zaradi nerazložljivega glavobola, in ne da bi vedela zakaj, brez vsakega dvoma rekla: »s heleno je nekaj narobe. nekaj je narobe.«148 StigMe in StigMatiki ne domišljam si, da vas lahko v takšnem skromnem prispevku prepricam, da je gospod jezus kristus resnicno živ in je možna tako tesna povezanost z njim, da se njegove rane prek te duhovne povezanosti pojavijo tudi na telesu tistega, ki je v ljubezni povezan z gospodom. Takšna ambicija neizmerno presega okvire tega zapisa in sposobnosti njegovega avtorja. a kljub jasnem zavedanju ome­jenosti dosega tega pisanja, hocem z njim odpirati vrata v svet življenja v sve­tem duhu, ki v vsakem cloveku, odprtem za njegovo delovanje, rojeva cudovite sadove,149 posameznikom pa daje tudi izredne karizmaticne darove, da bi z njimi koristili cerkvi in vsemu svetu.150 eden izmed takšnih posebnih duhovnih darov je tudi soudeleženost pri kri­stusovem trpljenju: bog sveti duh v duši in na telesu izbranca oz. izbranke151 kristusove rane upodobi z enim samim namenom: da bi se po soudeleženosti v trpljenju gospoda jezusa v izbranem posamezniku in po njem v vsem svetu razlivala božja ljubezen.152 na prvi pogled je bog, ki tistim, ki ga posebej mocno 148 eduardo galeano, Knjiga objemov, prevod in spremna beseda nuša gaberšcek, Cankarjeva za­ložba, ljubljana 2010, 196. 149 gal 5,22–23: »sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zve­stoba, krotkost, samoobvladanje. zoper te stvari ni postave.« 150 1 Kor 12,4–11: »razlicni so milostni darovi, Duh pa je isti. razlicne so službe, gospod pa je isti. razlicna so dela, isti pa je bog, ki dela vse v vseh. vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom beseda spoznanja. Drugemu vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu milostni darovi ozdravljanja, drugemu delovanje cudežnih moci, drugemu prerokovanje, drugemu razlocevanja duhov, drugemu ra­znovrstni jeziki, drugemu razlaganje jezikov. vse to pa uresnicuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoce.« 151 gre resnicno za svobodno božjo izbiro. bog edini ve, komu lahko tesna združitev s Križanim pomaga na osebni poti zorenja v ljubezni ter kdo je pripravljen na tak nacin z mocjo Kristusove ljubezni nositi trpljenje svojih bratov in sester. 152 K napacnemu razumevanju pojava stigem je, poleg clovekove krhkosti, v kateri težko poveže trpljenje in ljubezen, nekaj prispeval tudi film iz leta 1999 stigmata. gre za triler, v katerem so avtorji zavestno sprevrgli resnico o stigmah samo zato, da bi dosegli vecjo gledanost. Da je šlo za zavestno popacenje resnicnega duhovnega pojava lahko jasno razberemo iz besed producenta Mancusa jr.: »Hoteli smo poudarili življenje obicajnega dekleta in kako si njenih težav katoliška cerkev sploh ne zna pojasniti, ceprav vse kaže, da gre za versko dilemo. Konec koncev se ženski ljubijo, ponuja trpljenje, res pošast, a ce se malce ustavimo pri cloveških izku­šnjah pristne ljubezni, bomo odkrili, da je želja po delitvi trpljenja z ljubljeno osebo pogosto mocan dokaz pristnosti in globine ljubezni. pri duhovni soudele­ženosti pri kristusovem trpljenju, ki se samo vcasih izrazi tudi z vidnimi stigma-mi, je torej prav moc ljubezni tista, ki pridruži vernika trpecemu odrešeniku. To notranjo držo ljubezni, ki hrepeni, da bi bila blizu ljubljenem v vsem, tudi v trpljenju, po mojem mnenju izredno povzame osebna izpoved, molitev castitljive božje služabnice153 cvetane priol154, v kateri je ubesedila svojo vero in pripravljenost na soudeleženost v kristusovem trpljenju v delu za osvoboditev, prenovitev, posvetitev sveta. s tem je samo z besedami izrazila to, kar je živela. na ta nacin je stopila v vrsto mnogih, ki so vzeli zares svetopisemsko izkušnjo apostola pavla: »zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je cerkev« (kol 1,24), in jo uresnicili v svojem življenju. prisluhnimo cvetani: »Poglej prebodene roke, poglej prebodeno Srce; Ljubezen, ki ne omaguje, Ljubezen, ki te osrecuje, se darovala je za te.« pojavljajo stigme – Kristusove rane, ceprav sama sploh ni verna, pojav stigem pa je znacilen le za globoko verne in cerkvi predane ljudi.« in »patricia, gabriel in jonathan so klepetali s temi lju­dmi, da bi razumeli, kaj se med napadi obsedenosti dogaja s telesom in razumom.« (vir: https://www.kolosej.si/filmi/film/stigmata/) 153 Castitljivi božji služabnik je v katoliški cerkvi naziv za pokojnika, ki so se mu v cerkvenem pro-cesu priznanja možne beatifikacije in kanonizacije priznale vrline zglednega življenja v veri, ter mu je bil že izdan bodisi razglas o herojskih krepostih (pri spoznavalcih) bodisi o muceništvu (pri mucencih). preden se božjega služabnika lahko casti kot castitljivega, mora biti ta oseba razglašena kot taka z razglasom, ki ga je odobril papež. v njem je razglašeno, da je živel življenje, ki je bilo »herojsko v vrlinah«, vrline pa so teološke kreposti vere, upanja in ljubezni pa tudi dobrodelnosti, preudarnosti, pravicnosti, trdnosti in zmernosti. prejetje naziva »Castitljivi božji služabnik« je drugi od štirih korakov v procesu kanonizacije. (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Castitljivi_božji_služabnik)poleg dokazovanja zglednega in svetega življenja, da bi nekoga razglasili za »blaženega«, je po­trebno v nadaljevanju postopka razglasitve svetosti neizpodbitno dokazati cudež, ki se je zgodil nekomu, ki se je (ali so ga) v molitvi priporocali kandidatu za svetnika. obicajno je to cudežno ozdravljenje ali cudežna rešitev iz smrtne nevarnosti, ki je ni mogoce razložiti kot posledico medicinskega zdravljenja ali obicajnega zaporedja dogodkov. 154 Cvetana priol je bila slovenska glasbena pedagoginja in mistikinja. rojena je bila 19. 2. 1922 v Mariboru, kjer je 11. 8. 1973 tudi umrla. »hocem trpeti s teboj. hocem tvoj križ. morda bo zaradi tega kak zapu-šcen otrok nekje sredi sveta spoznal tebe, ki si ljubezen. in ti vrnil ljubezen z ljubeznijo.«155 cvetana sama sicer ni nosila stigem, a je bila njena notranja naravnanost v bli­žino s križanim enako brezpogojna kot pri tistih, ki so nosili »jezusova zname­nja na svojem telesu«. stigmatikov je bilo v zgodovini katoliške cerkve (vecino-ma, ne pa izkljucno, je pojav stigem vezan na duhovno okolje katoliške cerkve) vec kot petsto, cerkev pa je po uradni raziskavi potrdila pristnost v nekaj vec kot tristo primerih. dvainšestdeset moških in žensk, ki so bili zaznamovani s svetimi kristusovimi ranami, je razglašenih za blažene in svetnike.156 prvi zgodovinsko trdno izpricani stigmatik je bil sv. francišek asiški. ubožec iz assisija je jeseni 1224 molil v samoti na gori la Verni, ko se mu je prikazal križani gospod in mu – kot odgovor na njegovo prošnjo, da bi lahko izkusil lju­bezen in bolecino, ki ju je jezus živel na križu – v misticni združitvi podaril svoje rane. pristnost ran je trdno izpricana157 in je bila potrjena s papeško avtoriteto. preden se pomudim pri »najbolj loškem« stigmatiku p. piju, naj omenim samo nekaj predstavnikov oz. predstavnic tistih, ki jih je gospod obdaril s svo­jimi svetimi ranami. sv. katarina sienska (1347–1380), ki je imela misticna izkustva in videnja že vse od svojega šestega leta, je prejela stigme v februarju 1375 v cerkvi sv. kristine v pisi. po sveti maši se je poglobila v premišljevanje pod podobo križanega v cerkvi in s križa je zasijalo pet krvavordecih žarkov, ki so ji prebodli roke, noge in stran. povzrocili so ji tako velike bolecine, da je omedlela. prejete rane so drugim ostale nevidne vse do njene smrti. Tudi prva indijska svetnica mariam Thresia mankidiyan (1876–1926), misti­kinja in ustanoviteljica kongregacije svete družine, je bila zaznamovana s sti­gmami. papež francišek jo je razglasil za svetnico 13. oktobra 2013. 155 https://revija.ognjisce.si/kazala/90-spletna-stran-revije-ognjisce/misli-po-avtorjih/2159-misli- -cvetane-priol 156 prim. https://www.newworldencyclopedia.org/entry/stigmata. 157 sv. bonaventura, Franciškov manjši brat in cerkveni ucitelj, je bil v casu, ko je sv. Francišek prejel stigme, star šest ali sedem let. njegov opis svetega srecanja med Križanim in Franciškom je torej zelo zanesljiv zapis tega, kar so vedeli Franciškovi sodobniki. v tem opisu med drugim pravi: »Ko je videnje izginilo in je minil skrivnosten in zaupen pogovor, je njegovo srce plamtelo v serafinski ljubezni. njegovo telo pa je bilo na zunaj zaznamovano z znaki, po katerih mu je bilo telo podobno Križanemu. bilo je, kakor da bi kdo z ognjem vžgal sveta znamenja. Takoj so se namrec pojavila na rokah in nogah znamenja žebljev: njihove glavice so se pokazale na dlaneh in na zgornji strani nog, njihove konice pa na drugi strani. njegova desna stran je bila prebodena kakor s sulico in pokazala se je nezaceljena rdeca rana, iz katere je pogosto tekla sveta kri.« (iz drugega berila pri uri bogoslužnega branja na praznik vtisnjenja ran svetemu ocetu Francišku, vir: https://hozana.si/brevir.php?datum=17.9.2020) med tistimi, ki so delili trpljenje z jezusom tudi na viden nacin, ne smem za­obiti magdalene gornik.158 Ta preprosta slovenka je vse od otroštva živela samo za gospoda. njeno izredno življenje je vredno predstavitve na drugem mestu, tu pa naj omenim le stigme, s katerimi je bila zaznamovana. na spletni strani župnije sodražica lahko o njih preberemo: »magdalena je prejela znamenja je­zusovih ran kot trinajstletna deklica. nosila je rane na rokah, nogah in na stra­ni. kadar je v videnju zagledala s trnjem kronanega ali kako drugace trpecega odrešenika, so se ji odprle na celu rane trnjeve krone. kri ji je tekla po obrazu v curkih. posebno v velikem tednu, ko je spremljala jezusa v trpljenju, so se ji poleg naštetih odprle po telesu tudi rane bicanja, tako da je kri premocila vso njeno obleko. do konca življenja je nosila rano na strani. stigme so ji povzrocale zelo hude bolecine, a magdalena se nikoli ni pritoževala nad bolecinami. magdalena se je popolnoma vdala v božjo voljo in darovala to trpljenje njemu. stigme so preiskovali zdravniki, jih opazovali duhovniki, a nihce ni mogel ugotoviti preva-re ali kake histerije.«159 poglejmo še v življenje sv. patra pija iz pietrelcine. naj nam najprej sam pove nekaj o sebi. »sinoci se mi je zgodilo nekaj, cesar ne znam razložiti ne razumeti. sredi dlani se je pojavilo nekaj rdecine, skoraj v obliki stotina; spremljala jo je tudi mocna in ostra bolecina v sredini te majhne rdecine. To bolecino sem bolj obcutil sredi leve roke in še traja. Tudi na stopalih cutim blago bolecino. Ta nadloga se pona­vlja že skoraj leto dni …« (8. september 1911)160 »bil sem v koru, da bi opravil zahvalo po maši, in zacutil sem, da se pocasi dvigujem v cedalje vecji milini, ki mi je pri molitvi zbujala prijetno obcutje. ne­nadoma je v moje oci udarila velika luc in sredi tolikšne luci se mi je prikazal kristus z ranami. ko sem prišel k sebi, sem bil na tleh, z ranami. roke, noge in srce so krvaveli in boleli, tako da nisem imel nobene moci, da bi se dvignil.« (20. september 1918)161 »kolikokrat,« mi je dejal jezus malo po tem, »bi me zapustil sin moj, ce te ne bi križal!« »pod križem se naucimo ljubiti in ne dam ga vsem, ampak samo tistim dušam, ki so mi najdražje.«162 158 Magdalena gornik, slovenska rimskokatoliška mistikinja in teologinja ter stigmatikinja; rojena je bila 19. julija 1835 v janežih v župniji sodražica, umrla pa 23. februar 1896 v petrincih (sodra­ žica). 159 vir: http://zupnija-sodrazica.rkc.si/Magdalenagornik/mistika.html. 160 Samemu sebi sem skrivnost (uredila: lucia velardi), novi svet, ljubljana 2010, 1. 161 Samemu sebi sem skrivnost, 2. 162 Samemu sebi sem skrivnost, 3. »stigme p. pija so bile globoke rane. pater je nosil na rokah polovicne roka-vice in temne nogavice. oboje je sam pral. na sedem centimetrov dolgo rano na prsih si je polagal platnene krpe. natopljene s krvjo je vsak vecer menjaval. predstojniki so želeli izkljuciti vsako prevaro, zato so narocili zdravnikom specialistom, da bi pregledali pijeve rane. pregledali so ga trije zdravniki: dr. lu­igi romanelli, primarij v barletti, prof. dr. amico bignami, ordinarij medicinske patologije na rimski univerzi, in dr. giorgio festa, priznan rimski zdravnik. od treh zdravnikov samo bignami ni bil veren.«163 ker želim prikazati pojav stigem v življenju p. pija cim bolj dostopno tudi tistim, ki ne verujejo, bom najprej navedel porocilo o pregledu dr. bignamija. »dr. bignami ni bil veren in se je lotil preiskave z velikim nezaupanjem. imel je dober namen, da rane ozdravi. uporabil je najboljša mazila, ki so bila tedaj na razpolago, rane obvezal, na obveze pritisnil pecat, da ne bi prišlo do kake goljufije. po dolocenem casu je obveze snel. mazilo na rane sploh ni delovalo, bile so odprte kakor prej. ponavljal je poskus, a brez uspeha. njegovo porocilo je dolgo. patra opisuje kot skromnega, dobrega in odkritosrcnega moža. glede ran je postavil tri hipoteze. rane so mogle biti povzrocene umetno, svojevoljno. rane morejo biti znak bolezenskega stanja. rane morejo biti deloma posledica bolezenskega stanja deloma svojevoljno povzrocene. zdravnik je bil preprican, da so rane misticna prevara zanesenega meniha.«164 ker je bilo porocilo dr. bignamija precej subjektivno obarvano, so se v vod­stvu kapucinskega reda odlocili, da poišcejo še tretjega (kot prvi je rane pregle­dal dr. romanelli) zdravnika, ki bo pregledal p. pija. izbrali so dr. giorgia festo. »zdravnik je bil spocetka nezaupljiv. pregledoval je rane, preuceval patrov znacaj. ugotovil je, da mu rane povzrocajo velike bolecine. p. pij je trpljenje vdano prenašal. nekako se je strinjal z diagnozama obeh zdravnikov. … dr. festa pravi: ‚pet ran, ki sem jih opazoval na p. piju, moramo imeti za prave in resnicne ranitve tkiva. dveletno trajanje (pozneje petdesetletno), svojstveno anatomsko, patološki znaki, stalno curljanje prave, dišece krvi, mesta, na katerih so rane, nastanek na tistih delih telesa, na katerih je bil ranjen naš gospod, ko je daroval veliko daritev križa, so stvari, ki so uganka samo tistemu, ki naravnih stvari ne more uskladiti z vero.‘ … To diagnozo je potrdila tudi doba petdesetih let. rane se niso nikoli zacelile pa tudi ne gnojile, razširjale so prijeten vonj in so od casa do casa žarele.«165 163 pater pij, Stigmatik našega casa – Križan brez križa, ognjišce, Koper 1998, 42. 164 pater pij, Stigmatik našega casa – Križan brez križa, 43–44. 165 pater pij, Stigmatik našega casa – Križan brez križa, 44–46. paSijonSka poBožnoSt kot kraj BLižine S trpeciM jezuSoM kriStuSoM sedaj pa se na kratko posvetimo še pasijonski pobožnosti oz. njegovemu naj­kompleksnejšemu izrazu spokorni pasijonski procesiji. misli hocem usmeriti predvsem v razmislek o temeljnih namenih pasijonskih pobožnosti in drugih verskih praks, ki imajo v središcu lik križanega. pasijonske procesije so ena od oblik ljudskih pobožnosti v katoliški cerkvi. najprej se bom ustavil ob samem pojmu pobožnosti in to predvsem zato, da se ne bi med nami utrdilo napacno prepricanje, da je pasijonska procesija v bistvu igra, predstava, uprizoritev, namenjena gledalcem v estetski užitek. no, dopu-šcam možnost, da je do neke mere uprizarjanje škofjeloškega pasijona lahko na­menjeno tudi omogocanju kulturno-estetskih doživetij, hkrati pa sem preprican, da bi bila misel, da je to njegovo primarno poslanstvo in avtorjev izvirni namen, napacna. Torej, kaj je v bistvu pobožnost in kakšen je njen temeljni namen? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod geslom pobožnost dve razlagi: 1. lastnost pobožnega cloveka in 2. versko opravilo, ki ni doloceno za vso cerkev. V kontekstu tega prispevka nas zanima druga vsebina pojma »pobo­žnost«, torej »versko opravilo, ki ni doloceno za vso cerkev«. ker pa opredelitev v sskj opiše zgolj zunanjost te verske pojavne oblike, moramo stopiti v njeno globljo vsebino, da bi lahko doumeli njen pomen. pri tem nam lahko pomaga slovenski etimološki slovar, v katerem pri geslu »pobožnost« najdemo dve pove­zani iztocnici in sicer »bog« in »pobožen«. Verjamem, da vsebine izraza »pobo­žnost« ne bom popacil, ce trdim, da je v njej povzeta želja vernika, ki pobožnost opravlja, da bi bil prek tega dejanja povezan z bogom in mu po tej bližini postal bolj podoben. Že sam izvor besede, s katero oznacujemo konkretno versko dogajanje, nam torej vsaj v grobem nakazuje, da se v pobožnosti odvija poleg zunanjih izrazov tudi neko notranje dogajanje, ki cloveka po-boži oz. po-božanstvi tj. napravi podobnega bogu. osebno mi je izraz »poboži« veliko ljubši, ker dobro izraža dejstvo, da se v pobožnosti dogaja pretok življenja boga, ki je oseba, v življe­nje vernika, medtem ko izraz »pobožanstvi« dopušca širšo interpretacijo v smi­slu razlicnih božanstev, ki nimajo z bogom, v katerega verujemo kristjani, nic skupnega. V kršcanski teologiji in duhovnosti je, še veliko bolj kot v mnogih drugih religijskih praksah, proces deifikacije oz. poboženja ena kljucnih vsebin. kristjani namrec verujemo, da je bog v jezusu kristusu prav zato postal clovek, da bi clovek ponovno postal božji. da so prav jezusovo uclovecenje, zadostilno trpljenje in smrt ter zmaga nad smrtjo v vstajenju cloveku ponovno omogocili udeleženost v življenju vecnega boga.166 razlicne kršcanske pobožnosti so torej namenjene, da bi kristjani »živeli ze­dinjeni s kristusom v cerkvi«.167 »ljudska pobožnost, ki jo po pravici imamo za pravi zaklad božjega ljudstva, razodeva … tako žejo po bogu, kakršno lahko poznajo samo preprosti in ubogi. cloveka napravlja sposobnega za velikodušnost in požrtvovalnost prav do junaštva, ko gre za izpovedovanje vere. V njej se kaže izostren cut za neizrekljive božje lastnosti: za božje ocetovstvo, previdnost, ljubeco in stalno navzocnost. Ta ljudska pobožnost poraja notranjo usmerjenost, ki je kje drugje zlepa ne srecamo v enaki meri: potrpežljivost, smisel za križ v vsakodnevnem življenju, nenavezanost na stvari, odprtost za druge, predanost.«168 ko torej vernik skupaj z drugimi vstopi v svet neke pobožnosti, stopi na pot srecanja z živim bogom, ki s svojo bližino spreminja tistega, ki se mu odpre v zaupljivi veri. Tako je tudi predstavitev kristusovega trpljenja v obliki pasijon­skih iger namenjena predvsem poglabljanju v neizmerno ljubezen božjega sina in prebujanju tistega razpoloženja duha, ki bogu omogoca, da svoje odrešenjsko delo izvršuje v življenju tistih, ki v pasijonski igri sodelujejo, bodisi kot »igralci« ali kot »gledalci«. izraza »igralci« in »gledalci« sem dal v narekovaje z name-nom, da jasno pokažem, da je takšna ali drugacna oblika sodelovanja v pasijon-ski igri smiselna le, ce je sodelujoci notranje pripravljen vstopiti v odrešenjsko dogajanje, ki se vrši v trenutku uprizarjanja. zato je še kako smiselno opozorilo zapisano v direktoriju za ljudske pobožnosti in bogoslužje: »zaželeno je, da se predstavitve gospodovega trpljenja ne bi oddaljile od cistih in podarjenih oblik pobožnosti, da ne bi prevzele znacaja, ki je lasten folkloristicnim predstavam, ki bolj nagovarjajo interes turistov kot pa verskega duha.«169 V pasijonski igri je torej možno doživeti resnicno bližino križanega gospoda. To je v bistvu tudi njen poglavitni namen. naj v pomoc pri razumevanju doži­vljanja jezusove bližine uporabim svojo osebno izkušnjo … Veckrat me vprašajo, 166 Kršcanska teologija uporablja besede 'poboženje' ali 'divinizacija' ali grško besedo theosis. Tradi­cionalna vecinska teologija, tako vzhodna kot zahodna, na jezusa Kristusa gleda kot na boga, ki je živel življenje smrtnika in ne kot na umrljivo bitje, ki je doseglo božanskost. Kristjani veruje-mo, da je jezus Kristus omogocil, da so se cloveška bitja dvignila na raven delitve božje narave: postal je clovek, da je ljudi postavil »udeležence božanske narave« (prim. 2 pt 1,1–4). »Kajti zato je beseda postala clovek in božji sin je postal sin clovekov, da bi clovek, ko je vstopil v obcestvo z besedo in tako prejel božansko sinovstvo, postal božji sin« (sv. atanazij). »Kajti on je postal clovek, da smo lahko postali bog«(sv. Tomaž akvinski). »edinorojeni božji sin, ki je hotel, da mi postanemo deležni njegove božanskosti, je prevzel našo naravo, da bi on, ki je postal clovek, ljudi naredil za bogove« (prim. The Oxford Dictionary of the Christian Church (oxford University press 2005). 167 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, ljubljana 2003, 11. 168 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, ljubljana 2003, 17. 169 Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje (CD 102), Družina, ljubljana 2003, 108. zakaj molimo pred kipi in drugimi podobami, na tem mestu pa bi se vprašanje lahko glasilo: »le zakaj uprizarjamo jezusovo trpljenje? zakaj se našemimo v cu­dne obleke in igramo te krute prizore, vzete iz davne zgodovine? naj poskusim razložiti z analogijo: “moja sestra živi v belgiji. in ko gledam njeno fotografijo, ter podobe svaka ter obeh necakinj, se v meni prebudi hvaležnost in se prebudim v zavedanju, da so živi, da so zame zelo pomembni in da jih imam rad. in ko po­božam sliko, ne božam barvnega papirja, ki je v moji roki, ampak je ta preprost izraz bližine namenjen njim, ki so dalec. so resnicni? so živi? o, pa še kako … gospod jezus kristus je Živi in resnicni in navzoci. in možno ga je srecati v belgiji, na madagaskarju, na bledu in v škofji loki. le, da imamo v škofji loki privilegij, da nas v njegovo bližino, na srecanje z njim popelje tudi tako cudovita pot, kot je škofjeloški pasijon. živeti BLižino S trpeciM kriStuSoM in Biti BLizu trpeciM z veliko gotovostjo lahko trdim, da vecina med nami nikdar ne bo na svojem telesu okusila sladke bolecine kristusovih svetih ran. a stigme niso edini nacin, na katerega se križani združuje s tistimi, ki ga ljubijo. Vsak od nas, posebej pa tisti, ki smo poklicani negovati in poživljati pasijonsko duhovno dedišcino na slovenskem, je na povsem edinstven nacin poklican v »svojem mesu dopolnje­vati, kar manjka kristusovim bridkostim«. kako to razumeti? kako to uresniciti? V pomoc nam je lahko misel sv. janeza zlatoustega, ki povzema življenjsko izkustvo tega izrednega pridigarja ter neumornega borca za pravicnost. polaga jo v usta jezusu, da bi tako lahko vsak od nas »od blizu« zacutil, kako ga križani resnicno vabi k socutni soudeleženosti pri nošenju križev naših trpecih bratov in sester: »Žeja me je mucila na križu, danes sem žejen v revežih, da bi te s tem ali onim razlogom pritegnil k sebi in te poclovecil v tvoje odrešenje. obsul sem te s tisocerimi dobrotami, zato te prosim, da mi kako povrneš …« po patru romualdu marušicu se je in se bo jezus dotaknil tisocerih src v ško­fjeloškem pasijonu. po sv. patru piju iz pietrelcine je postal živo navzoc po svetih znamenjih svo­jega trpljenja. po meni, po tebi, po nas? morda bo pa tudi zaradi nas kak zapušcen otrok nekje sredi sveta spoznal njega, ki je ljubezen. in mu vrnil ljubezen z ljubeznijo. Martina kraljic MagdaLena gornik (1835–1896) – SLovenSka MiStikinja Povzetek pred 125 leti je na slovenskih tleh živela žena, katere življenje je bilo pol-no nenavadnih znamenj. magdalena gornik, preprosta kmecka ženska, je v 19. stoletju s svojim izrednim življenjem pretresala kranjsko in tudi druge dežele v takratni evropi. svoje življenje je posvetila bogu, njemu, ki ji je namenil posebno poslanstvo ter jo za uresnicevanje tega obdaril z izrednimi milostmi. po ustnem izrocilu je napovedala, da se bodo cez šest rodov po njeni smrti zaceli goditi cudeži na njeno priprošnjo. pozabljena je bila skoraj sto let in potem, kot bi iz­nenada spet zaživela med ljudmi. preko kurešcka in njene upodobitve na freski stranske kapele se je razširil glas o njeni svetosti. danes njen grob obiskujejo množice romarjev od vsepovsod, prihajajo tudi iz tujine in jo prosijo za pomoc v stiskah in razlicnih težavah. in kot je napove­dala – bog dejansko po njej deli svoje milosti ljudem in nas rešuje stisk. o vsem tem prica knjiga romarjev, v kateri je že vec kot tisoc strani s prošnjami, molitva-mi k njej in tudi zahvalami. MagdaLena gornik (1835–1896) – SLovene MyStic abstract There was a woman on slovene soil 125 years ago whose life was full of un­usual signs. in the 19th century, magdalena gornik, a simple peasant woman, shook carniola and other lands in europe with her extraordinary life. she ded­icated it to god, to him who had given her a special mission and endowed her with extraordinary grace to make it happen. according to oral tradition, she foretold that, at her request, miracles would begin to happen six generations af­ter her death. she was forgotten for almost a hundred years, when it was as if she suddenly came to life among the people. Word of her holiness spread through kurešcek and the depiction of her on the fresco of a side chapel. Today, her grave is visited by crowds of pilgrims from all over. They also come from abroad and ask her for help in distress and because of various problems. and as she foretold - god actually shares his mercy with people through her, and rescues us from distress. all this is testified by the book of pilgrims, which already has more than a thousand pages of supplications, prayers to her and also thanks. caS, v katereM je MagdaLena živeLa 19. stoletje, cas, v katerem je živela magdalena gornik, je bilo na slovenskih tleh zaznamovano z burnim dogajanjem na gospodarskem in politicnem podro-cju, kar je seveda vplivalo tudi na versko življenje. po napoleonu je sledil cas obnove starega sistema absolutizma na vseh treh podrocjih. še vedno so bila v veljavi jožefinska nacela, ki so se zelo pocasi opušcala. prelomno leto 1848 je prineslo odpravo absolutizma in fevdalizma. sprejet je bil zakon o zemljiški odvezi, po katerem so kmetje morali v dvajsetih letih placati dve tretjini odpra­vljenih obveznosti. duhovšcina je na razdraženo ljudstvo na prošnjo politicne oblasti skušala vplivati pomirjevalno, a je že spoznala, da je jožefinizem preživet, zato so tega leta zahtevali ukinitev vmešavanja države v interne cerkvene zadeve. do tega je s konkordatom formalno prišlo leta 1855, s tem se je pocasi umirila nejevolja ljudi nad duhovšcino in njihovim zadržanim sprejemom revolucionar­nih zahtev, ki se je kazala v grožnjah zoper red v cerkvi in duhovšcino. pomlad narodov se je kazala v prebujanju slovenske narodne zavesti, svobodi tiska in združevanja, ki je bila vsake toliko casa cenzurirana in jo je država strogo nad­zorovala. po letu 1860 se je zacela krepiti napadalnost liberalizma, ki je bil sprva le mešcansko gibanje za narodno samostojnost, kasneje pa je zacel pridobivati protiversko ost. avstrijska vlada je uvedla liberalno gospodarsko politiko, ki je sicer prinesla odprtje trga in konkurenco, a posledicno tudi gospodarsko krizo, zaradi katere je mnogo kmetov obubožalo, domaca obrt pa je zacela zaradi ve­dno mocnejše tržne konkurence propadati. Tudi temu stoletju ni bilo prizanese-no z vojnami, lakoto, boleznimi in velikim potresom (1895). Versko življenje je bilo še vedno pod mocnim vplivom stroge prakse jožefi­nizma, ki je na vernost gledala poudarjeno racionalisticno. zelo pocasi so (deni-mo franciškani) zaceli vpeljevati pobožnosti k srcu jezusovemu, pobožnost kri­ževega pota, cešcenje matere božje. strogost na podrocju zakramentalne prakse glede prejemanja obhajila in spovedi je bila še zlasti poudarjena v ribniškemu okraju v casu dekana janeza Travna (1847), kjer so se ljudje popolnoma odtujili verskemu življenju. njegov naslednik je potožil, da vec kot polovica ljudi že vec kot dvajset let ni prejelo svetega obhajila. pod ribniško dekanijo pa je spadala tudi gora pri sodražici, rojstni kraj magdalene gornik. živLjenje MagdaLene gornik magdalena gornik se je rodila 19. julija 1835 v vasi janeži in bila istega dne kršcena cerkvi marije snežne na gori pri sodražici. bila je tretji od sedmih otrok, ki so se rodili revnima, a pobožnima staršema jožefu in ani gornik. o magdaleninem otroštvu nam je najvec napisal janez plaper, pisar in ekonom ribniške grašcine. pravi, da je bila magdalena kot otrok do ljudi prijazna in ljube­zniva. rada je molila in kadar je bil otroški kršcanski nauk, ga je pozorno poslu­šala. imela pa je tudi posebno ljubezen in najgloblje spoštovanje do najsvetejšega zakramenta, še preden je prejela prvo sveto obhajilo. starše je rada ubogala, spo­dobno se je obnašala in mama jo je imela od vseh otrok zato najrajši. rada je bila v družbi deklic svoje starosti, veckrat jih je poucevala kršcanski nauk. kadar je med njimi nastal prepir, je bila posrednica in jih skušala s svojo posebno krotkostjo ter prijaznostjo pomiriti. kmecka dela, doma ali na polju, ki so bila za njeno starosti in moc primerna, je rada opravljala. prosti cas je porabila za poslušanje duhovnih pogovorov, molitev in druge pobožne vaje. njena zunanjost je izžarevala žlahtno preprostost in pohlevnost. otroška pobožnost je ostala tiha in skrita do leta 1847. prvi poSeg Božje previdnoSti v MagdaLenino živLjenje spomladi leta 1847 je magdalena po materinem narocilu odšla na bližnjo njivo po hrano za prašice. ko je hotela s steze na njivo, je naenkrat pred se­boj zagledala neznano kmecko ženo. pogledali sta druga drugo. magdalena se je prestrašila in zbežala na bližnjo njivo. Žena jo je povabila k sebi in jo zacela spraševati. po uvodnih vprašanjih, kam gre in kaj bo pocela, jo je vprašala, komu Magdalena Gornik s krvavimi sragami po obrazu na veliki petek (edina ohranjena fotografija). Foto dr. Francišek Lampe. bo darovala svoje delo in ce ljubi jezusa. povedala ji je, da je bil namen njenega prihoda, da magdaleno pouci o tem. povabila jo je, naj ljubi njenega sina, kolikor le more, naj mu bo hvaležna in mu daruje vsako delo. magdalena je za hip pod-vomila, da glede na obleko ta žena že ne more biti božja mati. ona pa je takoj uganila njene misli in se ji predstavila kot jezusova mati in mati vseh ljudi, zato naj o tem ne dvomi. potem ji je rekla, da naj o srecanju molci in da se bosta še veckrat videli. nato je ženina obleka postala lepa in bela, dvignila se je in izginila. Ta dogodek je v magdaleninem srcu pustil globoko sled. odslej je še vec casa posvetila molitvi. za igre razposajenih vrstnic se ni vec menila. pogovarjala se je z njimi malo, le takrat, ko so jo kaj vprašale. Vendar o dogodku, ki ga je doživela na njivi, ni crhnila ne njim ne svojim staršem. odslej je bila njena edina želja, da bi jezusa tako ljubila, kot ji je to narocila marija. Sveto oBhajiLo prišel je težko pricakovani dan prvega svetega obhajila. dvanajstletna mag-dalena se je nanj pripravljala s posebno pobožnostjo. skrbno je poslušala vsako duhovnikovo besedo o cerkvi, molitvi, devici mariji, predvsem pa o jezusu v sveti evharistiji. V družbi sovrstnic je na koncu svete maše pristopila k svetemu obhajilu. pisec plaper je zapisal, da ji je ob prejetju svetega obhajila najsvetejši bog v srcu vnel tako goreco ljubezen, da so ji povsem pošle telesne moci. le s težavo je zmogla nekaj korakov do klopi. Tu je padla na kolena in cetrt ure nepre-micno zrla v podobo marije snežne v oltarju. nato se je ozrla po svojih vrstni­cah; mislila je, da so tudi one v svojem srcu zacutile tako veliko božjo ljubezen. ko je po koncani sveti maši vstala, da bi šla iz cerkve, je z oltarja zaslišala glas: »nikomur ne povej, kaj si doživela.« zacudena nad glasom je mislila, da ga tudi druge deklice slišijo. »ne,« je spet slišala, »one ne slišijo tega glasu, ampak samo ti. jaz sem tisti, ki si ga pravkar zaužila.« cez kratek cas je z drugimi vrstnicami zapustila cerkev. Tudi to doživetje je magdalena molce shranila v svoje srce. preizkuŠnja gospod je dopustil, da sta se mogli v magdaleni v vsej svoji velicini razkri-ti dve kreposti: potrpežljivo prenašanje trpljenja in zaupanje v božjo voljo. V adventu 1847 je magdalena hudo zbolela. ležala je s hudimi bolecinami, jesti ni mogla drugega kot grižljaj kruha in popiti malo vode. plaper piše, da je tako srcno sprejela božjo voljo, da so se vsi cudili njeni potrpežljivosti. ne vzdihljaja ne tožbe ne drugega znamenja nejevolje niso opazili pri njej. ce jo je kdo vpra­šal, kaj jo boli, je le položila roko na trebuh. kolikor hujše so bile bolecine, toliko bolj se je magdalenin duh dvigal in krepil v popolni izrocitvi bogu in zaupanju v božjo previdnost. magdalena je 2. avgusta 1848 ostala sama v hiši s hudimi bolecinami. skušala si je najti malo olajšanja, zato se je splazila na prag hiše, kjer pa je omedlela. ko se je cez cetrt ure spet zavedla, je bila rešena vseh bolecin. pred seboj je zagledala ženo. Tokrat je bila lepo oblecena, a zelo žalostna. stala je v zraku, malo nad kamnitimi stopnicami. magdaleno je gledala prijazno in ta je takoj vedela, da nima pred seboj obicajne ženske. Žena je magdaleno vprašala, zakaj je žalostna, ta ji je odgovorila, da zato, ker je bolna, lacna in sama. sveto­vala ji je, da kadar bo morala kaj potrpeti, naj to prenaša potrpežljivo in svoje bolecine daruje bogu. naj misli na jezusa in njegovo trpljenje. Trdno naj zaupa Vanj, od njega bo prejela vse; tudi hrano za svoje zemeljsko življenje. potem je žena napovedala vec kazni (vojno, bolezni, požare), ki bodo zadele ljudi, ce se ne spreobrnejo. pri tem je imenovala tudi nekatera mesta in dežele. rekla je še, naj izpolnjuje to, kar ji je narocila, in da se bosta še videli. ob tem drugem prikazo­vanju matere božje je magdalena ozdravela. zacelo se je njeno novo življenjsko poslanstvo: trpeti, zadošcevati za grehe ljudi ter klicati k spreobrnjenju in pokori. bog jo je za to poslanstvo obdaril s posebnimi darovi – misticnimi pojavi, ki jih znanost z razumom ne more poja­sniti. zacela so se zamaknjenja in videnja. mesec po tem drugem prikazanju je povsem prenehala z uživanjem zemeljske hrane in je do svoje smrti, torej 47 let, živela samo od svetega obhajila in posebne jedi, ki jo je prejemala v zamaknjenju. Prvi portret Magdalene Gornik, narejen po edini ohranjeni fotografiji. Njegov avtor je Nikolaj Mašukov, 2004. pogosto je tako hrepenela po prejemu svetega obhajila, da se je njeno telo dvi­gnilo od tal. skoraj vsak dan je v zamaknjenjih podoživljala kristusovo trpljenje, razen ob nedeljah. pri tem so se ji odprle stigme, ki jih je imela (na glavi, dlaneh, nogah in na strani). navzoci so lahko opazovali njeno hudo trpljenje, ki so ga spremljali vabila in opomini h kesanju in spreobrnjenju. pogosto je v videnjih gledala, kako ima bog pripravljene kazni za svet, ce se ljudje ne bodo pokesali svojih dejanj. bila je tista duša – žrtev, ki jo je bog izbral, da bo zadošcevala s svojim življenjem za nehvaležnost in grehe tega sveta; v to poslanstvo je sama svobodno privolila. kolikokrat je prosila gospoda, da zadrži roko s šibami, da podari ljudem še eno možnost in ponudila sebe v zadostitev božji pravicnosti. V zamaknjenju je tudi imela dar razumevanja in govorjenja jezikov, ki se jih ni nikoli ucila, imela je dar spoznanja stanja duše, s katerim je mnogim pomagala pokesati se svojih grehov in zaceti na novo v prijateljstvu z gospodom. ljudje razlicnih stanov so hodili k njej po nasvete, njen molitvenik je nosil podpisane podobice mnogih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov. ljudje so k njej hodili po nasvete, a so ji na drugi strani povzrocali tudi velike težave. zelo veliko krivic so ji storili, jo obrekovali, proti njej so pisali casopisi, grozili so ji z izgonom in tudi duhovšcina je bila razdeljena. kot vemo, drevo prepoznamo po sadovih in magdalena je »obrodila« veliko dobrih – ne samo v duhovnem, ampak tudi v družbenem življenju. ne samo, da je vodila ljudi na pot za gospodom, kar je bilo njeno življenjsko poslanstvo; vodila je tudi nedeljsko šolo na gori, kjer je otroke ucila branja in verouka, obnovila je kapelico v janežih, pri študiju je pomagala dvema dijakoma. po smrti njenega dobrotnika, župnika kapleneka je poskrbela, da so se odplacali dolgovi za obnovo cerkve na blokah. na blokah v župnišcu, kjer je sestri pomagala pri gospodinjstvu, je preživela 26 let in se nato tri leta pred smrtjo vrnila v svoj domaci kraj, na goro. umrla je 23. februarja 1896, v sluhu svetosti, pokopana je ob domaci cerkvi na gori. MagdaLena doživLja kriStuSovo trpLjenje — iz dnevnika cerkvene preiSkave župnika jožefa LeSjaka, veLiki teden Leta 1852 magdalena je bila odpeljana tudi na vecjo cerkveno preiskavo. šestnajstletno je sodraški župnik jožef lesjak odpeljal k sebi v župnišce, da bi se preprical o njeni verodostojnosti in resnicnosti misticnih darov. na zacetku je bil njen velik nasprotnik in dvomljivec, a ko se je na preiskavi na lastne oci preprical o njih, je postal njen velik spoštovalec in zagovornik. njegovi zapisi so eni najpomemb­nejših dokumentov o njej. lesjak je magdaleno vzel k sebi ravno v postnem casu, to je v casu, ko je v celem letu najbolj trpela. V nadaljevanju prinašamo njegov dnevniški zapis veli­kega tedna, napisan v nemšcini; v prevodu se glasi: Veliki teden 1852: Cvetna nedelja, 4. aprila 1852 Pri današnjem vecernem zamaknjenju je bilo precej mož iz vec vasi v župniji, ker je ljudem že znano, da jim bo v bodoce dostop do zamaknjenke na Gori pre­povedan. Današnje zamaknjenje je bilo nenavadno. V njem ji je bilo napovedano trpljenje za vsak dan prihajajocega velikega tedna. Zamaknjenki se je prikazal: a) Jezus v vrtu Getsemani, ki poti krvavi pot. Nato je izginil in prikazala se ji je Marija. Govorila ji je vec o trpljenju Odrešenika, ki poti krvavi pot, in dodala: »To trpljenje boš jutri opazovala in ga deloma obcutila tudi sama.« b) Jezus v trpljenju bicanja. Ko je izginil, se ji je prikazala Marija. Govorila ji je o Jezusovih bolecinah bicanja in rekla: »To Jezusovo trpljenje boš opazovala v torek in ga tudi sama obcutila.« c) Jezus v trpljenju trnjevega kronanja. Po Jezusovem izginotju se ji je prikaza-la Marija. Opisala je Jezusove bolecine kronanja s trnjem in dodala: »Te bolecine boš opazovala in doživljala v sredo.« d) Jezus nese težki križ. Po njegovem izginotju se ji je prikazala Marija. Govori-la ji je o tem trpljenju in dodala: »To trpljenje boš opazovala in obcutila v cetrtek.« e) Jezusova smrt na križu. Ko je izginil, se ji je prikazala Marija in spregovori-la: »To boš opazovala in doživljala v petek.« To natancno napoved za vsak dan v tednu je slišalo mnogo verodostojnih mož. … Po tem videnju je Magdaleno obhajal Gospod Jezus s krvjo iz keliha. Ma-rija pa ji je podelila izredno lepo svetlece belo hranilno zrnce, ki so ga videli vsi tisti, ki niso bili za Magdaleninim hrbtom. Pripomba. Krvava pijaca, ki jo zamaknjenka dobi vsak vecer, je trenutno vi-dna le toliko, kolikor je videti, kako odpre usta in napravi tri ali štiri požirke. Prav razlocno je slišati požiranje. Ljudje na Gori trdijo, da so v prejšnjih letih pri pitju krvi videli tudi manjši kelih. Pri vseh navedenih zamaknjenjih sem bil jaz, spodaj podpisani, sam pricujoc. Izjema so le zamaknjenja v cerkvi, ki jih je Magdalena imela v svoji pobožnosti. Sam sem jo slišal, ko je govorila v navzocnosti vec pric. Dobro sem si zapomnil vso vsebino. Zamaknjenki sem naknadno narocil, naj vsebino zapiše. Vse se med seboj ujema in stvari ni mogoce podvreci nobenemu dvomu. Tako jaz kot mnoge verodostojne price moremo te navedbe po potrebi potrditi s prisego. Ponedeljek, 5. aprila 1852 Magdalena je že ob petih zjutraj trpela v zamaknjenju. Povsem mirno, kakor da dremlje, je ležala na postelji. Krvavi pot je potila tako mocno, da je bilo njeno perilo povsem premoceno. Srajca, ki jo je pozneje slekla, je bila videti, kakor da bi jo potopili v škaf vode, pomešane s krvjo. V misticnem trpljenju je bila Magdalena vse do pol enajstih dopoldne. Bila je cisto tiho, samo kdaj pa kdaj je zaradi hude­ga trpljenja skremžila obraz in narahlo zajecala. Ko je proti pol enajsti uri prišla k sebi, je bila zelo slabotna in je morala vecino casa ostati v postelji. Na moj ukaz je morala vsak dan obleci sveže perilo, ceprav bi bila rada ostala v isti obleki tudi naslednje dni do cetrtka popoldne, ker je vnaprej vedela, da bo izgubila še veliko krvi, s katero si bo umazala obleko. Ker ni imela svojega perila, so ji moje dekle po vsaki krvavitvi dale sveže perilo. Od dveh do štirih popoldne je ponovno doživlja-la trpljenje Zvelicarja, ki je potil krvavi pot. Njeno perilo je bilo videti spet takšno kakor med dopoldanskim trpljenjem. Opisala je hude bolecine Zvelicarja, ki je potil krvavi pot v vrtu Getsemani in svoje lastno sotrpljenje na preprost nacin. Vecerno zamaknjenje je bilo ob obicajnem casu. Bila je popolnoma tiho. Vse­bine ni razkrila nikomur. Misticno obhajilo je bilo vidno. Torek, 6. aprila 1852 Kakor vceraj se je Magdalenino trpljenje zacelo takoj ob petih zjutraj. Spet je bila povsem tiho. Vceraj zvecer si je nadela svežo srajco. Opazil sem, kako se na perilu postopoma kaže cedalje vec krvavih madežev. Ti so se tako pomnožili, da ni na perilu ostalo nobeno nekrvavo mesto vec. To je trajalo spet do pol enajstih dopoldne. Tedaj se je zbudila iz zamaknjenja. Opisala je bolece Jezusovo bicanje. Rablji so Jezusa udarjali z bici, ki so imeli na koncu vpletene železne zobcke. Je­zusa je videla tako strašno prebicanega, da so z njegovega telesa odpadali košcki mesa. Rekel ji je, da bo tudi sama vse to trpela, nakar je zacutila zelo hude bole­cine bicanja, ne da bi jo kdo dejansko bical. Prav takšno trpljenje kot dopoldne je cutila še od dveh do štirih popoldne. Perilo je bilo videti takšno kakor dopoldne. Del pisma šestnajstletne Magdalene franciškanu br. Tobiju Verniku, 14. junij 1851. V vecernem zamaknjenju, ki je nastopilo ob obicajnem casu, je tako mocno cutila bolecine peterih Jezusovih ran, da se ji je odprla rana na strani. Nato sta se ji prikazali sveti devici Terezija in Filomena. Obhajilo je bilo vidno. Sreda, 7. aprila 1852 Zamaknjenje se je spet zacelo ob petih zjutraj in je trajalo do pol enajstih do-poldne. Premišljevala je o trpljenju Zvelicarja, s trnjem kronanega. Sama je kro­nanje tako živo obcutila, da so se ji na celu odprle rane, iz katerih je tekla kri po obrazu in vratu. Trpinka je bila resnicno videti kakor Ecce homo. Gospa Rudež je bila navsezgodaj prica tega, kako je Magdaleni zacela teci kri s cela. Zamaknjen­ka je zapisala, da so bile bolecine kronanja izredno hude. Ponovile so se v po­poldanskem zamaknjenju, od dveh do štirih. V vecernem zamaknjenju je videla, kako iz Jezusovega Srca tece krvavi žarek v njeno srce, nakar je zacutila zelo hude bolecine v svoji rani na strani. Misticno obhajilo je bilo vidno. Pripomba. Ko je po vecernem zamaknjenju vstopila v sobo zamaknjenke moja dekla Marija Pirnat, je Magdalena velela svoji strežnici, naj odide. Nekaj dni prej sem izrazil željo, da bi Magdalena kaki zanesljivi ženski osebi pokazala svo­jo rano na strani, katere ni do sedaj pokazala še nikomur, niti lastni materi ne. Potem, ko je Magdalena prosila deklo za molk in ji narocila, naj nikomur, razen meni in mojemu kaplanu, ne razkrije, kar bo videla, ji je pokazala svojo rano na strani. Ta se nahaja na desni strani, približno sredi reber, malo bolj naprej, kakor vidimo Kristusovo stran na slikah Križanega. Rana je podolžna, štirioglata in tako velika, da bi lahko z dvema prstoma hkrati segel vanjo. Rana tokrat ni bila popolnoma odprta, temvec je bila prevlecena s tanko kožico. Ob petkih opoldne in veckrat v misticnem trpljenju se rana popolnoma odpre in iz nje tece kri, kar sem omenil že v nekaterih prejšnjih opisih zamaknjenj. Ko je cez cas strežnica ponovno vstopila, odmolila, legla in zaspala, je Magda­lena narocila moji dekli, naj ugasne luc in še enkrat pride bliže. Zamaknjenka je prijela roko moje dekle, jo položila na svoje telo in rekla: »Sedaj se tudi vi lahko prepricate, da ne morem uživati nobene hrane.« Po opisu dekle je telo zamaknjenke le s kožo prevleceno okostje. Namesto tre­buha je v telesu vdolbina. Deklina roka ni obcutila niti trebuha niti drobovja, ampak se je tako rekoc neposredno dotaknila kosti hrbtenice. Tega se je tako zelo prestrašila, da je iz socutja jokala in dolgo v noc ni zaspala. Veliki cetrtek, 8. april 1852 Magdalenino današnje misticno trpljenje se je zacelo nekaj pred šesto uro zjutraj in je trajalo neprekinjeno do treh popoldne. Najprej so se ji ponovno obnovile rane tr-njeve krone, iz katerih je tekla kri kot vceraj. Veliko pozornost je vzbudila rana na de­sni rami. Bila je tako velika, da bi jo lahko pokrila dlan. Srajca je bila tu na rami tako premocena od krvi, da je bil krvavi madež povsem razpoznaven še potem, ko je bila srajca že vec ur namocena v vodi. O tem so se prepricali nadporocnik baron Garlizzi, sodni uradnik Levicnik in mnogi drugi, ki so bili navzoci v cetrtek zvecer. Zapisala je, da so bile današnje bolecine v zamaknjenju tako hude, da je mislila, da bo umrla. V vecernem zamaknjenju ji je bilo razodeto, kaj bo trpela ponoci in posebno še naslednji dan. Kar je sama opisala, smo mi navzoci dobro videli, saj je to kazala s kretnjami in deloma izgovarjala z besedami. Velik angel v modri obleki ji je pokazal vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan. Drugi angel je prinesel železno ploce-vino, podobno predpasniku. Vsa je bila posuta s konicastimi žeblji. Rekel ji je, da je bil Jezus s tem predpasan. Pri hoji ga je to ranilo do goleni, železni žeblji so ga razmesarili. Drugi angel je prinesel še vec orodij za mucenje Jezusa. Pokazal ji je tudi, kako so Jezusu nadeli železen obroc okrog vratu. Nato se ji je prikazal Jezus. Bil je belo oblecen, v roki je imel lep, sijoc kelih. Z njim je bilo dvanajst apostolov in dva angela. Obhajal jo je s patene. Pred obha­jilom je prejela še prtic, s katerim si je obrisala usta, kar je pomenilo, da se mora spovedati. Nocoj, po vecernem zamaknjenju, se je spovedala. Za nedeljsko obha­jilo se namrec v soboto ni mogla spovedati, kar bom razložil v sledecem opisu. Veliki petek, 9. april 1852 Magdalenino misticno trpljenje v zamaknjenju se je zacelo takoj po polnoci. Najprej je bila prestavljena v vrt Getsemani. Nato je opazila luc, kateri je sledila množica rabljev z raznim mucilnim orodjem. Zdelo se ji je, kakor da se Jezus z njimi nekaj pogovarja, nakar jih je vec od njih popadalo na tla. Nenadoma so vsi izginili. Ostal je le Jezus in rekel zamaknjenki, ki je cutila smrtne bolecine: ‘Spomni se, koliko sem današnji dan pretrpel.’ Potem jo je angel peljal v trpljenje. Zacutila je, kakor da so ji zvezali roke, okrog vratu pa nadeli železen obroc, na notranji strani obdan z ostrimi žeblji. Okrog ledij je imela opasan železen predpasnik. Od znotraj je bil posut z ostrimi žeblji in ji je segal dalec cez kolena. Med hojo (a ni hodila, marvec je mirno ležala v postelji) jo je bolece udarjal po kolenih. Kasneje je povedala, da je bila ranjena po vsem trebuhu in nogah, predvsem po kolenih. To je potrdilo tudi njeno perilo, ki ga je kasneje slekla. Nato je, ne da bi si mogla kaj odpociti, prišla do mostu. In že jo je nekdo nenadoma pahnil z mostu v vodo. Padla je na skale in po­novno obcutila smrtne bolecine. Angel jo je opomnil, naj misli na trpljenje Kristusa, ki je toliko trpel, ceprav je bil nedolžen ter Bog in clovek. Do petih zjutraj je obcutila še vec trpljenja, katerega vsebina je zadevala samo njo, zato o njem ni govorila. Pripomba. V vsem tem trpljenju je ležala mirno na hrbtu na postelji. Videli smo, kako je bil njen vrat ves posut s krvavimi pikami od ran, ki so jih napravili žeblji z železnega obroca. Nekaj minut pred peto se je za kratek cas zavedla, a je bila tako slabotna, da ni mogla spregovoriti niti besede. Takoj nato se je ponovno zamaknila in bila zama­knjena do pol devetih. Najprej je prejela od angela trnjevo krono. Spet smo videli, kako ji je udarjala sveža kri iz cela in tekla po obrazu in vratu navzdol. Nato je videla Jezusa, kako živ in ves krvav visi na križu, in Marijo, ki je stala pred križem. Naenkrat je zacutila, da je sama pribita na križ. Zdelo se ji je, da je strašno dolgo vi-sela na križu. Cutila je smrtne bolecine. Trpela je neznansko žejo. Ni se mogla gani-ti. Ležala je na postelji z razprostrtimi rokami kakor Kristus na križu. Nato je dala trnjevo krono v Marijine roke. Marija ji je rekla, da danes zato toliko trpi, ker je na današnji dan tudi Kristus toliko pretrpel. Koncno je Magdalena pokleknila pod križem. Ko je ta izginil, je za njim izginila tudi Marija. Magdalena se je zavedla. Po deseti uri so Magdaleno prenesli v cerkev k pocastitvi Najsvetejšega v Bož­jem grobu. Bil je cas, ko v cerkvi ni bilo dosti ljudi. Spremil sem jo tja. Z menoj so šli tudi gospod Janež iz Nove Štifte, kaplan Klemenc, baron Garlizzi, Levicnik in Matija Zavracan. Namenoma sem jo posadil v klop na nasprotno stran, kot je bil Božji grob, ker sem domneval, da bo v zamaknjenju šla k Božjemu grobu. Kakor hitro je bila v klopi, je pogledala Najsvetejše v monštranci in omedlela na sedežu v klopi. Nenadoma se je zamaknila in v zamaknjenju šla k Najsvetejšemu. Pred Božjim grobom je dolgo, približno eno uro, molila s tako pobožnostjo, da se clovek ni mogel ubraniti solz. Pozneje je zapisala, da je tedaj, ko je drugic pogledala monštranco (že v zamaknjenju), nad njo opazila veliko Jezusovo postavo. Bil je ves sijoc in tako lep, da se ni mogla izraziti. Z roko ji je dal znamenje, naj stopi k njemu. Šla je in pred njim pokleknila. Potem je videla množico angelov, ki so Jezusa klece castili. Eden izmed njih ji je dal molitev pred Najsvetejšim, zapisano na listu papirja. Crke so bile crne, samo ime JEZUS je bilo vsakokrat napisano z zlatimi crkami. Ko je to molitev odmolila, jo je vrnila angelu, ta pa se je podal k Jezusu. Prikazal se je drugi angel s svetlecim kelihom in ji dal piti Kristusovo kri. Vse to sem zelo natancno opazoval v njeni bližini. Videl sem, kako je pri Bož­jem grobu odprla usta, da bi pila. Slišal sem in videl, kako je trikrat nekaj pogol­tnila. Kmalu zatem se je zavedla, ceprav ni videla izginiti prikazni, ki so bile v zamaknjenju. Skoraj neprekinjeno misticno trpljenje tega tedna je njene moci tako izcrpa-lo, da je potem, ko se je že zavedla, pri Božjem grobu omedlela vsakokrat, ko je pogledala v monštranco. Kasneje je povedala, da je lahko prej pri Božjem grobu zrla vse druge dogodke Kristusovega trpljenja, ne da bi se onesvestila. Kadar pa je pogledala v Najsvetejše, je vedno omedlela. Bal sem se, da se ne bi od samega cešcenja in ljubezni do Jezusa v njegovi tako bližnji zakramentalni navzocnosti prevec izcrpala. Zato sem izrazil željo, naj raje pusti, da jo odnesejo od Božjega groba. Takoj je ubogala. Zaradi njene izjemne šibkosti so jo z veliko težavo prenesli v zadnjo klop pod korom, kajti želela je še nekaj casa ostati v cerkvi. Jaz in kaplan sva šla medtem domov, zgoraj omenjeni možje pa so še ostali v cerkvi. Naenkrat sem v svoje stanovanje zaslišal glasen krik iz cerkve in prepoznal glas zamaknjenke. Prihitel sem v cerkev, da bi videl, kaj se je zgodilo. Magdaleno so mi že nesli naproti. Videl sem, kako ji je kapljala sveža kri iz ran na obeh rokah. Okrog pol dvanajstih se je kakor blisk odprlo vseh pet ran hkrati. Sama ni bila pripravljena na to, da se bo to zgodilo tako hitro. Pravkar je želela, da bi jo iz cer­kve prenesli na posteljo, a jo je obnovitev ran prehitela. V postelji je kake pol ure zelo trpela. Potem si je toliko opomogla, da si je sama uredila lase in se preoble­kla v sveža oblacila. Po lastni izjavi je bila po vsem telesu ranjena in krvava. To je potrjevala tudi njena srajca. Jaz je sicer nisem videl, je pa žensko hišno osebje potrdilo njeno izjavo, ker so si sleceno srajco natancno ogledale. Ob dveh popoldne se je zacelo misticno trpljenje in se koncalo ob treh z mi­sticno smrtjo zamaknjenke, cesar si clovek ne more predstavljati, ce ni sam videl. Misticna smrt, ki se pri zamaknjenki ponavlja vsako leto na veliki petek ob treh popoldne, je pritegnila tako množico gledalcev, da sem bil prisiljen že ob enih po­poldne zapreti vrata župnišca. Vstop sem dovolil samo preudarnim možem, ki so se že prej najavili. Žensk nisem pustil zraven, razen gospe Kosler in Železnik iz Ribnice. Kljub temu je bilo navzocih preko 20 pric tega resnicno ganljivega prizora. Ko se je bližal cas misticne smrti, je Magdalena izrazila Kristusov smrtni boj s tako živimi kretnjami, da je clovek moral biti ganjen, cetudi bi imel kamnito srce. Ko je odbila ura tri, je smrtni boj dobojevala in obležala kakor mrlic. Menil sem, da bo tako ostala do nedelje zjutraj, toda nenadoma se je dvignila s postelje vsa spremenjena. Vstala je, lebdela v zraku. Gledala je proti nebu. Priporocila je vse svoje prijatelje in sovražnike Božjemu usmiljenju. Obljubila je, da bo v nebesih molila za vse, in se tudi sama priporocila našemu spominu. To je storila na tako ganljiv nacin, da nismo mogli zadržati solz. Tu sem si zaželel, da bi videl navzoce vse tiste, ki imajo Magdalenina videnja za prazno komedijo. Vernega kristjana, posebno katolicana, mora takšen prizor dvigniti nad vsakdanjost. Po tem v srce segajocem poslovilnem govoru je zamaknjenka padla spet na posteljo, legla v tak položaj, kakor navadno položijo mrlice, in ostala v njem do tri cetrt na štiri velikonocnega jutra. Nobenega drugega giba ni naredila, razen da je skoraj nenehno gibala s konci prstov na rokah in nogah. Samo trikrat v tem casu smo opazili, da je spremenila svoj položaj: na veliki petek zvecer, ko je za kratek cas legla na desno stran z roko pod glavo; v soboto zvecer, ko je šlo mimo Najsve­tejše v vstajenski procesiji, je razširila roke, kakor da casti Najsvetejše; v nedeljo okrog dveh ponoci, ko se je sedé na postelji zravnala in pogledala po sobi okrog sebe. Vendar kasneje, ko je prišla k sebi, ni vedela nicesar o teh gibih med svojo misticno smrtjo. Njeno dihanje je bilo tako rahlo, da ga z ocmi ni bilo mogoce za­znati, ampak le obcutiti. Utrip je bil pravilen, toda zelo slaboten. Velika sobota, 10. april 1852 To je bil za zamaknjeno Magdaleno dan, ki se ga sploh ni spominjala, kajti po misticni smrti se je cutila prestavljeno v nebesa, kjer ji je cas minil kakor trenutek. Ko se je zbudila iz misticne smrti, je mislila, da je še petek, a je bila že nedelja. Vec uglednih oseb je prišlo gledat misticno mrtvo zamaknjenko, med njimi tudi vec uradnikov iz Ribnice. Velika noc, 11. april 1852 Okrog pol štirih zjutraj je zamaknjenka zacela lahno mahati z rokami. Ob tri cetrt na štiri je nenadoma skocila pokonci in zavpila: »Jezus je slavno vstal od smrti!« Nekaj casa je lebdela v zraku in kot povelicana zrla kvišku. Nato je padla nazaj na posteljo v sedec položaj. Bila je tako slabotna, da skoraj pol ure ni mogla Magdalenin lastnorocni zapis videnja, ki ga je imela pri sv. maši 5. avgusta 1856. spregovoriti, ceprav je bila popolnoma pri sebi in je prepoznala vse nas, ki smo stali okrog nje. Mnogi, ki so bili price njene misticne smrti, so bili prisotni tudi pri njenem misticnem vstajenju. Na veliko noc je ponovno prejela križ. Bil je podoben tistemu iz Nove Štifte, le skoraj pol manjši in nekoliko bolj grobo oblikovan. Vsa videnja, ki jih je imela med sveto mašo ob 6. uri zjutraj, so bila velicastna in dosti bolj svecana kakor na postne nedelje. Okrog osmih so jo prinesli v cerkev k svetemu obhajilu. Ko je njena nosilka prestopila cerkveni prag, se je Magdalena že zamaknila. Skocila ji je s hrbta in pocastila s trikratnim poklekom vsa tri mesta, kjer so na veliko soboto prižgali Kristusovo luc. Njeni zamaknjenji pred in po ob-hajilu sta bili zelo velicastni, toda razkrila jih ni … Opoldne, kmalu po glavnem obredu, je videla Jezusa in Marijo v sijoci obleki. Marija ji je dala belo hranilno zrnce, katerega smo vsi zelo dobro videli. Prejema ga vse nedelje tudi opoldne, razen v postnem casu, ko ga dobiva le ob vecerih. Ko je odzvonilo k popoldanski pobožnosti, se je gospod kaplan povzpel na pri­žnico, jaz pa sem se po navdihu odpravil v sobo zamaknjenke. Magdalena je svojo strežnico poslala v cerkev k pobožnosti in ostala sama. Ko sem vstopil v sobo, sem videl, kako se Magdalena v zamaknjenju sprehaja naokrog. … To cudovito zama­knjenje je popisala sama s sledecimi besedami: »Pred kršcanskim naukom, v nedeljo popoldne, sem bila v sobi. Po vsej sobi se je nenadoma zasvetilo, tako zelo, da nisem mogla gledati. Tedaj sem se zamakni-la. Vstopila sta dva velika angela v svetlecih oblacilih. Priklonila sta se in rekla: ‘Hvaljen bodi Jezus Kristus!’ Odgovorila sem jima: ‘Amen.’ Še bolj se je zasvetilo. Tedaj sem opazila Marijo v svetlem oblacilu. Svetlo krono je imela na glavi, lep svetal križec na prsih. Pokleknila sem. Marija mi je zacela govoriti o ponižnosti. Nenadoma se je spremenila. Bila je vsa v belem oblacilu, na glavi pa je imela lep bel venec. Medtem ko se je Marija spremenila, sta svetleca angela izginila. Prišla pa sta dva druga v belem oblacilu. Marija je v rokah držala lep venec. Zacela je govoriti, kako ponižna naj bom, da ne bom izgubila tega venca. Silno lepo mi je govorila, tako milo, da mi je šlo na jok. Blagoslovila me je s križem in rekla: ‚Božji mir naj bo s teboj in nikar me ne pozabi. Jaz te tudi ne bom. Pa Jezusa imej v srcu in pred ocmi.’ Zginila je in angeli za njo, jaz pa sem se zavedla.« Magdaleno so prinesli k litanijam v zakristijo. Tukaj je bila med blagoslovom ponovno zamaknjena. Po trditvi ocividcev je z razprostrtimi rokami cela lebdela v zraku. … Ko je prišla na Goro, so jo nesli najprej v tamkajšnjo cerkev, kjer se je zopet zamaknila. Ostal sem navzoc še pri vecernem zamaknjenju na Gori. Bilo je zelo svecano in misticna hrana je bila popolnoma vidna.«170 170 nadškofijski arhiv ljubljana, Dosje Magdalena gornik – gora, dok. 9, št. 856/1852 (30. 4. 1852) in dok. 13, št. 1453/1852 (28. 7. 1852). MagdaLenino SporociLo: »za neBeSa je treBa trpeti« bog je imel v nacrtu, da magdalena na poseben, misticen nacin trpi in zado-šcuje za grehe drugih. magdalena bi lahko to božjo ponudbo zavrnila, vendar tega ni storila. prostovoljno in zavestno jo je vzela nase. ni samo premišljevala kristusovega trpljenja, ampak ga je bila po videnjih in stigmah tudi misticno dele­žna. z velikimi telesnimi in duševnimi bolecinami ter duhovno zapušcenostjo je skoraj vsak dan podoživljala jezusovo trpljenje. zakaj ji je gospod namenil ravno takšne vrste trpljenje, ve le on sam. Vdano ga je sprejela in potrpežljivo prenašala v darovanju. odstrta ji je bila tancica, ki zakriva moc in vrednost cloveškega tr-pljenja v božjih oceh. zato je v svojih molitvah prinašala pred boga trpljenje dru­gih ljudi in pogosto prevzemala na svoja ramena njihova bremena in jih darovala bogu. gospod ji je dopustil, da je na ta nacin klicala njegovo usmiljenje na tiste, ki so nosili težek križ ali se oddaljili od njega. in duša, za katero je magdalena trpela, je tudi dosegla božje usmiljenje. z žrtvovanjem svojega trpljenja je sledila kristusovemu zgledu in mu s tem pomagala pri odreševanju sveta. gotovo je, da bolecina ni prijetna in trpljenje ni lahko. Tudi magdalena sama pravi, da je trpljenje težko, a takoj za tem doda, da je tudi lepo. ce ga sprejmeš, prinaša svobodo in ti daje notranji mir ter še vecje hrepenenje po tem, da bi mo-gel cim prej zreti boga. magdalena pravi, da gospod ne pricakuje od nas, da bi iskali trpljenje in si ga sami nalagali. ko jo je nekoc franciškan Tobija Vernik vprašal, kaj bo gospod storil z nami, obicajnimi ljudmi, ki ne trpimo toliko kot ona, je odgovorila, da zadostuje, da voljno prenašamo, kar nam pošlje bog. ko pa bog dopusti trplje­nje, ga je treba sprejeti in v potrpežljivosti prenašati, ker le tako prinaša notranje veselje in mir. obenem pa gospod s trpljenjem ocišcuje srce, da lahko (p)ostane odprto za božjo ljubezen in navdihe svetega duha. magdalena je vseskozi poudarjala, da je potrpežljivo trpljenje polno zasluže­nja in da je edina pot, ki vodi v nebesa, pot trpljenja. Vabila je k premišljevanju kristusovega trpljenja. povedala je med drugim tudi to, da vec ko prostovoljnega trpljenja vzame nase, vec milosti prejme od gospoda, in se ji takrat še bolj od­stira božja ljubezen do nas. kristus je dal našemu trpljenju novo, odrešenjsko vlogo, ker ga je združil s svojim trpljenjem. zato se trpljenja ni potrebno bati. kakor je on ljubece sprejel križ, na katerem je visela teža vsega sveta, tako želi tudi za nas, da sprejmemo tisto malo, kar nam pošlje. on namrec ve za vsako naše trpljenje in želi samo to, da ga z ljubeznijo sprejmemo od njega in mu ga darujemo. po magdaleni pa je gospod pokazal, da je on v sveti evharistiji hrana, brez katere ne moremo živeti. na njej so se 47 let zelo ocitno kazale jezusove besede, da je njegovo Telo resnicna jed in njegova kri resnicna pijaca (prim. jn 6,55). njeno življenje brez hrane je trden dokaz vsem nam, da so božje besede resnicne in da za boga ni nic nemogoce. zakLjucek glas svetosti o posebni ženi, magdaleni gornik (1835–1896), slovenski mi-stikinji, je zavel dalec preko slovenskih meja. k njej, na njen grob na goro pri sodražici, prihajajo ljudje od vsepovsod in se ji priporocajo v svojih stiskah ter jo prosijo, da posreduje pri bogu. dogajajo se razlicna uslišanja – od težko pri-cakovanih rojstev otrok (ki so jim bile napovedane slabe diagnoze, rodili pa so se zdravi), do rešitev zakonskih težav, po molitvi k njej pa se dogajajo tudi telesna ozdravljenja. leta 2019 je ljubljanska škofija postulatorja msgr. francija petrica imenovala za pripravo postopka magdalenine beatifikacije. V prispevku smo kratko predstavili cas, v katerem je magdalena živela in raz­krili delcek njenega življenja, s posebnim poudarkom na njenem podoživljanju kristusovega trpljenja. Vec o tej izjemni ženi, ki je kljub skritosti ocem mocno zaznamovala slovenski narod, lahko preberete v knjigi Magdalena Gornik, avto-rice tega prispevka. izšla je leta 2009 kot razširjena diplomska naloga. Magdalenin Grob ob župnijski cerkvi Marije Snežne na Gori. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon p. dr. andraž arko uMetniŠki vidiki fiLMa kriStuSov paSijon Povzetek režiser mel gibson je film kristusov pasijon umestil v zgodovino zahodne upodabljajoce umetnosti, pri cemer jezusova podoba sledi klasicni kodifikaciji. film se v posameznih prizorih navezuje na, ali vanje neposredno umešca, kla­sicna dela evropskih slikarjev boscha, bouguereauja, caravaggia, dalíja, el gre-ca, grünewalda, rubensa idr. z dolocenim posnemanjem ikonografije izkazuje cast tudi predhodnim filmom o jezusu in njihovim režiserjem (stevens, pasolini, zeffirelli …). režiser v filmu združuje izjemno svetlobo, izkušeno fotografijo, cudovite kostume, neverjetne scene, izredno prepricljivo licenje ter dialoge pro-fesionalcev. pri tem pa ohranja zvestobo svetopisemskim tekstom, s pozornostjo do teološkega pomena kristusovega trpljenja in smrti ter izredno umetniško in versko obcutljivostjo. film deluje kot ikona in zato ne le posreduje vidne verske resnice, ampak tudi pritegne vanjo gledalca ter tako pri njem spodbudi, izziva in razplamti vero. kot umetniško delo je gotovo eden najbolj spornih, polemicnih, presojanih in analiziranih filmov, kar jih je bilo kdajkoli posnetih. artiStic aSpectS of the fiLM the paSSion of the chriSt abstract director mel gibson placed the film The passion of the christ in the histo­ry of Western fine art, with the image of jesus following classical codification. in individual scenes, the film relates to, or directly places in them, the classi­cal works of european painters: bosch, bouguereau, caravaggio, dalí, el gre-co, grünewald, rubens etc. in a certain imitation of iconography, he also pays homage to previous films about jesus, and their directors (stevens, pasolini, zeffirelli etc.). The director combines in the film exceptional light, experienced photography, beautiful costumes, amazing scenes, extremely convincing make­up and professional dialogue. in doing so, he remains faithful to biblical texts, paying attention to the theological significance of christ’s suffering and death. he shows extraordinary artistic and religious sensitivity. The film acts as an icon and so not only conveys visible religious truths, but also draws the viewer into it, thus encouraging, challenging and lighting faith. as a work of art, it is certainly one of the most controversial, polemical, judged and analyzed films ever made. aleš ušenicnik v svoji razpravi o umetnosti navaja shakespeara, ki v hamletu pravi, da je naloga umetnosti, da kaže svetu zrcalo, kreposti njen pravi obraz in sramôti njeno resnicno podobo. umetnost je tista, ki cloveka blaži in dviga; le takrat je resnicno umetnost, kadar svetu prinaša nekaj pomembnega, koristnega in potrebnega. seveda na svoj nacin – s sredstvi lepote. umetnost nam torej pri­kazuje nadcutno lepoto v cutni obliki in prav to je njena glavna naloga. Vsaka doba je jezusa kristusa doživljala in pojmovala po svoje: od zracnih upodobitev na ruskih srednjeveških ikonah, prek barocne polnosti kristusove­ga telesa na rubensovih platnih do Velikega inkvizitorja v bratih karamazovih. Tako je upodabljanje kristusa vedno odražalo dobo, v kateri je upodobitev na­stala, cas, okolje in filozofijo. V tem se mel gibson, režiser filma Kristusov pasi­jon, ne razlikuje od drugih ustvarjalcev. zato moramo njegov film razumeti kot fresko 20. stoletja, v katerem se je zlo izživelo kot še nikdar prej. njegov film tako samo odraža dejstvo, kakšnega odrešenika potrebuje preteklo stoletje, prepoje-no z nasiljem. Ta filmska upodobitev kristusa spada med najbolj dosledne odgo­vore, ki jih je sedma umetnost ponudila ob vprašanju, kakšen božji sin ustreza temu stoletju. ob tem moramo upoštevati dejansko moc filmske umetnosti, saj je slika, ki se ji pridruži še zvok, najbolj konkretno izrazno sredstvo, kar jih pre-more umetnost. zato se simbolna moc filmskega jezika nikakor ne udejanja prek oddaljevanja od resnicnosti, ampak ravno nasprotno: bolj ko so filmske podobe realisticne, prizemljene, utelešene v konkretnem življenju, ki ga prikazujejo, ve-cji simbolni potencial nosijo v sebi. prav to lahko prepoznamo v umetniški izraznosti in svojevrstni ikonografiji, s ka­tero je mel gibson hotel podati svoje gledanje na temeljni dogodek našega odrešenja in s tem »želel pomagati ljudem, da bi razumeli in izkusili kristusovo trpljenje,«171 kot je režiser zapisal v predgovoru knjige inside the passion (pasijon od znotraj). V filmu se mocno prepletajo vera, zgodovina in umetnost, med seboj so praktic­no nerazdružljive. prav gotovo poznavalci svetega pisma, strokovnjaki za vzhodne kulture, poznavalci teologije duhovnosti ali mojstri kinematografske umetnosti ob podrobni analizi v filmu lahko odkrijejo pomanjkljivosti ali celo nepravilnosti. katoliški duhovnik jesús Villagrasa lc, profesor filozofije na univerzi pontifical athenaeum regina apostolorum, v svoji analizi poudarja, da sta odlocilni ume­tniška sinteza in stvaritev resnicne umetnine, ki sta se gibsonu v tem filmu posre-cili. Kristusov pasijon je cudovito, lepo delo, seveda, ce pojem »lepo« razumemo v luci heglove filozofije, ki pravi, da je lepota konkretna, stvarna manifestacija ideje. gre torej za veliko delo, vendar ne zaradi estetskega videza, marvec predvsem zaradi globine misli ter lepote njegove notranje strukture. odvadili smo se obse­ 171 bartunek 2005, 7. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon žnih kompozicij, ki ponujajo pogled na svet. sodobna umetnost je postala delna, oddaljena ter zmedena. Toda mel gibson ne podlega tem trendom, ampak se s filmskimi prijemi pridružuje velikim kršcanskim umetnikom, ki s svojim delom omogocijo božjo perspektivo na cloveško življenje, podobno kot dante v božanski komediji. rené girard ob tem ugotavlja, da se v želji po razumevanju, kaj je mel gibson hotel narediti, »moramo osvoboditi vseh snobizmov moderne in postmo­derne in gledati na kinematografijo kot na tehniko, ki je mnogo bolj razširjena in neprekosljiva od velikega literarnega in likovnega realizma. ce se sodobne tehnike razkrivajo kot nezmožne komunicirati z verskimi custvi, je to zato, ker jih morajo veliki umetniki še preobraziti. iznajdba teh tehnik se ujema s prvo krizo kršcanske duhovnosti od zacetkov kršcanstva. ali res mislimo, da bi renesancni umetniki vihali svoje nosove, ce bi imeli kino? prav to realisticno tradicijo skuša mel gibson ponovno oživiti. drzen podvig, ki se ga je lotil, predstavlja koristno uporabo edin­stvenega vira najbolj realisticne tehnike, ki je kdajkoli obstajala – kino.«172 viri giBSonove ikonografije na kakšen nacin se je gibson lotil upodabljanja kristusovega trpljenja, od kod je zajemal in crpal zamisli, da je na koncu nastala celostna podoba, kot jo vidimo na platnu? caleb deschanel, direktor fotografije, pripoveduje o zacetkih nastajanja filma: »z melom sva pregledala veliko renesancnih slik. seveda no-bene slike nisva uporabila kot neposredno referenco, vendar so nama slike dale nekatere zamisli, kako naj bi dolocene stvari bile videti.«173 prav zato je v filmu »toliko podob, ki so arhetipske, saj je bila ta zgodba skozi zgodovino že toliko­krat prikazana na slikah, mozaikih in freskah.«174 V filmu je vsak prizor, vsak posnetek umetelno izdelan, da potegne gledalca vse globlje in globlje v zgodbo. z vidika prikazovanja lahko brez težav recemo, da je film verska umetniška mojstrovina najmocnejšega kova, saj vkljuci gledalca na nacin, da tudi on postane del zgodbe, medtem ko je gibsonovo snemanje filma na ravni tradicije visoke renesancne umetnosti. liki napolnjujejo filmsko platno, dvigujejo se proti nam, kakor da bi želeli vstopiti v naš prostor. na primer, ko na poti proti kalvariji jezus zadnjic pade in se obrne k nam, gledalcem, ter pocasi, padajoc iztegne roke proti nam. s tovrstnimi prijemi gibson uspe na prepricljiv nacin pokazati, da je dogajanje na platnu le ena od možnih verzij, le en košcek mozaika. s tem, ko pogosto uporabi pocasne posnetke, gledalca povede v kon­templacijo dolocenega prizora. stilizacija je lepo vidna v trenutkih, ko se kamera približa temu ali onemu detajlu, v razlicnih vrstah svetlobe; modra barva v get­ 172 girard 2005, 120. 173 gibson 2007a. 174 Deschanel, gibson in Wright 2007. semaniju, ki simbolizira nebesa, a tudi vecnost, nesmrtnost, modrost, kontem­placijo in duhovno zrelost; dvorišce palace vélikega duhovnika v luci svetilk, kjer je možno zaznati precej chiaro-scuro efekta in ociten vpliv caravaggia pa morda tudi georgesa de la Toura; dnevna svetloba, ki se razliva ob križevem potu in je bela, je lahko simbol božanskosti in cistosti; v prizorih pasijona je tudi ogromno rdece barve, ki je simbol božanske ljubezni, nesebicne predanosti in tudi muceni­štva. stilizacija se kaže tudi v uporabi tradicionalnih postavitev pri upodabljanju likov kot na slikah kršcanske umetnosti, v minevanju casa, ko jezus visi na križu, v njegovi smrti ter apokalipticnih dogodkih ob smrti in nakazovanju vstajenja. skoraj polovico filma so posneli ponoci ali v temnih prostorih. gledalec tako dobi obcutek, kako svetloba premaguje temo, cisto v svetopisemskem smislu: »bog je luc in v njem ni nobene teme« (1 jn 1,5) in »jaz sem prišel kot luc na svet, da nihce, kdor veruje vame, ne ostane v temi« (jn 12,46). predvsem pri vrnitvah v pre­teklost (flashbackih) je svetloba mocno poudarjena, cetudi gre na primer za zaprt prostor – npr. pri umivanju nog ali celo ponoci, med zadnjo vecerjo, ki jo obseva topla svetloba. sicer pa se tudi ob teh scenah kaže pecat ustaljene ikonografije. Tako na primer prizor iz otroštva spominja na znacilne motive verske umetnosti 19. sto­letja, pri cemer se gibson predvsem nasloni na dela nazarencev in prerafaelitov, medtem ko se v prizorih zadnje vecerje izraža zgledovanje po umetnosti 16. stoletja. sydneyjski kardinal george pell je film oznacil za sodobno umetnino, tako na umetniškem kot tehnicnem nivoju. zaradi estetske in dramaticne vrednosti bi ga lahko primerjali s caravaggievimi slikami. morda se od njegovih slik razlikuje le po tem, da v sebi ne nosi takšnega eroticnega naboja, zato pa je bolj nasilen, a vseeno globoko poduhovljen. akademik jože krašovec, biblicist pa predvsem ovrednoti vsebinsko in estetsko odliko filma, ki se izraža v prikazu nasprotij v stanju duš. koz­micna danost nasprotja med lucjo in temo ter kontrastne slike caravaggia so ciljno izbrane podobe tega, kar se dogaja v nastopajocih likih. primer tega je igra luci in teme, ki se v caravaggievem slogu preliva na pilatovem zaskrbljenem obrazu, ko se ta spopada z željo, da bi doumel, kaj je to resnica, kar odraža vec kot dialog. Tudi podobe ostalih likov kažejo tak znacaj, kar potrjuje tudi montažer filma john Wright: »mnogi igralci, kot na primer francesco de Vito, ki v filmu igra petra, imajo obraze, ob katerih pomisliš, da so z renesancnih slik. Veste, on ucinkuje kot velik otrok. je krepak in nedolžen obenem. V filmu je veliko imenitnih obrazov. … pre­gledali smo veliko caravaggievih slik. ce pogledate vse te obraze na njegovih slikah, boste v njih videli veliko karakterjev, saj je uporabljal resnicne ljudi.«175 obrazi iz­ražajo tudi vzore severne renesanse – v dolocenih prizorih so povzeti po boschu in brueghlu. igre svetlobe pa so prepis caravaggia in njegove šole. dejansko je direktor 175 Deschanel, gibson in Wright 2007. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon fotografije caleb deschanel želel ustvariti film kot premikajoco se caravaggievo sliko, kar potrjuje tudi gibsonov hudomušni komentar: »V izjavah za dnevni tisk sem vec­krat rekel: ‚caleb, to je kot caravaggieve slike.‘ in on je rekel: ‚ali nisi ti hotel tega?‘«176 res do neke mere morda bolj izstopa, ali je vsaj bolj prepoznavno, gibsono­vo zgledovanje po caravaggiu. Toda film dejansko prinaša celotno zakladnico evropske kršcanske umetnosti. Tako prizor v getsemaniju še posebej spominja na beneško slikarstvo (mantegnijeva šola) in seveda tudi na caravaggia (pred­vsem prijetje). satanova androgina upodobitev v getsemaniju ima tradicionalno reprezentativen motiv v michelangelovem izvirnem grehu na stropu sikstinske kapele. V prizoru pred pilatom se gibson zgleduje po številnih znanih delih, še posebej po geritu van hontorstu in mihályju munkácsyju. najvecja vpliva evropske tradicije upodabljanja prizorov in bolecine sta vidna v prizorih bica­nja177 in kronanja s trnjem.178 176 Deschanel, gibson in Wright 2007. 177 Caravaggio, Kronanje s trnjem, 1602–1604, Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj. – Kristusov pasijon: Kronanje s trnovo krono. 178 Mateo_Cerezo, Ecce Homo, 1650, Muzej lepih umetnosti, budimpešta. – Kristusov pasijon: judovski kralj. Tu lahko prepoznamo mojstre, kot so Velazquez, in njegov kristus na stebru, gurecin, moretto, remanino, Tizian, el greco, rubens179 in drugi. prizori s križevega pota so prikazani v skladu s klasicnimi likovnimi upodo­bitvami, kot je memlingova, na kateri združi prizore iz celotnega pasijona in jih umesti v tedanje urbano okolje. za te upodobitve pa je znacilno, da so vsi razen jezusa in marije grdi, groteskni in polni zla, kot to najlepše vidimo pri umetnikih severne renesanse, še posebej pri boschu.180 179 peter paul rubens, Bicanje, ok. 1614, cerkev sv. pavla, antwerpen. – Kristusov pasijon: bicanje. 180 Hieronymus bosch, Kristus nosi križ, 1505–1507, palacio real, Madrid. – Kristusov pasijon: padec pod križem. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon poleg tega se gibson ikonografsko zgleduje tudi po nemški tradiciji, še pose-bej po delih schongauerja in dürerja, od katerih izstopata križeva pota, ki so ju že veckrat posnemali in predelovali. obenem pa se navezuje tudi na upodobitve manieristov, kot sta Tintoretto in el greco. Toda ne ustavi se zgolj pri renesanc­nih, ampak tudi pri barocnih umetninah italijansko-špansko-flamskih avtorjev ter slednjic slikarjev 19. in 20. stoletja, ki so pasijon prikazovali predvsem v osla­dni, triumfalni in pateticni luci. direktor fotografije caleb deschanel pojasnjuje, da je prizor pribijanja nog na križ povzet neposredno po salvadorju dalíju,181 medtem ko se prizor pribijanja rok naslanja na grünewalda.182 Matthias Grünewald, Isenheimski Kristusov pasijon - pribijanje rok. oltar (izrez), 1506-15, Unterlinden-Museum, Colmar. 181 salvador Dalí, Križanje Svetega Janeza od Križa (obrnjen izrez), 1951, Kelvingrove art gallery and Museum, glasgow. – Kristusov pasijon: pribijanje nog. 182 Matthias grünewald, Isenheimski oltar (+ izrez), 1506–1515, Unterlinden-Museum, Colmar. – Kristusov pasijon: pribijanje rok. seveda ne moremo mimo prizora snemanja s križa, kjer se gibson ponovno zgleduje po flamskem stilu rogierja van der Weydena ali petra paula rubensa, a tudi po starejših avtorjih, kot je na primer benedetto antelami. elementi srednjeveških pasijonskih procesij, ki jih je gibson uporabil v fil-mu, so tudi t. i. »figure« oziroma podobe z živimi ljudmi (tableaux vivants), v katerih skušajo negibni igralci na odru posnemati renesancne kipe in slike. Tako je s prizorom križanja, ki spominja na podobo mantegne,183 predvsem pa s predzadnjim prizorom filma, ki se iztece v tovrstno filmsko figuro michelan­gelove pietŕ. Tu se gotovo vzpostavi najocarljivejša interakcija med gledalcem in filmom, ko marija drži v rokah svojega sina na enak nacin in pri tem z eno roko pestuje jezusa, z drugo pa se odpira proti gledalcu. upodobitvi pietŕ se razlikujeta v tem, da michelangelova marija spoštljivo gleda v jezusa, medtem ko gibsonova gleda naravnost v nas. s tem film izzove gledalca in iz njega izvabi zavestno priznanje, za koga dejansko je bilo vse to trpljenje. ceprav vec filmskih kritikov, predvsem pa veliko gledalcev, v predzadnjem prizoru prepoznavajo michelangelovo pietŕ, dejansko temu ni tako. gibson na­mrec pojasnjuje, da se je zgledoval po bouguereaujevi upodobitvi pietŕ: »nasli­kal jo je leta 1875184 ali nekaj takega. V osnovi sem jo uporabil za zadnji kader v prizoru križanja, ko marija v rokah drži jezusa in gleda v nas. To je osupljiva slika.185 ko sem jo videl, je bilo kot – »Vau«! zato, ker gleda vate. V tem sem jo skušal posnemati. njegova upodobitev je mnogo bolj stilisticna kot moja, ki je hrabra in ostra. pa še umazana je in okrvavljena. na njegovi sliki pa je resnicno brezmadežna. Toda na obeh je ocitno to, kar je v njenih oceh – proseca žalost. 183 andrea Mantegna, Križanje, 1456–1459, louvre, pariz. – Kristusov pasijon: Križanje. 184 adolphe William bouguereau je pietŕ naslikal leta 1876. 185 adolphe William bouguereau, Pietŕ, privatna zbirka. – Kristusov pasijon: pietŕ. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon mislim, da je v njej veliko bolecine. prav na to sem skušal odgovoriti. zajel sem bistvo slike. cetudi ni popolnoma enaka. Želel sem samo to.«186 Kristusov pasijon – Pietŕ. oprizoru vstajenja pa duhovnik in filmskih teoretik dario Viganň pravi, da je izdelan z veliko ikonografsko natancnostjo. Tako po eni plati kaže michelan­gelovo renesancno združitev lepote telesa in duha, pri cemer je ta gibsonova upodobitev razumljiva glede na njegov kontekst, vendar se nekoliko manj sklada s filmsko in ikonografsko tradicijo. po drugi strani pa se zgleduje po upodobi­tvah groba manj znanih avtorjev francoskega in flamskega barocnega slikarstva. dejansko pa je koscenarist benedict fitzgerald idejo za ta prizor dobil ob sliki andrea del Verrocchia, mentorja leonarda da Vincija, kjer je upodobljen vstali kristus, ko sedi na praznem grobu in gleda rane na svojih rokah. zdi se, da se film kot celota navdihuje ob grozovitem in razkrajajocem kri­žanju renesancnega slikarja matthiasa grünewalda. film vsekakor crpa iz medi­tacij križevega pota in peterih kristusovih ran. Ta vidik vere se v filmu vseskozi izraža, kar seveda tudi pojasnjuje gibsonovo simpatijo do umetniških upodobi­tev, ki v skladu s posttridentinsko tradicijo poudarjajo motiv žrtve in muceništva ter custveno vpletenost molivca. jezuSova fiLMSka podoBa ker je bog postal eden izmed nas, je njegova neskoncnost kljub vsemu ujeta. sam je to dovolil z uclovecenjem. zgodovina filmov o jezusu je pravzaprav zgo­dovina prav o tem ujemanju boga. V zgodovini filma prav film Kristusov pasijonujame boga na nov in edinstven nacin. gibson je tako na filmski trak ujel boga zgodovine, toda v mrežo filmskega platna – mrežo žive in uclovecene podobe trpece božje ljubezni – je ujel nas, gledalce. 186 gibson 2007b. sprva je v religiozni kinematografiji prevladovala hollywoodska sladkob­nost, ki je jezusa prikazovala plavolasega in s takimi modrimi ocmi, ki ne bi nikdar mogle biti podvržene zlorabam rimskih vojakov. po demilleovem ne­mem filmu Kralj kraljev (1927) se jezusov lik v filmih zacne umikati kameri. prakticno noben film do leta 1961 ne pokaže njegovega obraza. jezus je božji sin in je kot tak skrivnost. ustvarjalci filmov to skrivnost spoštujejo prav s tem, da ne prikažejo njegovega obraza, saj bi oropali skrivnost, ce bi pokazali jezusa z nekim specificnim obrazom ter mu tako odvzeli njegovo velicastnost in bo­žanskost. najbolj ociten primer »nevidnega« jezusa sta filma The Robe (1953) in Ben Hur (1959). prizori z jezusom so izredno mocni in custveni, vendar kljub temu jezusovega obraza ne moremo videti, s cimer je vzpostavljena film-ska pregrada med jezusom in gledalci; jezus je s tem oddaljen od obcinstva. šele leta 1961 je nicholas ray posnel novo razlicico filma Kralj kraljev, v kate-rem se je spet pojavil jezus v celoti: privlacen, lep, modrook, resen, velicasten, olepšan in, verjetno celo namerno, popolnoma evropskega videza. V zadnjih nekaj letih so bili filmi o kristusu bolj realisticni, vendar celo manj efektivni, saj so bili okrašeni z lažno postmoderno predrznostjo, po možnosti spolne narave (na primer Zadnja Kristusova skušnjava), s katero so režiserji želeli zaciniti evangelije, za katere so sodili, da so premalo spotakljivi. niso videli, da so z odrekanjem ustaljenim predstavam o uporu napravili kristusovo trpljenje ne­okusno in plehko. ob vseh posnetih filmih, v katerih je jezus upodobljen kot severnoevropski ideal moškega, plavolas, modrook, visok, z anglosaško obliko licnic, se je gib-son moral odlociti za svojo upodobitev jezusa. upodobil ga je kot lepega, viso­kega in mišicastega moškega, temnih las in oci, ogorele polti, s precej dolgim obrazom. Tako gibsonov kristus, drugace od pasolinijevega ali zeffirellijevga, odstopa od svecane, klasicne podobe odrešenika ter bolj spominja na nekdaj zelo razširjeno motiviko »svetega oblicja«, z okrvavljenimi ocmi, trpecim po­gledom in razmesarjenim telesom. Ta ikonografija, ki je bila v srednjem veku v severni evropi zelo razširjena, ima svoje korenine v t. i. Veronikinem potnem prtu in torinskem prtu. mistika žrtvovanega jagnjeta predstavlja vrhunec ume­tnosti in vere, kjer pride do spojitev krvave daritve in svete maše, kar je pri gibsonu še kako ocitno. Tudi gibson, kot vecina filmov o jezusu, odrešenika ne oblece v tipicno judovsko obleko, ki ima rob (obšiv) z resicami (tzitzit), vezanimi na vogalu v copke; spominjal naj bi na božje zapovedi. o tem, da je bil jezus tako oblecen, porocajo tudi evangelisti (prim. mt 9,20; 14,36; mr 6,56; lk 8,44). poleg tega manjka tudi judovsko pokrivalo – kippa. Tako je namrec oblecen simon iz ci­rene. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon Tako kot drugi režiserji (pasolini in zeffirelli) tudi gibson film navdihne z lastno umetniško obcutljivostjo do upodobljene svetopisemske zgodbe in rav-no njegov pogled na dogodke ta film mocno loci od ostalih s podobno ali enako vsebino, v cemer je gibson resnicno edinstven. Vendar pa on prav s posnema­njem ikonografije izkazuje cast tudi predhodnim filmom o jezusu. Tako je del filma posnel v italijanskem mestu matera, kjer je pasolini že leta 1964 posnel Evangelij po Mateju. z vidika likov pa sta pilat in stotnik pod križem kot dvoj­nika iz filma Najvecja zgodba vseh casov. izredna izpostavitev kajfa pri prizoru križanja (cesar seveda ne najdemo v evangelijih) pa se zdi kot reprodukcija detajla iz slovecega filma Kralj kraljev. enako lahko trdimo tudi za prizor, v katerem Veronika jezusu ponudi cašo vode, kar smo že videli v filmu Ben Hur, le da so tam vojaki moškemu onemogocili, da bi izkazal dejanje usmiljenja. na dVd izdaji filma The Passion of the Christ – Director’s Edition (2007) je med dodatnim materialom v rubriki izbrisanih prizorov objavljen tudi iz­pušceni prizor pilat (pilate). V njem je prikazano, kako pilat obsodi jezusa na smrt, nato pa na leseno tablo v latinšcini in aramejšcini napiše razglas o njegovi krivdi, na kar se odzovejo kajfa in njegovi pristaši, pilat pa jih zavrne: »kar sem pisal, sem pisal.« izrezani prizor se ikonografsko navezuje na prvi zvocni kristološki film Golgota (Golgotha) iz leta 1935, kjer je ta motiv kronološko prikazan na enak nacin, cetudi ga evangeljska porocila umešcajo v cas, ko je jezus že visel na križu. mnogi znani filmski režiserji so želeli ujeti na platno najvecjo zgodbo, kar jih pozna cloveštvo. francu zeffirelliju je to zelo dobro uspelo v filmu Jezus iz Nazareta. Toda nobeden od filmov o kristusovem trpljenju jezusovih zadnjih dvanajst ur ne prikaže tako kot gibsonov. Kristusov pasijon je tako dobeseden in ima takšno moc, da skoci iz platna, prime gledalca za ovratnik, ga strese in krici: »glej! Takšen je greh!« prav tako je tudi po tehnicni plati to delo vrhunske kakovosti, tako da starej­ši filmi v primerjavi z njim delujejo skromno in arhaicno. gibson je v tem filmu združil izjemno svetlobo, izkušeno fotografijo, cudovite kostume, neverjetne scene, neverjetno prepricljivo licenje ter dialoge profesionalcev; vodil jih je kot izvrsten režiser, ki je poleg tega še dober igralec. giBSonov jezuS prikaz jezusovega obraza potrjuje versko resnico o uclovecenju. ko je bog postal clovek, je imel tudi dolocen obraz: resnicno telo in resnicen obraz, edin­stveno njegov. dejstvo je, da ne vemo, kakšen je jezus dejansko bil. Tisto, kar nas morda privede najbliže njegovi podobi, je slavni torinski prt. Tako naj bi gibsonov kristus ustrezal prav tej podobi na prtu, na katerem je upodobljen bolj podolgovat obraz s potezami, ki so znacilne za vecino filmov o kristusu. To potrjuje tudi režiser: »zanimivo je, da maska, rane in obraz – vse odseva to-rinski prt. ce pogledate njegov obraz, je videti kot obraz na torinskem prtu.«187 ce naj bi bil torej james caviezel cim bolj podoben splošnim predstavam o jezusu, so njegovo masko ustvarili po podobi torinskega prta tako, da so mu ustvarili umeten nos ter višje celo, njegove modre oci pa so digitalno pobarvali v rjave. režiserjeva želja je bila: »Ves cas sem nameraval, da bomo obarvali nje­gove oci rjavo. zdi se mi, kot da je nekakšna zgodovinska nujnost, da vsak jezusa ustvari kot modrookega moškega, kajne. jaz pa sem si mislil: ‚ne želim tega na­rediti tako.‘ Verjetno tudi dejansko ni bil tak. ne, najbrž ni bil. obarvanje je bilo lahko, ceprav ima james modre oci.«189 Turinski prt – izrez. Kristusov pasijon – Jezus. ko je bil glavni igralec caviezel na snemanju v popolni maski trpecega kri­stusa, se je sreceval s tremi vrstami reakcij ljudi: nekateri so bili do njegovega »jezusovega« videza ravnodušni, tako kot mnoge jezus v resnici sploh ne za­nima; drugi so se smejali, saj se jim je zdelo smešno, da naokoli hodi prebican clovek; nekateri pa so ob njem postali socutni in to izražali s spodbudnimi bese­dami ali celo objemi. caviezel meni, da je jezus v resnici doživljal enake odzive pri ljudeh kot on. igranje jezusa je za igralca gotovo ena najtežjih vlog. zato so igralci, ki sprej­mejo igranje te vloge, resnicno v neugodnem položaju, saj so zahteve vloge prak-ticno nemogoce izvedljive. Vendar james caviezel to dobro izpelje. medtem ko jezusovo zobovje verjetno ni bilo tako popolno in blešcece belo, kot je njegovo, pa je caviezelu kljub temu treba priznati vse spoštovanje za to, da se skuša tako 187 Deschanel, gibson in Wright 2007. 188 james Caviezel Turinski prt – izrez. – Kristusov pasijon: jezus. 189 Deschanel, gibson in Wright 2007. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon približati vlogi jezusa, kot se ni še nihce, ki jo je do sedaj igral. Tega seveda ni lahko izpeljati, ne da bi se pri tem v vlogo vsiljevala igralceva osebnost. caviezel izraža popolnoma prepricljivo in ucinkovito, da kristus potrpežljivo in voljno prenaša trpljenje in smrt, v pokoršcini svojemu ocetu z namenom, da zadosti za nepokoršcino greha. so pa tudi kritiki, ki caviezelu ocitajo, da je nastopil dokaj enodimenzionalno in je upodobil pravzaprav verjetno najmanj izdelan lik jezusa glede na vse do-sedanje filme. dejansko je minimalna dodelanost likov ustvarjena z namenom, da bi film ucinkoval tako, kot ucinkujejo umetniške slike z versko vsebino. dru­gace od bogato izdelanega zeffirellijevega Jezusa iz Nazareta, ki ucinkuje kot nekakšna vizualna dekoracija evangeljske pripovedi, gibson gledalca pritegne v film, ce je seveda tudi on za to pripravljen. filmu ne dominirajo igralci, am-pak téma. osebnost igralcev je popolnoma pogreznjena v lik, kar je še posebej ocitno pri caviezelu. ni film v njihovi službi, ampak so oni v službi filma, zato postajajo prosojni, da se lahko prek njih izrazijo skrivnosti vere; sploh caviezlo­va osebnost se ne izraža prek jezusove vloge. Vrnitve v preteklost (flashbacki) jezusa sicer prikazujejo kot umirjenega in miroljubnega, vendar so prekratke, da bi razkrile njegov znacaj. Verjetno sta gibson in caviezel namerno ustva­rila jezusa kot brezizraznega, da bi s tem omogocila gledalcem, da jezusov lik sami do konca izdelajo s svojim doživljanjem in verovanjem. nenazadnje lahko verjamemo samemu caviezelu, ki je o svoji interpretaciji kristusa dejal: »ne želim, da bi ljudje videli mene; želim si, da bi ljudje videli jezusa.« a da je lahko prišel do tega, je molil rožni venec, prejemal zakrament pokore, vsak dan hodil k maši. posebej milostno pa je doživljal evharistijo: »kadar sem prejel obhajilo, sem cutil, da sem bolj v kristusu.«190 pri tem se je gibson spomnil opozorila fra angelica, bl. janeza iz fiesol: »ce naj bi upodobil kristusa, moram živeti s kristusom.« giBSonovo križanje eden najbolj problematicnih elementov v filmu je gotovo križ, na katerem je bil jezus križan. prvi problem je že v tem, da je bil od treh, ki so križani, samo jezus bican, ceprav je bilo bicanje pred samim križanjem ustaljena praksa. po-leg tega oba razbojnika nosita zgolj precni tram križa, kar je seveda zgodovin­sko bolj tocno, medtem ko mora jezus nositi celoten križ. pri tem se režiser izgovarja na kršcansko tradicijo upodabljanja celotnega križa in prav zato naj bi se tudi sam, iz spoštovanja do tradicije, odlocil za to potezo. poleg tega pa, ce bi jezus nosil zgolj precni drog, ne bi mogli tako dobro prikazati simonove 190 jim Caviezel Tells … 2004. pomoci na križevem potu ter uprizoriti »akrobacij« s križem na kalvariji, ki so jih vnesli v film na osnovi zapiskov misticnih doživetij marije de agreda. V tem elementu režiser prestopi okvire realnosti: ce se po eni strani nadvse trudi, da bi vse prikazal cim bolj verodostojno, s križem prekoraci mejo. Že zdrav in fizicno krepak odrasel moški bi z velikim naporom nosil celoten križ. skoraj do smrti prebicani jezus pa tega preprosto ne bi zmogel in bi že precni tram, s svo­jimi od dvaindvajset do petinštirideset kilogrami, predstavljal veliko trpljenje. ker pa mnogo del kršcanske umetnosti v zadnjem tisocletju prikazuje kri­stusa, ki nosi celoten križ, se je režiser odlocil, da bo tudi on to prikazal na enak nacin ter tako uporabil predstavo, ki je gledalcu že poznana. V svoj zagovor pojasnjuje, da »dejansko nihce ne ve zagotovo, toda morda je nosil le precni tram. a že samo ta je bil dovolj težak in je predstavljal veliko breme. Vendar je klasicna upodobitev celoten rimski križ, zato sem se tudi odlocil zanjo.«191 gib-son se je torej navdihoval pri kršcanski umetniški tradiciji: jezus nosi celoten križ, z žeblji je pribit na križ skozi dlani (in ne skozi zapestje), križu pa je dodan opornik za noge. gibsonova odlocitev za upodobitev celotnega križa, in ne le precnega trama, dejansko izvira iz modela protireformacijskih upodobitev, ka­terih namen je bil razširjanje obcutkov usmiljenja, kar ustreza tudi gibsonovi interpretaciji Kristusovega pasijona kot daritve. zagovorniki tovrstne upodobitve dvomijo o znanstvenih ugotovitvah. Toda ti razlogi so bolj teološke in pietisticne kot zgodovinske narave, cetudi nava­jajo, da naj bi se vecina sodobnih znanstvenikov ne strinjala glede vprašanja o obliki križa. Vprašljivo naj bi tudi bilo, ali so rimljani na kalvariji res postavili lesene drogove ter da so obsojenci morali na morišce prinesti le precni tram, na katerega so bili pribiti in dvignjeni na pokoncni drog. ce naj bi to držalo, potem je kristus nesel na kalvarijo le precni tram, na katerega je bil privezan. film je ta nacin upodobil pri obeh razbojnikih, medtem ko pri jezusu ostaja zvest ustaljeni ikonografiji, zato jezus nosi celoten križ. dva nagiba sta vodila k tej odlocitvi: eden je ta, da je emmerichova imela videnje celotnega križa. še pomembnejši razlog pa je ta, da so ustvarjalci filma želeli ostati v poveza­nosti s kršcansko ikonografsko tradicijo, ki je del naše skupne zavesti, in bi potemtakem upodobitev kristusa samo s precnim brunom na križevem potu predstavljala prekinitev s to tradicijo in ustaljenimi podobami ter predstava-mi. križ v filmu je tako težek, da ga celo simon težko nosi. jezus je po bicanju tako izmucen, da s takim križem dejansko ne bi zmogel niti koraka. in vendar gledalci ob izredni caviezelovi igri, v kateri je popolna oslabelost združena s popolno odlocnostjo, sprejmejo tudi to možnost, da jezus nekaj casa nosi iz­ 191 Deschanel, gibson in Wright 2007. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon redno težek križ, kljub skrajni izmucenosti in izgubi krvi. V takšni upodobitvi križa pa se skriva tudi teološki pomen. ne le, da je križ sam neizmerno težek, resnicno težo pravzaprav predstavljajo naši grehi, ki jih jezus nosi na lesu križa. To, da je jezusov križ vec kot dvakrat težji od klad obeh razbojnikov, ima tudi teološki pomen: razbojnika sta morala nositi le težo lastnih grehov, jezus pa je nosil mnogo vecje breme grehov vseh ljudi. fiLMSki križev pot ljudska pobožnost molitve križevega pota izvira iz svete dežele. kraji kri­stusovega trpljenja so bili že od konstantinove dobe naprej cilji romanja. Tako je bila tudi Via dolorosa v jeruzalemu z vso spoštljivostjo zaznamovana že v tem obdobju (ceprav se njeno poimenovanje pojavlja šele od 6. stoletja dalje). V 5. stoletju so v bolonjskem samostanu svetega štefana zgradili vrsto povezanih kapel, v katerih so bila prikazana najpomembnejša svetišca v jeruzalemu. Ver­jetno se je prav od tod razvil sistem t. i. postaj, kakršnega poznamo danes pri križevem potu. širjenje pobožnosti se je dejansko zacelo v 14. stoletju s fran-ciškani, ki so v oskrbo prejeli kraje v sveti deželi. Toda šele od 15. stoletja dalje smemo dejansko govoriti o pobožnosti križevega pota. V 15. in 16. stoletju so se po evropi zacele pojavljati razlicne reprodukcije svetih krajev s postajami trpljenja. poimenovanja teh in njihovo število pa je bilo zelo raznoliko in je težko dolociti, kdaj se je dokoncno uveljavila oblika s štirinajstimi postajami, kakršno poznamo danes. dejstvo je, da sedanja oblika izvira iz pobožnosti, ki so se oblikovale v evropi in ne iz jeruzalema. križevi poti so bili postavljeni izkljucno na prostem. šele v 18. stoletju je bilo dano dovoljenje, da se jih sme postavljati tudi v cerkvah. V tem obdobju je franciškan, sveti leonard porto­mavriški (1676–1751) še posebej spodbujal in priporocal uvajanje pobožnosti križevega pota in tako po raznih italijanskih krajih blagoslovil kar 576 novih križevih potov. dejstvo pa je, da obstojeca oblika križevega pota vsebuje nekatere postaje, ki nimajo svetopisemskih temeljev. šesta postaja z Veroniko celo izvira iz na­božnih pripovedk zgodnjega srednjega veka. sicer pa so nesvetopisemske vse tri postaje, ki prikazujejo jezusov padec pod križem, cetrta postaja, ko jezus sreca svojo mater marijo, šesta postaja o Veroniki in njenem potnem prtu ter polovica trinajste, ko mrtvega jezusa položijo v marijino narocje. Vse to skuša prikazati tudi gibson: od pilatove obsodbe, sprejetja križa, treh padcev, srecanja z marijo, simona iz cirene, Veronike, jeruzalemskih žen, sla-cenja, pribijanja in smrti do snemanja s križa. pri tem pa je zanimivo, da izpusti jezusov pokop (XiV. postaja – jezusa položijo v grob). ponovno lahko vidimo, kako spet prevlada teološki, ali morda bolje receno »pobožnostni« vidik, nad zgodovinskim oziroma svetopisemskim. gibsonu je bilo v siceršnji želji po cim vecji avtenticnosti kljub vsemu pomembneje, da namesto na najbolj možni in verjetni zgodovinski in svetopisemski resnicnosti da poudarek na pobožnosti, in sicer molitvi križevega pota. prav zaradi tega bi lahko rekli, da se filmska pripoved bolj kot z evangeljskimi pripovedmi in pasijonskimi igrami ujema s križevim potom. prizori kristusove smrti na križu spadajo med najbolj velicastne, impre­sivne in umetniško najbolj dodelane. gibson namrec v vsej polnosti zaobjame najvecji trenutek v zgodovini cloveštva – smrt boga. vStajenje predzadnjemu prizoru pietŕ sledi nenavadno dolga tema, ki skoraj zavede gledalca, da si misli: »konec je.« zgodi se lahko celo, da nekateri gledalci že zacnejo vstajati. nato pa se zaustavijo: »hej, pocakajmo malo!« zdaj je tam luc, ki prihaja. luc velikonocne nedelje. Ta svetloba povzema vse janezove téme o luci, ki premaguje temň in je samo odmev na uro temč, ki je nastopila na zacetku filma, ko smo bili price boju med lucjo – mesecino, ki skuša prodreti skozi oblake v tčmo. Tudi na tej ravni se boj zakljuci z zmago svetlobe na koncu filma, in sicer z vzajemno igro luci in sence. Tudi motiv z lanenim oblacilom z zacetka filma (ki ga najdemo pri evangelistu marku) dobi svoj odgovor na koncu, ko vidimo prazen mrtvaški prt. Vstajenje je resnicni zakljucek jezusove daritve na križu. skrivnostno, kot je, predstavlja temeljno kristusovo identiteto. izziv za ustvarjalce je bil, kako v filmu prikazati ta izredni dogodek, da bo deloval prepricljivo, ob dejstvu, da noben evangelist ne opisuje jezusovega vstajenja. Vstajenje se zgodi v skrivno­sti boga med jezusom in ocetom, ki si ga ne moremo natancna predstavljati ali naslikati in se po svojem bistvu odteguje cloveškemu izkustvu. ena od možnosti je bila, da bi se vstali zvelicar srecal z apostoli, kot o tem porocajo evangeliji, toda to bi bil dejansko zacetek povsem nove zgodbe. zato je docela novo idejo za prizor vstajenja predlagal benedict fitzgerald, ki je skupaj z melom gibsonom napisal scenarij za film. zamisel se mu je porodila ob sliki andrea del Verrocchia, mentorja leonarda da Vincija. slika prikazuje vstalega kristusa, ko sedi na praznem grobu in gleda rane na svojih rokah. prizor vstajenja, kot je prikazan v filmu, nima evangeljskih osnov, vendar ima mocan filmski ucinek – mešanica naravnega in nadnaravnega: soncni žarek, prt in skale ter izginjajoce telo, ki se nenadoma pojavi pred kamero. Telo, ki je bilo dve uri trpinceno, je zdaj pred nami zdravo. To kar izzove vprašanje: ali se je pasijon res zgodil ali je bila vse skupaj samo huda nocna mora? ko kristus p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon odide skozi kader, je vse jasno, saj ostajajo temeljna znamenja njegovega trplje­nja, kot dokaz darujoce se ljubezni in brezpogojnega odpušcanja. ce sta dve uri namenjeni mucenju, slabi dve minuti (natancneje minuta in osemnajst sekund!) zadošcata, da se zavemo, da smrt nima zadnje besede. To, kar nam pokaže zadnji prizor, je delo boga: bog ne more umreti, toda clovek lahko. clovek ne more sam od sebe vstati od mrtvih, toda bog – clovek lahko. nekateri komentatorji kritizirajo film, da je osredotocen na pasijon in na njegovo pomanjkljivo obravnavanje vstajenja jezusa (kar so ocitali tudi fil-mu Jezus Kristus Superzvezda). Teološko gledano ima pasijon smisel le v luci vstajenja. ni vstajenjskega jutra brez velikega petka, toda tudi ta je brez zarje velikonocnega jutra brezsmiseln. prav zato je kratek in presenetljivo oklešcen prizor vstajenja problematicen za celoten film. ne le da je vstajenje zreduci­rano na nekakšno poznejšo filmsko domislico, ampak celo zmanjšuje boga­stvo evangeljskih tradicij razlicnih povstajenjskih prikazovanj, ko jezus sreca ucence in jim prinese odpušcanje, mir in upanje. po dveh urah nasilja bi bilo takšno sporocilo vsekakor bolj primerno in dobrodošlo. prav odsotnost tega lahko gledalce bega. ko gibson obcinstvo potopi v izkušnjo pasijona, pa z zgošcenim in hitrim prikazom odvaljenega kamna, prta, ki se sesede, in upodobitvijo Vstalega v profilu, ki odkoraka iz groba, ustvari vzdušje zmage, ki je zacetek vstalega ži­vljenja. To so prizori, s katerimi obcinstvo zapusti kino. Vstajenje, predstavlje-no na kratko, je še zmeraj vrhunec pasijona. uMetniŠka in teoLoŠka Moc in SporociLnoSt film je ustvarjen z neverjetno kinematografijo, odlicno igro, zvestobo sve­topisemskim tekstom, pozornostjo do teološkega pomena kristusovega tr-pljenja in smrti ter izredno umetniško in versko obcutljivostjo. Vsak prizor je ustvarjen tako, da gledalca vedno globlje in globlje vabi v božjo skrivnost. prav zato naj bi bil vrhunec verske umetnosti v najmocnejši umetniški zvrsti. ko se film odvija, vse, ki so dogajanje sprva le opazovali od dalec, pritegne v osrcje zgodbe. film naj bi gledalcu ponujal upanje, saj namrec predstavlja najvecjo ljube­zensko zgodbo vseh casov: ljubezen vsemogocnega boga do njegovih najlepših in najdragocenejših stvaritev – kar je vsak izmed nas. V tem smislu ga škof joseph augustine di noia opisuje kot mocno osebno versko izkušnjo in meni, da to film prinaša tudi mnogim vernikom. odlicna režija, briljantna igra in režiserjev globok duhoven vpogled v dejanski teološki pomen kristusovega tr-pljenja in smrti prispevajo k neverjetni umetniški in verski obcutljivosti. Vsak, ki vidi ta film – veren in neveren – se mora seznaniti z osrednjo skrivnostjo kristusovega pasijona in bistvom kršcanstva. Tako gibsonov film pomaga gledalcu dojeti nekaj nedoumljivega, kot to zmorejo le velika umetniška dela. skozi celoten film je namrec mocno prisoten obcutek kozmicne drame, katere del smo tudi mi vsi. Vsa stvar tako postane globoko osebna in nihce ne more ostati le nevtralen ali neopredeljen opazovalec teh dogodkov. na dogajanje so vnaprej pripravljeni le jezus, njegova mati in seveda vedno prisoten hudic. Toni film, ki bi temeljil na igri, ceprav je mocna, tudi ne na tehniki, ceprav je iz­redna, tudi ne na kinematografiji (cetudi direktor fotografije caleb deschanel slika z ocesom umetnika) ali glasbi (cetudi skladatelj john debney z glasbo odlicno podpira vsebino), ampak na moci vere. ko to gledalec spozna, to mora spoštovati. Vittorio messori k temu dodaja: »Vse se spremeni, ce so besede evangelija prenesene v izredno mocne podobe, kjer se utelesijo v meso in kri, v osupljiva znamenja ljubezni in sovraštva.«192 V tem smislu film oznanja veselo oznanilo in želi castiti in slaviti kristusa in njegovo odrešenjsko poslanstvo. je resnic­no teološki v klasicnem smislu, saj je njegov stvaritelj vernik, ki želi razumeti vero, kot nam je razodeta. klasicna teologija skuša razumeti vero, cemur bi z drugimi besedami rekli umsko cašcenje. film je teološko raziskovanje in izra­žanje razodetja boga, kot prihaja v cerkvi po svetem pismu in svetem izrocilu. prav zato je najbolj teološko sporocilen film, ki je bil kdajkoli posnet o jezu­su. kot spretno ustvarjen in cudovito posnet je prava paša za oci, obenem pa tudi duhovna paša. kot grška drama tudi gibsonov film ucinkuje katarzicno – gledalec sam v sebi zacuti globok, vesoljni pomen dogajanja na platnu. epske znacilnosti filma skupaj z ustrezajoco filmsko glasbo dajeta gledalcu obcutek univerzalnosti in velicine. film ni preprosto pobožna dramatizacija kristusovega trpljenja, ampak je duhovna meditacija, celuloid je samo njen medij. film deluje kot ikona in zato ne le posreduje vidne verske resnice, ampak pritegne vanje tudi gledalca. Želi spodbuditi, izzvati in razplamteti vero. kot umetniško delo je gotovo eden naj­bolj spornih, polemicnih, presojanih in analiziranih filmov, ki je bil kdajkoli posnet. ne glede na to, kakšne polemike in spore je zanetil, je Kristusov pasijonpristna verska umetnina. konec koncev ga je treba tudi ovrednotiti kot takega. je verska umetnina, ker je bil narejen, ne le da bi izrazil ali predstavil kršcan­stvo, ampak da bi slavil in poveliceval boga. V tem smislu je neke vrste ikona. pritegne gledalca v resnico in kot slavne verske slike – potrjuje in spominja – gledalca lahko privede do izkustva usmiljenja. 192 Messori 2004. p. dr. andraž arko, Umetniški vidiki filma Kristusov pasijon Viri in literatura arko, andraž, maksimilijan matjaž in miran špelic. 2004. brez olepševanja. Družina, 6. 6. bartunek, john. 2005. Inside the Passion. West chester: ascension press.cunningham, philip a. 2004. much Will be required of the person entrusted With much. V: Perspectives on The Passion of the Christ, 49–64. new York: miramax books. deschanel, caleb, mel gibson in john Wright, komentatorji. 2007. filmmaker commentary. na: gibson, mel, režiser. The passion of the christ – director‘s edition. los angeles: metro-goldwin-mayer. dVd, 121 min. exclusive interview With father augustine di noia of the doctrinal congregation – mel gibson‘s »passion«: on review at the Vatican. 2003. http://www.zenit.org/article­-8894?l=english (pridobljeno 8. 12. 2003). father Thomas rosica on mel gibson‘s »The passion«. 2004. http://www.zenit.org/article­-9332?l=english (pridobljeno 6. 2. 2004). gibson, mel, režiser. 2007a. below the line panel discussion. na: gibson, mel, režija. The passion of the christ – director‘s edition. los angeles: metro-goldwin-mayer. dVd, 100 min. gibson, mel, režiser. 2007b. by his Wounds We are healed. na: gibson, mel, režija. The passion of the christ – director‘s edition. los angeles: metro-goldwin-mayer. dVd, 100 min. girard, rené. 2005. o kristusovem trpljenju mela gibsona. Tretji dan 34 (maj-junij): 118– 122. gracia, jorge j. e. 2004. how can We know What god Truly means? V: jorge j. e. gracia, ur. Mel Gibson‘s Passion and Philosophy, 137–150. chicago: open court. jim caviezel Tells of meeting With pope. 2004. http://www.zenit.org/article-9649?l=english (pridobljeno 16. 3. 2004). kastelec, jernej. 2010. ko film postane pricevanje. Tretji dan 39 (januar-februar): 68–76. korošak, bruno, branko lušina. 2003. Eseji o križih in križevih potih. nova gorica: založba branko. krašovec, jože. 2004. odzivi na kristusov pasijon. Delo, 19. 6., sobotna priloga. lev, elizabeth. 2003. mel gibson‘s ultimate hero movie. http://www.zenit.org/article­-8913?l=english (pridobljeno 10. 12. 2003). malone, peter. 2004. World catholic association for communication analyzes »The passi­on«. http://www.zenit.org/article-9459?l=english (pridobljeno 22. 2. 2004). martin, james. 2004. The last station. V: Perspectives on The Passion of the Christ, 95–110. new York: miramax books. messori, Vittorio. 2004. a passion of Violence and love. http://www.zenit.org/article­-9424?l=english (pridobljeno 18. 2. 2004). migliorino miller, monica. 2005. The Theology of The Passion of the Christ. new York: society of st. paul. minarik, Thomas. 2004. The passion: a movie review. http://www.deoomnisgloria.com/ar­chives/2004/01/the_passion_a_m.html (pridobljeno 28. 12. 2006). pell, george. 2004. it is strong meat. http://www.zenit.org/article-9480?l=english (prido­bljeno 24. 2. 2004). pogacnik, marjan. 2004. priložnost za dialog. Božje okolje (ljubljana), 3/2004, 33. ratzinger, joseph. 2011. Jezus iz Nazareta – 2. del. ljubljana: družina. reinhartz, adele. 2004. jesus of hollywood. v: 2004. V: Perspectives on The Passion of the Christ, 165–180. new York: miramax books. Thomas, allen, marcellino d‘ambrosio, matthew pinto, paul Thigpen in mark shea. 2004. Kristusov pasijon – 100 vprašanj o Kristusovem pasijonu. ljubljana: družina. ušenicnik, aleš. 1940. Izbrani spisi II. ljubljana: jugoslovanska tiskarna. Viganň, dario edoardo. 2005. Jezus in filmska kamera. ljubljana: Župnijski zavod dravlje.Villagrasa, jesús. 2004. »The passion« as christian artwork. http://www.zenit.org/article­ -17472?l=english (pridobljeno 27. 3. 2004). jure ferlan Štefan ŠuBic kot uStvarjaLec Likovnih deL S paSijonSko vSeBino ob 200-letnici rojstva od rojstva podobarja in slikarja samouka štefana šubica je 22. decembra 2020 minilo 200 let. rodil se je v hotovlji številka 4, mlinarju pavlu (hotovlja 1772–hotovlja 1847) in njegovi ženi mariji, rojeni demšar. umrl je v poljanah nad škofjo loko 9. junija 1884. z likovnim svetom se je srecal že v domaci hiši, oce se je poleg mlinarstva ukvarjal tudi s podobarstvom. osnovno šolo je obisko-val v bližnjih poljanah. po zakljucenem šolanju se je zacel pri ocetu resneje uciti podobarstva, nato je odšel v uk k janezu groharju starejšemu (zgornja sorica 1782–zgornja sorica 1852) v Železnike.193 obvladal je vse glavne podobarske tehnike: slikanje v olju na platno, figuralno in dekorativno rezbarstvo, pozlatar­stvo, fresko tehniko ter slikanje na steklo. sprva je ustvarjal v domaci hiši v hotovlji, skupaj z bratoma blažem in jane­zom.194 leta 1844 se je priženil v poljane, k hiši, kjer se je po domace reklo pod skalo, po priimku tedanjega lastnika tudi pri kisovcu.195 kasneje je hiša dobila ime pri štefanu; danes se imenuje kulturni center slikarjev šubic. Tu je razvil eno pomembnejših podobarskih delavnic na slovenskem, narocila so bila predvsem cerkvena. pri delu so mu pomagali vsi sinovi: Valentin, pavle, alojzij, posebej pa sta s svojim talentom izstopala janez (poljane 1850–kaiserslautern 1889) in jurij (poljane 1855–leipzig 1890). oce je poskrbel za njuno akademsko izobrazbo, ki sta jo dosegla v tujini, tam tudi ustvarjala in postala pomembna predstavnika slovenskega slikarstva druge polovice 19. stoletja. štefan se je v svojih delih zgledoval po renesancnih in barocnih mojstrih, nanj je imela vpliv tudi nazarenska umetnost slikarja janeza Wolfa. V svoji delavnici, ki je ustvarila obsežen opus, je zaposloval veliko število pomocnikov, pri njem so se ucili številni bolj ali manj znani podobarji in slikarji, med njimi za kratek cas tudi ivan grohar.196 pod dela iz svoje delavnice se je štefan rad podpisoval, 193 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/, dostop 1. 2. 2021. 194 https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi674878/, dostop 1. 2. 2021. 195 Maruša gantar: Štefan Šubic, v: Vašcan, glasilo Krajevne skupnosti poljane, letnik 40, št. 121, december 2014, str. 35. 196 ivan sedej: podobarstvo na loškem ozemlju v 19. stoletju, v: Loški razgledi 8, Muzejsko društvo Škofja loka, Škofja loka, 1961, str. 93. a je pogosto vprašanje, v kolikšni meri so v celoti njegova, koliko pa so naredile roke pomocnikov. kadar se je z narocilom mudilo, so pomagali tudi nekateri sorodniki in sorodnice. za cerkvene potrebe so izdelovali kipe, oltarje, rezljane stranice cerkvenih klopi, oltarne in banderske slike, križeve pote, kulisne božje grobove, stenske poslikave v fresko tehniki ter razlicne druge cerkvene predme­te. izdelke šubiceve podobarske delavnice najdemo v glavnem na gorenjskem, notranjskem in dolenjskem, nekaj še na štajerskem in primorskem. posamezne izdelke je pošiljal tudi v tujino. poleg ustvarjanja novih izdelkov je štefan s so-delavci veliko obnavljal starejša cerkvena dela, predvsem lesene barocne oltarje. s tem je, ne vedoc, postal neke vrste restavrator, saj v njegovem casu tega izraza v slovenskem okolju niso uporabljali. sam se je marsikje podpisal kot »malar in piltauer«.197 za lažjo predstavo o njegovem opusu bežno preletimo nekaj tipicnih del šte­fanove podobarske delavnice, ki ponazarjajo kristusovo trpljenje in znacilno ikonografijo, povezano z njim. eno monumentalnejših poslikav s pasijonsko vsebino je ustvaril leta 1869 v romarski cerkvi svetega križa na 856 m visoki križni gori nad ložem, ki se na­haja med cerkniškim in loškim poljem, od koder je izjemen razgled po vsej no-tranjski. barocna cerkev s samostojnim zvonikom, ki ji bocni kapeli dajeta obliko latinskega križa, je bila zgrajena sredi 18. stoletja pod vodstvom andreja Telba­na, župnika iz starega trga pri ložu.198 Ta je dal ob poti do cerkve zgraditi tudi kapele križevega pota in kalvarijo in tako oblikoval pravi romarski kompleks. cerkev slovi po ciklu pasijonskih oltarnih slik enega najpomembnejših sloven-skih barocnih slikarjev fortunata berganta. Tu je nastala znamenita pesmarica Romarske bukvize, ki jo je leta 1757 izdal filip jakob repež, organist iz starega trga pri ložu, v njej pa povelicuje božjo pot k svetemu križu.199 V to cerkev sta leta 1869, dobro stoletje po njenem nastanku, prišla štefan in njegov sin janez ter v fresko tehniki poslikala obok in luneti prezbiterija. ikonografska vsebina te po­slikave se nanaša na cešcenje svetega križa. na sredi svoda je na zlatorumenem ozadju upodobljen lesen križ, z luknjami na mestih, kjer je bil z žeblji pribit kris­tus, kar likovno predstavlja povelicanje križa kot simbola odrešenja. križ castijo trume angelov v skupinah, spodnja piha v trombe na vse štiri strani neba, zgoraj pa skupinica golih putov drži predmete kristusovega trpljenja. Ti predmeti so prisotni tudi v dekorativnem okviru na slavoloku. V levi luneti je svetopisemski prizor mojzesa s kaco na stebru kot predpodobo križa, v desni pa prizor prika­zanja svetega križa pri milvijskem mostu v rimu cesarju konstantinu Velikemu. 197 germanizma, ki pomenita: slikar in kipar. 198 janez Kebe: Križna gora nad Ložem, Župnijski urad stari trg pri ložu, ljubljana 1987, str. 30 in 33. 199 Kebe, str. 69–75. freski v lunetah sta mocno poškodovani zaradi zamakanja strehe v preteklosti. štefan se je skupaj s sinom janezom in narocnikom, takratnim starotrškim žup­nikom jurijem križajem, ovekovecil z napisom na slavoloku, ki prica, da sta s sinom obnovila tudi barocni glavni oltar. Glavni oltar cerkve na Križni gori sta prenovila Štefan in Janez Šubic leta 1869. Foto Jure Ferlan. janez je kasneje poslikal še oboka in stene stranskih kapel. V kapeli bica­nega zvelicarja je upodobil naslednje prizore: helena najde sveti križ, cesar heraklij reši sveti križ iz rok perzijcev (povišanje svetega križa), Žene pri grobu in pogled na kalvarijo. V kapeli Žalostne matere božje je upodobil prizore iz jezusovega otroštva.200 Poslikava prezbiterija na Križni gori nad Ložem. Foto Jure Ferlan. Napis na slavoloku cerkve sv. Križa na Križni gori nad Ložem, ki prica o poslikavi in restavriranju glavnega oltarja, ki sta ga izvedla Štefan in Janez Šubic. Foto Jure Ferlan. 200 Kebe, str. 42. štefanova delavnica je s fresko poslikavo opremila201 najstarejši še ohranjeni božji grob v škofji loki, v cerkvi svetega križa na hribcu. V dvodelni podzemni kapeli so na obokih in stenah prizori polaganje v grob, Vstajenje, kronanje s trnjem in arma christi. na stropu manjšega dela kapele, posvecene bicanemu zvelicarju, angeli castijo rumeno žarec križ na sinje modrem nebu. Poslikava sten in obokov podzemne kapele Božjega groba v p. c. sv. Križa na Hribcu je delo Šubiceve delavnice. Foto Jure Ferlan. Angeli castijo Sveti Križ, Šubiceva delavnica, p. c. sv. Križa, Hribec. Foto Jure Ferlan. 201 gantar, str. 35. lepo ohranjen je križev pot v župnijski cerkvi sv. urha v leskovici, ki ga je štefan izdelal leta 1881, in sicer po predlogi avstrijskega slikarja josepha von führicha (1800–1876).202 führichov križev pot je cerkvena avtoriteta postavljala kot zgled, zato je doživel številne kopije, tudi v sloveniji jih je zelo veliko. z njimi so po župnijskih cerkvah nadomešcali starejše križeve pote in jih v po navadi prestavljali v podružnicne cerkve. V cerkvi sv. urbana na gorenji dobravi je podpisan na drugi postaji križe­vega pota. narejena je še po stari predlogi, ki je bila zelo znacilna za barok. ni povsem jasno, ali jo je le preslikal ali naredil na novo, saj je, vsaj vecji del tega križevega pota, sicer pripisan (škofje)loškemu slikarju janezu antonu Tušku (1725–1798).203 danes je to težko potrditi, saj je vecina slik tako propadla, da so le delno rekonstruirane. križeve pote so v preteklosti obnavljali tudi tako, da so z novimi vcasih nadomestili le nekaj postaj.204 202 jure Ferlan: Umetnostnozgodovinski opis cerkve sv. Urha, v: Naših 500 pomladi pod varstvom sv. Urha, zbornik ob 500-letnici posvetitve župnijske cerkve sv. Urha v leskovici, župnija lesko­vica in obcina gorenja vas-poljane, leskovica, 2017. 203 Štukl France: janez anton Tušek (1725–1798), v: Loški razgledi 20, Muzejsko društvo Škofja loka, Škofja loka, 1970, str. 150. 204 za prijazno sugestijo se zahvaljujem bernardi jesenko Filipic, dokumentalistki zvKDs. za zakljucek se ustavimo še v župnijski cerkvi sv. antona pušcavnika v Že-leznikih, kjer v velikonocnem casu postavijo velik kulisni božji grob, ki je lep primerek teh grobov. štefan ga je leta 1856 izdelal še za staro župnijsko cerkev, ki je stala na mestu današnje.205 po poškodbah ob poplavah leta 2007 je bil stro­kovno restavriran v restavratorskem centru zVkds v ljubljani206 in predstavlja eno bolje ohranjenih del te delavnice. V smislu gledaliških kulis ga sestavlja vec lesenih lokov, poslikanih z arhitekturo, svetopisemskimi pasijonskimi prizori in orientalskim rastlinjem. kulise, sestavljene iz ujemajocih se manjših delov, dajo sceni globino, dodatno pa jo poživljajo lesene figure rimskih vojakov in sveto­pisemskih žena. celota gledalca sugestivno nagovarja, da se v mislih in duhu prestavi v jeruzalem v cas velikega petka in sobote. 205 Varstvo spomenikov 46, zavod za varstvo kulturne dedišcine slovenije, ljubljana, 2010. 206 Varstvo spomenikov 46, str. 423 in 424. Kulisni Božji grob v ž. c. sv. Antona Pušcavnika v Železnikih. Foto Jure Ferlan. gregor cušin živLjenje pa ni teater. živLjenje je križev pot. pred vec kot letom dni sem velikim zanimanjem prebral, da se prešernovo gledališce iz kranja loteva uprizoritve škofjeloškega pasijona. po poskusu s sve­tim pismom (biblija, prvi poskus, sng drama ljubljana, sezona 2016/2017), ki – vsaj za moj okus – ni bil niti poskus, ampak je ostal na ravni eksperimenta, ce razumete odtenek razlike v uporabi besede, me nikakor ni zacudilo, da se je režiser lorenci lotil še pasijona. in priznam, da sem se že vnaprej odlocil, da mi predstava ne bo všec. pravilnost moje »odlocitve« je potrdil še stavek, ki ga je na tiskovni konferen­ci ob najavi premiere izrekla umetniška voditeljica prešernovega gledališca, da so »ustvarjalci zadeli samo bistvo pasijona«! ker sem tudi sam dolga leta pripadal teatru in torej od blizu poznam ljudi, ki ga ustvarjajo, in ker osebno poznam tudi vecino ustvarjalcev »kranjskega pa-sijona«, sem seveda mirno zakljucil, da so do »bistva pasijona« prišli tako, da so bistvo – kristusa/boga – iz njega odstranili. Tega seveda niso storili iz neke nacrtne zlobe, ampak iz pragmaticnega spoznanja, do katerega so v svojih življe­njih prišli, da boga ni. Vsaj ne takega, kot nam ga ponujata in slikata kršcanstvo in cerkev. uprizoritve so se lotili z vso iskreno umetniško ustvarjalnostjo, a iz­praznjeno dušo. morda celo brez nje. ne brez duha, da smo si na jasnem, a brez dvoma brez duha. korona in z njo povezani ukrepi so mi preprecili ogled predstave, lahko sem le gledal fotografije, kratek filmski napovednik in bral kritike, iz cesar sem si se­veda ustvaril neko svoje mnenje. Vendar prestave dejansko nisem videl, zato je seveda ne bom komentiral, še manj ocenjeval ali celo kritiziral. ko sem v pripravi na tale zapis še enkrat prebral besede, izrecene pred premi­ero na tiskovni konferenci, me je zadelo, da je mojim igralskim kolegom morda celo res uspelo. zadeti bistvo pasijona, namrec. a se tega verjetno sploh ne za­vedajo. kot tega verjetno sploh niso hoteli. Vsaj ne na tak nacin. »besedilo je srhljiv prikaz današnjega casa in je, ceprav je staro tristo let, popolnoma razumljivo, ne glede na arhaicni jezik, saj govori o problemih, ki zadevajo vse nas. /…/ zdi se mi, da se je ekipa približala srži, samemu bistvu škofjeloškega pasijona, ki je bilo leta in leta prikrito. To je freska cloveškega trpljenja in uprizoritev, v kateri božji sin dobesedno postane sin clovekov. gre za izjemen dosežek ekipe in mislim, da gre za predstavo, ki bo vsakogar zadela v srce,« se glasi zapis v clanku. preberite citat še enkrat. pa še enkrat. pa še in še … toliko casa, da boste dojeli, da so igralci, glumaci, umetniki prišli do spoznanja, da je božji sin postal clovek! da je bog oblekel našo cloveškost in prevzel vse, kar je cloveškega – tudi trpljenje! da nam je tako pokazal, kako naj našo cloveškost – tudi trpljenje – ži­vimo na božji nacin. in ja, strinjam se, to nam je bilo leta in leta prikrito. Tega se ljudje, žal tudi mnogi verni in pobožni, sploh ne zavedajo. in zato – trpijo! 10. postaja križevega pota. Ilustracija Agate Pavlovec za zgodbo Janez, ucenec, ki ga je ljubil v knjigi ViTa dolorosa. Pasijon ni trpljenje! Pasijon je darovanje! Pasijon je ljubezen! darovanje je smisel trpljenja. ce pa trpljenju odvzameš smisel, postane ne­smiselno. post brez ljubezni je zgolj asketska vaja: koliko casa zmorem brez hrane in pijace, koliko casa zmorem brez kave, alkohola ali cokolade, koliko casa zdržim brez televizije, telefona in racunalnika … svojo moc dokazujem sebi, svetu in bogu. a ko premagujem samega sebe, sem na koncu vedno sam tudi poražen. ce pa hrano in pijaco, ki sem se ji odpovedal, podarim nekomu, ki strada … ce denar, ki bi ga sicer zapravil za kavo, alkohol in cokolado, podarim nekomu, ki nima … ce cas, ki ga ne zapravim s televizijo, telefonom in racunalnikom poda-rim nekomu, ki me potrebuje … ce ljubim, vedno zmagam! Trpljenje brez ljubezni je muka. je tekma v dokazovanju visokega praga bo­lecine in stopnji herojstva. a kršcanstvo ne pozna herojev – le svetnike. kršcan­stvo ne pozna mucenikov – le mucence. kršcanstvo ne pozna tekmovanja – le zmagovalce. ker ljubezen vedno zmaga! »Nihce nima vecje ljubezni, kot je ta, da dá življenje za svoje prijatelje!« (jn 15, 13) nikoli nisem razumel tega stavka. potem pa je kmalu po poroki žena zbolela, padala v hudo depresijo, ki so jo spremljali vsakodnevni napadi tesnobe in stra­hu. skupaj sva se pogrezala v vse hujšo bolecino in temo. Trpela sva. ko pa sva zacela bolezen darovati, ko sva, cisto konkretno, svoje vsakodnevno trpljenje, bolecino in strah darovala konkretnim osebam v najini bližini, sva stopila na pot ljubezni … in odrešitve. ce pasijonu odvzameš bistvo – kristusa/boga – dobiš uprizoritev. predstavo. Teater. dober ali slab, odvisno od režiserja in ekipe. ce pa razumeš bistvo pasijona, ce torej razumeš smisel trpljenja/darovanja, boš igral z ljubeznijo, cetudi predstava morda ne bo najboljša. predvsem pa se boš zavedal, da se ljubezni ne da igrati. lahko se jo le živi. Življenje pa ni teater. Življenje je križev pot. in vcasih na svoji poti naletim na kak majhen križ. in ce res ni prevelik, ga poberem. Vcasih. pospravim ga v žep ali pa si ga, ce sem pri volji, obesim okoli vratu. da ga še drugi lahko vidijo. in obcudujejo. ali pa se zgražajo. odvisno pac, ali so si s križem navzkriž ali ne. a teh malih, drobnih križev je ob poti vse polno. Tako se moji žepi napolnijo in vrat je okincan z njimi kot izložba prodajalne s spominki in nabožnimi pred­meti v kaki romarski cerkvi. Teh malih, drobnih križev je ob poti toliko, da se jim zacnem izogibati. pre­tvarjam se, da jih ne vidim. naucim se jih spregledati. konec koncev se tudi na­vadim nanje in scasoma jih res še opazim ne vec, predvsem pa mi ni mar zanje. Vcasih na svoji poti naletim na kak vecji križ. poberem ga. sploh, ce je ravno prav velik, da ga lahko uporabim kot pohodno palico in mi je v pomoc. še lažje in bolj varno lahko stopam. z njim lažje dose-žem kaj, kar mi je previsoko ali predalec … približam si, potegnem k sebi ali pa potisnem od sebe stran. Tak križ lahko uporabim tudi kot orožje: obranim se ali pa odpodim od sebe, ce se kaj zapodi vame in me oblaja. pa tudi sam lahko zagrozim ali celo udarim. o, križ je mocno orožje … Tudi teh vecjih križev je ob poti kar precej, a vec kot enega težko prenašam s sabo. V napoto mi je in v spotiko. no, morda si vzamem še enega, najvec dva … za rezervo, ce se kaj polomi … Vec pa res ne! a vcasih na svoji poti naletim na res velik križ. pravi križ. križ, ki je vreden svojega imena. in vreden cloveka. prestrašim se ga. premlad sem. prestar. prevec bolan. prezaposlen. prevec srecen. porocen. sam in osamljen. nepripravljen. neveren. prevec pobožen. preponosen. Žejen. lacen. utrujen. zadnje, kar v tem trenutku potrebujem, je ta ogromna prekrižana gmota. in zato grem mimo. zaobidem tudi drugega. še pri tretjem se morda lahko pretvarjam, da ga ne vidim. cetrti pa leži povprek na moji poti in hoceš noceš se ga moram dotakniti. ce že zaradi drugega ne, že zato, da ga umaknem. da grem lahko naprej. približam se mu torej … premerim ga z ocmi in ga, takole v mislih, najprej potežkam. Težek je … Že na pogled je težek … sklonim se … se ga dotaknem … primem ga … ga objamem … dvignem ga … in si ga naložim na rame … kot da je ustvarjen prav zame … najprej me pritisne k tlom. preseka me in mi vzame sapo. globoko vdihnem in zberem vse svoje moci. premaknem se, naredim prvi korak. pa še enega. in še enega. saj gre … pazim na ravnotežje. pazim, da mi križ ne zdrsne z ramen … iz rok … grem. pocasneje kot prej. s preudarkom in premislekom. izbiram samo pra­ve poti. Težko je in naporno. samotno. redko srecam kakega simona ali Veroniko. sploh vzponi so zahtevni. a grem. zmorem tudi zadnji klanec, ko na gori – vsem na ocem – odložim križ. domišljal sem si, da bom brez bremena kar pole-tel … pa se le zgrudim. in ležem na križ. in nisem vec sam svoj. noge me povlecejo navzdol, v globino … k zemlji, iz katere sem izšel. nad mojo glavo je napis, ki se norcuje iz mene. prica o tem, kako me vidi svet. in je resnicen le na pol. roke mi potegnejo levo in desno. do skrajnih mej. da zacutim svoje telo, sebe samega, razpetega med zlo in svetost. na sredi pa je moje ubogo srce. prav tam, kjer se stranici križa prekrižata … in kjer se srecata. in kakor sem v zacetku objel križ … in ga nosil … cutim, kako me zdaj križ objame. in me drži. Križi. Foto Tatjana Splichal. Lucijan Bratuš, 2014, Dvor, 3, 50 x 70 cm. Matej Šubic v prizoru Vhod v Jeruzalem igra Jezusa, ki prijaha na oslicku ob spremstvu apostolov. Na fotografiji so še Marko Rihtaršic, Andrej Demšar, Jakob Tavcar, Stane Jereb in Robert Markelj. Foto Tatjana Splichal. Matej Šubic Moj vhod v jeruzalem škofjeloški pasijon patra romualda zbudi v meni, amaterskem igralcu, nešte-to lepih spominov na trenutke, ki sem jih doživel. Vse je nemogoce opisati. ozrl bi se v leto 1998, ko je v naše kulturno društvo scena v Železnike pri­šel marjan kokalj, prvi režiser škofjeloškega pasijona. z navdušenjem smo ga poslušali in hitro zaznali, da bomo skupaj z njim imeli možnost ustvariti nekaj velicastnega. z velikim žarom in energijo je predstavil projekt, ki se je nato na­slednje leto v postno-velikonocnem casu odvijal po škofjeloških ulicah. na obcini škofja loka so z izbiro režiserja naredili pravo potezo in obcutilo se je, da so k uprizoritvi vsi pristopili z vso resnostjo. marjana sem poznal že dlje casa. leta 1997 sem kot igralec sodeloval v igri janeza evangelista kreka, Turški križ, ki jo je režiral, odigrali smo jo v poletnem gledališcu v selcih. V njej je so-delovalo okoli 70 ljudi in tudi nekaj konjenikov, kar je bil velik projekt, in marjan se je že takrat izkazal kot zelo sposoben vodja in režiser. škofjeloški pasijon ni samo projekt mesta, katerega ime nosi, ampak je zasno-van veliko širše. Vecina priprav se je odvijala v škofji loki, vaje pa so potekale prakticno v vsakem mestu, kraju ali vasi, od koder smo prihajali igralci. iz ob­cine Železniki smo sodelovali: kulturno društvo janez evangelist krek iz selc, kulturno društvo ivan grohar iz sorice in kulturno društvo scena iz Železni­kov. k projektu so bili povabljeni tudi skavti iz Železnikov in še mnogi prosto­voljci; vseh sodelujocih je bilo vec kot 150. kulturnemu društvu scena so bili dodeljeni trije prizori: Kovaški ceh, Vhod v Jeruzalem in Marija sedem žalosti. robert kuhar, režiser naše gledališke sku-pine, je za omenjene prizore izbral sedem igralcev in k sodelovanju povabil še okrog 70 statistov. mene so izbrali za vlogo jezusa v prizoru Vhod v Jeruzalem. jezus je zame, kot kristjanu, ucloveceni bog in odrešenik, zato sem do vloge cutil veliko mero spoštovanja ter se naloge lotil zavzeto in odgovorno. Vaje so se zacele že v jesenskem casu. igralci, ki smo imeli v prizorih govorni del, smo posebej vadili s slavisti in se ucili pravilne izgovorjave in naglasa. bese­dila je le nekaj stavkov, a so ti zelo mocni in vsako besedo je treba poslušalcem oziroma gledalcem posredovati s posebnim obcutkom. V prizoru Vhod v Jeruzalem poleg jezusa sodeluje še 12 apostolov, nekaj dec­kov – pevcev, ki so prihajali iz glasbene šole škofja loka, ter oslicek, ki jezusa nosi na vsa prizorišca. najvecja posebnost našega prizora je torej oslicek in nihce ni natancno vedel, ce in kako nam bo uspelo, da bo sodeloval z nami. na zacetku je bilo nepredstavljivo sedeti na oslicku med toliko igralci, pred gledalci in reflektorji, ki so usmerjeni v nastopajoce. oslicka miška so nam po­sodili dobri ljudje iz sv. lenarta. andrej demšar, »štulcov andrej« s studenega in marko rihtaršic iz dolenje vasi, ki sta v prizoru igrala apostola, sta bila tudi oslickova skrbnika in spremljevalca. miško je tisto zimo preživel na studenem, zanj je skrbel andrej. na studeno smo pripeljali oder, ki je bil podoben tistemu v predstavah, in neštetokrat sem na oslicku jahal na oder in z njega, da sva se pri­vadila drug na drugega. nekaj tednov pred premiero smo z vajami nadaljevali v bivši vojašnici v škofji loki. V teh prostorih smo imeli garderobe, maskirnico in ostale prostore, ki so bili potrebni za predstavo. kljub stereotipom, ki jih pozna-mo o oslih, z njim v nobeni predstavi nismo imeli posebnih težav. res pa je tudi, da sta imela andrej in marko vedno pri sebi suhe krhlje in sol za podkupnino. sodelovanje v škofjeloškem pasijonu je zame krona mojega igralstva, to do-živeti je res nekaj posebnega. Trpljenje jezusa kristusa doživljam na poseben nacin in še nikoli me ni pustilo ravnodušnega. V vsaki predstavi se me dotakneta kakšen detajl ali beseda. najvecji car pa je vedno sodelovati in se družiti z igralci in ostalimi sodelujocimi. V veselje mi je, da mi je bilo dano igrati prav v vseh predstavah, od leta 1999 do 2015. V teh letih se je nanizalo veliko lepih trenutkov in stkalo mnogo trdnih prijateljstev. V letu 2021, ko obhajamo 300-letnico prve uprizoritve škofjeloškega pasi­jona, ta zaradi epidemije covid-19 žal ne bo mogoca. Vsi, ki sodelujemo v tem izjemnem kulturnem in verskem dogodku, pa upamo, da se leto pozneje ta veli-castna procesija vendarle vrne na ulice škofje loke. alojz Bogataj zadnja vecerja: kako Me Lik kriStuSa oSeBno nagovarja pri škofjeloškem pasijonu sodelujem že od zacetka. k prvi uprizoritvi leta 1999 me je povabil režiser marjan kokalj. poznala sva se že od prej, ob pasijonu pa sva postala še boljša prijatelja. dodeli so mi vlogo kristusa v prizoru Gospo­dova vecerja. kot zanimivost, takrat sem bil ravno v kristusovih letih, star 33 let. Vlogo sem nato odigral še v vseh naslednjih uprizoritvah, torej v letih 2000, 2009 in 2015. igram z veseljem, prav tako tudi »moji apostoli«. lahko recem, da sodelu­jem s srcem; zame je škofjeloški pasijon izjemna kulturna in verska prireditev. osebno mi veliko pomeni odrešenjska zgodba, ki jo želim posredovati naprej. preprican sem, da ima predstava – glede na vsebino pasijona in vrednot, ki jih sporoca – izjemno sporocilno vrednost. Veckrat razmišljam, da se pocutim kar nevrednega vloge, ki mi je dana – predstaviti kristusa. pri vlogi mi je v tej drami nekako najtežje obsoditi izdajalca juda (obsodba je še hujša, kot je zapisano v svetem pismu): »Ti pak boš mogu vselej u pakli goreti, ker nisi otu po mojih besedah živeti.« To mi je težko tudi zato, ker moja osebna vera bolj temelji na božjem usmiljenju kot pa na lastnem zasluženju. prizor Gospodova vecerja je bil že od zacetka dodeljen kulturnemu društvu dr. ivana Tavcarja poljane, sedaj sem tudi vodja skupine (v prvih letih je našo skupino vodila majda debeljak). V skupini se izjemno dobro razumemo, kar ne­kaj »apostolov« sodeluje že od vsega zacetka. doslej smo vedno brez težav našli dovolj kandidatov za igralsko skupino. pred zadnjo uprizoritvijo (2015) se je skupina za naš prizor dobivala redno, veckrat mesecno, približno pol leta pred predstavami, za dve do tri ure. priprave so potekale popoldne ali zvecer, saj je zaradi služb takrat najlažje. Vecina priprav je bila skupnih za vse v prizoru. dodatne priprave pa smo imeli tisti, ki imamo besedilo (ucenje pravilne izgovarjave – starinski jezik, naglasi, poudarki, mimi­ka …). V sklopu ohranjanja pasijonske kondicije vsako leto (razen 2020 – korona ukrepi) na veliki cetrtek v pasijonskih kostumih sodelujemo pri sveti maši v cer­kvi sv. martina v poljanah. po maši imamo še srecanje z gospodom župnikom v boncevi dvorani. V dosedanjih uprizoritvah so se nam je pripetile marsikatere zanimive prigo­de (vesele, vznemirljive, dramaticne …), ki se vtisnejo v spomin in morda pustijo neizbrisen pecat; prav gotovo je bila ena takih nesreca na generalki leta 2009: Pred našim nastopom na generalki je bilo prijetno vzdušje. Menili smo, da smo dobro pripravljeni. Zopet bomo na vseh štirih prizorišcih kot pred leti. Predstava se zacne. Pridemo na prvo prizorišce na „Placu“ … do zadnjega koticka napolnjeno z ljudmi. Prav tako na drugem in tretjem prizorišcu. Malen­kost že zamujamo, mudi se nam, da na cetrtem prizorišcu ne bodo prevec cakali. Jernej hiti s svojo kobilo in vozom po Spodnjem trgu, zavijemo proti ubožnici in naprej skozi ovinek proti gasilskemu domu ter kašci. Ovinek že skoraj zvozimo, te­daj pa kar naenkrat … v sekundi zagledam, da se apostoli nasproti mene zacnejo cudno dvigovati. Kaj se dogaja? Se bomo prevrnili? Takoj zatem že „letimo“ po cesti, drug cez drugega … Hitro se pobiramo. Zaslišim med apostoli: „ Si v redu? Te kaj boli? Ne, nic … Samo malo sem se udaril v roko … Mene pa malo hrbet boli …“ Meni je padla lasulja z glave, ki jo najdem in hitro nadenem nazaj. Po križišcu pa išcem ostale stvari (saj sem jih imel v košari pod mizo na vozu: kelih in lesen krožnik, vino in hlebcek kruha). Košara je, hlebcek tudi, kelih se je razbil in se ga ne da sestaviti, steklenicka z vinom je ostala cela. Tedaj pa nekdo opazi, da apostolu Andreju na glavi tece kri … Ojoj, me stisne pri srcu smrtna groza, pa ne bo sedaj tu izkrvavel in umrl (sam pri sebi na hitro še nekaj zmolim). „Andrej, kako si?“ Z robci mu brišejo kri. Andrej pravi, da ni hudega. Prišla sta tudi dva redarja in sem slišal, da so se nekaj pogovarjali po telefonu o nesreci in reševalcih. Malo sem potolažen. Cez nekaj minut že pridrvi rešilni avto in apostola Andreja odpeljejo. Mudi se nam naprej, saj že zamujamo. Voz postavimo nazaj. Gremo sedaj na zadnje prizorišce? Naj ga kar izpustimo? Manjka nam en apostol. Kako bo tekel prizor, saj imamo razbit kelih? Nekdo predlaga, naj imamo namesto keliha kar steklenicko z vinom. Dogovorimo se, da ta del z vinom izpustimo in imamo pri obredu samo kruh. Pridemo na prizorišce in odigramo prizor (nekaj teksta moram prirediti, saj nimamo keliha z vinom). Ko odidemo, se oddahnemo. Vse pa skrbi, kako je z Andrejem. Cez kakšno uro že zaokroži dobra novica, da je z Andrejevo glavo vse v redu, da so ga v zdravstvenem domu obvezali in bo lahko odšel domov. Hvala Bogu! Mislim, da je bil le manjši pretres možganov. Potem se še pogovarjamo z gledalci na cetrtem prizorišcu. Sprašujejo, zakaj smo zamujali. In zanimivo, nihce ni opazil, da je bilo apostolov le enajst, da je manjkalo nekaj besedila. Opazili so le to, da sem imel jaz – Kristus tako cudno frizuro in nekoliko postrani lasuljo. Za naslednji dan sem se dogovoril z „rezervnim“ apostolom, da bo nadomestil Andreja. A glej, zjutraj dobim sporocilo, da Andrej želi sam igrati. In res pride; z obvezano glavo in s cepico, ki obvezo pokriva. Res, pohvalna zavzetost apostolov. Pri naslednjih predstavah pa nismo vec pozabili na previdnost v ovinkih, da težišce voza ne bi prišlo izven koles. Vsi se že veselimo naslednje uprizoritve, ki je bila nacrtovana za leto 2021, a je zaradi virusa prestavljena na leto 2022. s pripravami smo zaceli že spomladi 2020, a je kasneje priprave mocno zaznamovala epidemija. z režiserjem boru-tom gartnerjem smo se že pred meseci sestali vodje skupin in se dogovarjali o možnih scenarijih; zaradi drugega vala epidemije je bil sprejet sklep o prestavitvi predstav v leto 2022. Vodje skupin smo bili tudi zadolženi, da v dogovoru z re-žiserjem poskušamo dopolniti svoje igralske skupine oziroma pridobimo nado­mestne igralce, kjer je to potrebno. upam in verjamem, da se bodo razmere toliko umirile, da bodo leta 2022 predstave možne. Veselim se že, ko bo spet prišel cas za vaje in srecanja. po najboljših moceh se bomo potrudili, da bomo do naslednje uprizoritve vse pra-vocasno izpilili. naj živi škofjeloški pasijon! Prizor Zadnje vecerje z Jezusom, ki ga je upodobil Alojz Bogataj, v sredini. Apostoli od leve proti desni: Goran Šušnjar, Drago Stanonik, Janez Arnolj, Niko Šušnjar, Andrej Klinec, Simon Kokelj, David Cankar, Marko Justin, Tomaž Bonca, Janez Jelovcan, Miha Kos, Gašper Cadež. Foto Tatjana Splichal. Smrt s koso. Vir: https://www.pasijon.si/galerija mag. andreja ravnihar Megušar207 ventuS paSSioniS – 2020 giBanje paSijonSki veter v Letu 2020 paSijonSki veter je zaveL gibanje pasijonski veter pasijonce iz slovenije, zamejstva in izseljeništva združuje in povezuje v živo skupnost ter neguje duhovno bogastvo in sporo-cilnost pasijona. duhovni steber in sedež gibanja je prav škofjeloški kapucinski samostan, saj je prva sapica pasijonskega vetra zavela že konec devetdesetih let, ko so na ulicah škofje loke ponovno oživili škofjeloški pasijon. nastanek in de­lovanje pasijonskega vetra sta povezana z dolgoletno željo, da bi se pasijonci po­vezovali, sodelovali ter ob tem duhovno in osebno rastli. ob štirih uprizoritvah te bogate duhovne dedišcine so loški pasijonci zadnjih dvajset let spletali pasi­jonske vezi z mnogimi slovenskimi kraji. leta 2011 je bilo prvo vecje srecanje pasijoncev iz preddvora, ribnice, štepanje vasi, laškega, razborja pod lisco, cerkelj na dolenjskem, Višnje gore, križa pri Tržicu … iz želje po povezovanju vseh slovenskih pasijoncev je bilo leta 2017 v kapu­cinskem samostanu škofja loka uradno srecanje gibanja pasijonski veter, na ka­terem sta bila navzoca tudi brata kapucina jožko smukavec in jaro kneževic. Tako se je oblikovalo gibanje slovenskih pasijoncev z imenom pasijonski veter, njegovi duhovni nosilci so postali bratje kapucini iz škofje loke. odlocno je bilo zastavljeno, da gibanje zaživi na nacin povezovanja, izmenjave izkušenj in du­hovnega poglabljanja. Temelj delovanja je bil postavljen 22. novembra 2019, ko so se v štepanji vasi srecali pasijonci posameznih pasijonskih mest in imenovali odbor, ki ga sesta­vljajo koordinatorji pasijonski mest in duhovni asistent. srecanje so pasijonci pripravili pod vodstvom br. mateja štravsa iz štepanje vasi. odbor je imenoval koordinatorja gibanja pasijonski veter ki je tudi uradni predstavnik gibanja. du­hovni asistent gibanja je br. jaro kneževic, koordinatorica pa andreja ravnihar megušar. koordinator za pasijon v preddvoru je metod jagodic, v ribnici helena ilc in v štepanji vasi br. matej štravs. »biti pri pasijonu kot udeleženec, organiza-tor, podpornik ali simpatizer naj postane vrednota, izraz pripadnosti, prostoru ter stvar ponosa in odlicnosti,« je v pogovoru izpostavil pavel florjancic, eden 207 Mag. andreja ravnihar Megušar je koordinatorica gibanja pasijonski veter. od pionirjev pasijonskega gibanja na slovenskem. najvecje bogastvo pasijona je vendarle njegovo mocno duhovno sporocilo o lepoti in smislu življenja, o moci spreobrnjenja in odrešenja. pasijonci smo prepoznali potrebo po duhovnem po­vezovanju s perspektive obcestvenosti, da pasijon ne bo samo spektakel, ampak tudi oznanjevanje. Želja pasijoncev je bila vedno, da bi bila pasijonska skupnost živa tudi v casu med uprizoritvami, še posebej v duhovnem smislu, saj želimo slediti duhovnemu izrocilu pasijona, ga posredovati mladim in gledalca pope-ljati k duhovnemu. Vsekakor vsakomur posredovati kršcansko izkušnjo. kako pa bo gledalec gledal uprizoritev, bo odvisno od njega samega; le kot turisticni dogodek ali pa bo odrinil globoko. prav tako igralci. Vsi pasijonci na slovenski ravni so povabljeni, da se vkljucijo v gibanje pasijonski veter, znotraj katerega je vec aktivnosti. kljub epidemiji, ki se je zacela leta 2019 in povsem ohromila kulturno delo­vanje na slovenskem in po evropi v preteklem letu, so bili organizirani nekateri dogodki, ki so dali pecat našemu gibanju. še posebej smo ponosni na izid treh številk Pasijonskega novicnika, ki so bili objavljeni februarja, aprila in novembra 2020. Vlogo urednice spletnega casopi­sa je prevzela urška florjancic, ki je z velikim navdušenjem poskrbela za dobro obvešcenost o pasijonskem dogajanju na slovenski ravni. prav tako je slovenski pasijonski utrip prenesla v pasijonska mesta, ki jih povezuje evropsko pasijonsko združenje europassion iz 16 držav. br. jaro je v prvi številki zapisal: »zato verjamem v pasijonski veter, ki tudi po tem Pasijonskem novicniku veje med nami! Verjamem v poslanstvo tega gibanja, ki ima namen predvsem povezovati, graditi, vabiti k sodelovanju, skupaj iskati nove poti …« z izidom prve številke smo prav tako posredovali vabila in informacije za romanja, mednarodna srecanja, ustvarili novo spletno stran, www.pasijonskive­ ter.si, in profil na družabnem omrežju facebook, ki ga ureja marija klemencic, predstavnica mladih pasijoncev. Vsako leto, marca in aprila, pasijonsko kondicijo na loškem ohranjajo dnevi škofjeloškega pasijona. program oblikujejo številni pasijonci in clani kulturnih društev na loškem, v sodelovanju s kapucinskim samostanom, koordinator je obcina škofja loka. Tako sta v okviru spomladanskih dogodkov izšli tudi dve pasijonski publikaciji: petnajsta številka Pasijonskih doneskov in Pasijonski al­manah. V organizaciji muzejskega društva škofja loka in kulturno-zgodovinskega društva lonka stara loka je bila na pasijonski dan, 20. marca, predvidena pred­stavitev Pasijonskih doneskov 2020/15, ki jih je uredila helena janežic. predvi­dena je bila tudi predstavitev režiserja, vodje škofjeloškega pasijona 2021 ter odprtje razstave janka oraca Pot na goro. Žal zaradi pandemije dogodkov ni bilo vec mogoce izpeljati, lahko pa na tem mestu omenim, da je omenjena šte­vilka Pasijonskih doneskov v clanku klarise s. m. katarine mocno nagovorila in vpeljala bralca v postno vzdušje in velikonocno meditacijo. sledili so prispevki o izvoru pasijonskega gibanja, Valentinu Vodniku kot postnem pridigarju ter še neobjavljena schönlebnova pridiga. predstavljena je bila tudi uprizoritev škofje­loškega pasijona v globasnici leta 1996, elementi gledališke skupnosti škofjelo­škega pasijona ter o postavljanju božjih grobov na škofjeloškem v sedmih loških cerkvah. prav tako smo lahko prebrali vse o 40-letnem uprizarjanju pasijona v štepanji vasi in izjemnem ribniškem pasijonu. s pasijonskim vetrom bi si spomladi 2020 lahko ogledali tri pasijonske igre izven slovenije, in sicer v avstrijskem felkirchnu ter v dveh nemških mestih, v Tirschenreuthu in oberammergau. prav tako bi na povabilo združenja europas­sion za slovenske pasijonce organizirali srecanje na dnevih mladih z ogledom odmevnega pasijona v oberammergau, pod duhovnim vodstvom br. jarota. za­radi znanih razlogov je dogodek prestavljen na leto 2022. Žal so bile marca in aprila odpovedane tudi pasijonske uprizoritve na sloven-skem: dve uprizoritvi ribniškega pasijona z naslovom Daritev za grehe sveta, dve uprizoritvi pasijona v štepanji vasi pri ljubljani ter ena uprizoritev pasijona v preddvoru v izvedbi gledališke skupine getsemani. Pasijonski vecer z gostoma p. Marjanom Kokaljem in Borutom Gartnerjem je potekal 8. aprila 2020 preko spleta. V selcih je bil 8. aprila predviden pasijonski vecer z gostoma p. marjanom kokaljem in borutom gartnerjem. ponosni smo, da smo se uspeli hitro odzvati na cas pandemije in pogovorni vecer z naslovom Režijski pristopi k Škofjeloške­mu pasijonu pasijoncem prek spleta pripeljali na njihove domove. prav tako smo v sodelovanju z brati kapucini iz škofje loke pripravili po­snetek predavanja Pasijonsko sporocilo – SMRT, ki je bil objavljen 15. aprila na spletni strani www.pasijonskiveter.si in v knjigi obrazov, fb pasijonski veter. obcina Železniki je v okviru evropskega programa evropa za državljane pri­dobila sredstva za izvedbo mednarodnega srecanja, ki naj bi bil organiziran ju­nija 2020. med partnerji na projektu so tudi pasijonska mesta, ki so povezana v okviru europassiona. mednarodni dogodek smo prestavili na junij 2021. kljub pandemiji pa smo se odlocili, da od 16. do 19. septembra na obisk povabimo predsednika europassiona josefa langa s soprogo. Vabilu in izvrstim dogod­kom ob tej priložnosti sta se gosta odzvala. izkoristili smo cas za pogovore o Septembra 2020 je Slovenijo na povabilo gibanja Pasijonski veter obiskal predsednik Europassiona Josef Lang s soprogo. Na sprehodu skozi Škofjo Loko se jima je pridružilo vec škofjeloških pasijoncev (od leve proti desni): Andreja Megušar, Jožica Žnidaršic, Urška Florjancic, Neža Karlin z Davidom, Josef Lang, Agata Pavlovec, Aleksander Iglicar, Heidi Lang, Tomaž Paulus. nadaljnjem sodelovanju in delovanju europassiona ter vlogi slovenskih pasijo­nov v mednarodnem prostoru. prvi vecer je bilo srecanje pri škofjeloških kapu­cinih, kjer je sedež pasijonskega vetra. še posebej smo bili veseli na topel odziv in sprejem pri škofjeloškem županu Tinetu radinji in antonu luznarju, županu v Železnikih. med obiskom v sloveniji se je josef lang skupaj s soprogo heidi in clanoma razširjenega predsedstva europassiona andrejo ravnihar megušar in aleksandrom iglicarjem srecal z državno sekretarko dr. ignacijo fridl jarc in v. d. vodjo direktorata za kulturno dedišcino dr. jelko pirkovic na ministrstvu za kulturo rs. gostovanje je uspelo, utrdile so se že vzpostavljene vezi in utrnile nove idejo za delovanje v letu 2021. za jesenski semenj na fari so pasijonci in aktivni clani kulturno-zgodovin­skega društva lonka stara loka na starološkem trgu v sodelovanju z Župnijo stara loka in Župnijskim zavodom sv. jurija stara loka pripravljali fotografsko razstavo z naslovom Stara Loka, knjiga in pasijon, in sicer pod okriljem dne­vov evropske kulturne dedišcine 2020. na petih plakatih so predstavili obsežen opus publikacij s pasijonsko tematiko, ki ga hrani starološka župnijska knjižni-ca dr. janeza Veiderja, pasijonske motive na podobicah iz Veiderjeve zbirke na­božnih podobic, starolocane v škofjeloškem pasijonu in pasijonske dogodke v stari loki, s katerimi »krepimo pasijonsko kondicijo«, še posebej v letih, ko ni uprizarjanja škofjeloškega pasijona. semanji dan je bila zaradi vse slabših raz-mer s pandemijo covida-19 odpovedan, fotografsko razstavo pa so kljub temu pripravili in jo v casu dekd 2020 oz. do 16. oktobra 2020 postavili v preddverje sokolskega doma v škofji loki. razstava se je po tem datumu selila v starološko farno cerkev. spomladi 2021 je nacrtovana postavitev na jurjev semenj. gibanje pasijonski veter je še dokaj mlado, a je doseglo že kar nekaj uspešnih korakov. zavedamo se, da bodo prihodnji koraki in dejanja odvisni predvsem od pasijoncev oziroma ljudi, ki se bodo v njem povezovali. pomembni bodo tudi duhovno spremljanje in molitve bratov kapucinov ter seveda nenazadnje božji blagoslov. helena ilc, vodja ribniškega pasijona, je na srecanju korodinatorjev sloven-skih pasijonov podelila naslednjo misel: »biti del pasijonskega vetra pomeni de­liti misli in ideje v istem duhu, si pomagati v izkušnjah in molitvi, poglabljati vero in medsebojne odnose ter povezovati pasijone in naša poznanstva. naša želja je, da bi duh pasijonskega vetra prevetril vse slovenske pasijone, nam dal zagona in moci za nadaljnje delo, hkrati pa bi kot eno predstavljal vse slovenske pasijonce v slovenskem in širšem evropskem prostoru.« še posebej nam je bila ljuba misel pasijonca mateja šubica, sicer podžupana v obcini Železniki, ki je sodeloval na vseh štirih uprizoritvah: »na škofjeloški pasijon imam številne lepe spomine, ki sem jih doživljal ob preteklih predstavah. izjemna izkušnja je biti del tako velikega dogodka, ki se po škofjeloških trgih in ulicah odvija že vrsto let. škofjeloški pasijon je res nekaj izjemnega, enkratne­ga, a ne samo v slovenskem merilu. igralci iz vseh štirih obcin z uprizoritvami ohranjamo tradicijo in bogato kulturno dedišcino, ki nam jo ponuja to delo patra romualda. sodelovanje pri pasijonu mi kot amaterskemu igralcu pomeni krono vsega igranja. V predstavi odigrati lik kristusa je bila še dodatna cast in odgo­vornost. dano mi je bilo, da sem lahko nastopil v vseh predstavah od leta 1999 naprej. V naši gledališki skupini scena iz Železnikov se že veselimo ponovne uprizoritve leta 2022, ko bomo vsi skupaj praznovali castitljivo obletnico njego­ve prve izvedbe.« agata pavlovec208 dnevi ŠkofjeLoŠkega paSijona 2020 aLi paSijonSki vSakdan v Letu pandeMije aktivnosti in dogodki, ki smo jih na obcini Škofja loka, Javnem zavodu 973 in v Pasijonski pisarni izvajali v sodelovanju s prostovoljci, društvi in drugimi neformalnimi skupinami, župnijami in zavodi v letu 2020. leto 2020 se je zacelo optimisticno. konec januarja smo se razveselili novice, da je Vlada republike slovenije sprejela sklep, da bo ob 300. obletnici šp izdala spominske kovance. pasijonska pisarna, ki deluje pod okriljem zavoda 973 in obcine škofja loka, je aktivno delovala na zacrtanih projektih in dejavnostih ter snovala nove. jože štukl, uradni predstavnik obcine škofja loka v mednarodnih pasijon­skih združenjih in clan izvršnega odbora evropske mreže za praznovanje veli­kega tedna in velike noci, se je udeležil rednega letnega srecanja omenjenega združenja v španiji. Tam se je, z namenom, da se novonastalo združenje predsta-vi celemu svetu, odvila tudi predstavitev na svetovnem sejmu turizma (fiTur) v madridu. poleg prepoznavnosti se na ta nacin pridobijo novi partnerji. ob tem je zaživela spletna stran https://www.holyweekeurope.com, izdana pa je bila tudi uradna zloženka evropske mreže, obe z naslovno fotografijo šp. Spletna stran Holy week Europe in 1. prizor Škofjeloškega pasijona z naslovom Raj. Foto Andrej Tarfila. agata pavlovec je koordinatorica Škofjeloškega pasijona za obcino Škofja loka, javni zavod 973 in pasijonsko pisarno. muzejsko društvo je pred nekaj leti predstavilo pobudo o restavriranju knjige Škofjeloškega pasijona. Tako bi najstarejše dramsko besedilo v slovenskem je­ziku, ki je temelj vseh uprizoritev, ohranili tudi za naslednje generacije. obci­na škofja loka in kapucinski samostan škofja loka, ki knjigo hrani, sta se do-govorila, da restavriranje zaupata strokovnjakinji blanki avguštin florjanovic, konservatorsko-restavratorski svetnici v centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri arhivu republike slovenije. ker je restavrira­nje 300 let stare knjige enkraten in neponovljiv poseg, smo se kasneje odlocili, da se o ohranjanju tovrstne dedišcine posname dokumentaren film. nastal je v produkciji karata filma, v sodelovanju z restavratorko, brati kapucini in literar­nim zgodovinarjem dr. matijem ogrinom, velikim poznavalcem škofjeloškega pasijona. V oktobru smo ga predstavili v sokolskem domu škofja loka, in sicer v okviru dnevov evropske kulturne dedišcine. celoten projekt je v sodelovanju z javnim zavodom 973 omogocila obcina škofja loka. Blanka Avguštin Florjanovic pri restavriranju knjige Škofjeloški pasijon. Foto Jana Jocif. prav tako smo že v januarju, skupaj z dvajsetimi društvi, župnijami, zavodi in drugimi skupinami, zaceli tkati program dnevov škofjeloškega pasijona. ker so se priprave na uprizoritve že zacenjale in tudi priprave na 300. obletnico šp, smo nacrtovali razširjen program, da bi pasijon cimbolj približali širši publiki in prostovoljcem – pasijoncem. dogodke smo nacrtovali tudi izven škofje loke, v selški in poljanski dolini ter širše po sloveniji in tujini. V sokolskem domu škofja loka sta glavni urednik jože štukl in odgovorni urednik franc križnar v februarju predstavila sveže izdani Pasijonski almanah. dogodek sta glasbeno obarvala marta mocnik pirc in janez jocif. za predstavi­tev publikacije smo bili dogovorjeni tudi s slovenskim gledališkim inštitutom v ljubljani, a je žal nismo realizirali. sta pa urednika nato v aprilu o vsebini Pasi­jonskega almanaha spregovorila na podcastu ars, 3. programa radia slovenija. konec februarja se je skupina škofjeloških pasijoncev odpravila na romanje k mariji pomagaj na brezje s priprošnjo škofjeloškega pasijona 2021. pot so zaceli pri kapucinskem samostanu v škofji loki, koncali pa s sveto mašo na brezjah. romanje je organiziralo prosvetno društvo sotocje škofja loka. V postnem casu smo bili vabljeni v župnijo dravlje v ljubljani. Ta je v tem casu organizirala vec razlicnih dogodkov, na dveh pa predstavila škofjeloški pa-sijon. na prvem z naslovom Po trpljenju – ljubezen so bili na ogledu dokumen­tarna razstava o škofjeloškem pasijonu in ilustracije za knjigo ViTa dolorosa. o knjigi in pasijonu sta spregovorila avtor knjige gregor cušin in agata pavlovec, koordinatorica škofjeloškega pasijona. na drugem pa sta bila gosta vecera prvi režiser škofjeloškega pasijona marjan kokalj in borut gartner, aktualni režiser škofjeloškega pasijona 2021. beseda je tekla o preteklosti, sedanjosti in priho­dnosti škofjeloškega pasijona, o pasijonski procesiji skozi cas, njegovi vsebini in uprizoritvah. V zacetku marca so potekale še zadnje priprave na dneve škofjeloškega pasi­jona. nacrtovali smo kar 18 razlicnih dogodkov: predstavitve, razstave, koncer­te, delavnice, predavanja, vodene oglede, predstave in romanja, ki bi se zvrstili v marcu, aprilu in še maja. sodelujoci organizatorji so vložili veliko truda, pozi­tivne energije in zanosa. Vse dogodke, ki so pomembni tudi za povezovanje med ljudmi, smo morali zaradi pandemije žal odpovedati. Težka situacija, v kateri smo se znašli spomladi, nas je za kratek cas ustavila. zaradi postnega casa in vsebine, ki jo nosi pasijon, se nam je zdelo pomembno, da vsaj nekaj od nacr­tovanega izpeljemo. razmišljali smo o nadomestnih terminih kasneje spomladi ali jeseni. organizatorji dogodkov so se angažirali in pripravili prispevke, ki smo jih predstavili na spletu in družabnih omrežjih. o svojih pogledih na škofjeloški pasijon in režijskih pristopih sta spregovorila režiserja marjan kokalj in borut gartner (nacrtovano za dogodek pasijonski vecer v selcih). marjan kokalj je na­daljeval s predstavitvijo slik iz škofjeloškega pasijona, razložil je vsebino druge slike z naslovom smrt (nacrtovano za dogodek v kapucinskem samostanu). na spletnih straneh župnije stara loka in škofjeloški pasijon smo si lahko vec pre­brali o klariškem spevu vecni ljubezni (nacrtovano za recital v stari dekaniji v stari loki). pred veliko nocjo se nas je dotaknila duhovna misel, ki jo je zapisal br. jaro kneževic. razstavo, ki smo jo nacrtovali marca, smo prestavili v maj, ko smo spet odprli vrata sokolskega doma škofja loka. na ogled so bila likovna dela novomeškega slikarja janka oraca Pot na goro. avtorja razstave in njegova dela je v Pasijonskih doneskih podrobneje predstavil damir globocnik, kustos in likovni kritik, raz­stavo si je bilo mogoce ogledati tudi na spletni strani in facebooku. Napovednik Dnevov Škofjeloškega pasijona 2020. škofjeloški pasijon je ena od štirih slovenskih enot, ki so vpisane na unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. V nacionalnem odboru za nesnovno kulturno dedišcino, ki deluje pod okriljem slovenske na­cionalne komisije za unesco (snku), obcino škofja loka zastopa in komi­siji tudi predseduje jernej Tavcar. odbor se je v letu 2020 prijavil na poziv za predlaganje projektov in aktivnosti snku, in sicer s produkcijo kratkega pred­stavitvenega videospota, v katerem bi bile na sodoben, zgošcen in estetsko pri­vlacen nacin predstavljene vse štiri enote: vešcine suhozidne gradnje, klekljanje cipk, obhodi kurentov in škofjeloški pasijon. namenjen je predvsem spletnemu predvajanju oziroma prezentaciji na družbenih omrežjih. snemanje je potekalo v sodelovanju s produkcijsko hišo karata film. zaradi pandemije sta snemanje in priprava videa trajala dalj casa, kot je bilo nacrtovano. dokoncan je bil tik pred koncem leta, predstavljen bo v letu 2021. V poletnih mesecih smo se odpravili tudi cez mejo k sosedom. V avstrijskem judenburgu smo postavili dokumentarno razstavo o škofjeloškem pasijonu. nato smo romali v celovec in se tam srecali s krškim škofom jožefom marketzem. škofa in koroške slovence smo povabili k ogledu škofjeloškega pasijona. pred­stavnike slovenske manjšine pa povabili tudi k sodelovanju pri njegovih uprizo­ritvah. na sedežu mohorjeve družbe smo priredili novinarsko konferenco. proti koncu poletja smo romali še v italijo na svete Višarje. prosvetno dru­štvo sotocje škofja loka je v letu 2020 nacrtovalo vec romanj, vendar jih ni bilo mogoce izvesti. z ljubljansko nadškofijo, ki je lastnik nunskega samostana v škofji loki, so ves cas potekali pogovori o možnostih uporabe zapušcenih prostorov samostana za namene škofjeloškega pasijona 2021. pogovori so bili uspešni in organizirali smo pasijonsko delovno akcijo, v kateri smo s pomocjo prostovoljcev prostore ocistili in iz dotedanjega skladišca v vojašnici preselili celotno pasijonsko sceno­grafijo. bratom kapucinom smo pomagali pri delni prenovi kapucinske knjižni­ce. osvežili smo postavitvi dveh razstav in postavili dve novi. prva predstavlja knjigo škofjeloški pasijon, njegovo zgodovino, uprizoritve, igralce ter pasijonski vsakdan. druga prikazuje 20 prizorov uprizoritev škofjeloškega pasijona. raz­stavi sta zasnovani tako, da je z njima možno gostovati v razlicnih razstavnih in drugih prostorih, tako v sloveniji kot tujini. Vsa besedila so prevedena v angleški jezik. Velik izziv je bil predvsem angleški prevod Perioch iz originalnega romu­aldovega teksta. s prevodom smo želeli tudi tujemu bralcu približati duh casa, v katerem je nastala knjiga škofjeloški pasijon. zahtevno prevajalsko delo je opra­vil znani slovenski pesnik, prevajalec in novinar marjan strojan. konec septembra in v zacetku oktobra že tradicionalno potekajo dnevi evropske kulturne dedišcine (dekd), njihov glavni koordinator na državni rav­ni je zavod za varstvo kulturne dedišcine slovenije. ker je škofjeloški pasijon del svetovne unescove dedišcine, smo njegovo vsebino umestili in promovirali tudi v okviru dekd. organizirali smo vodenje po kapucinski knjižnici, ki hrani dra­goceno knjižnicno gradivo, pomembno za slovensko kulturno zgodovino. kljub strogim zahtevam nacionalnega inštituta za javno zdravstvo nam je v nunski cerkvi uspelo izpeljati pasijonski koncert. organizirala ga je glasbene šole škofja loka, izvajalci so bili saška kolaric – alt in orkester camerata puštal z dirigen-tom Tilnom drakslerjem. sodelovali so še solopevci glasbenih šol škofja loka in kranj. V galeriji sokolskega doma škofja loka je bila na ogled razstava likovnih iz­delkov otrok iz vrtcev in ucencev loških osnovnih šol Dedišcina kot vir navdiha in ohranjanje znanja. ena od tematik razstave je bila tudi dedišcina pasijona. V preddverju je bila nekaj casa postavljena fotografska razstava Knjiga in Pasijon, ki sta jo pripravila kulturno zgodovinsko društvo lonka stara loka in Župnijski zavod sv. jurija stara loka (nacrtovana sicer za semenj na fari). premierno smo prikazali tudi dokumentarni film o restavriranju 300 let starega rokopisa šp. na kratko omenimo še nekaj drugih aktivnosti in projektov, s katerimi smo se ukvarjali med letom. urejali in usklajevali smo novi obcinski odlok o upri­zoritvah škofjeloškega pasijona, veliko casa smo usmerili v pripravo in urejanje spletne strani, ureditvi pasijonske sobe in pripravi na postavitev obeležja v letu 2021 ob 300. obletnici škofjeloškega pasijona. ukvarjali smo se s promocijo v razlicnih medijih in pripravili zgibanko za škofjeloški pasijon 2021. izšli sta dve publikaciji, pripravljali smo nove vsebine za publikacije in knjige, ki bodo izšle v letu 2021. skozi vse leto smo se sestajali na sejah odbora za pasijon, ki je žu­panovo posvetovalno telo, in govorili o razlicnih vsebinah, ki so pomembne za ohranjanje pasijonske dedišcine. V septembru smo na mestnem trgu v škofji loki postavili razstavo s predsta­vitvijo pasijona in napovedali datume uprizoritev v letu 2021. Žal se pandemija ni umirila, vedno bolj je bilo jasno, da se bo nadaljevala tudi v letu 2021. pripelja-la nas je do zelo težke, a nujne odlocitve, da škofjeloški pasijon 2021 prestavimo za leto dni. odlocitev je bila sprejeta šest mesecev pred predvideno premiero, z namenom, da ne bi ogrozili igralk, igralcev, gledalk, gledalcev ter tudi prebivalk in prebivalcev obcine škofja loka. konec leta 2020 ni bil tako optimisticen, kakor je bil njegov zacetek. Težko leto je za nami in gotovo se vsi sprašujemo, koliko casa bo še trajala ta negotova situacija, kako naprej, kaj nas še caka … Septembra 2020 je na Mestnem trgu v Škofji Loki zaživela razstava s predstavitvijo pasijona. Foto Andrej Tarfila. leto 2021, v katerega smo vstopili, je za škofjo loko pomembno, saj bomo obeležili 300. obletnico škofjeloškega pasijona. letnica 1721 je zapisana na knji­gi patra romualda. 300 let se je v kapucinski knjižnici ohranila knjiga – prvo dramsko besedilo, ki je bilo zapisano v slovenskem jeziku in 300 let je med ljudmi živela in preživela tudi v težkih casih živa dedišcina pasijonske procesije. njena vsebina je v tem casu še kako aktualna in se nam sama od sebe, ce si tega želimo ali ne, približuje. škofjeloški pasijon pa ni pomemben samo za naše mesto in šir­še loško obmocje, ampak je tudi del slovenske in svetovne kulturne in duhovne dedišcine, saj je bil pred petimi leti vpisan v unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Vpis izpostavlja številne generacije ljudi, ki so s svojim delovanjem skozi tri stoletja skrbele za ohranjanje pasijona. hvaležni smo 1.000 prostovoljcem, ki so še dandanes pripravljeni sodelovati pri ohranjanju kulturne in duhovne dedišcine škofjeloškega pasijona, vsem dru­štvom, župnijam in posameznikom, ki letno pripravljajo in oblikujejo pasijonske dogodke in z njim povezane vsebine. cenimo prispevke strokovnjakov iz podro-cij restavriranja, jezikoslovja, etnologije ter kulture in drugih, ki pripomorejo, da škofjeloški pasijon obravnavamo v skladu z ustreznimi podlagami in smernicami. Irena Gajser, ARMA CHRISTI, mešana tehnika na platnu, 180 x 130 cm, 2019. »z modrino je slikarka vzpostavila duhovno atmosfero. oblikovno poenosta­vljene slikarske intervencije, ki vkljucujejo tako barvne sledi kot strukturne na­glase, pa so tisti fragmenti, ki na slikovnih površinah dodatno ilustrirajo zgodbo kristusovega trpljenja,« je o križu zapisala anamarija stibilj šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kriticarka. foto alojzij pavel florjancic. dr. urška florjancic PASIJONSKI vEcER 2020 v STARI LOKI, KI gA NI bILO Klariški spev vecni ljubezni Vesoljstva Kralj, kaj Ti za nas si storil!? Ti vecna Luc od Lúci si, Bog pravi, pa si kot Clovek – Suženj se pokóril za naše odrešenje vsej Postavi; Ocetovi si volji odgovoril in prek trpljenja šel si k rajski slavi. O Kristus, v šolo nas trpljenja vzemi, prenovi nas, v ljubezni srca vnemi! (verz iz speva s. m. katarine ambrož, opatinje klaris v nazarjah, velika noc 2019) V postnem casu leta gospodovega 2020 smo že deveto leto zapored nacrtovali glasbeno-literarni recital s pasijonsko tematiko. Te dogodke tradicionalno imenuje-mo pasijonski veceri v stari loki in jih že vrsto let izvajamo pod okriljem dnevov škofjeloškega pasijona (zapise o vseh vecerih najdete v prejšnjih številkah Pasijon­skih doneskov in na spletni strani župnije stara loka, v arhivu). dogodek naj bi se zgodil na petkov vecer, 27. marca 2020. prvic od leta 2012, ko smo z veceri zaceli, ga nismo mogli izvesti, ker se je v zacetku marca zaradi izbruha pandemije covida-19 življenje skoraj ustavilo. pravzaprav v novih okolišcinah še vedno doživljamo pravi pasijon v našem vsakdanjem življenju in po vsem svetu. V nacrtu smo imeli recital poezije s. m. katarine ambrož, opatinje samostana v nazarjah, z naslovom Klariški spev vecni ljubezni, ki bi bil posvecen redovniški ka­rizmi. Vecer bi zaceli z dvema vstopnima pesmima z zgošcenke Ne bojte se!, ki so jo l. 2010 posnele sestre klarise v samostanu brezmadežne v nazarjah: Molimo Te (sv. francišek) in Gospod Jezus (sv. janez pavel ii.), koral. med recitalom speva, ki bi ga interpretirala s. meta potocnik, osu, bi prepevale sestre uršulinke iz samostana pri svetem duhu in br. jožko smukavec, ofmcap, s kitaro, iz kapucinskega samostana v škofji loki. likovno podobo pasijonskega vecera, ki bi se že tradicionalno odvijal v prostorih nekdanje dekanije ob farni cerkvi sv. jurija v stari loki, bi dopolnil arma christi mariborske slikarke irene gajser. spev je bil v celoti objavljen v lanski številki Pasijonskih doneskov. Temelj klariške poezije v osebi s. m. katarine ambrož, osc, iz nazarij je sveto pismo in na njegovi podlagi kršcanska, precizneje, katoliška veroizpoved. s. m. kata­rina že vrsto let piše praznicna duhovna vošcila, ki vsako leto za božic in veliko noc v imenu vseh treh slovenskih klariških samostanov prihajajo med ljudi. njene božicne in velikonocne katehetske meditacije obišcejo dete v jaslih, socustvujejo s trpecim kristusom in se iztecejo v cešcenje evharistije, vedno z jezusovo materjo marijo. V zborniku Odsev luci, ki je leta 2019 izšel ob 40-letnici oživitve klarine karizme v slo­veniji, je marija stanonik zapisala, da pesniško ustvarjanje s. m. katarine iz nazarij lepo povzamejo misli bl. škofa antona martina slomška: »bog je za nas storil tri cu­deže neskoncne ljubezni in usmiljenja, ki jih nikoli ne moremo dovolj premišljevati in slaviti. Tri cudeže neizrecene božje ljubezni do ljudi, nad katerimi strmita nebo in zemlja. cudež v jaslicah, na križu in na oltarju. Velik in nerazumljiv je prvi cudež njegove ljubezni v jaslih, ko je za nas ljudi postal clovek. Vecji je drugi cudež njegove smrti, ko je za nas umrl na križu. najvecji cudež njegove ljubezni je tretji: njegova resnicna navzocnost v najsvetejšem zakramentu oltarja. bratje! ali cutite ta trikratni cudež jezusove skrivnostne ljubezni v zakramentu oltarja?« prav v casu, ko smo morali odpovedati recital in tudi k svetim mašam nismo mogli prihajati v cerkev, so desetko rožnega venca pred vsakodnevno sveto mašo na radiu ognjišce in litanije oz. molitve po maši molile prav sestre klarise iz nazarij, pod vodstvom s. katarine! Tako smo bili vseeno povezani z njimi, ceprav je bog poskrbel za drugacen nacin. za sceno koronsko odpovedanega pasijonskega vecera 2020 v stari loki je bil predviden pasijonski križ mariborske diplomirane slikarke in magistrice umetnosti irene gajser. arma christi irene gajser je nastal na 6. simpoziju zaplana, ki je pote­kal od 29. do 31. avgusta 2019 v domu bratstva na zaplani. pobudnika simpozija sta polona in štefan skledar. ko sta se februarja 2020 na Vrhniki mudila zakonca Temelj, naša pasijonska romarja, ju je pot zanesla tudi v galerijo cankarjevega doma na Vrh­niki, kjer sta na skupinski razstavi del s simpozija zaplana 2019 opazila omenjen pa-sijonski križ in france mi je pisal: »mariborska slikarka irena gajser ima razstavljen odlicen križ, ki bi bil idealen za sceno za vaš pasijonski vecer v nekdanji dekaniji.« irena gajser je diplomirala na Visoki šoli za risanje in slikanje v ljubljani in na isti šoli zakljucila tudi magistrski študij. za seboj ima vec kot 25 samostojnih avtorskih in vec kot 90 skupinskih razstav doma in v tujini. sodeluje na številnih slikarskih ko­lonijah doma in v tujini. Veliko del je podarila tudi v dobrodelne namene. po izboru strokovne žirije je nagrajenka dlum za leto 2014. Živi in ustvarja v mariboru. V svoji magistrski nalogi se je ukvarjala s simboliko in med simboli je tudi križ, ki je hkrati mocan kršcanski simbol. sama pravi, da kadar je klima na simpoziju kršcan­sko duhovna, se intuitivno odloci za kreacijo križa. pasijonske vecere v stari loki že vrsto let pripravljamo v sodelovanju Župnijskega zavoda sv. jurija stara loka in kulturno-zgodovinskega društva lonka stara loka. Tudi dogodek, ki ga ni bilo, nas je na svoj nacin povezal s sestrami klarisami, da smo se združili v molitvi za rešitev naše domovine in vsega sveta iz primeža koronske pandemije. bog ima vedno nacrt za nas in nikoli nas ne pusti samih! ana florjancic Stara Loka, knjiga in paSijon kulturno zgodovinsko društvo lonka stara loka že nekaj let v casu prazno­vanja rožnovenske oz. žegnanjske nedelje (prva oktobrska nedelja) na starolo­škem trgu, v najstarejšem delu škofje loke, pripravi dogodek semenj na fari, ki poteka v sklopu dnevov evropske kulturne dedišcine. V duhu spoštovanja starih obicajev se je društvo odlocilo, da ta tradicionalen obicaj – pred 2. svetovno voj-no še živ, po vojni pa pozabljen – znova oživi. od leta 2019 društvo v okviru sejma pripravi tudi zanimive fotografske raz-stave, z namenom tako domacinom kot tudi ostalim obiskovalcem sejma prika­zati bogastvo kulturne dedišcine. prvo fotografsko razstavo smo naslovili Staro­loško miklavževanje nekoc in danes. na vec plakatih smo predstavili podobe tega obicaja skozi nekaj desetletij 20. in 21. stoletja – od 30. let prejšnjega stoletja, ko se je že napovedovala 2. svetovna vojna, do današnjih dni. kasneje so bili plakati postavljeni na ogled tudi v sokolskem domu. razstava je pri obiskovalcih vzbu­dila veliko zanimanja. konec leta smo fotografsko gradivo predstavili v knjižici z naslovom Starološko miklavževanje. V letu 2020 semnja na fari zaradi pandemije covida-19 ni bilo, zato smo se odlocili pripraviti samo fotografsko razstavo na plakatih, in sicer na temo Stara Loka, knjiga in pasijon. pobudo za to tematiko smo našli v praznovanju 300-le­tnice škofjeloškega pasijona v letu 2021. na petih plakatih smo predstavili sode­lovanje starolocanov v škofjeloškem pasijonu, pasijonske dogodke v stari loki, knjige iz starološke župnijske knjižnice s pasijonsko tematiko in pasijonske mo­tive iz Veiderjeve zbirke nabožnih podobic. V nadaljevanju predstavljamo vsebino plakatov z razstave. paSijon beseda pasijon (lat. passio) pomeni trpljenje (tudi strast, v pomenu navdušenja), v kršcanstvu pa jezusovo trpljenje in trpljenje mucencev. Vsebina pasijona je odre­šenjska, srž kršcanske vere je zajeta prav v njem. kot igrani prikaz seže od zadnje vecerje, prek jezusovega trpljenja, križanja, groba, do vstajenja, vcasih celo do bin-košti. ob pasijonski igri ljudje doživljamo mocna custva, zgroženost, pretresenost, socutnost, usmiljenje, kesanje, mocno nas prevzame v duhovnem smislu in nam ob božjem grobu, v slutnji jezusovega vstajenja, nudi neke vrste katarzo in vzbuja novo upanje. ko govorimo o pasijonu kot gledališki uprizoritvi, obicajno mislimo na pasijonsko igro, vkljucno s procesijsko izvedbo, kakršna je tudi škofjeloška. škofja loka se ponaša z imenitnim škofjeloškim pasijonom patra romualda štandreškega, ki ga tradicionalno umešcamo v letu 1721. uprizarjali so ga do leta 1767, prepovedal oz. ukinil ga je naslednje leto karel mihael grof attems, goriški nadškof. V diariju, tj. bogoslužnem redu starološkega župnika leopolda kalina iz leta 1777, je tako na veliki petek zapisana beseda »procesija« že precrtana, se pravi, da je takrat dejansko niso vec izvajali. izraz škofjeloški pasijon sta v letih 1936 in 1937 prva zacela uporabljati Tine debeljak in france planina, in sicer ob debelja­kovi uprizoritvi škofjeloške pasijonske procesije. V gledališki stroki se ime škofje­loški pasijon uveljavi šele s francetom koblarjem leta 1972. naslednjo uprizoritev leta 1999, integralno obsegajoco dvajset prizorov, je pripravil in režiral mladi sel-can marjan kokalj. Tedaj smo škofjeloški pasijon prvic spremljali v vsej njegovi velicini. naslednje uprizoritve so si sledile v letih 2000, 2009 in 2015, pod režijskim vodstvom boruta gartnerja in milana goloba. nova uprizoritev je bila nacrtovana v letu 2021, a so jo zaradi razmer s pandemijo covida-19 že prestavili na leto 2022. StaroLocani v ŠkofjeLoŠkeM paSijonu s škofjeloškim pasijonom je bila stara loka povezana že od njegovih zacetkov. V pismu neznanega voditelja loške procesije (1713) lahko jasno razberemo, da je bila stara loka z okoliškimi vasmi in kraji, ki so spadali pod to faro, nosilen steber teda­njih uprizoritev, saj jim je bila zaupana kar polovica podob v procesiji. To kaže, da je imela stara loka pomembno vlogo pri pasijonskem udejstvovanju tudi v duhovnem pogledu. pri koblarju zasledimo zanimivo omembo, da je grof karl strahl med svo­jimi gledališkimi artikli hranil celo nekatere predmete, ki so jih nekoc uporabljali pri izvedbi škofjeloškega pasijona. Žal je vse unicil medvojni požig starološkega prosvetnega doma, kjer so hranili kulise in tekste ter ostale gledališke rekvizite. duh pasijona je še vedno živ v zavesti starolocanov, kar dokazuje njihovo so-delovanje pri sodobnih uprizoritvah. posamezniki in skupine sodelujejo pri vseh izvedbah od leta 1999 dalje. pri zadnji uprizoritvi (2015) so starolocani sodelovali v prizorih Mesarski ceh, Glej, clovek (pilat), Križev pot (angel), Mati sedem žalosti (kupido), Skrinja zaveze (zbor duš), oblikovali pa so tudi castno ceto grenadirjev v 19. podobi. paSijonSki dogodki v Stari Loki kulturno-zgodovinsko društvo lonka stara loka in Župnijski zavod sv. jurija stara loka sta bila pobudnika razlicnih razstav s pasijonsko tematiko v domu na fari in pasijonskih vecerov, ki se kot scensko-glasbeni recitali od leta 2012 dalje odvijajo v prostorih nekdanje dekanije ob starološki farni cerkvi. Fotografsko razstavo na temo Stara Loka, knjiga in pasijon sta zasnovala Ana in Pavel Florjancic, oblikovanje plakatov smo zaupali Jožetu Šenku, natisnila jih je Tiskarna Fara. Zaradi pandemije covid-19 je bil odpovedan Semenj na Fari, s tem tudi fotografska razstava na prostem, zato so bili plakati v zacetku oktobra, v casu DEKD 2020, razstavljeni v Sokolskem domu. razstave v domu na Fari 2005 – razstava pasijon po Vincencu, 20 tolcenih reliefov v bakru o kristuso­ vem trpljenju, avtor Vinko mohorcic 2006 – razstava kristusova oblicja, kipar stane jarm2007 – škofjeloški pasijon, razstava panojev s prizori pasijona2008 – predstavitev publikacije škofjeloški pasijon 2008 in fotografska razstava poljanski pasijon izidorja jesenka2009 – škofjeloški pasijon, razstava fotografij petra pokorna Pasijonski veceri v Stari loki 2012 – Pasijon ubogih, avtor andrej capuder 2013 – Križev pot, avtor dane zajc 2014 – Pasijonska pesnitev Jurija Dalmatina 2015 – Pasijon inu smert Nashiga Gospuda Iesusa Christusa, pasijonski sonetni venec, avtor matej krevs 2016 – Preddverje skrivnosti druge kreposti, avtor charles peguy; Križu pot, av- tor Tomaž hostnik 2017 – Pot na Kalvarijo, avtorica denise levertov 2018 – Upanje v tretji dan, avtor otmar crnilogar 2019 – Vita dolorosa, avtor gregor cušin 2020 – Klariški spev vecni ljubezni, recital poezije s. m. katarine ambrož, osc (vecer ni bil izveden zaradi razmer s pandemijo covida-19) paSijon in StaroLoŠka župnijSka knjižnica med nekaj manj kot 12.000 knjigami, kolikor jih sedaj šteje starološka žu­pnijska knjižnica dr. janeza Veiderja, je kar nekaj knjig posvecenih pasijonski tematiki. najdemo jih na dveh mestih, in sicer med knjigami, ki vsebujejo križev pot, ter pri skupini knjig z gledališko tematiko. med najpomembnejšimi deli so: 52 knjig križevih potov, Pasijonski doneski, petnajst letnikov (2006 – 2020), Pa-sijonski almanah (letniki 2017, 2018, 2019), znanstvenokriticna izdaja Oce Romu­ald Škofjeloški pasijon, ur. matija ogrin (2009), reprezentancna fotografska mo-nografija Škofjeloški pasijon 2009 (2014), Škofjeloški pasijon: preprosta foneticna transkripcija, zbirka kondor (1987), Škofja Loka: cas pasijona (katalog razstave, 2008), O pasijonskih igrah in procesijah na Slovenskem, diplomsko delo roberta podgorška ofm cap (1967), Kapelski pasijon, ur. erich prunch in matija ogrin (2016), Pasijon: dramaturška priredba Andreja Šusterja Drabosnjaka (1990), Price trpljenja Gospodovega: sedem evangeljskih legend, avtor giovanni papini (1940). Plakati Stara Loka, knjiga in pasijon. knjižnica hrani še vec drugih publikacij, povezanih s pasijonsko tematiko, med njimi so graficna mapa Albertina iz l. 1921, stari misali z graficnimi ilustra­cijami pasijonskih motivov od l. 1635 dalje, sveta pisma, molitveniki, likovne monografije, Loški razgledi 46 (1999) … iz zBirke naBožnih podoBic dr. janeza veiderja dr. janez Veider je bil pred 2. svetovno vojno (1931–1936) kaplan v stari loki, od leta 1955, po prihodu iz zapora, kot župni upravitelj pa je bil tukaj do leta 1963. bil je tudi umetnostni zgodovinar, ljubitelj cerkvene umetnosti in zbiralec umetniških predmetov. med drugim je imel bogato zbirko nabožnih podobic. najvecji del te zbirke hranijo od leta 1964 v ljubljanskem semenišcu (6.652 pri­merkov), manjši del (1.043 primerkov, najdenih v pisni zapušcini v starološkem župnišcu) hranimo v stari loki. V letu 2011 smo zbirko v semenišcu podrobneje pregledali in fotografirali, med motivi smo našli precej podobic s pasijonsko tematiko (križev pot, arma christi, križani jezus, trpeci jezus itd.), ki smo jih predstavili na enem od plakatov. Plakati Stara Loka, knjiga in pasijon. mag. aleksander iglicar oBiSk joSefa Langa, predSednika europaSSiona, v Škofji Loki od 16. do 19. septembra 2020 je bil v sloveniji na obisku josef lang, predse­dnik združenja europassion, ki povezuje vec kot 80 evropskih pasijonskih mest in krajev iz 16 držav. obisk je v sodelovanju z obcino Železniki, ki je leta 2020 v okviru programa evropa za državljane pridobila evropska sredstva za izvedbo mednarodnega srecanja, pripravilo gibanje pasijonski veter, ki povezuje sloven-ske pasijonce. glavna organizatorka obiska je bila mag. andreja ravnihar me-gušar, koordinatorka gibanja pasijonski veter, clanica skupine za mednarodno sodelovanje obcine Železniki in clanica razširjenega predsedstva združenja eu­ropassion. kljub omejitvam zaradi pandemije covid-19 se je josef lang odlocil, da sku­paj s soprogo heidi obišce slovenijo. V casu njegovega obiska je bilo vec srecanj, in sicer v kapucinskem samostanu škofja loka, v obcinah Železniki in škofja loka ter na ministrstvu za kulturo rs. josef lang se je srecal tudi s škofjeloškimi pasijonci. oBiSk pri Bratih kapucinih v Škofji Loki prvi vecer obiska sta bila josef lang in žena heidi gosta bratov kapucinov v kapucinskem samostanu škofja loka, kjer je tudi sedež pasijonskega vetra. uvo­doma je br. jožko smukavec, gvardijan loških kapucinov, ob pomoci br. bernarda gostoma predstavil zgodovino kapucinskega samostana in življenje br. romual­da, avtorja besedila škofjeloškega pasijona. pri izjemno okusni in kapucinsko skromni vecerji so se gostom pridružili br. jaro kneževic, režiser škofjeloškega pasijona 2021, borut gartner ter loška pa-sijonca mag. andreja ravnihar megušar in mag. aleksander iglicar, ki sta od leta 2019 clana razširjenega predsedstva združenja europassion. V sprošcenem pogovoru so si udeleženci izmenjali izkušnje in se pogovarjali zlasti o duhovnem sporocilu evropskih pasijonov v sedanjem casu. zanimiv je bil tudi prijateljski pogovor josefa langa, ki je od leta 1990 režiser pasijona v nemškem mestu au­ersmacher, ter boruta gartnerja, režiserja škofjeloškega pasijona v letih 2009 in 2021. Br. Jožko Smukavec, Heidi in Josef Lang, mag. Andreja Megušar, br. Jaro Kneževic in Borut Gartner v obednici Kapucinskega samostana Škofja Loka. Foto mag. Aleksander Iglicar. SREcANJE Z mAg. ANTONOm LUZNARJEm, županoM žeLeznikov naslednji dan je sledilo srecanje z mag. antonom luznarjem, županom ob­cine Železniki. po razgovoru v obcinskih prostorih so si gostje skupaj z njim ogledali staro jedro ob plavžu, muzej in dedišcino klekljanja. zanimivo je, da tako pri škofjeloškem pasijonu kot pri klekljanju sodelujejo številni prostovoljci iz obcine Železniki, obe enoti pa sta vpisani na prestižni unescov seznam ne­snovne kulturne dedišcine cloveštva. Župan Železnikov mag. Anton Luznar in Josef Lang. Foto mag. Andreja Megušar. SREcANJE S TINETOm RADINJO, županoM Škofje Loke V nadaljevanju dneva je zakonca lang na delovnem kosilu v gostilni pri bo­štjanu na križni gori gostil Tine radinja, župan obcine škofja loka. ob uprizo­ritvi škofjeloškega pasijona 2021 naj bi škofja loka namrec gostila redno letno srecanje clanic združenja europassion, ki se ga obicajno udeleži okrog 200 pa-sijoncev iz vec kot 60 evropskih pasijonskih mest. škofjeloški pasijonci so kan­didaturo za gostitev letnega srecanje europassiona leta 2021, ob praznovanju 300-letnice zapisa pasijonskega besedila, podali že leta 2010. obcina škofja loka je namrec clanica europassiona od leta 2008, leta 2018 pa je clan postalo tudi gibanje pasijonski veter. na kosilu so bili navzoci še mag. miha ješe, sovodja organizacijske skupine za pripravo srecanja europassion, jakob Vrhovec, vodja organizacije škofjeloški pasijon 2021, ter loška pasijonca mag. andreja ravnihar megušar in mag. aleksander iglicar, ki je prav tako sovodja organizacijske sku-pine za pripravo srecanja europassion leta 2021 v škofji loki. osnovni namen druženja je bil pogovor o pripravah na letno srecanje 2021 v škofji loki. Vsi navzoci so se strinjali, da v primeru, ce škofjeloškega pasijona zaradi omejitev z epidemijo ne bo možno uprizoriti, tudi ne bo smiselno orga­nizirano srecanje združenja europassion. ogled pasijona je namrec na vsakem letnem srecanju europassiona eden od kljucnih gradnikov srecanja in druženja evropskih pasijoncev. Mag. Andreja Megušar, Heidi Lang, župan Škofje Loke Tine Radinja, Jakob Vrhovec, Josef Lang, mag. Miha Ješe in mag. Aleksander Iglicar pred Gostilno pri Boštjanu na Križni gori. Foto Boštjan Bernik. Srecanje na MiniStrStvu za kuLturo zadnji dan obiska je bil namenjen srecanju z dr. ignacijo fridl jarc, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo rs. prisotna je bila tudi dr. jelka pirkovic, vodja direktorata za kulturno dedišcino. poleg josefa langa in njegove soproge sta se srecanja udeležila še mag. andreja ravnihar megušar in mag. aleksan­der iglicar. dr. fridl jarcevo je zelo zanimal organizacijski sistem združevanja in povezovanja pasijonskih mest in pasijonov na evropski ravni ter možnosti za izvedbo pasijonov glede na zdravstvene razmere. še posebej se je zanimala za vizijo združenja pasijoncev na slovenski ravni, saj ta predstavlja pomembno pot pri prepoznavanju slovenije in njene pasijonske dedišcine na evropski ravni. ministrstvo za kulturo bo podprlo takšna prizadevanja, še posebej, ker je škofje­loški pasijon že uvršcen na unescov seznam, pridružujejo pa se mu tudi skupine iz drugih slovenskih pasijonskih mest. hkrati povezovanje slovenskih pasijoncev pomeni tudi priložnost za poudarjanje duhovnih vrednot, ki jih prinašajo pasi­joni. Mag. Aleksander Iglicar, dr. Jelka Pirkovic, dr. Ignacija Fridl Jarc, Josef in Heidi Lang in mag. Andreja Ravnihar Megušar pred Ministrstvom za kulturo. Foto sodelavec MK. Srecanje z LoŠkiMi paSijonci ob zakljucku obiska se je josef lang srecal tudi s pasijonci in organizatorji škofjeloškega pasijona. ogledal si je prostore nekdanjega uršulinskega samosta­na v škofji loki, ki naj bi postal središce pasijonskih dogajanj na loškem. josef lang se je zacudil nad obsežnostjo prostorov, ki pa so zaradi dolgoletne neupo­rabe potrebni temeljite obnove. menil je, da so prostori preobsežni zgolj za po­trebe pasijona. Vsebinske rešitve je treba poiskati širše, tako v loškem in sloven-skem prostoru, morda tudi v mednarodnem kulturnem in družbenem okolju. Srecanje z loškimi pasijonci v opušcenem nunskem samostanu: Jožica Žnidaršic, Josef in Heidi Lang, mag. Andreja Ravnihar Megušar, Neža Karlin, Agata Pavlovec in Tomaž Paulus. Foto mag. Aleksander Iglicar. Br. Joško Smukavec pri podpisovanju na steno pasijonske sobe. Foto mag. Aleksander Iglicar. mag. aleksander iglicar uSoda (prve) paSijonSke SoBe v Škofji Loki po uprizoritvi škofjeloškega pasijona v letu 2009 si nas je kar nekaj pasijoncev zelo prizadevalo, da bi v vmesnem casu do naslednje uprizoritve (leta 2015) loška pasijonska skupnost ostala živa in živahna, z aktivnimi povezavami ter rednimi srecevanji na razlicnih pasijonskih dogodkih. novemu županu mag. mihu ješetu (izvoljen je bil oktobra 2010) smo predlagali, da obcina škofja loka imenuje skrbnika pasijonskih aktivnosti, ki bo ljubiteljske pasijonske skupine in pasijon­ce povezoval z obcinskimi sodelavci, loškim turizmom, kulturnimi in drugimi društvi, igralskimi skupinami in vsemi ostalimi dejavniki loškega pasijonskega dogajanja. predlagali smo, da bi izbrana oseba povezovanje izvajala v okviru službenega casa, torej bi morala biti ali sodelavec obcine ali razvojne agencije sora. To poslanstvo je nekaj casa (bolj ali manj samoiniciativno) izvajala mag. andreja ravnihar megušar, ki je na obcini skrbela za mednarodno sodelovanje, a jo je novi župan ješe kmalu umaknil iz vseh pasijonskih dogajanj. Župan našemu predlogu ni prisluhnil in priprave na uprizoritev škofjeloške­ga pasijona 2015 so se zacele prakticno od zacetka, tako z organizacijskega kot tudi drugih vidikov. V tem casu so me predstavniki loških kulturnih društev iz­brali za clana sveta javnega zavoda za kulturo, prek katerega se je organizacijsko in financno izvajala uprizoritev pasijona. Tako sem spoznal, da vodja organizaci­je matej mohoric peternelj od predhodnikov ni prevzel urejenega arhiva, imen, podatkov in vseh drugih potrebnih informacij. cudil sem se, kako je to mogoce, saj je vendarle šlo že za cetrto uprizoritev škofjeloškega pasijona v sodobnem casu (po uprizoritvah v letih 1999, 2000 in 2009). uprizoritev škofjeloškega pasijona 2015 je v režiji milana goloba dobro uspe-la. pri svojem delu je izhajal iz nekoliko drugacnih izhodišc, kakor njegov pred­hodnik borut gartner, predvsem pri sodelovanju s pasijonskimi igralci, drugimi sodelujocimi in širšo pasijonsko skupnostjo. kot clan sveta zavoda za kulturo sem si zelo prizadeval, da glavni sodelavci pri organizaciji pustijo urejen arhiv, a pojavil se je problem, komu naj ga sploh predajo. poslovanje zavoda za kulturo je bilo leta 2017 ustavljeno in zavod je bil tudi formalno ukinjen. loška pasijonska skupnost si je ponovno prizadevala, da obcina škofja loka, kot glavna nosilka vsakokratne uprizoritve, imenuje skrbnika pasijona, a se žal to spet ni zgodilo. Župan ješe je februarja 2016 na srecanje povabil številne pred­stavnike pasijonskega dogajanja. glavni povod za srecanje so bili zapleti pri vsa­koletni pripravi dnevov škofjeloškega pasijona; posamezne dogodke pripravlja­jo društva (muzejsko društvo škofja loka, kulturno-zgodovinsko društvo lon­ka, prosvetno društvo sotocje …), povezovanje in pripravo celotnega programa pa je praviloma prevzel sodelavec na obcini. Župan je za to delo imenoval novo sodelavko katjo štucin, ki se je dela lotila z vso energijo, a žal ni imela nobenih pasijonskih izkušenj ali stika s pasijonci, kar bi njeno delo zelo olajšalo. na srecanju se je tudi izkazalo, da so nekateri udeleženci v razpravi omenjali vsebine in dogajanja, kot da bi pasijon uprizarjali prvic. zelo jasno se je pokazalo pomanjkanje kontinuitete in nadgradnje znanja na osnovi preteklih izkušenj. V ospredje je vse bolj prihajalo tudi ozavešcanje, da je za prepoznavnost škofjelo­škega pasijona, kot najvecjega loškega kulturnega in duhovnega bisera v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, treba narediti tudi ustrezne strokovne korake na podrocju trženja in turizma. na srecanju so vsi prisotni podprli predlog, da moramo v mestnem središcu škofje loke poiskati primeren prostor za »pasijonsko sobo«; to bo prostor srece­vanj loških pasijoncev in hkrati prostor za približevanje pasijonskega sporocila vsem obiskovalcem škofje loke. Župan je pobudo sprejel in omenil, da aktiv­nosti v tej smeri že potekajo. Tovrstna razmišljanja so bila še dodatno spodbu­jena tudi z aktivnim prizadevanjem celotne loške pasijonske skupnosti za vpis škofjeloškega pasijona na unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. prve zamisli so se oblikovale že leta 2008, dodatni vzgon pa je nastopil po juliju 2012, ko je slovenska vlada škofjeloški pasijon razglasila za umetnino državnega pomena, kar je formalni predpogoj za predložitev vloge na unesco. Vloga je bila s pomocjo sodelavcev ministrstva za kulturo in slovenske­ga etnografskega muzeja vložena marca 2013, glavni pripravljavec besedila je bil mag. jože štukl, sodelavec loškega muzeja. pred zasedanjem unesca, novembra 2014 v parizu, je strokovna komisija izpostavila nekatere pomanjkljivosti vloge, ki je bila zaradi tega umaknjena. jože štukl je s širokim krogom sodelavcev pri­pravil dopolnitev vloge, ki je bila ponovno vložena marca 2015, in 1. decembra 2016 je bil škofjeloški pasijon na zasedanju unesca v adis abebi (etiopija) kot prvi slovenski element vpisan na prestižni unescov seznam. poleti in jeseni 2016 so se obcinske aktivnosti za pridobitev primernega pro-stora intenzivno nadaljevale. osebno sem županu veckrat omenil, da mora za pasijonske aktivnosti in pasijonsko sobo skrbeti nekdo v okviru svojega službe­nega casa na obcini ali loškem turizmu in da ni pametno, da to skrb prevzame eno od društev. obseg aktivnosti je namrec praviloma preobsežen za prostovolj-no društvo, kar lahko okrni njegovo kakovost in razvejanost. Župan mnenja ni upošteval, rešitev je iskal v sodelovanju s Turisticnim društvom škofja loka (v nadaljevanju: Td), ki je imelo svojo pisarno in trgovino v mestnem središcu v kašmanovi hiši (mestni trg 7). med drugimi možnostmi se je kot primeren prostor za pasijonsko sobo, in hkra-ti za Td, izkazal izpraznjen del v Thalerjevi hiši ob vstopu na mestni trg (mestni trg 42). sodelavec Td marko pleško nad selitvijo ni bil navdušen, saj je menil, da bo vplivala na zmanjšanje števila turistov, ki pridejo v prostore Td, in posledicno na zmanjšanje prodaje spominkov in drugih predmetov, kar je glavni vir njihovih prihodkov. po pogovorih z lastnico, ki so bili dokaj naporni, je prišlo do dogovora, s katerim se je strinjalo tudi vodstvo Td, ki mu je predsedovala monika Tavcar. V Thalerjevi hiši sta dva prostora. V prvem ob vstopu z ulice so uredili pa-sijonsko sobo, v drugem pa prostore za Td. sredstva za pripravo obeh prosto­rov je zagotovila obcina škofja loka: 11.834 eur za projekte in 31.067 eur za obrtniška dela in opremo, mesecna najemnina je znašala 930 eur.209 podobo in opremo pasijonske sobe so zasnovali sodelavci studia miklavc, ki skrbi za celo­stno podobo škofjeloškega pasijona. stene so bile v crni barvi, na tleh graficni ze­mljevid škofje loke, na stropu posebna luc, na stenah pa je bil predviden prostor za podpise vseh sodelujocih na dosedanjih uprizoritvah škofjeloškega pasijona. odlicna zamisel, ki je v zacetku dobro zaživela, saj so se podpisi pasijoncev hitro nabirali, a se je žal tudi hitro ustavila, kar je bil verjetno tudi odraz nedelovanja loške pasijonske skupnosti. pasijonska soba je bila v okviru dnevov škofjeloškega pasijona 2018 slovesno odprta 23. marca 2018. Župan mag. miha ješe je zaslu­žnim posameznikom podelil zahvale za sodelovanje pri vpisu škofjeloškega pasi­jona na unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. V dejavnosti za pripravo pasijonske sobe in njeno odprtje se je jeseni 2017 dejavno vkljucila agata pavlovec, tedaj zunanja sodelavka obcine, ki jo je župan imenoval za skrbnico škofjeloškega pasijona. nezadovoljstvo zaradi nedelovanja pasijonske skupnosti je privedlo do usta­novitve gibanja pasijonski veter, njegov namen je združevati in povezovati loške in slovenske pasijonce. sedež gibanja je v kapucinskem samostanu škofja loka, saj so bratje kapucini z leti spoznali, da se morajo bolj dejavno vkljuciti v pasi­jonsko življenje in duhovno spremljanje pasijoncev. dodatna spodbuda zanje je bil tudi vpis kapucinskega samostana škofja loka kot nosilca duhovne dedišcine škofjeloškega pasijona v slovenski register nesnovne dedišcine, ki je bil izveden julija 2018. uvodno srecanje pasijonskega vetra je bilo spomladi 2017. na njem so se zbrali bratje kapucini ter predstavniki loške pasijonske skupnosti. duhovni vodja gibanja je br. jaro kneževic, skrbnica pa andreja ravnihar megušar; v ožji skupini so še pasijonci iz preddvora, ribnice in štepanje vasi v ljubljani. o delo­ 209 podatke o stroških je posredoval rok primožic, vodja podrocja za družbene dejavnosti na obci­ni Škofja loka. vanju pasijonskega vetra lahko bralci Pasijonskih doneskov berete v prispevkih, ki so bili objavljeni v predhodnih številkah. po vzpostavitvi pasijonske sobe se je kmalu izkazalo, da nima »prave vsebine in življenja«. loška pasijonska skupnost ni bila povezana in dejavna, mnoge tu­riste je neprivlacna temna barva sobe odvracala od ogleda. To se je posledicno kmalu pokazalo tudi pri zmanjšanju prodaje Td, ki je zašlo v financne težave. V letu 2018 je obcina v okviru razpisa za sofinanciranje promocijske in izobra­ževalne dejavnosti v podporo promociji škofjeloškega pasijona v letih 2018 in 2019 Td namenila 18.000 eur letno,210 kar pa ni zadostovalo za rešitev njegovih financnih težav, saj je Td sredi leta 2019 prenehalo delovati. skrbništvo prostorov je prevzela razvojna agencija sora, ki je vanje namestila Turisticno informacijsko tocko, ki je z delom zacela junija 2019. izkušnje so po­kazale, da ni primerno, da so prostori za turiste zadaj, za pasijonsko sobo. zato je bila pasijonska soba po le dobrem letu delovanja odstranjena, oprema razgrajena in uskladišcena v drugem prostoru. informacijsko središce za turiste je zaživelo, pasijonske sobe pa ni bilo vec. V zacetku poletja 2019 je zacel delovati jakob Vrhovec, projektni vodja upri­zoritve škofjeloškega pasijona 2021, ki ima delovne prostore blizu sedeža obcine na mestnem trgu 15, v kateri je bila pasijonska pisarna ob uprizoritvi škofjelo­škega pasijona 2015. V okviru svojih dejavnosti je jakob Vrhovec predvidel tudi ponovno vzpostavitev pasijonske sobe. na njegovo pobudo je obcina vstopila v evropski projekt ThemaTic, v okviru katerega bo s pomocjo evropskih sred­stev postavljena in urejena nova pasijonska soba. V okviru tega projekta je bil v letu 2019 pripravljen nov nacrt ureditve pasijonske sobe; zanj je obcina placala 1.800 eur, v letu 2020 pa je bilo za namene ureditve pasijonske sobe namenje­nih nekaj manj kot 4.000 eur. zaradi pandemije covid-19 je bila oktobra 2020 uprizoritev škofjeloškega pa-sijona 2021 prestavljena na leto 2022, kar je seveda upocasnilo tudi pripravo pa-sijonske sobe. decembra 2020 se je pokazala možnost, da bi obcina škofja loka kupila prostore v pritlicju zgradbe na cankarjevem trgu 17, kjer bi bili na domi­nantni lokaciji turisticno-informacijska tocka ter pasijonska soba, kar bi omogo-cala živo delovanje loške pasijonske skupnosti in promocijo vrednot škofjeloške­ga pasijona vsem obiskovalcem škofje loke. odlocitev o nakupu bi dolgorocno znižala stroške delovanja pasijonske sobe, o možnostih njene uresnicitve pa bo pokazal prihodnji cas. Želja mnogih je, da se nacrti uresnicijo, saj bi škofja loka tako koncno pridobila primeren vecnamenski pasijonski prostor, ki ga škofjeloški pasijon, kot najvecji loški kulturni in duhovni biser, nedvomno zasluži. 210 v letu 2019 je TD zaradi zaustavitve poslovanja porabilo le 9.000 eUr sredstev iz razpisa. dr. edvard kovac poizkuS uMetniŠke uprizoritve trpLjenja oB ŠkofjeLoŠkeM paSijonu v preŠernoveM gLedaLiŠcu v kranju francoski gledališki in filmski kritiki pravijo, da se velikih tem sme lotiti le ve­lik umetnik. Tako že na zacetku ob kranjski gledališki uprizoritvi škofjeloškega pasijona nastane vprašanje, ali je jernej lorenci dovolj velik režiser, da se je lahko lotil uprizoritve starodavnega liturgicnega besedila, ki je danes prek unescapriznan kot svetovna kulturna dedišcina. najbrž se je tega dobro zavedal tudi režiser, zato se je odlocil, da bo na oder postavil le en vidik pasijona, to je trplje­nje sámo. Vendar se je tega vprašanja lotil bolj v luci svetovnih mitov trpljenja in arhetipov stisk. s tem pa se je odrekel svojstvenemu kršcanskemu pojmovanju trpljenja, to je svetlobi odrešenja, kar pa zgodovinski škofjeloški pasijon vseka­kor je. zato bi se temu nesporazumu lahko izognil, ce bi svoji pogumni umetni­ški postavitvi dal drug naslov, npr. po navdihu besedil škofjeloškega pasijona. ko enkrat sprejmemo, da ne gre za pravi škofjeloški pasijon, lahko zacne-mo gledati predstavo kot zanimivo umetniško iskanje in uprizarjanje najglobljih stisk cloveka, ki se poslužuje tudi biblicne metaforike in besedila kapucinskega patra romualda. besedilo dobi vlogo zbora iz grške tragedije, ki opazuje dogod­ke na zemlji in jih komentira, ali pa je odmev iz nekega drugega sveta, ki bi naj pomagalo razumeti scene greha, zla in trpljenja. prav to vlogo zborovskega reci­tativa iz klasicne tragedije opazimo v zacetkih lorencijeve dramaturške zasnove, ko igralci preko stojal za glasbene partiture berejo izseke besedila škofjeloškega pasijona. moramo reci, da to naredijo na zelo spoštljiv nacin, posebno recitacija darje reichman je obcutena. Vlogo zbora še bolj poudari resnicno predvajanje zborovskega petja postne pesmi oljsko goro…, ki razkrije vso svojo dramatic­nost, ko se s samostojnim petjem oglasi otroški glas, saj je trpljenje otroka naj­težje doumljivo. dramaturška zasnova na piedestalu najprej izpostavi podobi adama in eve ter zvocno opozori na izgubo raja. cetudi ju mora ob tej tragediji cloveštva rež­iser razgaliti, to stori na spoštljiv nacin, kot so to delali kiparji na proceljih sre­dnjeveških katedral. potem pa pride do zanimive zamisli, da se tako adam kot eva preobrazi­ta v lik kristusa. Ta gledališka zasnova sledi misli apostola pavla, da je kristus, odrešenik, postal drugi adam. kristus prevzame nase trpljenje vsega cloveštva, zato podobe cloveškega trpljenja ne ponazarja samo stari adam, ampak tudi eva. oba potem dvigneta svoji desnici in skupaj predstavljata roki križanega. V igro vstopi tudi angel, ki prek ženske vloge pokaže milino in socutje. glavnina drame je prikazovanje samega trpljenja. pri tem drama išce uprizo­ritve iz zgodovine umetnosti. zato se ustavi pri opisu srhljivih golih taborišcnih teles, ki jih je naslikal svetovno znani slovenski slikar zoran mušic, opisuje tudi slikarske uprizoritve križanja flamskih mojstrov, ki so prav tako znani po prika­zovanju telesnega trpljenja. Toda najvecji poudarek dramaturg matic starina in režiser lorenci dasta prav kretnjam trpljenja in gibom stisk adama in eve, ki so res pretresljivi v iz­vedbi doroteje nadrah in blaža setnikarja. Tisti, ki trpi, tega ne more povedati z besedami. zato jima je režiser prelepil usta. Toda jecanje iz njunih ust vendar prihaja in nihce ga ne more ublažiti. ne zvemo pa, od kod je vzeta zelo nazorna razlaga samih telesni brazd pri bicanju, ki so ga prakticirali rimski vojaki. Tudi ne tega, kdo je podal zelo natan­cen in naturalisticen opis fizioloških sprememb, ki nastopijo ob križanju, od raz­tezanja mišic do zadušitve v krcih smrti. obcutek krutega realizma filma mela gibsona se ponuja kar sam. ob sklepu poslušamo recitativ iz konca škofjeloškega pasijona; to so misli Tomaža kempcana. uprizoritev prešernovega gledališca je izbrala lepe odlomke o ljubezni. kakor, da bi hotela poudariti antigonin stavek: «da ljubim, sem na svetu.« postaviti na oder celotno procesijo križevega pota, se pravi pasijon, je nemo­goce. režiser bi se lahko odlocil le za nekaj postaj, a odlocil se je za eno samo, za križanje. Vse ostale so izražene le kot napovedi. Toda v kršcanskem verovanju je vendar križ tudi pot k vstajenjski svetlobi, a tokratna uprizoritve tega na na­kazuje. a prav iz te bistvene vsebine kršcanskega verovanja je izšel zgodovinski škofjeloški pasijon. Tokrat ostajamo pri pretresljivem prikazu trpljenja. umetnost bo vedno sku­šala izraziti tisto, kar je vsem ljudem skupno; to so bolecina, stiska in trpljenje in pri tem ponudila svoje vrhove. Tudi kranjska uprizoritev je zelo zanimiva in na trenutke umetniško vrhunska. Toda to so clovekova izkustva, prek katerih segamo v absolutno skrivnost. zato se bodo glasba, slikarstvo, knjige pa tudi gledališce venomer vracali k poskusom, kako jo izraziti. kršcansko izrocilo pa bo poleg tega ostalo pozorno do tistih »razpok«, od koder uhajata svetloba in upanje, in temu se ne more odreci. dr. urška florjancic paSijonSki novicnik v Letu koronSke pandeMije gibanje pasijonski veter je v koronskem letu 2020 dobilo svojo spletno stran in casopis, ki smo ga poimenovali Pasijonski novicnik. prvo številko casopisa je br. jaro kneževic pospremil z naslednjimi besedami: »Verjamem v obcestvo! Ver­jamem v vsako pobudo, ki ljudi združuje in povezuje! Verjamem v vsak projekt, ki ga naredimo skupaj z drugimi! Verjamem v vsako ponujeno roko! Verjamem v vsako dobrohotno misel in besedo! predvsem pa verujem v moc božje ljubezni v jezusu kristusu, križanem in vstalem! zato verjamem tudi v pasijonski veter, ki tudi po tem pasijonskem novicniku, veje med nami! Verjamem v poslanstvo tega gibanja, ki ima namen predvsem povezovati, graditi, vabiti k sodelovanju, skupaj iskati nove poti. in ker to verjamem, sem njegov del, in ti, draga sestra, dragi brat, zdajle pišem … bog te blagoslovi!« pasijonci to živimo in temu sledimo … za nami je leto, ko smo marsikateri nacrt morali odložiti za nedolocen cas in svoje delo ter življenje zaradi pandemije covida-19 prilagoditi trenutnim razme-ram. zdi se nam, da gre življenje mimo nas, ko cakamo na boljše case. a boljše ali slabše case ustvarjamo ljudje in nove okolišcine so lahko priložnost za nove izzive in poti. navkljub omejenemu gibanju in druženju vecji del preteklega leta je bilo pasijonsko dogajanje v letu 2020 kar živahno. njegov utrip smo beležili na spletni strani pasijonskega vetra (http://www.pasijonskiveter.si/) in ga strnili v treh številkah Pasijonskega novicnika, ki so izšle februarja, aprila in oktobra. povzeli smo dogajanje v postnem casu, pasijonska romanja, obisk predsednika europassiona josefa langa v sloveniji in predstavili še nekatere druge pasijonske dogodke. V leto 2021 vstopamo še vedno v primežu pandemije, a dobili smo cepivo in verjamemo, da se bodo razmere pocasi zacele umirjati. pred nami je PASSION Pasijonski novicnik št. 3 oktober 2020 izziv, kako osmisliti letošnji postni cas, ki ga 17. februarja zacenjamo s pepel-nicno sredo. pridi sveti duh in nas prežari z ognjem svoje ljubezni, da bomo iz casa preizkušnje z virusom izšli krepkejši, modrejši in ponižnejši, polni nove ustvarjalnosti in veselja do življenja, hvaležni bogu za vsak trenutek, ki ga živimo in nam ga daje on, ki je naš nebeški oce! zadoStiLno roManje Leta 1979 Marko Jerman pred vec kot štiridesetimi leti, proti koncu leta 1978, sem bil, enaindvajsetle-ten fant, povabljen na razgovor k enemu od vodilnih mož naše slovenske sku­pnosti v argentini. z zanimanjem sem poslušal, ko mi je predstavil zamisel o romanju v slovenijo, kamor bi šla skupina mladih. smisel in namen romanja je bil pocastiti spomin na žrtve revolucije, predvsem pa zadošcevanje za težke zlo-cine, ki bremenijo naš narod in, koncno, prošnja za osvoboditev slovenije izpod komunisticnega jarma. potem me je vprašal za mnenje in, ali bi se bil pripravljen romanja udeležiti. ne spomnim se, kaj tocno sem odgovoril, vem pa, da sem takoj privolil. jugoslavija je bila takrat totalitarna komunisticna država in nic ni kazalo, da bi se stvari v kratkem spremenile. Vendar to ni bila ovira. kmalu smo sestavili skupino mladih in romanje tudi uspešno izpeljali. V Italiji pred zacetkom romanja, manjka Miriam. Marjanka K. Jerman “Brez križev, rož, groBovi SaMi …« naši dragi rajni, muceni in umorjeni med revolucijo in po revoluciji, ki je izbruhnila v sloveniji v casu 2. svetovne vojne, nimajo grobov. zasutih in zako­panih v skupnih grobišcih in jamah, brez imen in brez križev, smo se jih v sloven-ski skupnosti v argentini vsako leto spominjali. dnevno pa so bili prisotni med nami v družinski molitvi ali pa neizreceno v nacinu in smislu, ki ga je imelo naše življenje. Tako se je pred leti rodila misel o zadostilnem romanju. Vsak narod nosi težo svojih grehov. majhen narod smo, a nosimo težko bre-me, ki nam nalaga dolžnost molitve, pokore in zadošcevanja. ce vsak posame­znik ne zadostuje za svoje krivde in pregrehe, mora to prevzeti nase kdorkoli, da izprosi milosti spoznanja, kesanja in spreobrnjenja tistih, ki ostajajo trdega srca. kar se je po 2. svetovni vojni v sloveniji zgodilo z našimi sorodniki in pred­niki, je zahtevalo, in bo tudi v prihodnosti, zadostilnih dejanj. kristjani moramo moliti tudi za tiste, ki nam delajo krivice. o tem smo razmišljali dekleta in fantje pred vec kot desetimi leti. prišli smo do spoznanja, da hocemo izraziti svoje prepricanje tudi z dejanjem. zaceli smo se pripravljati na zadostilno romanje. zbralo se nas je sedem, štirje fantje in tri dekleta; ni bila za vse enako lahka odlocitev. zavedali smo se, da smo tudi sami polni napak. bogu smo izrocili svojo majhnost in svoje danosti ter se mu predali. njemu smo podarili tudi vse težave, ki so bile s to odlocitvijo neposredno povezane: svoj prosti cas, namenjen razvedrilu, nevesti, družini, ter cas, namenjen študiju. Vsak je po svojih moceh prispeval denar za vožnjo in druge stroške. Tudi nekateri rojaki, ki vedno veli­kodušno sodelujejo in so jim slovenstvo in ideali naše emigracije dragi, so nam financno pomagali. sodelovanje je potekalo tudi na drugi ravni, z nami je 216 oseb molilo devetdnevnico, rožni venec. skupino romarjev smo sestavljali miriam, Tinka, marko j., andrej, marko m., darjan in jaz. Vec tednov smo se pripravljali z molitvijo, branjem svetega pi-sma in razmišljanjem. sestali smo se z msgr. oreharjem, pavletom rantom (oba sta že pokojna), zorkom simcicem in markom kremžarjem. hoteli smo cim bolje razumeti razmere na slovenskem med revolucijo. nismo si delali utvar, da bi ljudje našim dejanjem pripisali poseben pomen. hoteli smo samo dati svoj de­lež pri zadošcevanju za grehe slovencev, predvsem zaradi medvojnih in povoj­nih zlocinov. msgr. orehar se je ob neki priložnosti (verjetno neposredno pred odhodom) pošalil, da morda, ce je taka božja volja, duhovno pripravlja bodoce mucence. zasmejali smo se, bilo pa nam je vseeno malo tesno pri srcu. a tudi na to in na morebitna zasliševanja smo se pripravljali. Takrat so bile razmere v sloveniji precej drugacne, kot so danes. preden smo odpotovali, smo romali k mariji v luján, izrocili smo se ji v var-stvo (op. avtorice: v lujanu je glavna argentinska marijina romarska cerkev). marko j. je iz lesa izrezljal križanega, na križ pa je urezal »slovenija v sve­tu«. Ta križ smo nameravali pustiti v kocevju kot poklon naše skupnosti vsem žrtvam komunizma, ki ležijo v slovenski zemlji brez grobov. andrej je pripravil popotne palice z zarezo, v katero smo nasadili vsak svoj osebni križec. bili so to leseni križci; na eni strani je bila napisana krepost, potrebna živim (vera, upanje, ljubezen, modrost, pravicnost, srcnost in zmernost), na drugi pa pravica mrtvih (resnica, hvaležnost, cast, priznanje, zvestoba, spomin in spoštovanje). Vsak je vzel nase odgovornost za eno krepost in za eno pravico ter se vanju poglabljal. (med anekdote spada tudi ta, da je eno od deklet nekje na poti izgubilo svoj kri­žec, „svojo krepost in pravico«. le kdo je križ pobral in ga vzel nase?) imeli smo tudi pesmarice s slovenskimi narodnimi in cerkvenimi pesmimi ter z argentinskimi ljudskimi in verskimi pesmimi (nekaj smo jih kasneje pustili v rimu, v sloveniku, za arhiv). dve kitari in pesmarice, ki sta jih krasili majhni zastavi, so nas spremljale vso pot: pri vsaki maši, v casu pocitka in casu molitve. V Beljaku pred romanjem, 14. avgusta 1979: Andrej, Marko J., Marjanka, Tinka, Marko M., Miriam in Darjan. pripravili smo si le malo prtljage. Vsak je nosil svojo, fantje pa so se menjali pri nošnji dveh šotorov. iz buenos airesa smo odšli 11. avgusta 1979. V rimu nas je pricakal dr. jure rode, ki nas je pospremil do letala, s katerim smo pristali na tržaškem letališcu ronchi. naša prva božjepotna postaja je bila na svetih Višarjah (13. avgusta), kjer je gospod Vinko Žakelj blagoslovil naš križ. bili smo pri sv. maši, nato pa smo še dolgo casa peli in v pogovorih z nekaterimi, predvsem s clani neke družine iz Trsta, zacutili, da smo del istega naroda. Tisti vecer smo v beljaku dolgo, dolgo casa, do 23. ure, iskali prenocišce. nekdo nam je dovolil, da smo šotora postavili na zelenici pred hišo. naslednje jutro smo se napotili proti gospe sveti. cerkev je bila skoraj prazna, napolnili smo jo s petjem in z molitvijo. nato smo pohiteli še do vojvodskega prestola in nazaj v beljak, od koder smo se z vlakom odpeljali cez mejo na jesenice. mejo smo prešli v napetosti. dobro se spominjam rdece zvezde na kapi, ki se nam je približevala, da pregleda naše dokumente. kakšna bo reakcija ob sedmih argentinskih potnih listih? Vendar je vse potekalo brez težav in v slovenijo smo prišli 14. avgusta popoldne. prvic smo postavili šotore na slovenskih tleh v lescah, v kampu šobec. kot vsako noc smo tudi tukaj molili rožni venec, brali sveto pismo in peli. naslednje jutro, na praznik marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1979, smo peš zaceli naše zadostilno in spokorno romanje, in sicer z zgodnjo sveto mašo na brezjah. ker ni nihce zacel peti, smo to storili mi, vsi v cerkvi so nam pritegnili. zabeležili smo svojo prisotnost v spominsko knjigo in prosili za blagoslov naših križcev. po maši na brezjah smo se odpravili proti ljubljani. šli smo skozi ljubno, podbrezje, kranj (kjer smo se okrepcali s kosilom), hrastje, smlednik, Tacen in Vižmarje. na ježici smo v tamkajšnjem kampu postavili šotore in prenocili. naslednji dan, 16. avgusta, smo romanje nadaljevali, od ljubljane do sodraži­ce. hodili smo mimo iga, do roba, kjer smo na prostem nekaj pojedli. Vreme je bilo lepo in vroce. med potjo smo se ustavili ob neki hiši, kjer smo prosili za malo vode; prijazen gospod nam je pripovedoval o cerkvici na kurešcku, o kateri nismo vedeli nic. pot je bila naporna, a prevevalo nas je navdušenje. nadaljevali smo pot cez karlovico, se obrnili v napacno smer do sv. gregorja, in koncno v mraku utrujeni prispeli v sodražico, kjer smo zopet naleteli na nezaupanje, podobno kot v beljaku. zdelo se je, da za nas ne bo prostora. Tudi župnik nam je vljudno, a s strahom odklonil prošnjo za prenocišce. Že smo nameravali prenociti kar v bli­žnjem kozolcu, ko sta se našli dve sobi, in to v gostilni. zopet božja previdnost! drugo jutro smo se, brez zajtrka, napotili proti kocevju. V novo štifto smo prispeli ravno po jutranji sveti maši. pater felicijan nam je odprl cerkev. pocakal je, da smo zmolili jutranjo molitev in nam podelil sv. obhajilo. povabil nas je na zajtrk in med pogovorom zaslutil, da smo sinovi politicnih emigrantov. zvedeli smo, da je že prebral nekaj literature o povojnih pobojih. skupaj smo se v moli­tvi priporocili našim mucencem. prosil nas je za vpis v spominsko knjigo, brez omembe koncnega cilja. nato nam je pokazal krajšo pot do ribnice. V dolenji vasi smo se ustavili za malico. med potjo nas je z avtom dohitel pa­ter felicijan. ponudil je, da bi nam peljal nahrbtnike, vendar tega nismo sprejeli. dogovorili pa smo se, da se dobimo v kocevju. Že prej nas je posvaril, naj ne hodimo v rog. kasneje smo dobili obcutek, da je pater felicijan šel za nami kot angel varuh precejšen del poti do kocevja. koncno smo tretji dan, 17. avgusta, okoli 17. ure preko stare cerkve prišli v kocevje. pozdravili smo župnika, ki nam je odprl vrata farne cerkve. izrocili smo mu spominski križ in naše popotne palice s križci. V kocevski cerkvi smo zmolili rožni venec, za sv. mašo takrat ni bilo priložnosti. pred odhodom v ljubljano nas je pater felicijan povabil na dobrodošel pri­grizek v bližini avtobusne postaje. res smo mu bili hvaležni za nepricakovano izkazano bližino, to drugo srecanje z njim nas je okrepilo. V ljubljano smo se odpeljali z avtobusom in se še isto noc z nabito polnim vlakom odpeljali proti gorici. Vožnja ni bila udobna, toda, hvala bogu, brez težav smo prišli cez mejo. Takrat je napetost v nas popustila in zacutili smo vso utrujenost, ki je doslej nismo. romanje je bilo za nami. naslednji dan smo se z vlakom peljali do rima, kjer nas je cakal dr. jure rode. z njim smo obiskali razne cerkve in šli v castel­gandolfo, da smo med avdienco videli svetega oceta janeza pavla ii. zakljucno Pri franciškanih v Novi Štifti, manjka Marjanka, drugi z desne (z ocali) je p. Felicijan (Jože) Pevec. sv. mašo smo imeli v katakombah sv. kalista, s pridigo, ki se nam je vtisnila v srce. V argentino, smo se vrnili 21. avgusta, od doma smo bili 10 dni. po romanju smo se še nekajkrat sestali z namenom, da nadaljujemo z moli­tvijo in z razmišljanjem, ki sta nas vodila pri pripravi tega dejanja. naslednjega 6. oktobra smo se pridružili argentinski mladini, ki vsako leto peš roma k mariji v luján, kjer smo se božji materi zahvalili za varstvo in ji priporocili našo romar­sko skupino ter naše nadaljnje delovanje za slovenstvo. danes, leta 2021, imamo tedanji romarji svoje otroke (16) in nekaj vnukov. Trije romarji stanujejo v buenos airesu, ostali smo se preselili v slovenijo. Tinka je že odpotovala k ocetu v nebesa. pred nami so podobne odgovornosti kot pred 40 leti: molitev, zadošcevanje in delo za dobro slovenskega naroda. Želim si, da bi se naše osebno spreobrnjene kazalo tudi v skrbi za vsakega cloveka in širjenju dobrega v svetu okoli nas. Miriam Jereb Batagelj vSe zMoreMo v njeM, ki naM daje Moc sem v argentini rojena slovenka. odrašcala sem v dveh kulturah, srkala bo­gastvo obeh narodov. doma je bil izkljucno slovenski svet, okolje pa vecinoma argentinsko. med te­dnom sem hodila v argentinsko šolo, pozneje na fakulteto in nato v službo. sobote in nedelje pa so bile posvecene slovenski skupnosti: sobotna šola, prireditve ter slo­venske maše. oba svetova sta se nenehno, nevsiljivo in povsem naravno prepletala. ata in mama, ki sta oba že v vecnosti, sta prišla v argentino leta 1948. njuno srecanje v buenos airesu je bilo v božjem nacrtu, saj bi se v takratni sloveniji verjetno težko našla. ata je bil doma iz vasi grad blizu cerkelj na gorenjskem, mama pa s cateža pod zaplazom. bogu sem neizmerno hvaležna za njun zgled vere, pokoncnosti, ljubezni in zavezanosti vrednotam. onadva, brat, sestri in slovenska skupnost so sooblikovali moj pogled na svet. rasla sem z zavestjo, da smo potomci mucencev. zato sem bila vesela pova­bila z enim od vodilnih akterjev naše skupnosti, da se udeležim zadostilnega ro­manja. cez nekaj casa sem izvedela, kdo bodo ostali romarji, vendar smo morali to novico ohraniti zase, v skupnosti naj se ne bi razvedela. darjan, marko, andrej, marko, marjanka, Tinka in jaz smo imeli tedenska pripravljalna srecanja. poglabljali smo se v našo polpreteklost, v pravice mrtvih in kreposti živih. Vsak od nas je preuceval eno od pravic in eno krepost z bra-njem, molitvijo in pogovori. g. pavle rant, dr. marko kremžar in pisatelj zorko simcic so nam dajali nasvete in pomagali pri sooblikovanju poti. skrbeli smo predvsem za duhovno pripravo. Tudi fizicna plat ni bila zanemarljiva, saj smo imeli pred seboj peš romanje z brezij do kocevja. sama sem bila precej šibka na tem podrocju, zato smo vadili hitro hojo. ob tem projektu smo se še bolj zavedli trpljenja našega naroda. Trpeli so tisti, ki so bili muceni, tisti, ki so smeli le na skrivaj izražati svoja prepricanja, tisti, ki so morali zapustiti dom in domovino. Trpeli so tisti, ki so imeli na vesti brato­morno vojno, požige cerkva, preganjanja ter skrunjenja. mladi smo bili polni elana in prepricani, da bomo s svojim dejanjem pripomogli k zadošcevanju za grehe prednikov. pri zadnji maši pred odhodom iz buenos airesa nas je msgr. anton orehar z lepo pridigo bodril, rekel pa je tudi, da je morda imel to milost, da ima pred seboj bodoce mucence. malce nas je spreletelo ob tej misli, hkrati pa nas je opogumilo, da se lotimo tega spravnega dejanja. našo pot smo 15. avgusta leta 1979 zaceli z mašo na brezjah. kljub slovesno­sti ni bila prevec slovesna, zato je s petjem zacela naša skupinica. izdelali smo lastne pesmarice in veselo prepevali iz njih. pešacili smo tri dni, do 17. avgusta, ko smo prispeli v kocevsko cerkev (v rog nismo šli, so nam odsvetovali, ker nismo poznali terena; takrat še ni bil prosto prehoden) . s seboj smo nosili popotne palice s križi, kjer sta bili vklesani pravica mrtvih in krepost živih (po tolikih letih sem že pozabila, kateri dve sem nosila). Te palice smo pustili v tamkajšnji cerkvi, prav tako pa vecji križ s kristusom, kjer je pisalo slovenija v svetu in datum. ne vem, kaj se je z njimi zgodilo. V Castel Gandolfu po romanju, 18. avgusta 1979: Darjan, Marko J., Marjanka, Miriam, Tinka, Andrej, duhovnik dr. Jure Rode in Marko M. med potjo smo imeli veliko zanimivih pripetljajev. nikomur nismo izdali koncnega cilja, le za naslednji kraj smo povedali, ce so nas vprašali, kam gremo. V novi štifti smo se zadnje jutro navsezgodaj povzpeli do cerkve. pater felicijan pevec je slišal našo jutranjo molitev, ko smo molili za naše mucence in slovenski narod, ter nas je obhajal. odkril je, da smo potomci povojnih beguncev, pricakal nas je v kocevju ter bil z nami pri maši. Veliko lepega je bilo na poti, a tudi mnogo odrekanj. morda je bilo eno vecjih to, da nismo imeli nobenega stika z ljudmi, ceprav smo vsi imeli mnogo sorodni­kov v sloveniji. še isti vecer smo z vlakom odpotovali v rim, kjer nas je pricakal dr. jure rode in imel za nas mašo v kalistovih katakombah. Takrat je bil v rimu na izobraževanju. mesec dni po povratku je vsak od nas prejel njegovo drago­ceno darilo, blagoslov papeža janeza pavla ii. na mojem pergamentu piše: sveti oce, miriam jereb ponižno prosi, za domace in zase, za apostolski blagoslov, v znamenje, da sta z nami bog in marija pri delu za versko in narodno ohranitev. zadostilno romanje, avgusta 1979. ena od romarjev, Tinka, je že pokojna. umrla je pred nekaj leti v sloveniji. marko, marjanka in jaz živimo v sloveniji; andrej, darjan in marko so ostali v argentini. nekateri imamo otroke in tudi že vnuke. V vseh nas pa tli neizmerna hvaležnost za danosti, za možnosti, za zavedanje, da smo živi kamni kristusove­ga misticnega telesa. Vse zmoremo v njem, ki nam daje moc, in to v mladosti ali zrelih letih. Kocevski rog danes. Foto Tatjana Splichal. Blaž karlin križev pot SLovenSkih Beguncev v itaLiji Tocno trideset let po padcu berlinskega zidu, 9. novembra 2019, je pred voja­šnico cadorin v italijanskem kraju monigo (v neposredni bližini Trevisa) pote­kalo slovesno odkritje plošce v opomin na tamkajšnje medvojno fašisticno tabo­rišce in v spomin na povojno taborišce za begunce pred komunizmom. na do-godku nas je bilo prisotnih tudi približno 130 slovencev iz matice in zamejstva. na martinovo soboto je bilo, ko smo se s tremi avtobusi podali v furlansko nižino, da bi sledili poti, ki so jo maja 1945, ob koncu 2. svetovne vojne, umika­joci slovenci opravili pred napredujoco partizansko vojsko.211 organizatorici – rafaelova družba iz ljubljane in knjižnica dušana cerneta iz Trsta – vsi tako ali drugace (osebno, družinsko, prijateljsko, študijsko, publicisticno ali profesional-no) povezani s tematiko slovenskega povojnega begunstva, so pripravili izvrsten program. med vožnjo in na krajih, ki smo jih obiskali, smo bili deležni odlicnih predavanj, ki so nas temeljito uvedla v obravnavano problematiko, poslušali smo odlomke dnevniških spominov in brali pricevanja nekdanjih beguncev. šlo je re­snicno za enkraten dogodek, ki ga bo v prihodnosti težko ponoviti, saj so danes prostori nekdanjih taborišc, razen ob izjemnih priložnostih, za javnost nedosto­pni. bili smo prva skupina slovencev po letu 1945, ki je obiskala te kraje. Temu primerna so bila tudi custva, ljudje se niso mogli zadrževati, sprego­vorili so sami. marsikateri udeleženec ekskurzije je imel med starši, v bližnjem sorodstvu, med prijatelji ali znanci koga, ki je prehodil to nevarno in negotovo pot. Veselilo me je, da je bilo med udeleženci tudi veliko mladih in je bilo vzdušje na poti zelo pozitivno, ceprav smo poslušali, premišljevali in se pogovarjali o tež­kih temah. s spoštovanjem smo stopali na tla taborišc, ki so nosila breme tolikih narodov, ne samo slovencev. pocasi, a vztrajno je med nami raslo tiho zavedanje, da je naš izlet v resnici romanje, romanje po prvih postajah leta trajajocega kri­ževega pota, te skoraj pozabljene in še danes pogosto prezirane množice zave­dnih slovenskih rojakov. 211 za podrobnejši opis obiska begunskih taborišcih v italiji dne 9. 11. 2019 z navedbami kljucne literature gl. zapis erike jazbar Po italijanskih poteh slovenskih politicnih beguncev, ki je bil v treh delih objavljen v tržaški reviji Mladika (št. 1/2020, št. 2-3/2020 in št. 4/2020) in ponatis­njen v reviji Zaveza, št. 118, letnik XXX (št. 4, december 2020). eden glavnih povodov za našo pot je bila odlicna monografska študija zgo­dovinarke dr. helene jaklitsch Slovenski begunci v taborišcih v Italiji 1945-1949. avtorica, ki je svojo strokovno kariero posvetila prav raziskovanju slovenskega povojnega begunstva, nas je seznanila z dejstvom, da je slovenijo maja 1945 iz strahu pred komunisti in njihovim mašcevanjem zapustilo okoli 25 000 slovenk in slovencev. številka je ogromna. V veliki meri je bila to intelektualna, kulturna, verska in gospodarska elita naroda, ki se ni strinjala z metodami in idejami slo­venske revolucije. Vecina se je zatekla na avstrijsko koroško, ostali, skoraj 5 000, jih je odšlo v italijo. ce je zavest o slovenskih beguncih s koroške, zlasti tistih, ki so bili z angleško prevaro vrnjeni v Titovo jugoslavijo, v splošni javnosti že nekoliko prisotna, pa o slovenskih politicnih beguncih, ki so se po vojni zatekli v italijo, vemo precej manj. pot v svobodo preko zahodne narodnostne meje je imela dve glavni smeri: ena je tekla cez gorico in preko taborišca Višek, druga, severna, je vodila s koroške in preko taborišca monigo. 1. poStaja: taBoriŠce viŠek pot smo zaceli v ljubljani. po preckanju državne meje na goriškem smo najprej obiskali taborišce Višek, nekdaj avstro-ogrski obmejni kraj s slovan-skim izvorom imena, danes italijanski Visco, lucaj stran od palmanove. sedaj degradirano obmocje propadajoce vojašnice predstavlja edinstveno arhitektu- Udeleženci romanja v glavnem drevoredu v nekdanjem taborišcu v Višku, ki vodi od glavnega vhoda do obeležja, kjer je stala cerkvica, levo in desno so vidne še ohranjene zidane taborišcne barake. Foto Blaž Karlin. Organizatorja romanja Lenart Rihar iz Rafaelove družbe in Ivo Jevnikar iz Knjižnice Dušana Cerneta med nagovorom pred spominskim obeležjem na mestu, kjer je v nekdanjem taborišcu v Višku stala cerkvica. Foto Blaž Karlin. ro, saj gre za edino fašisticno taborišce v italiji, ki je še ohranilo prvoten tloris zidanih stavb. skoraj polovica zemljišca nekdanjega taborišca je pod zašcito spomeniškega varstva. na ta nacin so zavzeti posamezniki z obeh strani meje, vkljucno s pisateljem borisom pahorjem, vsaj za zdaj preprecili, da se obmo-cje spremeni v obrtno-poslovno cono ali se proda. Vojašnica je iz varnostnih razlogov za javnost zaprta, odprejo jo le ob spominskih dnevih in posebnih obiskih. leta 1943 je na tem mestu devet mesecev delovalo fašisticno taborišce, v njem je bilo zaprtih med tri in štiri tisoc predvsem slovencev, ki so jih pripeljali iz drugih taborišc, med njimi so bili tudi otroci. zaradi hiranja, lakote in bole-zni je v Višku izgubilo življenje 25 oseb. kraj trpljenja se je v javno zavest vrnil šele leta 2000, ko je slovensko-italijansko združenje concordia et pax iz gorice tu organiziralo prvo spominsko slovesnost. kasneje so na koncu taborišcne­ga drevoreda pri ostankih nekdanje cerkvice postavili tri spominske plošce, v italijanskem, slovenskem in latinskem jeziku. pred tem obeležjem je zbrane obiskovalce nagovorila županja Viška, organizatorja romanja lenart rihar iz rafaelove družbe in ivo jevnikar iz knjižnice dušana cerneta sta položila ve­nec, casnikarka in zavzeta goriška kulturna delavka erika jazbar je spregovorila o zgodovini taborišca, v katerem je bil zaprt tudi pesnik igo gruden. V zacetku maja 1945 je v tem taborišcu bivalo nekaj skupin slovencev, ki so pred komunizmom bežali mimo gorice in cez soco. med približno 15 000 cetniki je bilo tudi okrog 250 slovenskih pripadnikov jugoslovanske vojske v domovini in 650 primorskih domobrancev. ponižanje, ki so ga nekateri srbi doživeli, ko so jih zavezniki v Višku razorožili, je bilo tolikšno, da so se raje sami ustrelili, kot da bi izrocili svoje orožje. poleg vojakov se je v Višek v za-cetku maja 1945 zateklo tudi okrog 300 slovenskih civilistov iz Vipavske doline in gorice. kasneje so pot nadaljevali do ricconeja, od tam so se postopoma vrnili v gorico ali Trst. slovenske vojake je pot vodila v ceseno, nato v forli in nazadnje v eboli, od koder so jih britanci spomladi 1947 preselili v severno nemcijo. Vecina primorskih domobrancev, ki so bili v Trstu, je iz tržaškega pristanišca odplula proti zahodu do izliva Tilmenta, nato v ceseno, od tam pa riccone ali eboli. 2.poStaja: taBoriŠce Monigo osrednji del naše poti je bil obisk vojašnice cadorin, ki stoji na mestu nek­danjega taborišca v monigu, danes predmestju Trevisa. Treviso je marsikatere-mu slovencu poznan po letališcu za nizkocenovne lete, le redki pa vedo, da je to tudi kraj spominjanja. V monigu je od julija 1942 do italijanske kapitulacije septembra 1943 delovalo fašisticno taborišce za civiliste iz takratne ljubljan­ske pokrajine, skozenj je šlo med osem do deset tisoc ljudi, vecinoma slovencev in tudi hrvatov. zaradi stradanja je v monigu umrlo 230 ljudi, od tega 53 otrok. med majem in avgustom 1945 je bilo na tem mestu prehodno taborišce za begunce pred komunizmom iz vse evrope. med 20 000 je v monigu bivalo tudi Vojaka pred spominsko plošco na zunanjem zidu vojašnice Cadorin v Monigu. Foto Blaž Karlin. Skupinska slika udeležencev romanja pred spominsko plošco na zidu nekdanjega taborišca v Monigu. Foto Blaž Karlin. okoli 1 200 slovencev. za razliko od Viška so bili tu namešceni zgolj civilisti, ki so jih sredi maja 1945 v prvih dveh transportih s tovornjaki z avstrijske koro­ške, iz celovca preko beljaka in Vidma, prepeljali angleži. kasneje so v monigo cez gore s koroške prišli še nekateri posamezniki, med njimi tudi naš loški rojak dr. Tine debeljak; nekaj jih je pribežalo direktno iz slovenije. V monigu so se begunci zadržali nekaj vec kot sto dni, nato so pot nadaljevali v taborišci servigliano in senigalija. za to skupino beguncev je bila znacilna izjemna med-sebojna povezanost in organiziranost. slovenski begunci na koroškem, ki so na tovornjake sedli konec maja, italije kljub obljubam angležev niso nikoli vi-deli. njihova pot se je koncala v jugoslaviji, kjer sta jih cakala mucenje in smrt. V spomin na omenjene dogodke je na dan našega obiska pred vojašnico potekala posebna slovesnost ob odkritju spominske plošce na zunanjem ob-zidju nekdanjega taborišca. napoved prihoda skupine slovencev je postavi­tev obeležja le še spodbudila. zbrali smo se obiskovalci iz slovenije, domacini, praporšcaki veteranskih organizacij in vec javnih osebnosti, ki so pred obelež­je položili vence. prisoten je bil tudi Tomaž kunstelj, slovenski veleposlanik v rimu, v imenu nas, romarjev iz slovenije, sta venec položila ivo jevnikar in helena jaklitsch. Sprejelo je približno 20 000 ljudi, tudi Slovence in Hrvate. Med majem in avgustom leta 1945 je bil taborišce za begunce iz vse Evrope. 1945 Leta 1943 je bil nekaj mesecev tudi taborišce za vojne ujetnike. 1943 Ta kraj je bil v casu fašizma taborišce za slovenske in hrvaške moške in ženske civiliste. Približno dvesto je bilo žrtev, med njimi triinpetdeset otrok, zaradi podhranje­nosti, mraza in bolezni. Julij 1942–september 1943 V spomin na fizicno in moralno trpljenje internirancev na plošci, ki je sestavljena iz dveh delov, lahko v štirih jezikih – italijanskem, slovenskem, hrvaškem in angleškem – preberemo: Malci Slak iz vasi Gradenc pri Žužemberku je bila skupaj s celotno družino (oce, mati in štrije brati) med septembrom 1942 in marcem 1943 internirana v fašisticno taborišce v Monigu, po vojni so zaradi komunisticnega nasilja zapustili Slovenijo in odšli v Argentino. Stanko Slak iz Knežje vasi je bil med vojno pri domobrancih, ob koncu vojne se je umaknil na Koroško, nato se je pridružil staršem v Italiji. V rokah drži begunsko izkaznico iz taborišca v Senigaliji. Zakonca Slak sta se v Slovenijo prvic vrnila leta 1975. Foto Blaž Karlin. po slovesnosti smo se vrnili v prostore vojašnice, sledilo je predavanje o zgo­dovini taborišca. raziskovalka francesca menghetti nam je predstavila obsežno študijo Di lŕ del muro (onstran zidu), dr. helena jaklitsch je spregovorila o bo­gastvu izobraževalnih in kulturnih dejavnosti, ki so jih slovenci razvili v casu svojega kratkega bivanja v monigu. med njimi sta bila tudi begunska gimnazija in odlicen emigrantski pevski zbor. begunska gimnazija v monigu je bila orga­nizirana celo prej, kakor tista na Vetrinjskem polju. V taborišcni kapeli so uredili prvi slovenski begunski oltar v italiji. 3.poStaja: zerMan zadnja postaja našega romanja je bila cerkev sv. helene cesarice v vasici zer-man, nedalec od moniga. V njej je 17. junija 1945 trevižanski škof posvetil sedem slovenskih begunskih novomašnikov, ki so nato novo mašo peli v monigu, ob že omenjenem begunskem oltarju. spomin na ta dogodek smo osvežili s pesmijo Zakonca Batagelj v današnji vojašnici Cadorin v Monigu, nekdanjem begunskem taborišcu, sta bila rojena v Argentini, po demokratizaciji Slovenije sta se vrnila v domovino njunih staršev. Po vojni so bili v Monigu nastanjeni mama gospe Miriam Jereb Batagelj in oba starša Gregorja Batagelja (oce je bil sprva na Koroškem, nato je peš preckal Alpe in prišel v taborišce v Italiji, mama Marjana Kovac je kot devetnajstletno dekle pisala begunski dnevnik, ki je bil deloma objavljen v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1966). Foto Blaž Karlin. Vinka belicica, ki jo je posvetil novomašnikom, molitvi in kratki predstavitvi cerkve je sledila še slovenska pesem v cast božji materi mariji. slovenski begunci po 2. svetovni vojni so bili zaradi še žive izkušnje muceni­štva duhovno izjemno mocna skupnost. k temu je pripomoglo tudi dejstvo, da sta se v begunstvo umaknila celotno ljubljansko semenišce in teološka fakulteta. Vsi ti dejavniki so omogocili, da so slovenski begunci z njim lastnim preživitve­nim zaletom in zavedanjem dolžnosti do prihodnjih rodov ter želje, da nanje prenesejo resnico o slovenskem narodnem pasijonu, že v casu svojega bivanja v begunskih taborišcih položili vrednostno izjemno globoke temelje, na katerih so v prihodnjih letih po svetu zgradili neprekosljivo slovensko zgodbo o uspehu. Tako je tudi slovensko diasporo v deželah pod južnim križem mogoce razu­meti le, ce vemo, da so naši begunci že v prvih mesecev po koncu 2. svetovne vojne v begunskih taborišcih na obmocjih zavezniške uprave v avstriji in italiji v pogosto povsem nemogocih razmerah zaceli mdr. ustanavljati visoko kako­vostne šole in pevske zbore, odpirati delavnice, izdajati casopise in uprizarjati gledališke predstave. zato naj nam kot sklep ob vsem doživetem in spoznanem na romanju po begunskih taborišcih v italiji ob letošnji okrogli obletnici rojstva sodobne slovenske države ostane misel, da se je argentinski cudež, kot garaško delo za narodno skupnost zmotno oznacujejo nekateri, zacel že v begunskih ta­borišcih. V cerkvi sv. Helene v Zermanu je trevižanski škof junija 1945 posvetil sedem slovenskih novomašnikov. Foto Blaž Karlin. dušan knehtl poStne aLi paSijonSke jaSLice V slovenijo so tradicijo jaslic najverjetneje prinesli jezuiti v prvi polovici 17. stoletja. da bi ljudem približali božicno sporocilo, so uprizarjali gledališko igro o jezusovem rojstvu, za dolgotrajnejši ucinek božicne dramske igre pa so kljucni prizor upodobili še s pomocjo makete in figuric. o postnih ali pasijonskih jasli­cah pa je na naših tleh malo znanega, saj so prisotne predvsem na nemško go­vorecem obmocju (avstrija, bavarska, Tirolska), v zadnjih letih pa se pojavljajo tudi na slovenskem. leta 1993 se je ob mednarodni razstavi jaslic v ljubljani rodila želja po usta­novitvi društva, ki bi povezalo slovenske ljubitelje. društvo ljubiteljev jaslic je bilo ustanovljeno novembra 2001, v njem se prostovoljno združujemo ljubitelji jaslic in drugi, ki na temelju kršcanskih vrednot sprejemamo biblicno sporocilo o jezusovem življenju in delu. Vse od ustanovitve društva je bil njegov predse­dnik p. leopold grcar. prav on nas je spodbudil k ponovnemu oživljanju tradici­je izdelovanja in postavljanja postnih ali pasijonskih jaslic. njegovo spodbudo sem vzel zelo resno in zacel premišljevati, kako bom iz­delal jaslice. V sloveniji so postne jaslice slabo poznane. prve znane so iz 18. stoletja in so na ogled v muzeju jaslic brezje. pri mojih zacetkih so mi veliko pomagali v mariborski slomškovi knjigarni. priskrbeli so figure iz italije, ki so mi kot vzorec služile pri izdelavi. stavbe so izdelane iz siporeksa, peska, lepila, papirja in umetnih snovi. pri delu mi pomagajo tudi žena in otroci. pasijonske jaslice želijo sporociti pomen trpljenja, žrtev in smrti jezusa kri­stusa, ki šele z vstajenjem prinese radost in veselje ob spoznanju, da smo odreše­ni. pritegnejo poseben krog ljudi, ki globlje doživljajo ceno našega odrešenja, ki jo je odrešenik placal s svojim trpljenjem in vstajenjem. V ljudskem izrocilu so postne ali pasijonske jaslice imenovali »resne jaslice«. prikaz pasijonskih prizorov se navadno zacne s slovesnim vhodom jezusa v jeruzalem na cvetno nedeljo. sledi umivanje nog pri zadnji vecerji, jezusova mo-litev na oljski gori, judovo izdajstvo, prijetje jezusa v vrtu getsemani, petrova zatajitev, kristus pred pilatom, kristus pred herodom, bicanje in kronanje s tr-njem, jezusovo nošenje križa, polaganje v grob in velikonocno vstajenje. moje pasijonske jaslice se zacnejo z umivanjem nog in nato prikažejo prizore pasijona vse do vstajenja. široke so dva metra, v ozadju je na platno naslikano nebo. nanje sem zelo ponosen, saj so prve tovrstne v sloveniji. predstavljene so bile že v domaci in tudi drugih župnijah: zzdvakrat v domaci cerkvi sv. kunigunde v zgornji kungoti, zzrokodelski center duo Veržej, zzcerkev sv. Trojice v mali nedelji, zzžupnijska cerkev marije Vnebovzete v olimju, zzcerkev sv. janeza krstnika v bohinju, zzcerkev marije Vnebozete v Vurbeku, zzcerkev sv. Trojica pri sveti Trojici, zzcerkev sv. mavricija v jurkloštru. pasijonske jaslice so v sloveniji slabo poznane, zato sem veliko truda vložil tudi v razlago, kaj predstavljajo in od kod izvirajo. Veseli me, da se obicaj posta­vljanja postnih jaslic obuja tudi pri nas. Pasijonske ali postne jaslice Dušana Knehtla iz Zgornje Kungote. Vse foto Dušan Knehtl. mag. aleksander iglicar Srecanje združenja europaSSion v Škofji Loki je preStavLjeno na Leto 2027 aprila 2021 bi moralo biti v škofji loki, hkrati z uprizoritvijo škofjeloškega pasijona, letno srecanje združenje europassion, ki povezuje evropske pasijonce iz vec kot 80 pasijonskih mest in krajev iz 16 evropskih držav. iz slovenije sta cla­nici obcina škofja loka (od leta 2008) in gibanje pasijonski veter (od leta 2018). zaradi pandemije covid-19 je bila uprizoritev škofjeloškega pasijona presta­vljena na leto 2022, zato je bilo posledicno odpovedano tudi srecanje združenja europassion v škofji loki. kraji gostitelji tega srecanja so doloceni za vec let v naprej, saj je izbrano mesto gostitelj v letu, ko tam uprizarjajo pasijon. V letu 2022 je za gostitelja predvideno katalonsko pasijonsko mesto esparraguera, leta 2023 pa ceško pasijonsko mesto horice na šumave. zaradi pandemije je odpadlo tudi srecanje europassiona leta 2020 v nem­škem mestu Tirschenreuth. predsedstvo europassiona je februarja 2021 sprejelo odlocitev, da bo škofja loka gostitelj srecanja leta 2027, ko je v nacrtu naslednja uprizoritev škofjeloškega pasijona. organizacija letnega srecanja združenja europassion je edinstvena prilo­žnost, da se pasijoni po razlicnih evropskih mestih predstavijo množici evrop­skih pasijoncev, saj se srecanja udeleži vec kot 200 ljudi. a pandemija je mocnej­ša od naših želja ter nacrtov in samo upamo ter želimo, da bo škofja loka leta 2027 lahko gostila to srecanje. mag. aleksander iglicar izŠLa je knjiga dr. jaŠe drnovŠka … in den vnBeWegLichen vnd vnuerruckten fußStapffen konec januarja 2021 je založba zrc, ki deluje v okviru znanstvenorazisko­valnega centra slovenske akademije znanosti in umetnosti (zrc sazu) izdala znanstveno monografijo avtorja dr. jaše drnovška212 z naslovom … in den vn­beweglichen vnd vnuerruckten Fußstapffen in podnaslovom frühnehneuzetliche kartfreitagsprozessionen als projekt der gegenreformation und katholischen erneuerung. besedilo, ki obsega 256 strani, je objavljeno v nemškem jeziku in je rezultat sodelovanja avtorja dr. jaše drnovška v evropskem projektu DramaNet – Early Modern European Drama and the Cultural Net, ki je potekal na freie universität berlin s podporo european research concil (erc). V besedilu avtor osrednjo pozornost namenja procesijskim igram, ki sta jih v zgodnjem novem veku, po tridentinskem koncilu, zacela prirejati oba kljucna redova protireformacije in katoliške obnove: družba jezusova (jezuiti) in red manjših bratov kapucinov. gre za izjemno poglobljeno in znanstvenorazisko­valno besedilo, kar se odraža tudi v skoraj 300 navedenih virih na koncu knjige, med njimi tudi veliko slovenskih, vezanih predvsem na škofjeloški pasijon. avtor veliko pozornosti namenja tudi okolišcinam uprizarjanja škofjeloškega pasijona in poglobljeni analizi samega besedila, predvsem v luci protireformacij­skih vzgibov, ki so jih pri svojem delovanju zasledovali bratje kapucini. 212 Dr. jaša Drnovšek, sin pokojnega predsednika rs dr. janeza Drnovška, je diplomiral leta 2004 na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani, na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ter oddelku za sociologijo kulture. Doktoriral je leta 2012 na Freie Universität berlin, na Friedrich schlegel graduiertenschule für literaturwissenschaftliche studien, s podrocja splošne in primerjalne književnosti. od leta 2013 do 2016 je bil znanstveni sodelavec inštituta za roma­nistiko ter inštituta petra szondija za splošno in primerjalno književnost na Freie Universität berlin (v okviru projekta erC Early Modern Drama and the Cultural Net) ter od 2017 do 2018 gostujoci raziskovalec Freie Universität berlin na inštitutu za kulturno zgodovino zrC sazU. od leta 2018 je znanstveni sodelavec inštituta za kulturno zgodovino zrC sazU. na naslovnici knjige je prikazana znana umetniška upodobitev škofjeloškega pasijona umetnika borisa kobeta iz leta 1967, notranjost knjige bogatijo njeni povecani detajli. z dr. jašo drnovškom sem bil prvic v stiku po konferenci unesca, ki je bila novembra 2014 v parizu. Tam je bil podan predlog za vpis škofjeloškega pasijona na unesco reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva, ki je bil zaradi dolocenih pomanjkljivosti umaknjen. na konferenci sem srecal loško rojakinjo miriam možgan, ki je bila tedaj zaposlena na slovenskem velepo­slaništvu v parizu. V pogovoru mi je omenila delovanje dr. jaše drnovška, ki se je raziskovalno ukvarjal z novoveškimi pasijonskimi igrami in procesijami, med katere spada tudi škofjeloški pasijon. z dr. jašo drnovškom sem stopil v stik prek elektronske pošte, njegov odziv je bilo zelo prijazen. povabil sem ga, da naj pripravi kakšen znanstveni prispevek za Pasijonske doneske. pobuda je na moje veliko veselje naletela na plodna tla, tako je bil v Pasijonskih doneskih 2016/11 objavljen njegov prispevek z naslovom V negibnih stopinjah, s podnaslovom Zgodnjenovoveške pasijonske procesijske igre, katoliška obnova in Škofjeloški pasijon.213 knjiga bo obširneje predstavljena v naslednji številki Pasijonskih doneskov, neucakane bralce pa vabimo k branju knjige v nemškem jeziku214 ali k branju drnovškovega prispevka v Pasijonskih doneskih 2016/11, ki govori o podobnih vsebinah, seveda v slovenskem jeziku. 213 Pasijonski doneski 2016/11. Muzejsko društvo Škofja loka in kulturno zgodovinsko društvo lonka stara loka. Škofja loka, 2016, str. 87–111. 214 Celotno besedilo knjige je brezplacno dostopno na spletnem naslovu https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1942. Lucijan Bratuš, s, 70, 02, 95 x 95. gorazd kocijancic Lucijan BratuŠ, SodoBni don kihot ce je tvoje oko ciSto … V svoji pronicljivi analizi propada evropske kulture, resignirano naslovljeni »kako smo izgubili zahod« (how the West was lost, 2006) alexander boot ob razmisleku o modernisticni umetnosti ugotavlja: »zahodni clovek je to, kar je bil, navsezadnje postal natanko zaradi svoje zmožnosti osredotociti se na bistvo stvari, ne na njihovo zunanjo lupino. nic napacnega ni zatorej v razširjanju meja tonalnosti ali harmonije, nic takega, cemur bi lahko ugovarjali, se ne nahaja v razbijanju in ponovnem sestavljanju naravnih oblik v konstitutivne elemente – dokler za vsemi temi ekspanzijami, razbijanji in ponovnimi sestavitvami pac ni izgubljen sam smisel umetnosti. izvoren in poslednji smisel zahodne umetnosti je namrec v tem, da se izrazi duša zahodnega cloveka, da se prek nje zatrdi, da ta duša obstaja – in da zato obstaja bog. dejstvo, da se je na zacetku dvajsetega stoletja ta smisel bodisi izgubil ali pa je bil vsaj suspendiran, je imelo nasledke, ki so bili dosti širši od umetnosti – in so jih naredili ocitne topovi Verduna in Ypresa.« (str. 243) na zacetku enaindvajsetega stoletja so – ob bobnenju novih orožij – sledi tega boja za dušo paradoksno opazne ravno v delih umetnikov, ki se navezujejo na modernisticno revolucijo, a so jih nove umetniške prakse in tehnologije po­stavile v vlogo »konservativcev«. lucijan bratuš sodi med te sodobne donkihote. slike na sploh lahko govorijo o tem, kar smo videli na svojih poteh ali nam je bilo izroceno – ali pa o nicu vid(e)nega, o drugosti, ki privlaci in plaši vsakega popotnika. in vendar vedno govorijo predvsem o slikarjevem „pogledu“. o po­gledu duše, ki je ves svet – in zato njen pogled pomeni zmožnost razbiranja ne­vidnih oblik. bratuševe grafike razkrivajo bogastvo notranjih možnosti nekega zrenja. Vanj vstopa celota sveta. Vse, kar privlaci slikarjevo oko, bitja in notranje prikazni v vsej svoji nedolocenosti in mnogopomenskosti. umetnik temu priha­janju sledi nepretenciozno, brez pretvarjanja, da sporoca kakršen koli dokoncen uvid v skrivnost bivanja ali odgovor na poslednja vprašanja, a vendar z izrazito odlocnostjo, s šcepcem pretanjenega humorja in kaligrafske nonšalantnosti. prav izkustvo kaligrafa je odlocilno tudi za bratuša kot grafika: v svojih stva­ritvah nikoli ne pozablja tisocletne verige skrivnostnih upredmetenj cloveškega duha, porojenih iz napetosti med nujo simbola in svobodnostjo simboliziranja, med nepredvidljivim videnjem kaligrafske ustvarjalnosti in neizprosnostjo iz-rocila, med obiljem pomenljivega in jedkostjo racionalizacije. lepo–pis, pri­klicevanje lepote s pomocjo nepredvidljivih krasitev in zaobrnitev pisave, zanj namrec ni le frivolno poigravanje z možnostmi zapisa, ujetnica potrebe in po­ljubnosti, ampak ob–likujoc odziv na skrivnostno, izmikajoce se samorazkriva­nje absolutnega, socloveka in sveta. kaligrafsko oblikovanje, igra s premenami, prelivanji in prehajanji raznih crk zapisu odvzame njegovo samorazumljivost – in obenem problematizira pomensko izpraznjenost »ciste« podobe v grafiki. likovna igra nas nepojmovno vodi do skrivnosti besede. logosa, ki je obenem arhetipska podoba. bratušu pri tem ne gre za uvajanje v kakršno koli esoteriko, temvec za podobe, ki jih pozna vsakdo, za srecanja, ki so v globini istovetna z nami samimi. pred nas, ki nam ni dobro, ce bivamo sami, zato seveda sto-pa predvsem uzrta skrivnost socloveka: obraz deklice in oblicje moža, golo telo ženske. celo bratuševi demoni niso perzijsko–poznojudovska ali novozave­zna sfera duhovnega zla, temvec prej grške sile vmesnosti med božanskim in cloveškim, arhaicni daímones; prek njih in v njih se vidni svet raztaplja v plesu prepletenih arhetipov, nravno ambivalentnih, zapeljivih in razigranih, divjih in le vcasih nevarnih. V cem je ob tej neprikriti svetnosti pravzaprav „reševanje duše“ v tej graficni umetnosti? paradoksno prav v zadržanosti, v sramežljivosti umetnikovega pogleda. z osebno pisavo, kaligrafsko stilizacijo lastnega obzorja, umetnik dopušca vstopanje vsega v njegovi drugosti. obcuteni mysterium tre­mendum et fascinans – skrivnost, ki zbuja strah, a nas obenem privlaci – vodi pogled k stiku s predmetnostjo na drugi ravni. Vecpomenskost videnega igrivo usmerja k poslednji vedrini, ki ni vec njegova stvar. morda je to „preprosto oko“ evangeljske prilike: pogled, zaradi katerega ves telesni svet postaja „svetal“. in vendar prav skromna nezaupljivost do „teurgicno“ prevrednotene umetnosti na­vsezadnje, skozi tancice vseh svetov, sramežljivo dvigne pogled h križanemu in Vstalemu. in tedaj lahko – nazaj, skozi omahujoce, sramežljivo pogledovanje, skozi vztrajno, trmasto ponavljanje potez – spoznamo strukturo, ki kljub vsemu nosi vse lucijanove „svetne“ like v njihovi navidezni breztemeljnosti in razpeto­sti nad praznino. preprosto oko v svoji izraziti o–sebnosti odkriva božjo agápe v globini vsega. in izpricuje dušo, ki ostaja, najsi to hocemo ali ne. if your eye iS pure … alexander boot in his sharp analysis of the decline of european culture, re­signedly titled ‘how the West was lost’ (2006), in his pondering on the art of modernity claims the following: »Westman, after all, became what he was precisely because of his ability to concentrate on the essence of things rather than their outer shell. There is noth­ing wrong in expanding the limits of tonality or harmony, nothing objectionable in dissecting and rearranging physical shapes into constituent elements — pro­vided that the purpose of art is not lost behind all those expansions, dissections and rearrangements. The original and ultimate purpose of Western art was to express Westman’s soul, stating that it exists and therefore god exists. That by the beginning of the twentieth century this purpose had been either lost or put on hold conveyed implications that went much broader than art, implications made clear by the guns of Verdun and Ypres.’ (p. 243) The traces of this battle for the soul are, at the beginning of the twenty–first century — alongside the booming of new weapons — paradoxically noticeable precisely in the work of artists who are tied to the modernist revolution, yet the new art practices and technology have placed them in the role of ‘conservatives’. lucijan bratuš belongs amongst these contemporary don Quixotes. paintings can generally talk about what we have seen on our paths or was presented to us – or about the nothingness of the visible / seen, about the other­ness that attracts and intimidates every traveller. Yet still they talk mainly about the painter’s ‘vision’, about a vision of the soul, which is the whole world — and that is why this vision means the ability to comprehend invisible forms. bratuš’s prints unveil the riches of the inner possibilities of perception; into it the whole of the world enters, everything that attracts the painter’s eye, beings and inner apparitions in all their uncertainty and multiple meanings. The artist follows this intrusion without any pretentious belief that he can express the ultimate cogni­tion of the mystery of being or answer the final questions, yet with a distinctive determination, with a pinch of subtle humour and calligraphic nonchalance. precisely the experience of the calligrapher is decisive for bratuš as a print­maker too: in his creations he never forgets the thousand–year–old chain of mysterious objectifications of the human spirit, born from tensions between the necessity of the symbol and freedom to symbolise, between the unpredictable vision of calligraphic creativity and the inexhorability of tradition, between the abundance of significance and the causticity of rationalisation. ‘beautiful hand–writing’, the summoning of beauty with the help of unpredictable adornings and invertions of writing is, to him, not just a frivolous play with the possibilities of the written record, not just captive to the necessary and the arbitrary, but a form–giving response to the mysterious, elusive self–disclosure of the absolute, fellow man and the world. The calligraphic design, playing with alternations, iridescences and traverses of various letters, takes from the written record its self–understanding – and at the same time problematises the semantic empti­ness of the ‘pure’ image in prints. The fine art game leads us non–notionally into the mystery of the Word; of the logos that is at the same time archetypical image. it is not about an intro­duction into any kind of esoterics for bratuš, but about images that everybody knows, about the encounters that are in the depths identical with ourselves. Therefore to us, who are not well if we are alone, the visible mystery of our fel­low man is revealed: the face of a young girl and visage of a man, the naked body of a woman. bratuš’s demons do not belong to late–persian jewish or the new Testament sphere of spiritual evil, but are rather greek powers of the intermedi­ator between the divine and human, archaic daímones; across them and in them the visual world dissolves into the dance of the interwoven archetypes, morally ambivalent, charming and playful, wild and only now and then dangerous. With such unconcealed worldliness, where actually is a ‘salvation of the soul’ within this printmaking? paradoxically, precisely in the restraint, the modesty of the artist’s vision. The artist allows, with his personal writing, calligraphic styliza­tion of his own horizon, the all in its otherness to enter. a perceived mysterium tremendum et fascinans — mystery that rouses fear and attracts us at the same time — leads the vision into contact with the subjectivity on another level. mul­tiple meanings of the observed playfully direct to a final serenity, which is not its concern anymore. maybe this ‘simple eye’ is of the gospel’s parable: a vision for which the whole of the material world is becoming ‘full of light’. and yet precise­ly this modest mistrust in the ‘theurgic’ revalued art after all, through the veils of all worlds, modestly rises to the vision of the crucified and resurrected. and then — backwards, through the wavering, modestly reviewed, through the per­sisting, obstinate repetition of strokes — we can recognize the structure, which carries all bratuš’s ‘worldly’ figures in their apparent groundlessness and spread­ing above the vacuum. The simple eye in its distinctive sense–of–self discovers god’s agápe in the depth of everything. and testifies the soul that stays, whether we want it or not. Lucijan Bratuš, poliptih, 1979. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 01, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 02, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 04, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 06, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 13, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, 1981, kp, 14, 48 x 58 cm. Lucijan Bratuš, Mb, Ars, S, 15, 70 x 90 cm. Lucijan Bratuš, Pt–1991–04, akril platno, 183 x 138 cm. Lucijan Bratuš, 1981, g, 88, 11. Lucijan Bratuš, Križani, g, 70, 19. Lucijan Bratuš, 1978, 48 x 58 cm. Matej Šubic Moj Vhod v Jeruzalem Alojz Bogataj Zadnja vecerja Andreja Ravnihar Megušar Ventus passionis 2020 Agata Pavlovec Dnevi Škofjeloškegapasijona 2020 Urška Florjancic Pasijonski vecerv Stari Loki Ana Florjancic Stara Loka, knjiga in pasijon Aleksander Iglicar Obisk Josefa Langa Aleksander Iglicar Usoda (prve) pasijonske sobe Edvard Kovac Poizkus umetniške uprizoritve trpljenja Urška Florjancic Pasijonski novicnik Marko in Marjanka K. Jerman,Mirjam Jereb Batagelj Zadostilno romanje leta 1979 Blaž Karlin Križev pot slovenskih beguncev v Italiji Dušan Knehtl Postne ali pasijonske jaslice Gorazd Kocijancic Ce je tvoje oko cisto … Naslednja predvidena uprizoritev: 2022