KamwanWDOk
Verlag und Schrllti«lt\mg:: Klageofurt, Btmartdcrtnc 1Ж, РовИмћ UO / Btw\n*|ii»l« (1st r»r»t» MlUtMir) monatUcIi RU 1.— frat Haua (elnecblieeiielt RM O.M ZueteUg«MUiz AJ>beeteIhmc«n dar Z«lttmg (Ur dan amehfolganden Mom*t warden mir achrtftUeli um) nur bla 36, da* laufenden ICmiate tmg^enommen
Nr. le.
Kmlnbory, dem 4. Marx 1944.
4. Jalirjraner-
Znova velik napad na London
Nemški obrambni uspehi pri Rogačevn In Neviu - PremenljivI iioji pri Nettunn
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. marce objavilo:
V	južnem odseku vzhodne fronte so Sovjeti Izvajali zlasti v prostoru pri Krivojrogu številne sunke, ki so ostali brez uspeha. Severno od Rogačeva so boljševiki napadli na ozki fronti z združenimi, močmi. Grenadirji In grenadirji oklopnjakov so preprečili vse prodorne poskuse in z učinkovito podporo topništva in protiletalskega topništva prizadeli sovražniku visoke krvave zgube.
V	teh bojih se je izborno izkazala šlezij-ska 5. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Gene-ralmajor Decker, skupno s podrejenimi odredi pehote, oklopnjakov in protiletalskega topništva.
Severozahodno od Nevla se je stopnjevala sila sovražnih napadov. Ves dan trajajoče prodorne poskuse smo v hudih bojih odbili le odstrelili 25 sovražnih oklopnjakov. Na fronti pri Narvi smo v trdi borbi zavrnili z na novo pripeljanimi silami začete napade Sovjetov in Jih razstrelili deloma že pred našimi položaji. Visoko na Severu so nemške udarne čete vdrle v odseku Kandalakše v močno Izgrajene sovražne položaje in pognale T zrak Številne bojne postojanke z njihovimi posadkami vred.
V	mostišču pri Nettunu so se včeraj vršili premenljivl boji južno in jugozahodno od Cisterne, Na več mestih se je sovražniku posrečilo, da je zopet vdrl ▼ naše v prejšnjih dnevih pridobljene izpostavljene položaje.
Daljnostrelno topništvo je potopilo v prista nišču v Anziu neko tovorno ladjo in večkrat pogodilo druge ladje. Odredi bojnih letalcev so nadaljevali svoje napade na ladje in razkladanja v prostoru pri Anziu in z bombnimi zadetki težko poškodovali nekp prevozno ladjo s 5.000 brt. Od južne fronte poročajo le o delovanju obojestranskih iz-vidniških in udarnih čet.
V pretekli noči so izvršile skupine britanskih bombnijfov pod zaščito strnjenih oblakov zastrahovalne napade na kraje v Jugo-zapadni Nemčiji. S številnimi minami, raz-strelnimi in zažigalnimi bombami so povzročile zlasti v stanovanjskih okoliših mesta Stuttgart škode in zgube med prebivalstvom. Sovražna vznemirjevalna letala so vrh tegs odvrgla bombe nad zapadnonemškim prostorom. Štiri sovražna letala so bila sestreljena.
Naše zračno orožje je znova izvršilo velik napad na London. Težka bojna letala so priletela v več valih in vrgla veliko število raz-strelnih In zažigalnih bomb na razne dele mesta. Nastali so številni veliki požari in obsežna razdejanja.
Vojni miniiter maršal Graziani je imel v Cremoni mimohod bataljona »Costruttori« na več ■ pred njegov^... odhodom na službo na južni fronti. V nagovoru je izjavil Graziani, da ima bataljon čast, da ob strani nemških tovarišev sedaj v aktivni službi na fronti zbriše sramoto Italije.
Atlantik-'Charto so pometali v morje
Britanska viada se je popolnoma in povsod podvrgia politiki sovjetskega nasiija
Stockholm, 3. marca. Dočim so doslej samo nekateri ••vernoamtriiki časopisi izrazili lahko neagod)t zaradi preveč nesramnega -ChuTchilloTega podTrienja pod sovjetsko Politiko z opustitvijo vseh prejšnjih »atlantskih« in dragih »načel«, prizna to sedaj londonski »Sandar Observer«, M si kot prvi an-gleikl časopis npa napraviti is Churchillo-vaga govora očiten zaključek, »Angleška vlada je opustila izjavo o atlantskih svobo-ičlaah.«
Ust skuša to zagovarjati z olajšujočiml okolnostmi, čeprav označuje metode te sedanje »politike sile« kot nezdružljive z demokratskimi načeli. Listina o atlantskih svoboščinah (Atlantik-Charta) je bila pač edino službeno proglašeno načelo, s katerim je Anglija naknadno utemeljevala svoj vstop ▼ vojno. Ce je to načel sedaj opustija, se to ni zgodilo zaradi tega, ker se je Anglija naenkrat spreobrnila v nasprotje, ampak kot priznanje sovjetskih zahtev na Poljsko In načrtov za poljsko kompenzacijo na zapadu. Na-
z m zračno obrambo In araino z a I б 11 o.
Y	vplementih, ki so окто&мпт iz'xra-
zidajo veUke stavbe Iz betona In Jekla, W poetnie (Mtpiilamc pod Imenom »FlaktUrme« (stolpi protlU'taUkeifa topnifttva). Glede buue-re, količine porabljenega materiala In svoje kljub vsem te ta vam kratko (fradlKine dobe #e dado primerjati samo z hiinkarjl podmornic. Z zgraditvijo teh stavb, ki slutijo v enaki meri ш aktivno obrambo v zraku, kakor zračni r.a-Si4tl prebivalstva, jp nemško graditeljstvo do-лгЈИо v domovini pomembno delo med vojno.
(Scherl, G«rlach, M.)
meravan posel kot tak »Observerju« seveda ne vzbuja nobenih pomislekov.
Naravnost humoristična je zagotovitev, da je bil en del angleške moči »vedno moralič-ne prirode«, namreč s priklopitvijo načelom, v katerih so druge države, zlasti male države Eyrope, angleški naravni zavezniki. »Observer« je hotel s tem reči sledeče: Anglija je z raiiniraniml praznimi obljubami lažnivih »načel« in vzvišenih »ciljev« vedno znala doseči, da so drugi za njo delali in se bojevali. Tokrat sta jo njen večji zaveznik, zlasti pa vojaško povzročena odvisnost od Sovjetske zveze, že prisilila, da je odkrila karte in izdala svoje lastne obljube. »Observer« le po pravici boji, da bo to priga-njanje, ki se skriva za dozdevnimi »ideali« An-'lijo tamo pognalo v oblastnoDolitičen mlin s še močnejšimi roparskimi interesi. Takrat se pa Anglija niti ne more več sklicevati na svoja lastna neozdravljivo priljubljena načela in poslati druge narode naprej, ki naj bi se zanjo bojevali. Ta prespektiva napravi »Observerja« tako melanholičnega, da naravnost agresivnega proti Churchillu. Ce poskuša Churchill na kak način omejiti principe, za katere je treba žrtvovati, ne mo-" 9°vorlti ▼ imenu vse države, kajti angl*-Jill "^žavljanl in meščanski vojaki niso si#-vladi od Idealizma do cinizma, tako pravi »Observer«. Oni so še zmiraj narodi iz 1940. leta.	'
Churchill je pa tudi še vedno Churchill iz leta 1940. in se lahko z večjo pravico kakor sedaj naenkrat visokomoralnl »Observer« sklicuje na to, da so mogli takrat tudi najbolj zabiti doumeti, kako malo so bile »atlantske« obljube namenjene zato, da bi se sedaj praktično udejstvovale in kako zelo so bile namenjene samo za agitacijo kot bluf. Seveda je Churchill takrat, ko je g; ilo iz tega namena nastati trenje med potrebnimi oblastnopolitičnimi oziri na višje zahteve Sovjetov, pometal v morje načela iz leta 1940., ki so mu postala balast brez vrednosti. Mišljenje »Observerja« se sicer prijetno čita, toda gotovo niti z eno besedo ni mišljeno zares. V kolikor se sploh v njem najde kakšno pošteno jedro, se nanaša le na bojazni pred psihologičnimi učinki preveč javne »realne politike«, ki bi lahko nastala v amerikanskih, zlasti pa v evropskih masah. Temu, ki je še kje morda verjel v angleške prejšnje obljube in v bluf z listino o atlantskih .voboščinah, so pač skoroda s silo str gali zavezo z oči.
K temu pride Se spoznanje v Londonu, da celo tako neovirana Churchillova uslužnost nasproti Sovjetom ni mogla rešiti tako zva-nega poljskega problema v krogu zaveznikov. Najnovejša švedska poročila iz Londona zabeležijo cel6, da se j« poljska kriza znova poostrila. Ameriški Ust skuša priskočiti Churchillu na pomoč z zagotovitvijo, da nevarnost »politike interesnih sfer« prav za prav ni tako velika. Vsekakor pa priznavajo, da se opažajo tudi v Zedinjenih državah znaki za isto nerazpoloženje, ki si je v Spodnji zbornici dalo duška v pritožbah, češ da j« Anglija bolj sledila sovjetski politiki, kakor svoji lastni.

U1 111 hočejo izročiti črncem.
f;rnl strelci strojnic, ki sc bojujejo na južnoitr.lijanski fronti v skupini 5. angleške armade.
(TO-EP, M.)
London: Vrnileif vojne г bombami i Jlni|li|o
Boje se za ostale industrijske centre - Smešna zaskrbljenost zaradi proizvodnie
Stockholm, marca. »Nemci napadajo kot v starih časih«, javljajo z mešanico ogorčenja in strahu iz Londona, kjer so tudi v noči na petek prestali nov težek napad. Bil je šesti tekom osmih dni. Od nedelje dalje so morali Londončani vsako noč v zaklonišča in pri tem so lahko ugotovili, da se ostrost nemških napadov ne manjša, marveč veča.
Ogenj protiletalskega topništva, ki služi v vseh poročilih iz Anglije za barometer sil-nosti napadov, je bil po prvih poročilih ponekod hujši kot v prejšnji noči. Cele minute so se tresle hiše. Prva uradna angleška poročila od petka javljajo n«mške napade na Južno in Jugovzhodno Anglijo in na ozemlje glavnega mesta. Napadi so se »odvijali v slogu prejšnjih noči«. Povsod so nastale žrtve in požarne škode.
Po švedskih vesteh je bil dnevni alarm v četrtek tudi za te Londončane, ki so se doslej še branili tega spoznanja, sprejet kot potrdilo dejstva, da se je vojna z bombami nepreklicno z vso resnostjo vrnila v Anglijo.
CI16 tisti, ki so doslej upali, da je nemško zračno orožje na drugih mestih preveč obremenjeno, da bi moglo posvečati pozornost Angliji, so morali spoznati, da lahko povzroči tudi samo majhen del te pozornosti velike neprijetnosti Angliji In tudi civilnemu prebivalstvu. Goreče trdijo, da je postal,materialni in psihološki odpor temu primerno
močnejši in da nemška bombna ofenziva nima nobene prilike, vplivati na anglo-amerl-kanske vojne načrte. To se bo še videlo. Podobne angleške trditve so se slišale tudi po pristankih v Severni Afriki in Italiji in vsa-kikrat se je v presenečenje nasprotnikov Nemčije izkazalo, da je izvedba »vplivanja« na sovražne napade neprijetno trajna. 2e sedaj morajo priznati, da imajo v Nemčiji oči-vidno za takšne namene skupine bombnikov na razpolago in da je dosedaj uspelo, doseči z najmanjšimi zgubami znatne učinke.
»Yorkshire Pošt« je odkrila, da služijo ti napadi razdejanju angleške vojne proizvodnje in angleško-amerikanskim pripravam na Za-padno Evropo. V zvezi s tem poročajo, da j# neko angležko mesto na južni obali, ki mi po-bliže označeno, doživelo doslej naj-tfžji napad. Smešno učinkuje zaskrbljenost različnih drugih angleških listov, ki preračunavajo, da si more vendar Nemčija napade v takem obsegu kot sedaj proti Londonu, komaj privoščiti, in hoče tako rekoč v dobro razumljivem nemškem interesu Nemčijo odvrniti od nadaljevanja. Tu so pa tisti Angleži bolj previdni, ki že računajo z možnostjo, da se bodo lahko razširili napadi tudi na druge angleške industrijske in vojne centre. Londončani so že storili daljnosežne previdnostne ukrepe, ne oziraje se na špekulacije svojega časopisja.
••66
Beg pred osYoboditeljli
Titovega „generala" je njegov „načelnik" obsodil na smrt
Ф9
Belgrad, 3. marca. »Obnova« poroča iz Sje-nlce o pojavih razkroja, ki se opažajo pri Titovih tolpah. Ne samo da beži kmečko prebivalstvo iz pokrajin, kjer vladajo tolpe, ampak dnevno se množe števila prebežnikov, ki prehajajo v skupinah ali sami k srbskim oddelkom. Prej so jih mobilizirali kot »zanesljive« bojevnike »prostovoljno« t. j. iz pokrajin, ki »o jih okupirale tolpe, jih nasilno odpeljali In vrinili v Titove vrste. Iz-črpani po nad meter visokem snegu, lačni, 'koraj zmrznjeni, in razcapani prihajajo in pripovedujejo o grozotah, ki so jih morali doživeti pod »osvoboditelji naroda«, o poko-4u celih rodbin, o plenitvah in opustošenlh
vaseh.
Obupni položaj tolp povzroča nadalje, da pride do obračunanja s kolovodji, ki si medsebojno naprtijo odgovornost za ponesrečene akcije. Tako je bil šele pred kratkim zloglasni bandit in poveljujoč Titov general Savo Orovič zaradf svojega neuspeha in ugo-nobitve svojega oddelka obsojen na smrt In takoj ustreljen. Da bi ušli tej usodi, so nekateri kolovodje raje z ostanki svoje čete prešli k nasprotniku. O takih dogodkih poročajo že iz raznih krajev.
V srednjesrbskem prostoru so tp dni uspešno nadaljevali nemško podvzetje proti skupini tolp, ki se je tam zbrala. Presenečenje sovražnika je bilo tako popolno, da je toloa razen številnih mrtvih zgubila nad 700 ujetnikov. Razen tega so uplenili pet strojnic, okrog 200 pušk, večjo količino municije in več oskrbovalnih skladi?''
Sovjeti ustanavljajo židovski svet
Ankara. 3. marca. Palestinski časopis »Fa-lastln« javlja, da je došlo židovski agenciji neko sovjetsko sporočilo, po katerem je bil v Sovjetski zvezi ustanovljen visok verski židovski svet. Ustanovitev tega sveta dovolj razločno komentira sojetsko-židovsko Igro
na Bližnjem Vzhodu. Razen zanimanla Moskve do Zidov v Palestini kaže ustanovitev tega sveta, kakšno vlogo so Sovjeti namenili Zidom.
Grozna beda nad zasedeno Južno Italijo
Rim, 3. marca. O groznih razmerah v po Anglo-Amerlkanclh zasedeni Južni Italiji se zvedo vedno nove podrobnosti. Boljieviza-cija dežele se je vedno bolj razpasla. Komu-' nisti razvijajo živahno .agitacijo. V mnogih krajih, kjer niso imeli nikoli svojega časopisa, imajo sedaj tri aH štiri komunistične liste.
Tudi prehranjevalni položaj postaja od dneva v dan težavnejši. Lepaki . zidih v Bariju pravijo, da Amerika in Anglija ne moreta skrbeti za prehrano italijanskega prebivalstva. Iz raznih pokrajin, tako iz Neaplja in Benevenla, poročajo, da so ameri-kanske čete zasegle ves dovoz živil v mesta, tako da je tam pravcata lakota. Najhuje zadene prebivalstvo katastrofalno pomanjkanje kruha. Promet funkcionira le mestoma Ini je povsod pridržan ...asedbeninf četanl. Pičlo število vlakov za civiliste je vedno tako pre-napoljeno, da morajo ljudje potovati na slo-picah in strehah, kar izredno povečuje Število prometnih nezgod. Razen malih izjem ne funkcionirajo nič več kina, gledališča ia restavracije. Ko se zmrači, si prebivalstvo čisto navadno ne upa več na cesto, ker s* boji roparjev in tatinskih tolp. V Neaplju je slej ko prej epidemija legarja, ki so jo povzročila zastradanje, pomankanje plina iti vode. Tudi prostetucija se je vedno bolj razpasla. Zasedbene čete se obnašajo često na nečloveški način nasproti prebivalstvu. Italijane pa, ki so zagrešili le majhne prekrške, kaznujejo zasedbene čete pogosto kruto. Od vsepovsod poročajo o nasilnih činfh' črncev, zlasti nasproti ženam. Ravno tako s* še ni končalo odvajanje otrok v Sovjetsko zvezo.
(
etran t. — ttev. M.
KARAWAWKEN BOTE
Sobota, 4. тазпа 1944.
V febrnarjn uničenih 763 sovjetskih letal
DspešnI nemški sunki na Vzhodu - Nadaljnji pritisk na mostišče pri Nettunn
Obtrkommando der Wehrmtcbt ]• dn« 1. marca objavilo:
V	prostoru pri Krtvojrogu, Jugorxhodno od Zaškova In zapadno od Berdičeva lo na-ia čete odbile številne napade Sovjetov in ]im prizadele vlioke zgube. Pri Jambolu le vrše silni krajevni boji. Na ozemlju južno od Pripjetskih močvirij lo izvršili odredi vojske in Waffen-^f uspešne sunke. V bojih zadnjih dni se je tu posebno odlikoval iz-vidniški oddelek oklopnjakov, ki ga vodi Rittmelfter Kolczek.
Sevemovzhodno od ftogačeva lo boljše-vtki brezuspešno napadli z močnejšimi silami. Pri tem smo uničili 26 izmed 30 napa-dajočlh (ovražnlh oklopnjakov. Severozahodno od Nevla, jugovzhodno od Pletkov-skega jezera In pri Narvl so se т hudih bojih izjalovili šteihlni napadi boljševikov. Visoko na Severu so se naše čete ubranile sovražnih izvldnišklh sunkov ▼ odseku Lou-hl In ob Fischerhalsu.
V	obrambnih bojih v srednjem odseku ata se posebno Izkazala 267. nižjesaksonska pehotna divizija pod vodstvom Generalleutnan-ta Drescherja in 3. oddelek oklopnjakov pod vodstvom HauptmaAna Rettemeierja.
Meseca februarja smo na vzhodni fronti uničili 763 sovražnih letal, od teh 43 po skupinah vojske. 60 lastnih letal smo zgubili.
V	Italiji smo z močno uporabo lastnega topništva nadaljevali s pritiskom naših čet na mostišče pri Nettunu. Z podvzetfi udarnih čet nam je uspelo, dvigniti dva sovražna oporišča in obkoliti neko močnejšo sovražnikovo bojno skupino jugozapadno od Cisterne, Odredi bojnih letal so v pristanišču pri Anziu potopili eno sovražno prevozno ladjo s 5000 brt in z bombnimi zadetki težko poškodovali štiri nadaljnje s 15.000 brt ter nek čoln za Izkrcanje.
Na južni fronti je potekel dan mirno ob živahnem obojestranskem izvidniškem in topniškem delovanju. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu je sovražnik zgubil včeraj 12. letal nad ozemljem italijanske fronte.
V	opoldanskih urah včerajšnjega dne so priletele skupine severnoameriških bombni-
kov z močno zaščito lovcev nad Srednjo Nemčijo in pod zaščito strnjena plasti oblakov namerili zattrahovalna napada na kraje v prostoru Braunschv/elga. Po brez Izbira odvrženih bombah so razdejali nekaj vasi. Protiletalsko topništvo je odstrelilo osem sovražnih letal. V minuli itoči ]• neka] sovražnih letal odvrglo bombe na kraje v Za-padnl Nemčiji.
Brza nemška bojna letala so napadla dlje v Jugovzhodni Angliji in v obmestju Londona.
V bo|a proti briiaB«ko-MTamoam«rUHda oskrbovalnim zvezam sta vofna mornarica in zračno orožja iebruarja mtstca potopila 26 trgovskih ladi} t 1M.1U brt ter ema|#l tovor-Bih {admie. Po bombnih ia torpadnih mmdat
Mh i« bilo težko poškodovanih 3* nadaljnjih ladij ■ preko 200.000 brt. Računa se lahko, da ■o se potopile mnoge Izmed teh' ladij.
Izmed sovražnih bojnih ladij so bili potopljeni ena krliarka, IS raiileev in sidSčit-Bih ladi), 8 brzih čolnov In ena atraina ladja, poškodovani pa ona kriiarka ia več brzih čolnov.	_______
Malarija v Zgornjem Egiptu '
Madrid, 3. marca. V Zgornjem . Egiptu te je razširila v nekem velikem poljedelskem okrožju, naseljenem s preko milijon ljudi, težka epidemija malarije. K temu poroča »Assocleted Press« — da so ostala mnoga polja neobdelana, letina pa nepospravljena, »ker >o kmetje bolni aH pa mrtvi«. Anglo-aaai o tej epidemiji, ki je menda zavzela že precejšen obseg, kar dokazujejo že Številne smrtne žrtve, niso objavili nikakih podrobnosti. Očivldno jim primanjkuje tudi tukaj predvsem kinina.
Balkanski narodi in boIJšeTizem
Bolgarija spozna moskovski manever - Bomonija na strdži - Srbija se uvršča
»Nič se ne bom čudil, če bo Stalin nekega dne predrzno trdil, da so njegovi vojaki nastopili, da bi uveljavili nacional-socializem v Evropi, In če bi odslej postal kljukasti križ znak boljševizma«, mi je pred kratkim rekel nek bolgarski politik, ko sva govorila o najnovejšem Stalinovem poskusu prikrivanja, o tako zvani reformi ustave z dozdevno svobodno zunanjo politiko za 16 sovjetskih republik. Te besede kažejo jasno, da so v Bolgariji razločno prepoznali vse Stalinove poskuse zameglitve, ki so se začeli z uvedbo novih činovnih znakov v boljševiški armadi In se nadaljevali z imenovanjem sovjetskega metropoiita, ko že prej nI prav prepričal hrušč z razpustom ko-minterne. Vsi ti prikrivalnl poskusi niso mogli pregovoriti bolgarskega naroda v njegovi celoti. To izhaja iz izjav raznih ministrov; to se jasno vidi v razgovorih z zastopniki vseh stanov. Znatno se je zmanjšalo cel6 ne veliko število neumnežev, ki so se doslej še ozirali. proti Moskvi in so lahkoverno zaupali izjavam sovjetskega poslanika v Sofiji, da Sofija ne bo napadena, dokler bo on prebival v Bolgariji. Po težkih napadih
Zopet brezuspešni so^jietski napadi
Popolen obrambni uspeh pri Nevlu - Mestoma zboljšan poležal na fronti pri Nettunn
Oberkommando der Wehrmacht )t dn* 29. februarja objavilo:
Vzhodno od Kerča in v prostoru pri Kri-vojrogu *mo z velikimi sovražnimi zgubami zavrnili številne napade boljševikov, krajevne vdore pa odpravili s protisunkom. Na področju južno od Prjpjetskih močvirij je še trajalo krajevno bojno delovanje. Južno od Berezine In jugovzhodno od Vltebska so se pred našimi črtami zrušili močnejši sovražnikovi napadi. Na posameznih mestih vdora smo vrgli Sovjete s protisunkom po srditih bojih od moža do moža nazaj.
Severozahodno od Nevla je sovražnik x uporabe več strelskih divizij znova prešel v napad. Hudi boji včerajšnjega dne so prinesli popolen obrambni uspeh. Vzhodno od Pleskovskega jezera in pri Narvl so bili zopet brez uspeha ponovni sovražni napadi. Topništvo je razbilo sovražna premikanja in nared stoječe čete. Močni odredi bojnih letalcev zračnega orožja so z dobrim učinkom Dodpirall obrambne boje zlasti pri Krivoj-rogu, pri Dubnu In ob Pleskovskem jezeru z nizkimi napadi na sovjetske pehotne in motorizirane kolone. Uničili so z odvrženimi
bombami all z obitreljevanjem s krovnim orožjem Številna'vozila in več protiletalskih topov. Visoko na Severu ao brza nemška bojna letala uničila itanovaliiča sovražnih čet ob murmanski železnici.
Pri trdih obrambnih bojih v severnem odseku vzhodne fronte se je posebno odlikovala 1. brigada letonskih prostovoljcev ki jo Vodita imetittk Eichenlauba ff-eber--fahrer Schuldt in njihov letonski pehotni vodja, Imelplk Ritterkreuza Standartenlahrer WeiB.
Podvzetja udarnih čet te v mostišču pri Nettunu imela za uspeh krajevna zboljšanja položajev. Na južni fronti tmo odbili sovražne sunke pri Castelforte In Terelle.
Pomorsko in protiletalsko topništvo je nad pristaniščem v Boulogni izmed več v nizkem letu napadajočih sovražnih letal zbilo dva štirimotorn« bombnika in enega dvomotor-nega. S tem so pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij In pomorsko protiletalsko topništvo tegovsklh ladij In pomorsko protiletalsko topništvo sestrelile v času od 21. do 29. februarja vtega skupaj 22 sovražnih letal.
na Sofijo je seveda boljševiška agitacija takoj poskušala, zbrisati ta jasno vidni poraz In je oznanjala: »Nismo vas mi bombardirali, to so storili Angleži in Amerikanci, to so bili buržuji.« Na žalost se je naglo razpočil tudi ta milni mehurček, kajti kmalu je postalo očito, da je sovjetski poslanik moral vedeti o napadu, ker je bil p%evidno poprej zapustil mesto.
Tudi v Romuniji so te Izjave, kakor vse druge poprej, zgrešile svoj učinek. Ravno Romuni, ki so v Bukovini in Besarabiji skozi celo leto spoznali boljševiško gospostvo, vedo, kaj veljajo moskovske obljube. Poskusili so to na lastnem telesu, videli zglede pri Letonski, Estonski In Litvi, in katinski grobovi so govorili preveč razločen jezik. Nek romunski časopis piše: »Stalin je skoval geslo o Sovjetski Evropi, roiqunski narod pozna t popolno jasnostjo, da se mora pojmovati »zrahljan]e« Sovjetske zveze kot poziv vsem evropskim narodom ne morda samo slovanskim, naj se priključijo Sovjetski zvezi « Sovjetski list »Curentulr« pravi k temu, da ne moreta niti Amerika niti Anglija preprečiti te nameravane boljševlzacije Evrope. Edina sila, ki lahko tvori mogočen blok proti boljševiški nevarnosti, je nemška oborožena sila.
Kako reagirajo Srbi na sovjetske načrte, kaže vedno močnejša akcija skupin srbskih prostovoljcev proti Titu in njegovim bandi-tom.
Jasno se torej spozna, da tudi najnovejši Stalinov poskus nI padel na rodovitna tla. To dokazuje, v kolikor se tiče Bolgarije, ustanovitev novega orožništva, ki Ima nalogo, da likvidira tudi zadnjega komunista. To dokazuje, v kolikor se tiče Romunije, dejstvo, da so romunska obmejna ozemlja podrejena vo]aSkl upravi. To dokazuje, v koli-*or se tiče Srbije, da se je ta država bolj kakor kdajkoll stavila na razpolago za Izvršitev potrebnih nalog ureditve.
Kaj pravi sovralnik?
USA obCudujejo nemško hitrost
Severnoameriška poročevalna agencija »Associated Press« poroča, da je edinstveni nauk, ki so ga dokazale operacije v mostišču pri An;iu, zelo živo ponazoril težkoče, ki jih bodo imele armade zaveznikov, če bi napadle Nemčijo Iz Zapada. Anzio dokazuje nemško hitrost pri premikanjih čet. Nemci so vrzel zamašili z neverjetno hitrostjo. Od povsod so prišle njihove divizije. Naglost njihovih premikanj je preprečila vsako krizo.
HANNES PETER STOLP,
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
lJrK«W RftchbcKufit	RemaPi-KorrMpon^i, L«lptig C1
»Kako krasna primera, milostljiva gospal« !<• jt navduševala svetohlinsko gospodična But, ki se )e namenila zaprositi v prihodnji uri za zvišanje plače.
»Pojdlva n^alo na tprehod. gospodična But«, ukaže grofica Korvay. »Z vami moram o nečem govoriti in ne maram, da bi nama kdo prisluškoval. Vendar domnevam, da ste človek, ki je v vsakem ozlru vredna zaupanja.«
m Predobri ste, mlloctljiva gotpa«, t hlnar-tko ponižnostjo odgovori gospodična But,
In obe dami odideta po stranski poti parka..
*
»In prva družica«, de Fanl in ljubeznivo pogleda Petra Bautza, »bo moja sestra Flora. Z Rudolfom sva si tako Izmislila, da boste vodili Moro, pri slavnostni pojedini pa boste njen drug pri mizi.«
»To je zame velika čast«, meni Peter zadovoljno. »SIcer komtese Flore še ne poznam, toda prepričan sem, da je zelo ljubka dama«
Rudolf Barna se smeji.
»Res je Flora ljubka«, pritrdi. »Toda dekle šteje komaj osemnajst let In Ima mnogokrat Drav čudne nazore o svetu in ljudeh. Grofa Kisa, tega čebelarja, ne imenuje drugače — sevi»ds, kadar je ne sliši — kot s^mo, »stari čvekač«, pa tudi sicer je Flora vedno pripravljena. da komu kako zagode. Nekoč — omenim samo kot primer — je napolnila gospodični But, družabnicl grofice Korvay, dozo za kremo s črno maio za čevlje. Gospodična Ru3 si zvečer namaSe obraz s kremo In tf''Ч *» tm	kot črr'lca.«
Fani »e prisrčno nasmeji ob tem spominu, in Peter vet navdušen zakllče: »Ta mlada dama W M vnaprej več kot tlmpatlčna.
Mislim, da bova preživela skupaj prav vesele ure. Strašno se že vetelim, da te bom teznanll z njo.«
»To s* lahko takoj zgodi, Peter«, reče Fanl. Fanl je tlopila k oknu, ko te je zatlišalo brnenje motorja in pomlgnlla Petru, da naj pogleda skozi okno, da bo zaenkrat videl komteso Floro.
Peter pristopi k oknu.
Kar naenkrat pobladl in lajeoljai »T.-, to je komtesa Floral«
»Da, to je moja teitra Floral« »Vsemogočni!« vzklikne Peter ter te ©poteče od okna vstran in setede т najbližji stol.
Pred vhodom je stala pred motorjem vitka pojava In pravkar snela kapo. In ta pojava j* bila titta, o kateri je mltlil Peter, da j# deček In čigar zadnjo plat j« Peter tako krepko stepel.
3.
Zaročenca tla preplašeno opazovala Petra Bautza, ki je brezmočno ležal v stolu in pravkar zmedeno mrmral: »Slika Donne Dlanel Sedaj vem, kje sem že videl te temne očll« »Za božjo voljo, Peter, stari dečko, kaj pa se je zgodlloT« maje z glavo Rudolf. »Zave-dlte se vendar končno zopet, Peter«, zahteva Fanl ter se vprašujoče spogleda z zaročencem.
' Peter je nenadoma skočil kvišku: »Takoj moram odpotovati. To je strašno. Oprostite, če morete. Toda ne tmem drzniti ttopltl komtesi Flori pred oči.«
»Kaj pa vam |e* Zakaj ne smete ttopltl Flori pred oO?« vpraša Fanl osupla. »Mislim. da Flore še ne poznate «
Peter te ozre na zmedena zaročenca. Potem p« к#ж tap# izbruha«) »Jai Tcedar a#
morem bivati pod eno streho z mlado damo, ki tem jo položil čez kolena In ji iztepel hlače!«
»Kaj?« vprašata zaročenca Istočasno.
»Da«, jima poklma Peter mračno In bolestno, »pičla ura je minila, kar sem komteso Floro dobesedno pretepel In Jo Imenoval ne-otesanca In smrkavega ušlvca « -
»Rudolf, aH ti to razumeš, kar je Peter pravkar povedal?« se okrene Fanl k zaročencu.
»Ne popolnoma, toda nekaj se mi jasni«, de Rudolf z iskrenim sočutjem v glasu. »Naš dobri Peter je Imel v Keresturu avtomobilsko nesrečo, kot mi je popreje pripovedoval. In to, da sedaj tako čudno čenča, je reakcija, ki sledi takim nesrečam. Hej, Peter stari dečko«, mehko pokliče Petra, ki z glavo maja-, joč strmi v dvojico, »ti si pri nesreči zadel nekam s svojo ubogo glavo In sedaj se ti malo mede v možganih, kajne? Ali me#e sploh poznaš, dragi moj? Jaz sem tvoj dobri stari prijatelj! in to je Fani, moja zaročenka, ki sem ti jo takrat v Budimpešti predstavil, na kar sta sklenila prijateljstvo. In trenutno se nahajaš na gradu KOhalom.. «
»Rudolf«, ga prekine Peter tiho, »v moji čedni, pridni glavici je vse v redu in zadeva s komteso Floro je v zvezi z mojo nesrečo. Komtesa Flora je proti predpisom prldlrjala izza ovinka in, da je ne bi povozil, sem z vso silo zaobrnil krmilo In že sem se znašel — pok In tresk — vrtna ograja v kose In tako dalje — v vrtu kapitana Ratkeja.«
»Ah«, meni Fanl, medtem ko ji spreleti obraz rahel nasmeh, »polagoma pričenjam razumeti. Mislili ste, da je Fanl po obleki In kapi sodeč — deček Radi tega ste ji tudi dejali neotesanec in ker se Je Flora vedla neolikano, ste...«
»Je položil Peter«, nadaljuje Rudolf Barna in te veselo zatmejl, »našo Floro, prepričan, da Ima pred sabo dečka, čez kolena...«
»Tako je bilo!« zakllče Peter. »In ne zamerit* ml Izraza — pretepel sem vašo sestro, dobesedno pretepel sem jo.«
»Sijajno, enostavno tljajno«, reč* Fanl in t# tmejl do solz. »Ah«, vmklllm* vta оамаод!«
C ZIRCALO ČASA )
Eakor Javlja Beuter ix Sydneja, so se stavki
pridružili še nadaljnji premogovniki, tako da stoji sedaj delo pri skupno 17 premogovnikih na južni obali Avstralije.
Zaattljiva zagrebška poročila pravijo, da je T taboru Titovih bandltov izbruhnil očiten spor, ki je imel po boljševiški metodi za posledico, da Je bilo »likvidiranih« nekaj poglavarjev.
»Observer« pravi: Dvoje je razdražilo britansko Javnost: vojno poročilo o borbah na nettunskem mostišču Je postalo naravnost dovtip. Angleško vojno poročilo je postalo radi svoje frazeologlje predmet novih kabaretnih dovtipov, namesto da bi vodil mltlo-čega Angleža skozi vojno.
Časopis »South Afričan« javlja: »Vodeči trgovci z umetninami v Johannisburgu pravijo, da te v zadnjem časa tihotapi vedno ved italijanskih umetnin v Južnoafrlkansko Unijo.«
Kot sporoča švicarski obrambni štabk Ц
priletel v četrtek nad švicarsko visokogorsko ozemlje nek amerlkanski štirimotorn! bombnik, ki so ga obstrelili In ki je končno pristal na letališču Rinkaby. Posadko J# vzelo v varstvo vojaštvo.
Casopitje Zedinjenih držav kakor vofna mornarica Zedinjenih držav so odklonih a tolikim hrupom po Židu KayserJu zgrajenih deset ladij Liberty za prevoz čet, javlja dopis-nik londonskega časopisa »Daily Mali«, ker se je ena teh ladij, na kateri so se nahajale čete Zedinjenih držav, malo pred odhodom enostavno sesula.
Okolnott, da je nemško zračno, orožje fo-pet povzelo svoje napade na Anglijo, je po poročilu »United Pressa« povzročilo silno nazadovanje prometa na londonski efektni borzi.
y zvezi z lakoto in »pidpmijo malarije v
Egiptu je senator Dos paša — kakor poročajo iz Kaira, potrdil v senatu, kot očividec sporočilo, da je prebivalstvo vzklikalo, ko so se razdeljevala zdravila: »Prodajte zdravila in kupite nam za to kruha. Mi gladu-Jemol«
Proti moskovski »Pravdi« se obrača William Randolph Heart v nekem'članku, ki ga objavlja »New York Daily Mirror«. Pravi, da okolnost, da označujejo Stalin In ljudje njegovega tiska njega za gangsterskega novinarja, ni brez neke komike, ker prihaja ta kritika od gospodov, ki stoje na čelu pravega gangsterskega tiska.
Amerikanski prehranjevalni urad sporoča po nekem poročilu Iz Washingtona, da bo v tem letu dodelitev živil za civilno prebivalstvo manjša kot v preteklem letu. To povzročajo težavne prevozne razmere.
»Celi roji sovjetskih agentov se gonijo po Alžiru. Izračunali so, da znaša samo število teh okrog 4000.« To omembe vredno odkritje se najde v angleškem tedniku »Weekly Review«.
H kitajski nacionalni vladi sta prešla dva nadaljnja čungkinSlcn generala jl	Лд.
tami vred, kakor doznavajo ih frontnlnpo-ročll, ki so dospela v ponedeljek v SanghaJ. Oba generala sta se s svojimi skupinami vred pridružila japonskim bojnim silam.
V oboroževalnih obratih Zedinjenih držav narašča, kakor Javljajo londonske »Times« Iz New Yorka, še dalje nemir. Potem ko je pred kratkim začelo stavkati že 6000 črnih delavcev v jeklarni v Detroitu in tako zadrževalo napravo oklopnjaških plošč, stavkajo sedaj delavci v okraju Pitsburgu, kar je povzročilo ustavitev najmanj 110 plavžev.
Verlag and Пгиок- NS.-Ga«verIiie und Uruckerei Kirnten GmbH. Klaeenfuit, -• Verlaireleiter; Dr. Emil Heitisn. — Haiii'Uchriftb.itpr; Krierjrieb Hnr«fmann Znr^elt if t Anzpirptilist p Nr 1 trtjltiif
od smeha, »da ml nl bilo usojeno, videti naSo Floro, potem, ko jo je Peter — pretepel. NaAa mala je nato seveda zelo divjala, kajne?«
»Ne«, pove Peter brezupno, »tulila je. Toda ko se je odpeljala, me je imenovala umazanega, podlega lopova, "^1 zlomi tilnik.«
»Pristno Flora«, ugotovi Rudolf s prisrčnim smehom.	. , ,
»Sijajen, čeprav nekoliko stvaren nauK, ki ste ga dali Flori, Peter« se namuzne Fani. »Dekle resnično zasluži, da se jo enkrat krepko zgrabi Razen tega sta bili vloženi proti njej že dve policijski ovadbi radi nepravilne vožnje. Moj oče o tem ničesar ne ve, mene pa je Flora prosila, da plačam kazni, ker nima denarja, in bi morala sicer od-sedeti osemdnevno kazen v krajevnem zaporu KOhaloma.«
»Vse dobro In prav«, meni Peter otožno. »Toda vsekakor bo komtesa Flora komajda privolila v to, da bi jo vodil v cerkev k poroki In končno, da bi morala imeti še mene za druga pri mizi. Bo pa le bolje, če zopet odpotujem.«
»To ne grel« zakllče Fanl.
»Nikakor t« ne morem pogrešati pri najini poroki!« reč* Rudolf. »Flora naj ti bo še hvaležna, da si bil tako priseben In il preprečil trčenj*!«
»Jez...« začne Peter, v tem trenutku pa #* odpro vrata in v sobo privihra Flora.
»Halo, tu sta vendar«, vzklikne veselo. »Hotela sem samo — hopla«, se prekine v stavku, ko zagleda Petra, ki s* je dvignil, »tu je Se nekdo! Jaz...«
Flora se nenadom; prekine. Spoznala je Petra in temne oči v ozkem, finem obrazu se začno grozeče lesketati.
»Ali dovoliS, da ti predstavim gospoda Bautza, gospoda Petra Bautza«, reče Rudolf, ki je le s težavo utajil smeh.
»To je moja sestra Flora, naša mala Flora«, pravi Fanl Petru.
»Zelo — zelo me vesel! komtesa Flora, da sem vas spoznal«, jeclja Peter.
Za božjo voljo, kako jezno gleda d*kl*l
(Daljo ptlhodniUk4
PhiHMtaf, 4. М&гг 1944.
K A R A W A N K K N BOTS
веМе r — Vr. 18.
Dr. Goebbels spradh zur 10-Jalir-Feier von „Mutter und Kind"
##
ff
Bekenntnis zu unser oiler Zukunit
ши dem FObrer - Erdffnung zahlreidier NeueisridituDgen fiir das lilfswett Jfitter and Kiad" im ganzen Beidi - Deutsdiland der sozialste Staat
Bcrita, 3. Mirz. Dac lOjahrigc Bestehen des Hilfswcrkes „Mutiw umd Kind" wurde am Montag nadmauf ait aatt Fcientaade bcjinjen, die einer zusammenfassenden Wiirdigung der ethisdiM Werte, de» AaflwaM #md lee Dim&fAfim; dieser se£eiureichen, aus oauoaalsoziaiistis^en Geist geborenen E«-пЛшц gewidmet war. Rcidiraijnister Or. Gotbbels, der Schirnhtrr diesei NSV-Hilfswcrkcs. brachte der OffeadiiUeit. ta Raluaea etaer Re<k cinea etngefcenden Leistungsbcricht lar Kenntnis, der die ieiponie-мпДе СтеЛе iie«e* CMtifailifen anf icm Opfer jedes eiazelaen Deutschcn aufgcbauten, nachst dcm WHW bedetteedstai Sexiahrnlies idler Zettea aafc virkungsvoUste in £rscheinuflg treten licfi. Urn dieselbe Zeit faaJea m smdidKa Came# GreMcutccUmds ahnliche Feiera in Form твв Appellen statt, bei vtUker Cekymtek enc {reSe AazaM »en Neueiariditungea aaf dem Gebiet jer Volkspflege wie F.r-heliifrfiriMr, Rcse HiUastdlea wti aiudidief ikrer BeMimmang iibergeben wurdca.
Die Дпцтшкв des Reiehsministers Dr. Goebbels
Dm cwanzigtte Jalirhandert ist das Jahrhandert d«$ Sozi«]ixfflUi. Audi diesem Kritg liegt die Sinn-gebuag dcf Soztaiismuc zugrunde. Er ist uns von unserea Feindeo aafgezvui>;ra worden, weil da: deutedie Voll da: fur tie bote Bcispie) eines sozialistticfaen Staates mnd einer soztalistlidicn GemaaMfaafc gab. Hier Uegt die eigcnt-lidhc Urtache i h r e s A n g r i f f e s aut unser Leben Man wollte uns ats festgetiigte Gemeinsdvift in Eiiropa aussdiaiten, weil das deut-sdje Volk dcB »aderen europaischen Vollvern gcgeauber «uf jozialem Gebiet zu weit fortge-sdiritte« war und i»t. Dieser Vorsprung konnte mit den bisher ia den pkitokratisdien Staaten ubiidien Methodcn und Mitteln nidit melir ein-gehelt warden. Unser Sozialismus ist deshalb Ge-genjtand des Hesses der Plutokratien und de: Nekies dei bolscfaewistisdien Sewjetsysteme.
Tiefste Rodutaodigkeit — hodtster SoKialisoiiie
Vif kraudien keiae Beweise mehr dafur aa-wfuhrem, wie eozial ruckstandig <ks eine System wie d*( andere war and heute noA ist.
D*s deuttdie Volk hatte sdion vorher vor dcm er«tea Weltkricg die sozialste Gesetzgebung der Velt. E$ ist bszeidinend, dafi heute nodi i m England Plane verworfen werdtn, die sozi«) weiter hinter dem leriickjtehsn, was Bismardt bcreits im Deutsdiea Reidi тег-wirklidit kat. Wetdier toziale Abgrund aber klafft er#t jwledien dcm netionaltozialisti-»diea Deundiland and etwa dem pktokratisdien England oder dem bolsdiewittisdien RuRlandl Es war deshalb mehr alt naheliegend, daš das loziale Beispiel, da: Deuttchlaod a us alien Ge-bieteo ип«егм dffrntlichca Lebeoa gab, in den uns feindlidien Landcrn aUrmierend wirkt«.
Moaufflcntcle Werke de» Seziaiisnus
Die nationalsozialistische Revolution volite nidits anderes, ak dem dcutsdicn Volk einen sozialen Lebensstandard gewahrleisten, der seiner geistigen, teefisAea und kulturellen Hohe entspram. Sdion ia den ersten Monaten nadi der Maditubernahme durd) den Fuhrer wurde damit begonnen, die сгоБвп sozialen Aufbaupliine des Nationalsozia-nsmu* in di« Wirkiidikeit zu ubersetzen. Es ent-standen monnmentale Werke des Sozialismus der Tat, die ihren kUssisdten Ausdmdc vor allem in drel KernstBdcen wnseres So-s i 11 pregra m m es gafanden kaben: 4*m Vinterhi'fswerk, dem Hilfi-werk fiir Matter and Kind and d«r Geeieinsdjaft „Kraft darch Freud«", Diese drei tragenden Siiulen unserer lozialistisdien Planung sind iiberzeugende Beweise dafnr, da& di# Bcweguag *кћ mit Redit #iae tomliMisdic acanc.
Imere ErfaSrtnng im Kriej«
Es ist eine alte Erf ah rung, dafi nnr d*s vor der Geedjidvte Bestand hat, was sidi unter den har-tMtca Bekstungsproben bewahrt. So ist м audi
mit den soziilistisdien Forderungen des national-soziilistischen Programmes im Kriege , gewesen. Das netkmalsozialistische Programm ist wahrend des Krieges mdit etwa stillgelegt werden, soa-dern gerade wahrend des Kriege« und gerade durch d en Krieg hat es seine innere Eihartung erfahren und seinc durdisdilagende Beweis-kraft empfangen. Wenn der National-sotialismus also heute seine gro6e Lebensprobe bestcljen mui5, so ist diese zur gleichen Zeit audi die Lebensprobe des dcutsdien Volkes insgesamt. Unsere Peiadc haben uns dicsen Krieg aufgezwun-gen, weil »te wuCten, dafi das deutsdie Volk im Zeidien des Nationaltozialismus eine neue Form seiner Lebcnsreife gefundeti hatte. Sie stnd zum Kriege gegen uns gesdiritten, um unseren sozialen Fortsdiritt Zli beseitigen. Sie wollen uns zuriidt-werfen in die reaktionare Rudcstandigkeit tozialer Auffassungen. die in ihrem eigenen Swat gang und gabe sind.
Kernstudc des sozialen Aufbauprogranunes
Weldi ein Gegenwtz besteht zwisdien den Nadi-kriegsplanungen des nationalsoziaiistisdien Deutsdi-land und etwa des plutokratisdien England! Wir tragen uns heute f di o в mit den grofica Aufbaupianen, die wir n « di dem Kriege v e r w i r k 1 i di e n wollen, wahrend zur gleidien Zeit in e n g 1 i s di e ■ Slattern lebhatt Kltge dariiber gefuhrt wird, daS man B a di dem Kriege ein« ■ a g «• heure Arbeitslosigkeit zii erwar-t e n babe. In den uns feindlidi gegenuber-steh^r4jen Staaten werden Wirtsdiaft und Staatj-leben unter rein plutokratisdien Getiditspunkten gesehen und gewertet, in DeutsdiUnd dageeen nur unter den Gesiditspunkten des Volkswohls. Dafur ist der klassisdie Beweij das Kernstudc unseres sozialen A u f b a u p r og r a tn m s : Daj Hilfswerk „Mutter und Kind". Der Nationalsozia-lismus *ersteht unter Sozialismus eine selbstver-standlidie moralisdie und materielle Verpfliditung der Staatsfiihrung der Gesundheit und der Zukunft ihres Volkei gegeniiber.
Wo aber hatte der Sozialismus eine bessere Be-titieungsmoglidikeit als da, wo die Quellen des Vofkes liegen, namlidi bei den Miittern und Kindern. Es lag deshalb sdion im Zuee unseres sozjalen Aufbauprogramms, daS wir, als 1935-ЗЧ di« grofite Not durdi das Winterhilfswerk beseitigt war, mit dem Aufbau unseres Hilfs-werkes „Mutter und Kind" anfingen, und daft die Obersdiiisse, die das Winterhilfswerk abwarf, zum grofiten Teil in diesem Werk Verwendunj fanden.
Bisher drei Milliarden aufgewendet
Wahrend des Krieges mussen wir uns im g«-wissen Umfang mit sozialen Notbehelfen be-gniigcn. Wir mussen unsere soziale Planung *® gestalten, daft das Volk wenigstens vor sdilimm-
sten Sdiadigungen bewahrt und unter alien Um-stindcn die Grundlage unseres Volkesdaseins er-halten bleibt, namlich das Lebeđ unserer Miitter und K-indcr. Hier liegt die grol?e narionalpolitisA« Aufgibe des Hilfswerkes ,J\i4mter und Kind". Wir haben temen meteriellen Aufwand gescheut, um da« Leben und die G e s u n d « r h a 11 u n g der Mutter und Kinder zu sidbern. In d en zehn Jahrcn seit der Begriindung des Hilfswerkes „Mutter und Kind" sind fast drei Milliarden fur seine Zwecke aufgewendet worden.
Allein zwM Zahlen lassen die gigantische Stei-gerung der Leistungen dieses Werkes erkennen:Iie Jahre 1934 wurden Millionen fiir da: Hilfswerk „Mutter und Kind" ausgeworfen, zehn Jahre spatcr, im Jahre 1944, mitten im Krieje, itt ine SutnniiE auf foS Millionen angestiegen.
33.000 Betreuungsstellen fir „Mutter nnd Kind" wnd netzartig uber das ganze ReiA verteilt; in ihnen werden j'ihr-lich 10 Millionen BesuAer mit Rat und prakti-sdier Hilfe versehen. Aussdilaggebender ist noA unsere Sorge fur das werdende Leben. Das Hilfswerk „Mutter und Kind" hat mit CTofitem Erfolge den Kampf gegen die SaugltnjssterWiAkeit aufgenommen. In den zehn Jahren seines Bestc-hens wurde die SterbliAkcitsziffer unserer Saug-linge voo 7,9 auf 6,3 v. H. herabgemiadert. Das bedeutet, daK Dentschland in dieses 10 jahren eine Million Mehrgeburten allein auf Grund dieser Leistungen zu verzeiAnen hat. Das sind zwar troAene Zahlen, aber in ihnen atmet das Leben too lehnmal hundert-taucend Kindern, die in zw*nzig Jahren ToUwertige Glieder unierer VolkseemeinsAaft sein werden.
MiittererholiiagslieiiBC and madergirteii
Dazu kommt die Unterstutzung der bemf«-tatigen Frauen топ seiten des Hilfswerkes „Mutter und Kind"'. Es hat allem loo Matter-erholungfheime errkhtet..-" <0.000 beruft-tatigen Miittern, Soldatenfrauen, Kriegerwitwen ««w. wurde die MogUAkeit gegeben, in diesem
Heimen einen mehrwodiigen Erholungsurlaub z* rerbringen. Ia rund 34.000 Kindergartem werden t a g 1 i di 1,1 5 0.0 00 Kinder be-t r e u t, deren Miitier im Kriegseinsatz stehen. Die Landfrau erfiihrt Entlastung durdi ii.ooe Erntekindcrgirten, die vor der G run-dung des Hilfswerkes „Mutter und Kind" >uf dem Lande praktisdi unbekannc waren. Dazu kommt die riesenhafte soziale Arbeit des Hilfswerkes „Mutter nnd Kind" unter dem Luftterror des Feindes, die Um-quarticrungsmafinahmen, die Verpflegung der Bc-volkerung und die Betreuung von Miittern und SaugHngen in besonders luftgefahrdeten Gebieten.
Damk mid Anerkennung
Sie konnen sidi, wenn id) eine so «toIze Bilans vor Ihnen und vor dem ganzen deutsdien Volk aWege, vorstellen, mit weldier Genugtuung es midi erfiillen muC, an diesem fiir uns so denk-vurdigen Tag vor einem Kreise von Manncrn und Frauen zu stehen, die sidi um den Aufbau dieses gigantisdien Werkes ein so hohes Ver-dieost erworben haben. Idi habe des Bediirfnis, ihnen «llen dafiir den gebiihrenden Dank und die berzlidie Anerkennung zum Ausdrudt zu bringen. Insbesondere aber danke idi dem Partei-genossen Hilgenfeldt, der mit sein en engeren Mit-arbeicern In den vergangenen zehn Jahren .nit einer betonderen Liebe diesem Werk gedient und es aus den kleinsten Anfangen zu den riesigen Ausmafien entwidcelt hat, die es heute aufweist.
Die ErgebniMe einer zehnjahrigen Arbeit des Hilfswerkes „Mutter und Kind" beweisen, zti weldiea Leistungen wir erst genillt und befahigt sein werden, wenn wir einen siegreidien Frieden erstrittcn haben. Erst dann werden wir in der Lage sein, den Sozialismus der Tat, so wie er im nationalsoziaiistisdien Parteiprogramm verankert ist, in vollera Umfange zu verwirklidien. Es ist unser fester Entsdilufi, aus diesem Kriege, wie der Fuhrer einmal sagte, als nodi fanatisdiere National-sozialisten hervorzugehen, nnd alt soldie werden wir dafiir sorgen, dafi Deutsdtland ein grofies und sdiones Keidi wird, in dcm das Gliidc der Mutter und das Ladien der Kinder wieder zu Hauie i't.
Neuer grofier japanischer Erfolg im Pozilik
BIB nugzeBftriger ввб W Irlegssdifne - wahrsdieinlidi FlngzeugtrSger versenkt
Tokio, 3. ММл. Du KaMtrticbc. HtqMqetrtier ftb air Montaj nn 16 Ubi bekaoat:
Am Hbrsn 4m 22. Febiw tnditen feWKdw notteactreitkriftc mit 10 FlBjieajrnlgen adrt ScUsditidiifftii, die (hu Groa iantelltea, ia (lea Gewasfera Mtlidi der Mariaaea-Iaacla aaf. Kaiter-Ikhe MariBeluftntrelikriftc fiogea мГоП laai Aa-frifS aber uad {riffea die friadlicbea Krifle tobi Abend des 22. Febniir bit lar Mnrgeadaanperaag des 23. Februar wiederholt an. Dabei wurdea ein Flugzeujtriiger und drei groSe Kriegsediiffe — wahr-sdieinlidi audi Flugxeugtrager — venenkt aad eia weiterer Flugreugtriger besdiiidigt.
Bis zam Morgen des"'23. Februar hattea die kiad-lidien Streitkrafte, nadidem etwa 200 von Flugzeug-triigera aufgestiegcac Masdiiaca die 1вм1а Saipaa, liniao and Guam angegriffea hattea, im ostlidier Richtuag die Fludit ergriffea.
Der Toa вв« erlittene Sdiadea iM geihigfligig.
,,Wir werden den Feind verniditen"
Nanking, r. Man. In einer Unterredung mit einem japanisđien Korrespondenten erkltirte der Chef des Preesebiiros der japanisdien Marine Kapiciin zur See Matsushima: „Die gegenwiirtigen oftensiven Operationen des Feindes im Paiitik sincb elnstweilen eine Auswirkung von Ungeduld. Andererseits stehen sie wshrsdieinlidi im Znsam-menhang mit den Erwagungen des Feindes i*er die fortsdireitetide Emignng der Vol ker der ost-asiatisdien Wohlstandssphiire, die die Angriffe auf diesem Raum immer sdiwieriger gestalten. Aus diesem Grand ist der Feind von dem Wsherigen langsamen Vordringen zu gefahrlicbem »pruog-
haftem Vorgehen akergegangen. Japan wird bei seiner bisherigen aktiven Offensive beharren and di# Angriffe des Feindes «uf(angen bis en einm gew^sea Zeitpunkt, den wir selber bettiomiea werden.
E» kann kein Zweifel daran sein, so betont# Matsushima, daiS wir den Feind vemiditen werden, bevor er imstande ist, von den in Japans Nahe befindlichen StStzpunkten Luftangriffe auf Japan auszufiihren'' Im weiteren Verlaut der Unterredung bereidinete Kapitan Matsushima Kabaul als' widicigen Punkt der japanischen Ope-rationen im Sudwcst-Pazifik. Bezuglidi der Gefahr feindlidier Angriffe auf Japan von Norden her versicherte er, da6 Angriffe mit starken Streit-kraften aus dieser Rich tang jctzt wegen der Wetterverhiiltnisse und der geographisdien Lag# kaum moglid) seien.
WlrtsdiaftsverbandlnogeD abgesdilossen
Helsinki, i. Marx. In der Zeit vom т8. bi*
г6. Februar sind 'n Helsinki zwisdien einer deut-schen und finnisdien Delegation Verhandlungen Uber den deutsdi-finnischen Wirtschaftsverkehr im Jahre 1944 gefuhrt worden. Die von freund-schaftlidiem Geist getro^enen Verhandlungen habcn Zu einer vollen Verstandigung gefuhrt. Die beiderseitigen Lieferungen werden sidi etw* auf der Hohe des Vorjehres bcwegen und einet»«it» die Aufrediterhaltung des finnisdien Wirtsdiifts» le4>ens sidiern wie andererseits einen wertvoll#* Beitrag zur deutsdien Versorgung darstellen.
Db. r. Д.
AoMebneUea! AnfUghwi!
DEOTSCH METHODISCH UND PS AKTISCH
Namiko nietodlCno in praklit^o
Welbliich:
■mUm — moja dein« — tvoja
Min« — njefov* (m. pooeetnUc) ihr« — njena (2. poeeatnik)
&f# — Vaia (direktni govor)
uitaer« — n*S&
—	yeia
—	njihova (več poe««tnlkoT)
Kt>«na«; — Ravnotako:
keto (Tn*niii. fmd ailchl.), kein« (w«ibl.) wa# flh" *1®- (»MtreBa: welcher, welche«?) wai fUr eine T (uatreza: welch«?)
Alio :
Torej : Bin Bauer, kein BaLcker, mein Va-tar, deln TlBch, tela Ant. ihr Hut, Ihr Mann, uaaer See, euer Lehrer, ihr GroBvatw, waa fttr elB Rechtfanwalt?
ЖМп* Mutter, keine Badeanatalt, melne Frau deine Bluie, seine Hoee, Шге Nadel, Ihre Zei-tung, uneere Kindergftrtnerin, eure Flasche, ihre Badeanetftlt, wa« fUr eine KellnerinT
Bin Amt, kein Auto, mein Buch, dein Kind, ■rtn Haue. Ihr Kleld, ubmt Dorf, euer Ge-MWndeamt, Ihr p»n»ter, 'waa ftir JahrT
Lteettbungr
let das meine Zigarette? Ja dae 1st Ihr* Ztgarette. 1st das eine Feder? Neln, das ist keine Feder, daa let ein Bleistift. lit das euer Haue? Ja, das let шмег Haue. 1st daa euer ? Netn, das let nlcht uneer T* ich, 4ла let Hir Tlooh. lat daa ihr ZUnmer? J*, dm# kit A*r Ztmmer. Uneer Huue tat grofi, euer Haue let klein. Mein Tlsch let rund, eeln Tisch 1st eckig. Mein Heft iat bUu, Mio Haft let griin wie eine Haft wt brauB und Ihr Heft let шишт #p*t#7 N«tB, ec M
stunapf. Schade! Wo ist unser Tiech?- Hier links ist euer Tisch. Wo iet aeln Stuhi ? Dort rechta ist sein Stuhl. Wer let uneer Filhrer? Adolf Hitler ist unser FUhrer. Meine Uhr ist aue Gold, woraus isi Deine Uhr? Meine Uhr ist auch aue Gold. 1st das Ihr Hut 7 Ja, das Ist mein Hut. Woraus ist dieser Hut? Dieser H^ut ist aus Stroh. 1st Ihre Bluse aue Selde? Neln, sie ist aus Leinen. Unser Zimmer ist sehr grofl aber euer Zimmer 1st leider klein. Mein Fen-ster ist Tag und Nacht often. Unser Fenster ist auch Sommer und Winter offen. Sein An-zug 1st zwar alt, aber er let wie neu. Woraus ist Ihr Taschentuch? Aue Leinen. Seine Kra-watte 1st sehr teuer, sie ist aus Selde. Mein Bleistift 1st sehr wertvoll er 1st aus Gold. Woraus 1st Ihr Bleistift ? Mein Bleistift let aus Holz. 1st das der Stoff fUr Ihr Kleld? Nein, daf let nujr der Stoff fUr melne Bluae. Wo 1st m^e Zigarettenschachtel ? Hier let ale.
Die Mehraalilblldung Tvorlka mnoxino
Der bestimmte Artikel »der, die, das* bildet die Mehreahi auf »die«.
Prl določnem spolniku >der, dia, da*« aaj-demo T množini obliko »die«.
EInzahI;	MehrzahI:
welcher, -e, -ee jeder, -e, -es dieser, -e, -*ж jener, -e, #s mancher, -e, -m keiner, -e#
welche
alle
dies*
jene
manelM
keiae
Ebenao wlrd die MehrzahI dea besltsaa* zelgenUen FUrwoiles gebildet.
Ravno tako s* glasi množina svojllnega i«ika: meJne, delne seine, Шг«, Ihre, uneer«, MU«, flkt«,
EInlg« aHgprnelme Rei^eia iiber die
MehraaMbildueg 8|do*n* pravila • tvorbi тпоМм M&onliche Worter auf -el, -*n, -er bl«it>«a In der MehrzahI luiver&ndert.
Besede moškega apola ki м končujejo na -en, -er, ostanejo v mnodMnl nei^reme-Bjeoe:
der Spiegel — die Spiegel der Kellner — die Kellner der Brunnen — die Вгишмв MehrzahfUlduDg mtt Umlaut:
Dostikrat me spreminja r mnotini glM (* V i; * y tt; o y 8).
der Garten — die G&rten der Vogel — die VSgel der Bruder — die BrUder Beispiele: Wie sind diese BeeenT Dies* Basen sind kurz. Die Вгштеп sind meist tlef. Ite Afrika sind die Brunnen selten und daher sehr wertvoll. Manche Kellner sind flink und h8f-lich, aber nicht alle. Manche Bind auch unhof-lich und IsTjgsam. Die Fischer sind geduldig. Diese Stiefei sind schwart, sie sind aus Leder. Nicht alle SfMegel sind aus Glas, manche sind aus Metali. Dieee SchlUssel sind aus Eisen. Jene SchlUssel aus Aluminium sind sehr leicht. Unsere Gftrten sind schon und grofl. Mein# BrUder Bind alle erwachsen. Sind Ihre Bi-Uder auch schon erwachsen? Nein, meine BrUder sind noch iclein. Wo sind Ihre BrUder? Meine BrUder sind In Wlen. Diese M&ntel sind aua GumnU. Ihre Apfsl sind rot, jeoe Apfel sind noch griin. Fast alle Apfel sind gut nmd.
Khiife Z*blen
1	»ini
2	zwei X dr«l 4 Tier C ffinf e aeclu
7	aiebea
8	aotit
9	]i«UB
10	aehn
11	rif 12 wwSV
Aufgabt — Nalog*: L Wa# let df«	твв; nmd, laag,
iMeh, »ipttK вЛл^ квИ.
teressant, warm, groB, gut. rein, breH* bčifUch, acblecht, klein, schmal, schmutzig, atumpf, nieder, kurz, eckig, alt, achwarz, jung, weiB.
S. Wae ist: rund, hoch, spitz, šcharf, interee-
aant, rein, breit, eckig. alt. jung, wel3. t. S«tzen ^ie in die MehrzahI;
Poeta vite sledeče stavke v množino: Dieser Besen ist schlecbt. Dieser Koffer ist aus Leder. Unser Brunnen let tief. Hier ;st kcin Spiegel. Wo 1st der Lsnrer? Mein Mantel let neu. Dieser Apfel ist noch nicht reif. 1st Dein Bruder schon erwachsen ? Ihr Stiefei ist mchmutzig. Dieser Vogel ist aehr selten. Welcher Koffer ist aus Karton, dieser oder jener? Hier ist mein Bruder. let das Ihr GioBvater?
Worter Afrika (e) — Afrika Apfel (m) — jabolko Besen (m) — metla braun — rjav, -a, -o Bruder (m) — brat Brunnen (m) — vodnjak daher — odtod Mwaeheen — odnuMl fast — skoraj Feder (w) — pero Fischer (m) — ribič fllnk — hiter, br*
FUhrer (m) — vodja fUr — aa
Garten (m) — vrt geduldig — potrpežljiv grUn — selen Gummi (m) — gumi hoflich — vljuden, -a, ч*
Hut (m) — klobWc Karton (m) — lepenk«, kaHon kein — ЈџЛ>т Koffer (m) — hovčeg Krawatte (w) — eemoveeriee langsam — počasi Leder (■) — usnje leicht — lahke
Lfiflllwiwg (v) «4 mmj* * киоЈ*
strmo 4. — fitev. 18. ———————T
KARA WANREN BOTK
Sobota, 4. marca 1944.
Uisoda kmeitce Kl'^ilke 1^1 Jariottode
SPISAL KRIfcOSbfcRICHIER KARI. ОПО /OTTMANN COPYRIGHT ВУ OEUTSCHER VERI AG, BERLIN
Ko se je prikazalo soncp je bilo že visoko okoli poldneva Takrat je bii grob Jfotov in <lvignila sem se, ker me je že bolel hrbet. Potem sem šla okoli prasketajočsga in kade-čeg:a @e mesta požara пг^ vrh, vzela tam svojo
mater v roke in jo nesla za hišo.
*
Postala sem zopet volkulja in Sla v go7<iove. Podnevi sem počivala v grmovju, in ponoči sem tekla ob svitu blede lune.
V	vaseh, mimo katerih sem prišla, ni stala več nobena hiša. Mošeje so bile pogorele in občinski uradi razstreljeni^ šole so bile opu-stošene in kmetije prazne.'
Sedaj so po vseh dolinah in na vseh gorah vzklile laži in so odprle svoje krvavordeče cvetje nasproti soncu in željno pile solze, ki so se vlivale nanje iz oblakov.
Tu so ležali vsi, in nobeden ni bil bogatejši od drugega in nobeden revnejši. Kdo bi se hotel dvigniti In reči, da niso bili vsi enaki, ka-Jcor so jim pridigali? Kdo bi hotel pričati proti tistim, ki so jim bili obljubili, da jih bodo osrečili? Ali niso bili vsi brez vsake stiske? Kdo izmed njih bi hotel dvigniti roko in očitati laž tistim, ki so jim bili obljubili: mir in pravičnost.
Tu so bili vsi jed krokarjem, nihče ni bil več preganjan in zasledovan, ali v divjem strahu. Deležni so bili pravičnosti z ognjem in svincem, in mir se je vlegel nanje, kakor jastreb. Kaj so si pa tudi mogli želeti česa drugega kot to.
Oe bi pa bili ostali v svojih kočah, bi jih pač še sedaj redila njihova njiva in napajal potok, ki je šumel skozi globeli.. Tekali so pa za besedami, namesto da bi pasli svoje črede. Skakali so po piščalih po rodu tujih ljudi, potepuhov, gozdovnlkov in se učili plesa na cvetnih travnikih. Toda niso opazili tega da se je bila usedla smrt med nje in vstopila v kolo, dokler jih ni poljubila in božala drugega za drugim, tako da je potem ostala le še ona
sama, velika boscnska goelačiica in plesalka.
*
V	livnu sem našla zopet Jankla, ki je bil sedaj divji, da mu ni bilo primere. Toda nič ni govoril o enakopravnosti vseh in o nauku komunizma, ki je hotel ustvariti državo delavcev in kmetov, v kateri bi bilo vse last vsakega in bi nobeden ne Imel več kakšne posesti, kjer ne bi bilo nič več neumnosti, ki so jo sejale cerkve med narod, da bi ustvarile budala, in nič več o nekoristnosti domovine, kakor je to prej vedno storil.
Naenkrat je bil odkril, da bi bilo zanj dobro, če bi dal moliti nekaj popov zase; zvedel je bil, da je zanj koristneje, če Izjavlja možem in ženam, da se morajo bojevati za svojo o-četnjavo.
Sedaj, ko Je bilo zanj, za Žida, vse na kocki, je povzel vse tiste pojme, ki jih je bil »am označil kot že davno mrtve, da bi pridobil svojim zastavam zmago, ki bi mu omogočala nadaljnje življenje.
\'ujašlvo pa je bilo že znova napredovalo in pro'lrlo skozi vse zapore. Tu smo ležali preko Mokronoge In Sli proti Konjiču, vtem ko je tam še besnel boj, v globel Narente, kjer se je kmalu zbralo na stotine in tisoče ljudi; ti so bili iz starih skladišč na novo oboroženi in zopet poslani vojaštvu nasproti. Drugi so morali graditi položaje v gorah in so tam naleteli na četnike, katerih last so doslej bile te gore.
V	teh bojih smo doslej bili zgubili več kot 15<H>0 ljudi. Velika ozemlja so bila spremenjena v puščavo in široke doline opustošene. Sedaj se je začel nov odsek našega boja, ki smo ga morali voditi na dve strani, kajti sedaj smo bili prisiljeni, bojevati se tudi proti srb-skim
četnikom, ki во bili prisegli svojemu kralju Petru večno zvestobo.
Sedaj smo jih začeli razumevati, da bi se tudi ml borili za. veliko očetnjavo, in da bi bilo bolje, če bi to storili skupno. Mnogo se jih je zvezalo z nami. toda veČina nam je ostala tuja in je namerila orožja proti nam. Vojaštvo pa je sedaj prišlo tudi skozi Črno goro in se besno bojevalo nadalje tudi v visokih planinah.
Morala sem opraviti mnogo potov brzega sla, več kot enkrat zašla med begajoče napete črte, iz katerih sem se rešila le z veliko težavo. Naše brigade so se razcepile, naše divizije so se razpočile. Mala krdela so se bojevala še naprej., Aloja slutnja v tistih viharnih dnevih na gorovju Grmeč se je strahovito uresničila. NaSa radiooddajna postaja je preko s snegom kritih večnih vrhov noč in dan kričala »Pomoč je nujno potrebna !< Gore same pa so nam
postale smrtni sovražniki.
*
Kraj Cajnice sem našla že zaseden po vojaštvu in sem ga obšla v gozdovih. V globeli Oehotine sem priSla pred Plevlje. Ker sem se
nahajala na ozemlju četnikov sem si Te red-kokedaj upala potrkati na vrata In prositi za kos kruha. Tako sem gladovala In se počutila bedno in slabo.	;
V	neki vasi sem naletela na obhodno stražo četnikov, ki so začeli takoj streljati name. , Umaknila sem se v gozd, vendar so me zašle- . dovali, in sem šla proti Zeti. Tukaj mi je zmanjkalo orientacije In cele dneve sem blodila po gorah.
V	nekem hanu, sredi kraške pustinje, sem srečala nekega prastarega hodžo, ki se me je usmilil in me sprejel. Tukaj sem ostala sedem dni in poslušala njegove modre govore, ki so pa v moji notranjosti le slabo odjeknili. Nato pa je govoril stihe iz sedme sure korana in ti so bili takšni, kakor da bi bil nalašč pripravljeni zame;
»Kogar vodi Bog, ta je pod dobrim vodstvom, če pa zablodi, spada med zgubljen: Res je da smo ustvarili mnogo duhov in lju'. za pekel. Ti imajo src?, pa ne čutijo ničesaz imajo oči, pa ne vidijo; imajo ušesa, pa ne sli šijo. Ti siičijo nerazumnim živalim, da, še bol; so zablodili kakor ti, kajti ti so nemarnic.
Te besede so me globoko dirnile, kajti v njih sem videla svoje življenje in življenje svojih sodrugov; poslušala sem dalje besede dru ge sure svete knjige, ki so bile kakor nalafi pisane za vse, ki so se vojskovali proti nam.
»Bojujte se pač za pot k Bogu s tistimi, ki se bojujejo proti vam! Toda tip zagrešite iz-, gredov! Kajti Bog ne ljubi tistih, ki napravijo Izgrede. Ubijte jih, kjer le naletite na nje, prepodite jih od tam, od koder preganjajo oni vas! Kajti pohujšanje je še hujfe, ko uboj. Toda ne bojujte se z njimi pri sveti hiši, dokler ves oni sami ne napadejo tam; če vas pa napadejo, jih ubijte! To je povračilo za tajilce. Vendar, če odnehajo, je Bog milostljiv in-.od-pušča. Bojujte se torej proti njim, dokler n? bo nobenega pohujšanja, in Bogu naj bo posvečena služba božja; ko pa odnehajo, naj ne bo nobenega sovraštva razen proti hudodelcem«.
Tu je ze; 1 i/jregledala noja dufa, in vten. ko sem ležala m^d kamni majskega sonca na gorah sem mislila: Da, res je! Srca imamo, pa nismo nikoli čutili ljubezni in usmiljen.ia.
06 Imamo, pa nikoli nismo videli Dolećlne drugih in nikoli slišali zvonov miru. Bojevali smo se proti božjemu redu :n bojevali so se proti nam. In niti pred sveto hišo se nismo ustavili, ampak jo porušili, kjer smo jo našli. Zato so nas napadli tudi pri cerkvah in ubili. Bog pa ni bil milostljiv. In nikoli nam ne more odpustiti, kajti ml smo tisti večni hudodelci, ki tajimo Boga, in mi smo tisti, o katerih sem slišala Iz petintridesete чиге, ki ima naslov »Strahopetna«;
»Najprej smo ustvarili človeka v najlepši podobi, nato smo ga pustili, da se je pogreznil v najglobljo globočino ...«
Da, to smo bili mi, ki se nismo odpočili In nismo mirovali, dokler niso prišli vsi k nam, ki so še verovali in bili pravični. Hoteli smo večno enakost ljudi, neimovitos^ tn ensko гн-
T i U pred p r o t i s u n k o m. Gr(*nadirji olclopnjakov pri diviziji »GroBdeut-srhiand« se usedejo k jurlšnim topovom. Nekaj minut pozneje l>odo nastopili k protisunku.
iPK.-Aufn.: Kriegsber. v. d. Becke, HH., M.)
boto za vse, ki so se nahajali v clolinaii in na hribih. In nobenega naj ne bi bilo več, ki bi pričal za Boga, kajti mi smo ga zasmehovali kot strašilo za otroke in strah starčkov. Ker .smo pa bili brez vere, nismo ostali vztrajni, kajti le vera prestane vse preskušnje ш boj, vse poraze in napade. Ta vera pa ne temelji na človeku, niti na človeških zakonih, ampaVc edino na tistem, ki ga imenujemo Očeta sveta. Ta vera je rojena v ljubezni, učinkuje v njenem duhu in bistvu in ime ji je: spoznanje.
*
Ozrla sem se in videla mrzlo kamenje in neusmiljeno divjino gorovja. In vedela sem: nikoli ne bo tukaj ljubezni; razen,če Bog dopusti, da bodo na teh vrhovih rasle rože.
Nato sem še govorila nekaj's samotarjem in si dala pokazati pot. Mimo Kolazina sem morala priti so Zavnika v globel Komarnico, da bi dospela potem v Gacko, kjer se je bojevalo še nekaj naših brigad.
Spadala sem k tistim, ki so bili brez vere In polni sovraštva proti vsem, ki so Imeli hiše, njive in živino ko brezno globokega sovraštva proti vsem, ki jih je osrečila ljubezen.
Tako sem šla po volčjih stezah skozi pragozd. pripravljena sejati kri in raznašati obup,
kot sel zadnje najgloblje enakosti človeštva .., $
Na cesti, ki vodi od Peča do Andrijevice in na kateri je bila pred 28 leti porojena v snegu, je Milko Martonovo doletela njena uaoda. Njen konec je bil ravno tako grenak kot njen začetek; In ker je sama zelo obširno pripovedovala o svojem življenju, ne bomo tudi zamolčali, kako je umrla.
Neka skupina četnikov, ki ni bila prešla k tolpam, se je bila prebila južno od Cajnice skozi gorovje In dobila ukaz, da nadzoruje cesto nad Andrijevico. Posebno so jim bill zabičali, naj pazi na boljševiške agente in brze sle, ki 80 poskušali zanesti vstajo In nemir med Črnogorce, da bi jih pridobili na svojo stran.
(Konoc prihodnjič.)
Anisetlel' Was kostet das Glas, frag IchT Der Wirt sprlcht: .Sechs Pfennlge." ,Geb er her, sag' ich — und was vrelter aus mir ge-worden ist, das weiB ich nicht.«
D»r v*rl*g*ne Magietfat
Ein Stadtsoldat hatte ohne Erlaubnis seines Oifiziers die Stadtwache verlassen. Nach einem uralten Gesetz steht auf ein Verbre-chen dieser Art, das sonst der Strelfereien des Adels wegen von grofler Wichtlgkelt war, eigentlich der Tod. Gleiohv/ohl, ohne das Gesetz mit bestimmten Worten aufzuhe-ben, ist davon seit vielen hundert Jahren kein Gebrauch mehr gemacht worden: der-gestalt, daB, statt auf die Todesstrafe zu er-kennen, derjenige, der slch dessen schuldlg macht, nach einem ieststehenden Gebrauch, zu einer bloflen Geldstraie, die er an die Stadtkasse zu erlegen hat, verurteilt wlrd. Der besagte Kerl aber, der keine Lust haben mochte, das Geld zu entrichten, erklfirte zur groBen Bestilrzung des Magistrals; daB, er, well es ihm elnmal zukomme, dem Gesetz ge-шаВ, sterben wolle. Der Magistrat, der ein MlBverstSndnis vermutete, schlckte elnen Deputlerten an den Kerl ab und lleB ihm be-deuten, urn vrlevlel vortellhaiter es iOr Ihn ware, einlge Gulden Geld zu erlegen, als hin-gerichtet zu werden. Doch der Kerl blieb da-bel, dal) er seines Lebens made sel, und dal) er sterben wolle. So blieb dem Magistrat nichts iibrig, als dem Schelm die Geldstraie zu erlassen, und noch froh zu seln, als er er-klirle, daB er bel so bewandten UmstSnden am Leben bleiben wolle.
Wufiten Si0 schon...
...daB neuen Gen-ftlden durch Tabaksait, LBlm und RuB ein altes Aussehen verllehen werden kann? Frtiher haben slch vlele Bllder-(alscher dieses einfachen Mlttels bedlent.
... daB man von Paganlnl, dem »K6nlg der Gelger«, ernstllch glaubte, daB er bel sel-nem tiberlrdisch sehOnen und melsterhaften Spiel m't dem Teufel stlbst Im Bund* sei?
Der Bauer kehrt heim /
»Pull... pull... pulle...«, t6nte die helle Stimme der Bauerln fiber den Hof, mit der sle das HUhnervolk lockte, wahrend &pie aus der SchOssel die Kflrner streute. Aber mitten im Rufen verstummte sie, lieB vor Oberra-schung die SchOssel zu Boden gleiten. Eine hohe, grsue Gestalt xtmnd pl6tzlich auf dem Hofe und kam langsam nSher. Es war Mar-kus.
»Der Bauer«, schrle Kathrlne, die Jung-magd, die Streu gehackt hatte in der Schupfe. Und der alte Knecht, der etwas am Wagen In Ordnung machte. hob den ge-krOmmten RAcken und schUttelte den wack-ligen Kopf. Der ganze Hof schien auf elnmal lebendiq geworden zu seln, die Hiihner gak-kerten lauter, die KOhe brttllten im Stall und ein helles Pferdewiehern klang dazwischen. Die belden Kinder kamen aus dem Haus ge-sprungen, und noch ehe die Bauerin Ihrem Manne die Hand relchen konnte, hingen sie schon an seinen Armen. »Nicht elnmal ge-schrieben hast du«, sagte die Bauerin iwl-schen Lachen und Weinen. »WIr haben nicht gewuBt, daB du schon kommst, wir haben gemelnl, du blst noch im Lazarett...«
Der Bauer begrttBte elns um das andere. Seln Blick ging Ober den Hof, als wolUe er slch erst wleder an das vertraute Bild ge-w6hnen, ehe er antworlete.
»Bin frOher entlassen . worden«, erwiderte er dann kurz und zog die Luft durch die Nase, daB slch die breite Brusl hob.
»Wie lang darfst bleiben?« wollte seine Frau glelch wissen In einer angstlichen gorge, wahrend sie Msrkus mit sanfter Ge-wait vor slch hln Ins Haus drangte.
Markus blieb slehen. Er wandte slch noch elnmal um, als кбппв er es nicht begreifen, dafl er wirklich zu Hause war.
»Brauch nimmer fort«, sagte er dann langsam, »sle кбппеп mich nimmer brauchen, Ich bin untauglichi geworden durch meine Verwundung ...«
Die Bauerin konnte ihre Freude nicht zu-
EtzSblung aus dem Zeitgeschehen Von G. H. Zogemeuth
rOckhallen. »Nimmer fort«, )ubelte sie. Aber Markus schien keineswegs so Jroh Ober seine Heimkehr zu seln.
»WeiB nicht«, meinte er etwas verzagt, »ob es gut ist so. Bin immer noch draufien bei den Kameraden, immer noch im Krieg, wer-d' nicht so leicht wegkommen davon. Wlrd wohl schwer werden mit dem Eigenwfihnen auf dem Hof...«
Die BSuerin verwies Ihm die Rede.
»Solist nicht so reden, Mann«, tadelte sie. »1st nichts, wenn der Bauer nicht auf dem Hof ist, wir haben uns schwer getan oft.. .< Markus ging, gedrAngl von der Frau und den Kindern, In die Stube. Sie nahm ihn auf in ihre breite, saubere Behšblgkelt und wie er slch nledersetzte an dem schweren Elchen-tlsch, da fOhlte er doch etwas wie eine Er-leichterung uber slch kommen, verlor slch das Fremde und Vergangene langsam. Seine Frau brachte ihm zu essen. Erst griff er nur langsam zu, aber dann schmeckte es ihm
doch. Die belden Kinder saBen scheu neben ihm und betrachteten Ihn stili mit ihren ver-wunderten KInderaugen. Wahrend er noch al), kam der alte Knecht in die Stube.
»Bauer«, sagte er, »wenn du im Stali nachschauen wlllst, der Braune geffillt mir nicht, er schwitzt soviel...«
»Lafl doch den Bauern erst essen, Wende-lin«, verObelte Ihm die Bftuerln das Wort. »Der Markus ist ja kaum noch piedorgesessen .. «
Aber Markus achtete nicht auf die FUr-sorgllchkelt seiner Frau. Die MIttellung des alten Knechtes hatte schon ganz von ihm Besitz ergriffen. Er stand soforl auf und ging mit Wendelln In den Stali. Die BSuerin schUttelte verwundert und etwas besorgt den Kopf.
Als Markus jedoch nach einer kurzen Welle zurUckkam uni sle in seln Gesicht sah, da begriff sie, daB der Bauer erst richtig helmgefunden hatte. Er hatte die Sorge wleder um den Hof, die Arbeit und helllge Muh-sal, die ihn mit Unrast erfailte und die Ver-gangenhelt auslCschte. Da wurde sle vom Herzen froh.
Zwei Anekdoten /
Von Heinrich von Kleist
Der SSuler und die Berliner Glocken
Ein Soldat vom ehemaligen Regiment Lig-nowski, ein heilloeer und unverbesserlicher SAufer, versprach nach unendlichen SchlH-cen, die er deshalb bekam, daB er seine Auf-ftihrung bessern und slch des Branntweins enthalten wolle. Er hlelt auch In der Tat Wort, wahrend drei Tage; ward aber am vierlen wleder besoffen in einem RInnstein gefun-den und von einem Unteroffizier in Arrest pebracht. Im Verhftr befragte man ihn, war-urn er, seines Vorsatzes uneingedenk, slch von neuem dem Laster des Trunks ergeben habe? »Herr Hauptmann«, anlwortele er, »es ist nicht meine Schuld. Ich ging in Geschfif-" ten eines Kaufmanhs mlt einer Kisle Farb. holz uber den Lu^tgarten; da Uutet* vom
Dom herab die Glocke: Pom meranzeni Pom meranzen; Pom meranzeni« LSut', Teufel, ISut', sprach ich, und gedachte meines Vorsatzes und trank nichts. In der Kftnlg-slraBe, wo Icii die Kisle abgeben solite, steh Icli elnen Augenblick, um mleti auszuruhen, vor dem Rathaus stili; da bimmelt es vom Turm herab; ,Ktimmell KUmmell Kiimmell — KOmmell Kiimmell KUmmell'. Ich sage zum Turm: bimmle du, daB die Wolken relflen — und gedenke, meln Seel, gedenke meines Vorsatzes, ob ich glelch durstig war, und trlnke nichts. Drauf fOhrt mIch der Teufel auf dem Riickweg. Uber den Spltlelmarkt; und da ich eben vor einer Kneipe, wo mehr denn drelBlg GSste belsammen waren, stehe, geht es vom Spittelturm herab; Anlsettel Anisette!
UaHiranjeiii
ЛО ti lovci smufarji šf nadalje ostali Kovražnlku za petami. Mladi poveljnik bataljona se zahvaljuje svojim možem za njihovo hrabro vedenje.
(PK.-Aufn.: Kriegsber. Tlemann Sch., M.)
Sobota, 4. nv:.; . 'I
K A n ^ H Л, N R B N BOTE
stran б* — Btev. 18.
Daj tudi Ti sto| dar pri cestni
i v soboto in nedeljo!
Zanimiv Mm v Krainbnrgo
Dne S. marca bo prikazal kino v Krainburgu veseloigro Tobljev >A1-tes Herz wird wle-der jung€ (Staro srce zopet pomladi). Gre pri tem za filmsko komedijo z zelo veliko zasedbo. — Celo vrsto znamenitih Imen uvajata že obe besedi »Emil Jannings<. Po dolgem presledku srečamo velikega Igralca ljudi, ki aopet v veeelo-— jasno je, da pri tem ne gre za kakšno brezpomembno delo! S pomembnim prlstav-kom »Umetniško posebno dragoceno« ee to Izraža tudi na zunaj. Naša slika kaže Mario Landrock kot Brigitto Luders v Tobljevem filmu »Staro srce zopet pomladi«, ki ga je losoeniral Erich EngeL
Krek Krainburg
Krainburg. (Prireditve za zimsko
pomoč.) Dasi služba veliko zaposli in povzroča vedno stalne premestitve, je vendar Ow. d. Sch. d. Res. Willi Malchinger • svojo prizadevnostjo omogočil da se je v nedeljo dne 27. februarja 1944. 'leta vršila v strankinem dMnu v Krainburgu prireditev za zimsko pomoč. Pod devizo: »Funker funken Freu-^ (radiotelefonlstl telefonirajo veselje brez-zicno) je pela stotnija policije x bogatim, sprememb poiiim programom. Veseli nape vi Mal-"»hingerjeve godbe so spravili zelo dobro voljo ■aiad poslušalce. O velikem znanju so pričala predavanja, ki jih je imel na goslih in čelu koncertni mojster Ow. d. Sch. d. Res. Richard Schulze, zbor in kvartet, ki jih je vodil Ow. d. Sch. d. Res. Paul Rainer, In so stekla veliko priznanja, zlasti >jodlerji«. Prave salve smeha so nagradile uspela predavanja, ki jih je imel komik' in pevec wienerskih pesmi Row. d. Sch. d. Res. Ferri Labugger. Pohvalno je treba omeniti tudi enodejanko »Starinar«, ki jo je spisal isti komik. Občinstvo je preživelo dve uri samega veselja. Prireditelji so Imeli j)opoln uspeh.,
Zarz. (Za FUhrerja In narod so padli.) Soldat Johann Jensterle iz Oberzarza, Sol-dat Johann Jurmann iz Dautacha, Hzass Rudolf Rauter v Gren^chutru.
Kreis Radmannsdorf
jtMnau. (Razno.) Trajno lepo, suho vre-tae in izbome snežne prilike dopuščajo zlm-fkirn športnikom, zlasti na deželo poslanim otrokom, da v polili meri uživajo zimo. Pač pa povzroča suša upadanje vodnega stanja pri vodnih napravah, kar se že močno občuti. Nekatere žage že stoje. — Vojaka Jakob Tar-mann In Anton Robltsch, oba iz Kronaua, sta javljena med pogrešanimi Italijanske fronte. — Pred nedavnim je požar popolnoma uničil že precej trhlo Papplerjevo žago. — Pretekli teden se je vršil apel NSDAP v ljudski šoli.
Meistem. (Gertrude Lach — stoletnica.) Otrok Triglava g. Gertrude Lach je obhajala 26. februarja 1»44. leta, telesno in duševno popolnoma čila, svoj stoti rojstni dan. Izredno jo je razveselilo, ko jo je obiskal Kreisleiter dr. Hochstelner na njenem častnem dnevu in ji prinesel pismo s čestitkami in častnim darilom Gaulelterja. Tudi NSV je jubi-lantki izročila častno darilo.
Rodbinska kromUm ix Gorenjske
Kreis Brainburg Хлп. RodiU so se: hčerke: Antonu Grocher in Georgu Grocher, Zarz; Johannu Gasser, Raune; Josefu Torker, Dautacha; in sin Petru PrOhlich, Johannii Pfeifer, Zarz. — Umrli so: Johann Schubitz iz Dautscha, Johann Frfthlich iz Dautscha in Johanna Reitz iz Raune. — Poročili 80 se: Johann Egarth z Johanno Kem-perle, oba iz Unterdeine, Anton Valentin-schltsch s Unterdeine, z JuUanno Schuster 1* Zarza; Johann Gasser z Johanno Fr&hlich, oba iz Zarza,
Kreis Badmannsdorf Kronau. Rojstva v mesecu februarju: Mar-garethe Penza und Martina Gregori, Kroaau, Albin Podgt)r8cheky Andreas Podlipnlk in Vin« zenz Zieeel, Wurzen. — Umrl! so: Anna Maria Marschner, Kronau, Maria Koschier, Wurzen in Theresia Klampfer, Wurzen. — Poročila •ta se Franz Lautischer in Maria Gregorl, Oba Iz Kronaua.
Olplom Optiker C. KkONPUSS
Klogen'urf, Bahnhofttrofie IS
anf weltereg leden Vormltug ceediloseen.
Moloiovovo poielje: pomorili vse Estonce!
Pravo lice moskovsidli obljub - Ves Ostland razgiban - Manifestacije Beiomsov
Riga, 3. marca. Baltske države in i njimi tudi Beloruse navdaja v tem času, ko stoji boljSeviški sovražnik pred vratml njihovih dežel, samo edina misel, kako bi se ubranili tega smrtnega sovražnika vsake kulture. V Minsku se Je v petek preteklega tedna vršila na trgu mesta mogočna manifestacija, T kateri je beloruski narod strnjeno razglasil svojo pripravljenost za boj proti boljševizmu. Profesor Ostrovski je govoril deset-tisočem Belorusov in opisal krvavo gospostvo 25 letnega režima boljševikov, med katerim je beloruski narod pretrpel neizrečeno veliko. Zato se ni čuditi, če beloruski narod ne verjame Stalinovim novim besedam. Z orožjem v roki bo dokazal, da se njegova narodnost ni mogla uničiti kljub stoletja trajajočemu zatiranju po tujem gospostvu. Za ta boj zbira vse svoje moči.
Baltski tisk sam se bavi vsak dan z grozodejstvi svojega boljševiškega sovražnika na vzhodni fronti. Cel6 tisk v najmanjših delih province objavlja vedno znova nova poročila očividcev, ki javljajo o nečloveški krutosti boljše viko v. Tako so boljševiki na fronti pri Narvi, ko so le za pol ure prišli ▼ posest neke kmetije, zverinsko ubili tri žene, ki se niso mogle braniti, in težko poškodovali dva mala otroka. Očividec, ki se Je bil skril na podstrešju neke hiše, je ušel pokolju le na ta način, da so nemške čete med tem Sovjete zopet vrgle nazaj.
Največje ogorčenje pa je v baltskih državah povzročila objava zemljevida v »Daily Mailu« z dne 3. februarja 1944. 1., ki je imel nadpis »16 sovjetskih republik« in označil Estonsko kot 12., Letonsko kot 13. in Litvo kot 14. republiko. Prvi estonski državni ravnatelj je še v soboto pozval zastopnike tiska , in radia k^sebl in jim dal spontano izjavo glede tega izdajalskega čina Anglije. Kar se tiče Molotovove izjave, da lahko narodi, ki spadajo v Sovjetsko zvezo, samostojno sklepajo pogodbe z zunanjimi državami, mora on, dr. Maae, naznaniti, da je estonski narod že sklenil tako pogodbo, in sicer 1941. leta ob začetku vojske med Sovjetsko zvezo in nemškim Reichom. Takrat se je estonski narod polnoštevllno postavil na stran Nemčije. se bojeval doslej prostovoljno v okviru nemške oborožene sile in je sedaj mobiliziral vse ljudstvo, da se bo skupno z nemško oboroženo silo bojeval proti Sovjetski zvezi. Ce je sovjetska okupacijska sila leta 194o! postavila na Estonskem terorističen režim pod oznako »Estonska sovjetska republika«, estonskega naroda to nič ne briga, pač pa je bila ta evoječasno enostranska sovjetska ustanova. Estonski narod zastopajo v tem
hipu samo njegovi bojujoči se vojaki na fronti.
Prehajajoč na zemljevid časopisa »Daily Mail«, je izjavil prvi estonski državni ravnatelj, da je s tem zemljevidom Estonska dobila dokaz za to, da je Anglija prepustila Estonsko Sovjetski zvezi, ne da bi vprašala estonski narod. Zemljevid dokazuje, da želi Anglija izročiti evropske kulturne narode Sovjetski zvezi. Britanska' svetovna država je na tem, da se razdrobi, in zda} bi rad angleški mešetar ohranil svojo državo s tem, da proda druge narode iz evropskega kulturnega področja Sovjetski zvezi. Na en faktor pa je Anglija pozabila pri svojem sramotnem dejanju, in to je estonski narod, ki se je v trenutku, ko sovjetski Rusi z angleškim pristankom napadajo estonska tla in zahtevajo gospostvo nad Estonsko, prostovoljno mobiliziral. Ne samo da se je ta mobilizacija izvršila stoodstotno, ampak prijavilo se je za boj proti Sovjetski zvezi tudi nešteto prostovoljcev, in s tem je estonski narod popolnoma nedvoumno objavil svoje mišljenje nasproti Sovjetski zvezi.
Po tem zadnjem koraku Anglije je postalo tudi zadnjemu Estoncu jasno, da Anglija ni prvobojevnik prosvete, ampak škodljiv faktor na svetu. Značilno za odkritosrčnost Mo-lotovpvih izjav, da bo Sovjetska zveza svojim republikam velikopotezno dovolila mnog# svoboščine, je dejstvo, da je dobila Rdeča armada povelje, naj pomori vse Estonce ne oziraje se na starost in spol, in da Je, v kolikor je doslej za to imela možnost, to tudi storila. Toda Estonska ne govori v svojem lastnem imenu, ampak tudi v imenu drugih narodov, ki jih je Anglija čisto navadno, ne da bi jih vprašala, priznala Sovjetski zvezi. Nekoč pa, ko bo ta vojska končana, bo angleški narod hvaležen nemški oboroženi sili In z njo bojujočim se narodom, da so jo oni varovali pred uničenjem po boljševizmu, in takrat bo bržkone poskrbel za to, da usode države ne bodo več vodili tisti, ki stoje danes na čelu angleškega naroda.
Dy
15 mililonov padlih boljševiliov
StOckholiA, 3. marca. Na 15 milijonov mrtvih cenijo v Moskvi zgube Sovjetske zveze v tej vojni, tako je izjavil dopisnik new-yorškega časopisa »"News Week« Bill Down, ki se je vrnil od ondot. Poročevalec istega časopisa James Leming, ki je dospel iz Leningrada, poroča od ondot, da živi od prvotnih treh milijonov prebivalcev mesta le še 750.000. Vsaka peta hiša je popolnoma po-žgana, nepoškodovano рл sploh ni nobeno poslopje.
Ljudje beže iz »bomniiislitnega га|а<
Torkov »Slovenec« priobčuje sledeč« za nlmivo poročilo:
Pretekli teden je pribežalo v Ljubljano veliko skrivačev Iz temeniške doline, to je is občine Trebnje, Vel. Gaber_ Velika Loka In St. Vid. Prejftnjo nedeljo jl6 je pribežalo ГГ, na puatnl torek 28, v četrtek 26, v petek 126, In v soboto 90. Vsi moški so se skrivali že precej časa pred mobilizacijo, s katero so jim grozili komunisti. Komunisti so Izvedli v te-meniSkl dolini dve mobilizaciji. Prva mobilizacija je bila razglašena 13. septembra. Druga mobilizacija, M se je vršila tri dni, se je začela 18. oktobra. Na tej mobUlzaclJl so bili klicani v bribe vsi moški od 17. do 45. leta. PriSlo pa je iz cele okolice Trebnjega le 6 ljudi, in še od teh šestih so bili štirje nesposobni, tako da so imeli cel6 od komunističnih zdravnikov potrdila, da smejo ostati doma. Vsi ostali moški so ee ob mobilizaciji poskrili. Nekateri 80 se skrivali doma po vaseh. Imeli so napravljene podzemeljske jame, Iz katerih se po cele mesece niso pokazali. Komunisti so napregll vse sile, da bi jih Izsledili, vsa komunistična obveščevalna služba je bila budno na straži, toda skrlvačev niso mogli dobiti. Mnogi so se skrivali pred komunisti т hoetah. Nekateri so bili oboroženi. Imeli so nekaj pušk In bomb da bi se lahko ubranih pred napadom komunistov, ki so jih vee čas zasledovali; če so katerega ujeli, so ga poslali v »brigado«, a se je po navadi že čez dva dni vrnil, ker se mu je zaradi slabe komunistične organizacije posrečilo zbežati. Da bi lažje Izsledili skrivate, so komunisti z vsemi mogočimi grožnjami hoteli zvedeti od njihovih domačih, kje se nahajajo. Grozili so, da bodo požgali vse hiše v vasi, In da bodo ženske, ki so trdovratno tajile, kje so njihovi domači, poslali v internacijo. Ves čas so komunisti v hribih prirejali mitinge. Da bi se јШ ljudje bolj nsvdu-Seno udeleževali, so poskrbeli včasih za jedačo in pijačo. Zgodilo se je, da so v neki vasi, kjer so napovedali miting dali udeležencem na raz-
polago 300 litrov vina in 100 kg težkega pra-šlča, češ, to vam poklanja komunistična oblast. Dan nato pa so udeleženci mitinga zvedeli, da sta bila vino in prašič zaplenjena ▼ sosedni »vasi.
Dolenjci, ki so prlbežaU Iz temeniške doline, so se v velikem številu prijavili k domobrancem In si želijo, da bi 6nalu lahko spet prlšU domov ter pregnali komuniste Iz svojih vasi.
Jetnm je ušel
Preiskovalni jetnik Prana Mađusidtek, roj. 11. 2. 1921. leta v Wienu po poklicu trgovec, je dne 28. 3. I1944. premagal stražnika ta uSel iz jetnišnlce v Klagenfurtu. Velik Je 1T8 cm, Ima goste rjave lase, modroeive oči, Je brez brk, ima velik nos, napete utsnlce im nosi »obleko kaznjenca.
Prebivalstvo se naproša, da sozasleduje M»-duschka in sporoči ustrezne podatke najbližjemu službenemu mestu policije ali najbližji orožniški postaji. Za podatke, ki povzročijo, da bo storilec prijet. Je določena nagrada v denarju.
sreta
finski driavni predsednik Pehr
Evlnd Svlnhufvud Je umrl v torek zvečer ob 20. uri na svojem podeželskem dvorcu Lu-umaeku v starosti 83 let.
V Londonu objavljajo uradno, kakor pravi neko Reuterjevo poročilo, da je bila zgubljena britanska križarka »Spartan«.
Radie Ankara ol)javlja v nekem komentarju, da sovjetska zimska ofenziva nI dosegla svojega cilja, ker nemški odpor ni zlomljen In ker se je zgodilo tako, kakor Je Nem-čija že davno ugotovile: ofenziva je zahtevala od Sovjetov velikih žrtev, ne da bi po-kazala otipljive uspehe.
Vesti iz Ljubljane in okolice
»Skvivači« se rešujejo. Kakor poroda ljubljansko >Jutro< od sobote, se je mnogo tako zvanih >skrlvačev« Iz Suhe Krajine odtegnilo komunističnim biričem, ko so jih. ti lovili, da bi jih s silo odvedli v tolovaje. Kakor eedaj tz Novega mesta poročajo, se je končno precejšnjemu delu teh »skrlvačev« posrečilo, da so se rešili. Ko je v ponedeljek patrulja novomeških domobrancev preiskovala področje proti Toplicam je prišla k njej skupina mož in fantov iz Suhe Krajine, ki so se v bližini Toplic skrivali pred komunisti. Imeli so s seboj tudi harmoniko in so potem med sviranjem In petjem prišli v Novo mesto, zadovoljni in veseli, da so sedaj vami pred komunističnimi biriči, ki so jih poprej neprestano zasledovali. — Te dni ae je rešila tudi v Ljubljano velika skupina »skrlvačev«, mož in fantov. Pred komunisti so se nekateri med njimi skrivali že od septembra. Sedaj so se pretolkli proti Litiji In od tam prišli v Ljubljano. — Druga skupina skrlvačev se je геШа v Ljubljano v ponedeljek. Po večini so iz Zagradca in okolice. Tudi med njimi so se nekateri skrivali že po tri ali štiri mesece, ko so jih komunisti na vso moč lovili. ' Komunisti Icradejo mrliče. O novem primeru komunistične podivjanosti poročajo »Jutru« te novomeške okolice. Tri ženske iz Lipovca so našle v neki Jami blizu Stavče vasi osem mrli čev. Spoznale so v njih domačine, katere so pred božičem komunistični tolovaji s silo odvedli s seboj. Ko so ljudje pozneje spraševali, kaj je z njimi so jim komunisti lagali, da so vsi pri nekem tcdovajskem oddelku ob hrvatski meji. Zdaj se je na žalost izkazalo, kakor so se ljudje itak že bali, da so komunisti kakor toliko drugih tudi nje pomorili.
Najdba umorjencev je razburila vso okolico. Ljudje so sklenili, da bodo trupla prenesli naslednji dan na pokopailišče pri Sellh in jih tam pokopali. Ko pa so zjutraj prišli k jami, so našli v njej le še tri trupla. Ostalih pet so komunisti ponoči spravili proč In jih ljudj# niso mogli več najti, čeprav so ves dan preiskovali vso okolico. Komunisti so se oči vidno bali, da bi se prebivalstva, polotilo preveliko razburjenje in so računali, da bodo ljudje mls-liU, da so se ženske motile ko so pripovedovale o osmih trupUh. Vendar oskrumba mrtvih trupel za komuniste ni rodila zaželenega uspeha, ker je že prejšnji dan razen onih žensk, ki so trupla prve našle, p<Altelo k jami tudi ved dru^h ljudi. Val so se na lastne oči prepričali, da Je ležalo v jami osem trupel tn da so bUl to sami domačini, ki so jih bili v decembru odpeljali tolovaji. Grdo komunistično dejanje je zato vse prebivalce le še bolj ogorčilo.
Slovensko delavstvo proti komunizmu. V nedeljo se je vršilo v veliki dvorani Delavsk« zbornice, ki je bila do zadnjega kotička n&-poljnjena od mnogo stotin zAorovalcev, dočim so v prostorih pred dvorano, po hodnikih in stopnišču ter vhodu stale še nadaljnje množice, ki zaradi prenapolnjenoetl niso mogle v dvorano samo, ampak po zvočnikih sledile ts-vajanjem govornikov, mogočno zborovanje slovenskega delavstva in nameščenstva, ki sta prvič po dolgih letih spet manifestirala svojo pripadnost k narodni skupnosti in Izrazila svoj prezir in gnus nad delovanjem internacionalnega komunizma. Po otvoritvenem govoru predsednika delavske protikomunistlčne akcije g. Franca žužka, se je vrstilo na govorniškem odru veliko govornikov, ki so užlgall- > svojimi ognjevitimi besedami in deli navdušena pritrjevanja; med njimi tobačni delavec g. Emest Verbovec, kovinar iz Satumusa, g. Valentin Gašperšič, zastopnica žena v delavskem stanu gdč. Marija Pikec, tajnik glavnegm odbora delavske komunistične akcije g. Maks Jan. Vihamo pozdravljen je nato spregovoril svojim delavcem g. prezident general Rupnik. V imenu slovenskega naroda se je zahvalil za zavedno In hrabro zadržanje, ki ga je velika večina delavstva pokazala med dvelnpol-letno težko dobo trpljenja našega naroda. Poudaril je solidarnost slovenskega delavca, s slovenskim kmetom, ki se ramo ob rami skupaj borita proti Zidom in njihovim satelitom 1ц se ne pustita podjarmiti od židovskih plačancev, pa naj bodo to tolovaji v gozdu, ah gaing-sterji v zraku, ali boljševiki po salonih, ali pa framasoni v meščanskih ovčjih kožuhih. Vsi sloji našega naroda so dolžni pirispevatl ,da postane delave« v polni meri deležen pravičnosti, ki mu jo Je doslej kratil od židovskega kapitala človeštvu vsiljeni, razkrajajoči svetovni nazor. V tem pogledu bodo v najkrajšem času storjeni prvi koraki, ki bodo slovenski mladini vseh slojev In brez Izjeme praktično dokazali, da je dostojno in pošteno delo tudi res časti vredno in da Je delavec, ki se zaveda svojih dolžnosti s evojlm vrednim delom, prav tako zaslužen za čast, dobro ime, obstoj in napredek ter blaginjo svojega naroda. G. prezident je bil večkrat prekinjen po navdušenih aplavzih in medklicih zbranega delavstva, zadnje njegove besede pa so bile spremljane • pravim delirijem navdušenja. Vsak posameznik je odnesel globoke vtise s te delavske manifestacije, ki Je pokazala vsem stanovom našega naroda, da delavstvo nI tntemacienalno-komunlstlčno, ampak narodno-zavedno.
ZAHVALA
Ob priliki nenadne smrti naše ljubljene soproge In mame
Zweinei* Marije
ee prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ao Jo spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev In cvetja za izraženo nam sožalje, posebna hvala g. dru. Zlrmanu za njegov trud In tolažbo.
Unter Senlza, ZwlecKtnwKssern. Žalujoča družina iSveiner.
♦ Z žalostnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moj ljubi brat
Mailiaus Kopaisdi*
Oi'blrgejagt'r,
padel dne 80. I. 1944, star šele 20 let, na vzhodni fronti. — Priporočam ga vsem, kateri so ga poznali v blag spomin.
Dragi brat: Naj "И bo lahka tuja zemlja.
K rain bur g, 28. П. 1944.
V imenu vseh preostalih brat Pavle, Ow. d Gend. d. Reserve.
ZAHVALA
Ob prerani smrti moje nad vm ljubljene soproge In mamice, gospe
Elice Sdhlebnik,
bodi T»am darovalcem cvetja, in vsem, M. #o jo spremili na njeni zadnji poti, srčna hvala. Poselmo zahvalo pa Izrekam g«, pepot Sroe-tovi, ki ji je bila s svojim požrtvovalnim delom noč'in dan ob strani in lajšala štete njenega evljenja.
Dmžina Schlebntk, DomiMđiale.
Stoaa 6. — atev. 18.
KARAWANKEN BOTE
Pobnta, 4. marca 1944.
SiMspieie
AUgemeine (41inti'euhHiid U. m. b. H. Zw figstelle Velde*
ASSLING
7.. S.. 9. Ш.
Operetta
FUr Jugendllche nJcht zugelassen! 10., 11., 12., 13. Ш.
Zirtfus Ranz
FUr Jugendliche zugelassen! KRAINBURG 7.. S., 9. Ш.
Rosen in Tirol
Ftir Jugendliche nlcht sugelassen! 10.. IJ., 12., IS. in.
Die (iattin
FUr Jugendliche nicht zugelassen! WART
11., 12. Ш.
Sommer, Sonne, Erika FUr Jugendliche zugelassen! LAAK
7., 8., 9. Ш.
Ein Leben lang
FUr Jugendliche nlcht zugelassen!
10., 11., 13. Ш.
Peterle
FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! RADMANNSDORF 7., 8., 9. in.
Da« GlUck wohnt пеђепал FUr Jugendliche zugelaasenl 10., 11., 12. Ш.
Tanz mit dem Kaiser * FUr Jugendliche nlcht zugelassen! VELDES
8., 9. Ш.
Musik fiir Dich
FUr Jugendliche zugelassen!
10. 11., 12. Ш.
Vision am See
FUr Jugendliche nlrhf zugelmssfn!
LITTAI
8., 9. Ш.
Sommer, Sonne, Erika
FUr Jugendliche zugelassen! 11.. 12. III.
SchluSakkord
FUr Jugen'iiictie nicht zugelassen!
W'OCHELNERTAL
11., 12 Ш.
Trenk der Pandur
FUr Jugendliche zugelassen!
NEUMARKTL 8., 9. Ш.
Die schwedische Nachtigall
Fur Jugendliche ni.cht zugelassen;
11., 12. in.
Frauen sind keine Engel
Jugendliche unter 14 Jahren nicht.zugelassen!
STEIN
7., 8., 9. Ш.
Immer nur Du Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen: 10., 11., 12., 13. Ш.
Frauen sind keine Engel Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
ST. VEIT
11., 12. Ш.
Frau Sylvelm Jugendliche untei 14 Jahren nicht zugelassen
DOMSCHALE 8. in.
Trenk der Pandur
FUr Jugendliche zugelassen! 11., 12. Ш.
Brand im Ozean Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!
MIESS
11., Ii2. Ш.
Eine Frau kommt in die Tropen
FUi Jugenill.che nicht zugelassen!
Ли ii'ili'tii Him ill« 1); iits< hr Worhenxchiiii:
Arztlidier sonntassdiensf
KralnlHjr^;: Am 5. Miirz 1944: Пг. Karl PetritHch, Krainburg, Veide-ser Strafie 14, Fcmruf 179.
Alfcfl'Kitt. die Schntzmarke fiir oineii wasi^erfeston Univoreal-klel>stoff. i«t beroits z\\ einmn Beffriff fiir vieUoiliee^ ffiitc Klpbiinw i.4>\vonleii. Es bo-reite bekannt iirid erprobt. da« mit .. AlU\4-Kitt" eo ^iemlicn alle« eeklebt werdfii kaim. Trotzdem zt'iirt die KrfnlirunK immFT wieder. d^B «tet# neuf VprwerniurnrsmrtL'Iic.lik'^'^en fiir entstcben. Г)аш1Т nun auoh Sit' ditn<r Erfalirun-КГП aiisfiibrcn konnen. findeii Sir an dipser Stollo von Zeit %u /♦»it Drflktischf» W'itike. Anbfen Si»> Hber ftets brim Kinkrtiif mil' dip Scbutzmarke ..Alloj?-Kitt" Hente nun dni »nUr Tvn: . AUpR-Kitt** mit rinrr Kiill-ma«so wii» Alnmininmbnm%r. Kreidp odrr Gipg %u einer si-rupdirkem Mas<e cut vermonitrl. erzibt P:nrn vnrxiiHichm Dicb-turiffskitt tilr durcbl^cliertp
Kocbtoofe. (ЛгВкч!1ПРл, Oarb-f'innen vi^w. AUprdinee muB di«^ Mi»s.«p cnf	8РЈП und dick
auf l^eido ^Kdlen der dnft^kien Stolle anftotracen wordcn. Dif" Trockenziit ift 21 Stundru. Diesfi Dicbtumrsart l8Gt ?icb *o%nr fiir 01- lind Ri>uzint>anks erfolffreich anwpn<loii. (20.760)
SozlaJ* ersicheningskaMe fiir die Wnetzteii (iebiete Karntens und Kraiiis in Krainburg
6ffentlf(be Zahlungsaufforderung
Bie zum S. M&rz 1944 sind die bis eiasclilieflllch Ende Februar 1944 fSllig gewordenen Beitrtige zu zahlen. Wenn die Zahlung durch rnehr als 7 Tage verzogert wird, wild ein SAunmiszuschlag von 3 v. H. der rlicksttLndigen Beltrage erhoben. Arbeitgebern, denen die Kasse eine Beitragsreciinung llbersendet, wird bis zum Erhalt; der Beitragsrechnung Zah-lungsaufachub gewairt.
Arbcitgeber (mlt Ausnahm« der landwlrtschaftHchenl. die bisher noch keine BeitragBrechnung fiir November und Dezember 1943 erhalten haben, und landwirtschaftliche Ar-beltgeber, denen bisher noch keine Beitragsrechnung fUr Oktober bis Dezember 1943 zugekommen ist, miissen bei der KjLsse Auskunft Uber ihre Zahlungsverpflichtung einhoien. Nlcht fristgerecht eingezahlte Beitrage unterliegen der awangeweisen ELnbringung.
Klagenfurt, am 4. MKrz 1944.
1>ег LNter: gez.: Aiitim Тго|ц>ег,
Verwallung:sdirektor
GuteAiilaqe
Ihrer (inpiitiiflie
vcrliiiigcnSicrtrn koltciv lolrn Anidgr-Rrilpcbcr Obcrltcucrtirgunmgles bufpamnimd ddsWrmfr gaisfpami bf I drrqmGlfn unddltcftrii IkiuliMfkallr indmDoniHi-Alpmoauai
MEDOPHARM
A r z n • I m i 11 e I
sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl
Medophorm-Annelttilttft tind nur In Apothekfn •rhdltlich.
MEDOPHARM
Phormozeotlich* Pcćporoi* Gesellsdioft	M0nch«n8
Geitn Emkaufilchtint-
Sperrplttten: Buche, Fichte, Panelplatten -Eichsteldei Spemiiren.
Ohne Etnkeufslche$n.
Fumierc 0.8 bis ^ mm inlindifdir und auslandildir Herkunh liir 4u&en und innen.
HANS TRANiNGER
Der Arbeitsanzugr als Vogelscheudie?
N«*A — doiB d*r	A*##*"
tv	Au« W#m кеП##
fchnttdtn wir 5#w(k#. mH	wir diimm#
S»«iWn i« ond«p«A Amivg#m uirtefHge*. Avd« жиж W#if#m eH«r»r Sach«* K#*#*# d«' o#* Aniu9 noch Sfoff. Aw d#m
&#;	еН«м Se^« *v8 mom wA h#W#
wf* mo* mock #W*## doretrt «ocb*« ko—■
Gntar Bot von
^RCj

m
I
Klaqenfurt, Vollcermarktor Strall«-Ru> 1S95
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive zgube ljubljene soproge, mamice, stare mame, eestre, svakinje ii^ tete gospe
> Terezije 4sdiman
ir.rekamo najiskronejšo zahvalo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, Istotako vsem de.rov»lcem vencev in cvetja, dalje vsem, ki so jo v njeni težki bolezni obiskali, jo tolažili in jo epremili k večnemu počitku, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive ža-lostlnkf.
Jauerburg, dne 20. februarja 1944. ialujofo rodbine Asrluiianova, KaimilUarJ«'VH fpir ostalo sorodstvo.
heiUf: Keine EnergI« verschwenden. Kriegs-wichtige Arbeitsplđtze brauchen gutes Licht. Im Zivilbereich begniigen wir uns deshaib ein-sichlsvoll mit weniger
OSRAM -Lampen.
OSRAM ,
66EW« Л mi 504^000
км« зоеооо
36t~t»».200000
USW. /USAMMEN FAST
ICdTfUmcttm
LOSPREIS RM JE HIASSE \ 3"- ^ 6 - ^ 24-
ГЛД4Т1,10ПЕР1Е CINNAHMt
Шк(т
WIEN VI
MARIAHIUtKSR?
llđliHniigsiHiM / ^
u'eise einteifefo/ i
Gtrad« jetzt, wo wtr nidtt im Uberfiuft schwe!gen копгкп,
olie; vollvvertip verhrowcnt warden Aud> zugptcilr'e Eter soilton nur donrt Verwendung Finden,
wenn es unbedingt nohg isl.
Monches Ei tn
GamnM
tingelegt. #ffv№ жиг r«<jht«n Z#H em#m modi bess^ren Zw«ckt In GARANTOL halt«n lich Et«r \ Johr longl
leere Fiasdien
tInd heut« wertvolU
well Material und Arbcltskraft zur Ncubeschoffung Jetzt an> dercn Zwscken dienen mUs-sen. Um" unsere Lleferurigen Im Dicnst der Volksgesund-helf nicht zu getdhrden, bitten wir, leere Formomint* Flar.chen mil Schraubdeckel on Apotheken und Drogerien zurUckzugeben.
^IBAUERiClE
BERLIN
D$f Crfota jeder MehritisKmg wird nod) gasfetgert durch Kaushaiten* den VerOrauch dererzeugten OOter. Wenn dethelb niemand mehr keuft, •It er braucht, damn warden nid>t wenige eJles, sondern elte genug erhalten. — Dies gilt ebenso fOr OARMOL, das audi heuie in steiqendem Ma^e hargesterft wird.
DARMOLWERK ЕХАлШМИНШ
eiatfalnc,
/arnc ргео ogniem In vio nom Omere ta »pl»e tn knilge
UAHS WERNI6.
Klagenturt HeydrldiMraRe 3>

21ЕНиНв . i4iind1S.Aprit
lahriken
Brauchbnre Masdhineii kault
KURT FRICk
KlaKenfurl
Salinstralie temnil li8()

Službo dobi
Službo dobi takoj sposobna mlaj- | ša natakarica. Ponudbe na Gast- | hof „Krone", Laak Ziier. 2575-1 Sprejmem kovaškega vajenca. Alois Sdiebalz, Schmied, Busdi 2, Post St. Martin in Tuchein.
___________________________ 5335-1
Službo dobi vajenec za kamnoseško obrt, starost od 14 let naprej Prvo leto plačam na mesec 30 RM, drugo leto 40 RM, tretje leto mesečno 60 RM. Ponudbe na Anton Velant, Steinmet/., Afsling, Oberkraln^ _ 2604-1 Službo dobi dekle, stara 16 let, poštenih kmečkih staršev, na manjšem posestvu, kjer ima priliko se priučiti v šivanju in gospodinjstvu. Plača pO dogovoru. Jcras Vinzenz, Dobrusdia 6, P.
Woditz. __	______^589-1
Sprejmem vajenca ali vajenko za brivsko obrt. Kos Peter, Rciter-durchlal?, Krainburg. ^599''
O d da v najem
Kevačijo dam т najem! Jobann Pretnar, Doslowitsch z, P. Sdie-rawnitz._5333-)
Prodam
j Prodam telico 7 mesccev staro. Naslov Bergant Anton, Sdiwarzendorf 7.	2583-6
Prodam kravo, ki je zelo dobra mlekarica, bo v kratkem času v drugič teletila. Johann Anđerle, Bresnitz, P. Sdhtraunitz, Ober-
krain.___2605-6
Prodam večjo količino zajčjih kož .Naslov ni K. B. Krainburg.
__25S7-6
Prodam kravo po teletu ali jo dam na rejo. Polka T. Altafiling 2, Afiling, Oberkrain. 258^6 ' Prodam violino. Kos Peter, Rei-j terdurdilafS 2, Krairtburg. 2600-6 j Prodam konja za kmečko vožnjo. Ivana Dcmsdiar, Srednja vas, P. Polland iiber Laak/Zaier.
2612-6
Prodam tritonsko harmoniko, Je dobro ohranjeno za 600 RM. Am Hang 162, Krainburg. 1615-6
_Kupim_
I Kupim dobro ohranjen ikobelnik I (Hobelmaschine), velikost 40 X I 60 cm. V zameno dam event. ' neka) bukovih desk. Vinzenz Se-nitza, Tischlermcister, St. Mar-tein, Liditenwald a. d. Sawe.
2606-7
kupim dva jesenska preSičk* ali pa večja spomladanska. Vpraša se na K. B. Krainburg. 2607-7 Kupim rabljeno ali novo kita-I ro in gramofonske p!o?če, An-I gelca Rogel, Goldenfeld Nr. 3,
. Krainburg.	__260^7
j Kupim dobro molko kolo, dam I kako drugo protivrednost. Naslov pri K. B. Krainburg. 2610-7 Kupim kitaro, dobro ohranjeno, event, zamen iam za drugo protivrednost. Ra/liko doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg.
2611-7
Menjam
Zamenjam gnojnično pumpo 7Д ISivalni stroj. Razliko doplačam. Moste k. 21, Post Komenda.
2 524:_M
Zamenjam težkega konja za težkega vola Poizve se pn rranz Gasperlin, Predassl 18, pri K.ram-burg^	:(9б-'5
Zamenjam vola, цо do 400 kg težkega, za brfjo tcl.co al, kra vo. Naslov pri K. B. Krainburg.
M93-'5
Menjam svinjo, 15 tednov brejo, konja in brejo kravo za I dobrega konja. Medno т 8, Ober-' krain.	2585-15
Меп)«т kravo г drugim W*« torn, z« krivo, ki ki bili breje 7 do 8 mesecev, ali zi svinje z mladiči. Naslov se izve pri K. B. Krainburg.	2601-if
Menjam malega konja bosanci za srednje težkega konja. Naslov na K. B. Krainburg. 2603-15 Zamenjam črn damski plašč ali lisico za barvast ali svetel plasž velikost 1. Naslov na K. Bot« Krainburg.	1597-15
Zamenjam kravo za 500 do 600 kg težkega voli. Krava je mlada in zna tudi voziti, imeli bo 4. tele čez 1 mesec. Event, je tudi prodam. Spodnji Brnek 34, Post Zirkledi.	1598-15
Zamenjam kravo po tretjem teletu, dobro mlekerico, za volt čez 500 kg težkega. Unterfernig št. 31, Post Zirkladi. 1614-15 Menjam več vrednostnih reči z» dobro ohranjen klavir, pianino ali harmonium. Cenjene dopise na K. B Krainburg pod „Sigurna zamenjava"	5334-1;
Ž e n i t V e
Gospoda, ki *e je javil na ženitveno ponudbo dne }i. Ц prosim, da odda ivoj naslov na K. B. Krainburg pod „Gorenjski fant".
1556-11
Dve gospodični želita dopisovati z dvema gospodoma v svrho pozznejše ženitve. Slike zaželene. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „23 in 30 let".	2609-21
Čevljarski pomoJnik, itar 28 let, želi poznanj* radi poznejSe ie-nitve in vpeljave lastnega obra-, ta sebi primerno družico, če mogoče tako, ki se nekoliko spozna na čevljarsko obrt in na gospodinjstvo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Pomlad s« bliža".	2592-21
Posestnik v bližini Afilinga ч stalno službo, star 38 let, želi poznanja z dekletom v starosti od 20 let dalje, veselega značaja, vajeno gospodinjstva. Poznei-5а ženite v ni izključena. Ponudbe je poslati na K. B. Krainburg pod „Osamljeni mladenič".
259Ј-2Г
35 . letni fant, ki poseduje hišico z malim posestvom, tovarniški dclivec, želi poznanja z nežnim dekletom. Oglase je poslati, če mogoče s sliko, katera le na željo vrne, na K. B. Krainburg pod „Mirno f ivljrnjc'*. 1^90-2*
Izgubljeno
v sredo, dne 16. П. ob 17.49 sem pozabil v apoteki v .ARlin-gu večjo vsoto denarja in vrednostne papirje. Dobro poznana osumljena oseba, ki s« je polastila te listnice, se poziva, da jo vrne v izogib posledic. Vrne naj jo na točen naslov, ki ie v list' niči ali na K. B. Krainburg.
'____2j6?-l*
V	nedeljo, 27. II. sem izgubila na postaji ARling pri blaraini voznih listkov „rdečo denarnico" z večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja se naproli, d» jo odda proti nagradi n« B.'hn-polizei Afiling.	160S-21
Razno
V	soboto sem v trgovini Sdiink v Krainbiirgu pozabil aktovko, v kateri je bila modra ključav-ničar'ka obleka in ena brisač*. Pošten najditelj se n*pro,ša, da jo vrne na K. B. Krainburg.
J59M3
Plfd, katerega sem dne 25. II. popoldan na kolodvoru odlpžila na moško kolo, bi ■ prosila lastnika kolesa, da naj odda pled na K. B Krainburg.	2594-23
Fotoatelje Pogačnik, Krainbiirg, zopet redno obratuje. 2588-23
Naznanjamo vsem našim sorodnikom TP Piljateljem in znancem, da smo dobili ;i,...ie8to vesploga svidenja, prpžalostno vest, da je naA nad vse ljubljeni In dobri sin, brat, stric In svak
Ignaz Rant,
^toldai,
v najlepšem cvetu svoje mladosti, star 23 let na južni fronti, dn« 21. januarja 1M4 zgubil svoje Se nedopolnjeno a vendar junaško življenje, zadet od sovražne krogi«-
Kdor je poznal našega dobrega In mirnega Ignacija, ve tudi, kaj smo zgubili In какаДпа more biti naia bolest. — Naj v miru počiva In bodi mu lahka tuja zemlja. V naših srcih pa živiš še vedno.
HI. Kreuz, v Јнлиагји 1944.
Prlmot, .lolMiui^ Kant, starSI, Rudolf, brat, Soldat, narliik'^^T. Bizjak, B<'rnardkn, Anica КнШ,	Hl/.jiik, MvaU, H"rinln-« a H'f |'»1ч'ч.