PoStnlna plačana v gotovini. L., V., št. 14 (»J«**® *>m,itS4*T Ljubljana 13. aprila 1931 Cena 2 Dir Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica št ^ — Telefon it 190. Podn«žni«e Jesenice: pri kolodvor« št. 100. Podružnica Nt*vo mesto: Ljubljanska cesta it 42. Podružnica Trbovlje: v hiii dr. Baranfr gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej in velja po pošti preje-' mana 4 Din, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Haribor: Aleksandrova cesta 13. Ta-lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190 ■ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. NOVE FAŠISTIČNE PROVOKACIJE Včeraj so se vršile v Gorici velike Sašistične demonstracije za „osvobojenje zasužnjene" Dalmacije - Izzivalna kampanja fašističnega tiska Trst, 12. aprila. Ob priliki glavne skupščine Saveza italijanskih vojnih dobrovofcjcev iz Dalmacije, ki se je vršila danes popoldne v Gorici, so se vršile v Gorici ogromne provokacijske demonstracije za »osvobojenje« Dalmacije. Te demonstracije presegajo po svojem obsegu in poteku vse demonstracije, ki so bile prirejene v zadnjem času s to tendenco. Gorica je bila dobesedno preplavljena z dalmatinskimi zastavami, ovitimi s črnim florom, tako da je izgledala kakor kako dalmatinsko inesto. . . Tržaški in ostali fašistični provmcio-nalni listi objavljajo kot uvod k tem demonstracijam do skrajnosti izzivalne članke. Vsem prednjači »Popolo di Trie-ste«, ki spominja uvodoma na pohod Jegionarjev na Reko in na junaštva vojnih dobrovoljcev iz Zadra, ki so pobegnili preko Jadrana v Italijo ter zaključuje svoja izzivanja: »Pripravljeni smo danes kakor včeraj. jutri kakor danes, da stavimo vse r.a kocko, da bodo lahko zapeli italijanski mornarji na drugi strani Kvarnerja in da bodo italijanski vojaki gledali svetle zvezde nad Dinarskimi planinami. Danes postavlja Gorica javno zahtevo po osvobojenju Dalmacije, domovine enega izmed rimskih imperatorjev, zemljo mletskega jezika in običajev, v kateri so Morlahi složni z Italijo. Levi svetega Marka čuvajo Dal- macijo, v kateri gorko plakata Split In Šibenik. Toda rjovenje mletskih levov se sliši preko šumenja morskih valov m prihaja preko Jadrana do italijanskih src.« V tem tonu in po teh intencnah so se vršile današnje demonstracije v Gorici. Že sinoči so morali na vseh hišah izobesiti zastave. Vse mesto je bilo preplavljeno že več tednov poprej z ogromnimi plakati, v katerih so fašisti pozivali prebivalstvo, naj se udeleži današnjih prireditev. Posebne proglase so izdali goriški župan Bombig, fašistični tajnik Avenanti, predsednik goriških dobrovoljcev Graziani in zastopniki raznih drugih iredentističnih organizacij. Proglas Grazianija zaključuje: »Naši mrtvi heroji, svetniki domovine nas pozivajo s trudnim glasom, naj za to, ker je bila naša prva zmaga prikrajšana, krenemo sedaj k popolni zma-gi: Split. Fašistični tajnik Avenanti pravi v svojem oklicu: »Na zastavah je zapisana nepremagljiva volja, da gremo dalje. Vse se bo zgodilo, kar bo hotel nas Duce«. Provokacijske svečanosti so se začele že dopoldne ob pol 10. v Parco della Rimembranza, na bivšem starem pokopališču, kjer je postavljen spomenik padlim vojakom. Tu so bili zbrani fašistični oddelki, vsi fašistični funkcionarji, predstavniki ohlasti, zastopniki Parlamentarna ali izvenparlamentarna rešitev romunske vladne krize Trenutno stanje pogajanj Titulesca za sestavo nove vlade — Nasprotujoče si zahteve strank — Odločilna avdijenca strankarskih voditeljev Bukarešta, 12. aprila. Pogajanja, ki jih vodi Titulescu za sesrtavo nove vlade, so bila preko pravoslavnih velikonočnih praz« nikov prekinjena. Posamezne stranke so izkoristile ta odmor za proučevanje polo* žaja in določitev definitivmega stališča do Titulescove misije. V političnih krogih smatrajo pogajanja za sestavo nove vlade za več ali manj zaključena. Stranke mora* jo d-ati le še svoj končni odgovor, ali pri« stanejo na Titulescove predloge ali ne. Po informacijah iz dobro poučenih kro» gov je trenuten položaj naslednji: Cilj pogajanj, ki jih je vodil Titulescu, je sestava vlade narodne koncentracije. Za ta načrt so se izjavile vse stranke iz* vzemši skupino prof. Jorge. Načelni spos razum je potemtakem že dosežen in Titu' iescu preostaje le še praktična rešitev krU ze, ki pa predstavlja prav za prav najtežav« nejši del njegove misije. Položaj otežkoča dejstvo, da v Rumunija dosedaj niso bile običajne koalicijske vlade in je imela vla« do v rokah vselej le po ena stranka. Zato mora Titulescu najprvo rešiti še naslednja vprašanja: Ali naj se parlament razpusti ali ne? Ce se najde sporazum za razpustitev parla* menta, ali naj se razpusti takoj, ali pa naj se skliče poprej še h kratkemu zasedanju, d*: reši še nekatere važnejše gospodarske zakone. V teh vprašanjih so stranke zelo različnega naziranja. Dočim se izjavljajo narodna kmečka stranka in liberalci za sodelovanje s sedanjim parlamentom, sta Avarescu in dr. Lupus za takojšnjo raz« pu «ti te v. Drugo važno vprašanje tvori vprašanje, na kaki osnovi naj bi se izvršile eventueU Ruska špijonažna centrala v Rumuniji Preiskava o oficirski šplfonažni aferi v Bukarešti zaključena — Obtožene! pridejo pred vojno sodišče Bukarešta. 12. aprila, g. Preiskava v ve- Rki špijonažni aferi, ki so jo odkrili (jeseni, je zaključena. Razprava proti 65 obtožencem se bo pričela 27. t m. pred vojnim sodiščem drugega armadnega zbora. Obtožnica, ki obsega več sto strani, obtožuje aTetirance, da so vršili špijonažo v korist (sovjetske Rusije. Med aretiranci je _ rec častnikov in vojakov ramunske vojske. Major Gregorie Versariu od brzojavnega polka v Bukarešti, bivši avstroogrški oficir, je dobavil sovjetski špijonaži mnogo spisov an tajnih povelj vojnega ministrstva. Imel je fiksno plačo mesečno 20.000 lejev in visoke premije. Centrala tega špijonažnega urada se je nahajala na Dunaju, šet buka-reške špijonažne organizacije je bil neki inženjer Solomon, ki de od Ver s ar ia kupil tajni kodeks vojnega ministrstva za 100.000 lejev. Vso korespondenco te špijonažne organizacije je pošiljal na Dnnaj neki Andrej Koscher, ki je potoval kot trgovec s kožuhi ter skrival spise v knjigah z dvojnimi platnicami. Med špijoni je bil tudi neki Pranooz, inž. Andree Prot, ki je bil nastavljen pri tvornici letal t Kronstatu. Iraški vojni letalci v Zagreba _ Zagreb, 12. aprila, n. Danes popoldne okrog 4. je prispela semikaj na potu iz An» glije v Irak prva iraška vojna letalska eskadrila, sestoječa iz šestih letal. Eiksipe« dicijo vodi angleški kapetan Carter, ki bo ostal tri leta v Iraku kot inštruktor. Iz Londona sr poleteli v četrtek im lete v etapah. Nocoj ostanejo v Zagrebu, jutri zjutraj pa nadaljujejo polet protri Čari* gradu. (Letalce smo opazovali opoldne okrog pol 4. ure tudi nad Ljubljano. Op. Demisija albanske vlade Tirana, 12. aprila, d. Zaradi spora, ki je nastal med zbornico in vlado glede zakona o posestni pravici, je vlada podala demisijo. Kralj je demisijo sprejel. Kdo bo poverjen s sestavo no-M yJ&(Ut še ni znane« raznih društev, itd. Vrstili so se razni govorniki, ki so govorili po vsem v duhu pisanja »Popolo di Trieste«. Nato so krenili v povorki po mestu. Na čelu povorke so nosili dalmatinske zastave ovite s črnino. Neprestano so vzklikali: »Čigava je Dalmacija? Naša! Čigava sta Split in Šibenik? Naša!« itd. Slišati je bilo tudi klice Proti Jugoslaviji. Na trgu Zmage se je vršilo nato cerkveno opravilo za padle vojake. Opoldne je goriški župan Bombig odlikoval zastavo italijanskih dobrovoljcev z zla" to kolajno Gorice, predsednik dobrovoljcev rezervni general Coselschi pa je odlikoval goriško zastavo z zlato kolajno dobrovoljcev. Popoldne se je nato vršila glavna skupščina Saveza dalmatinskih in italijanskih vojnih dobrovoljcev pod pred" sedstvom generala Coselschia. Z zbo" rovanja so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju in Mussoliniju. Med burnim vzklikanjem je skupščina nato sprejela resolucijo, v kateri zahteva osvoboditev Dalmacije. Z odpevanjem fašistične himne in z vzkliki »zasužnjeni« Dalmaciji je bila skupščina zaključena. Posamezne fašistične skupine so zvečer ponovno priredile demonstracije po mestu. Slovensko prebivalstvo je večinoma že včeraj pobegnilo iz mesta v okolico, ker se je bilo bati, da bodo fašisti napadli slovenske domove. ne nove volitve. Liberalci zahtevajo voli« tve na osnovi ločenih kandidatnih list po» sameznih strank. Da pa bi se izgledi strank izenačili, zahtevajo reformo volilnega za> kona v tem smislu, da se vse ugodnosti, ki so jih imele doslej večinske stranke, od« pravijo. Volilno reformo pa bi moral se* veda izvesti še sedanji parlament. _ Titu« ie^cu sam pa želi volitve s skupnimi kan« didatnimi listami narodne koncentracije. S tem pa bi se otežkočila razdelitev man* da tov na posamezne stranke. Najtežavnejše vprašanje tvori razdelitev ministrskih portfeljev. Narodna kmečka stranka in liberalci se smatrajo za vodil« ne stranke in zahtevajo temu primerno zastopstvo v vladi. Ni še tudi rešeno, ali naj voditelji strank osebno gredo v vlado. Titulescu zahteva osebno sodelovanje vseh strankarskih voditeljev. Pridržuje pa si zasedbo notranjega, zunanjega in finanč« nega ministrstva. Zadnja točka pogajanj, ki jih bo moral še imeti Titulescu, se bo nanašala na de* lovni program nove vlade. Težišče bo sc veda na gospodarskih in finančnih pro* blemih. Za enkrat pa program bodoče vlade sploh še ni sestavljen. Ob takem trenutnem stanju vladne kri« ze je težko reči, kdaj bo sestavljena no* va vlada. Vsekakor pričakujejo, da bo pri* šlo v glavnem do odločitve že ob priliki jutrišnje skuipne avdijence voditeljev strank pri kralju. Kljub temu pa še niso utihnili glasovi, da bo misija Titulesca bržkone končala brezuspešno in da bo tre» ba iskati izvenparlamentarne rešitve vladi ne krize. Portugalska blokira upornike Lizbona, 12. aprila. AA. Položaj na portugalskih otokih je še vedno zelo nejasen. Vlada bo otoke blokirala in je zato odposlala na Madeiro In na Azore vse razpoložljive vojne ladje. Uradni krogi zanikajo vest, da bi se revolucija razširila na otok Cap Verde. Vendar priznavajo, da Je v San Vincente uvedena cenzura brzojavk. Nadaljevanje pomorskih pogajanj v Londonu Rim, 12. aprila. AA. Ob odhodu italijanskih pomorskih strokovnjakov v London, kjer se bodo v torek nadaljevala pogajanja za sklenitev trojnega pomorskega sporazuma, svari italijansko časopisje Francijo, naj ne ograža francosko - italijanskega pomorskega sporazuma z nepomirljivim stališčem. Listi izražajo upanje, da je francoska vlada o Veliki noči proučila položaj. Revizijonisti zopet dvigajo glave Dresden, 12. aprila. Te dni je bila osnovana tukaj podružnico madžarske lige za revizijo mirovnih pogodb. Madžarski ligi so se pridružili tudi avstrijski in sudetski nemški revizijonisti in osnovali v Dresdenu Zvezo revizijonisfcičnih pokretov v premaganih državah. Včeraj so priredili v Dresdenu skupno demonstracijo in izdali proglas, v katerem naglašajo, da hočejo razširiti svoj revizijonistični pokret na vso Nemčijo. Ustvariti se mora velik narodni pokret za revizijo tri an on ske, senžermen-ske in vensajske mirovne pogodbe. 4 Zaradi demonstracij obsojena - država Hambnrg, 12. aprila. Včeraj je bil zaključen zanimiv proces, ki so ga naperili ham-burški narodni socialisti proti državi zaradi postopanja policije ob priliki zadnjih držav-nozborskih volitev. Pri spopadih s policijo je bil en narodni socialist ubit, 34 pa aretiranih in pridržanih sedem dni v zaporu. Narodni socialisti so zaradi tega zahtevali od države odškodnino. V prvi in drugi instanci so proces izgubili, zadnja instanca pa je včeraj ugodila njihovi zahtevi in obsodila državo na plačilo zahtevane odškodnine. Sodbo utemeljuje s tem, da policijski direktor v Hamburgu ni postopal pravilno. Samomor graškega odvetnika Gradec, 12. aprila. Odvetnik in predsed« nik tiskarne in založbe »Leykam« dr. Ar« nold Sohloffer se je sam usmrtil. Našli so ga zvečer na dvorišču poslopja Štajerske hranilnice, kjer je bila njegova pisarna. Schloffer 6e je vrgel s tretjega nadstropja na dvorišče. Monarhija ali republika? Včeraj so se vršile v Španiji občinske volitve, ki bodo usodne važnosti za nadaljni razvoj dogodkov v državi AU ste že naročnik slovenske ilnstrovane te denske revije »življenje in svet" t Madrid, 12. aprila. Po devetih letih so se danes v Španiji prvič zopet vršile volitve. Četudi gre tokrat le za občinske volitve, jim pripisujejo največjo politično važnost, ker je jasno, da se bo pri teh volitvah pokazalo razpoloženje naroda. Značilno za razmere v Španfi je zlasti dejstvo, da se vrše občinske volitve pod devizo: monarhija ali republika. 2e poprej se je naglašalo, da bodo tvorile občinske volitve preizkušnjo za eventualne parlamentarne volitve, ki bi se imele vršiti junija aH pa šele jeseni, kar je pač odvisno od položaja, ki ga bodo pokazale današnje volitve- Agitacija je bila izredno živahna in je včeraj in danes dosegla vrhunec. Monarhi-sti in republikanci so že v agitaciji pokazali, da gre za odločitev in merjenje njihove moči. Ker imajo monarh isti v rokah vlado, so seveda mnogo na boljšem, na drugi strani pa proži kritika sedanjega režima republikancem silno agitaeijsko sredstvo. Rezultat volitev bo znan šele čez par dni. Izvoljenih bo približno 100.000 občinskih zastopnikov. Brez volitev je bilo potrjenih, ker ni bilo protikandidatov, 11.000 monarh istov in 1300 republikancev. Te številke pa seveda ne nudijo slike dejanskega razmerja. Volilni zakon sam je že prikrojen tako, da so republikancem ponekod sploh onemogočene kondidature. Vsakega kandidata morata namreč predlagati po dva dosedanja ali bivša občinska zastopnika. Ker pa je republikanski pokret v Špa- niji novejšega datuma, republikanci v mnogih krajih doslej sploh niso imeli občinskih zastopnikov in zato tudi tokrat niso mogli postaviti kandidatov. Kljub temu, da preroku jejo monarh'"stični listi zmago monarhistov, je opažati v njihovem taboru veliko nervoznost. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je kraljica včeraj, torej tik pred volitvami, s princi in princesami odpotovala iz Madrida. V republikanskih krogih zatrjujejo, da je smatrati to že za dokaz, da računajo mon-arhisti s porazom. Volilna bitka Madrid, 12. aprila. AA. V prvih opol« danskih urah je prišlo v prestolnici in dru« gih mestih do manjših spopadov. V Bar» celoni so razvili republikanci silno agita« cijo. O izidu volitev ni še točnih rezulta« tov. Oba tabora še vedno upata na zrna« go. Kakor se zdi, so na deželi strnjeno glasovali za monarh is te. Republikanci tr* de, da so se morali boriti z velikimi tež« kočami. Kdor ni volil, bo kaznovan Madrid. 12. aprila. AA. Španska vlada je odredila, da bodo volilci, ki so se odtegnili neupravičeno volilnim dolžnostim, rpi-sani v takozvane črne liste«. Ako ne bode volili tudi pri prihodnjih volitvah, bodo kaznovani s občutnimi denarnimi globami. Med dragim bo državnim uradnikom v tem primeru odtegnjeno od plače 1 odst. Tudi češki Nemci obsojajo separatistično akcijo Avstrije in Nemčije Resolucija gospodarskega sosveta Potvorjen govor ministra Bradača Praga, 12. aprila d. Pod predsedstvom profesorja nacionalne ekonomije češke univerze v Pragi dr. Drahovskega se je vršila včeraj v trgovinskem ministrstvu seja sosveta za gospodarska vprašanja, na kateri so razpravljali o avstrijsko-nemški carinski uniji. Referat o tem vprašanju je podal tajnik trgovske zbornice v Pragi dr. FafL Po vsestranski debati, ki so se je živahno udeleževali tudi nemški člani tega sosveta, je bila soglasno sprejeta resolucija, ki naglaša med drugim: »Trgovinsko-politični položaj v Evropi se je razvil tako, da nujno zahteva sporazum vseh prizadetih krogov Češkoslovaške o enotnih gospodarskih smernicah trgovinske politike, ki naj omogočajo, da bo mogla Češkoslovaška kar najbolj inicijati vn o sodelovati pri pogajanjih za ureditev trgo^nsko-poUtičnih razmer v Evropi. Posvetovanja o tem naj se prično takoj in organizirajo tako, da ne bo potrebno dvojno delo.« Tako češki, kakor nemški listi poudarjajo važnost te resolucije in vidijo v njej čsl. trgovinskega ministrstva — — Angleži zagovarjajo Nemce dokaz, da se tudi nemški gospodarski krogi na češkoslovaškem popolnoma solida-rizirajo s politiko češkoslovaške vlade in obsojajo separatistično akcijo Avstrije in Nemčije za gospodarsko ureditev Evrop**. Praga, 12. aprila d. češkoslovaški tiskovni urad službeno demantira poročila listov o govoru, ki ga je imel poljedelski minister Bradač na zborovanju agrarcev. Komunike zlasti poudarja, da je netočno podan zlasti oni del ministrovega govora, v katerem je govoril o razmerju med češkoslovaškim, rumunskim in jugoslovenskim kmetom. London, 12. aprila. Kljub temu, da je vsa Evropa soglasna v sodbi o avstrijsko-nemški carinski uniji, skuša angleški tisk še vedno zagovarjati Nemčijo in Avstrijo in zlasti očita Franciji, da njeno stališče v tem vprašanju ni pravilno. »Daily Ex-pres« se bavi v uvodniku s stališčem Brianda in naglaša, da prevladuje v Angliji mnenje, da imata prav Nemčija in Avstrija. Za skrajšanje delovnega časa v rudnikih Bruselj, /I aprila, d. Izvršilni odbor Mednarodne zveze rudarjev je sprejel resolucijo, v kateri opozarja na vedno slabši položaj rudarjev in poziva Društvo narodov, naj skliče meseca julija mednarodno konferenco, ki naj prouči položaj in sprejme primerne sklepe. Resolucija kritizira, da je Društvo narodov doslej tako zanemarjalo rudarje in zahteva končno, naj se stavi na dnevni red prihodnjega zasedanja, odnosno omenjene konference skrajšanje delovnega časa za rudarje. V vseh premogovnikih naj se uvede 6 do 7urni delovnik in sklene naj se mednarodna konvencija, Velikonočna amnestija na Bolgarskem Sofija, f, aprila č. Kralj in kraljica sta preko pravoslavnih velikonočirh. praznikov odpotovala v Južno Bolgarijo. Za ve-likonoč je bila izdana obsežna amnestija, ki se nanaša tudi na politična in vojaške obsojence. Finske žene za prohlbidjo Hehsingfors, J.t aprila č. Finsko žensko društvo je izročilo vladi spomenico, podpisano od 100.000 žen, v kateri zahtevajo, naj se na Finskem po vzorcu Amerike uvede prohibicija. Učitelji morajo znati plavati! Berlinski magistrat Je dal učiteljem in učiteljicam na razpolago vsa svoja kopališča in naročll motnemu uradu za telesno vzgojo, da mora uvesti za učiteljstvo strokovne plavalne kursre. Povod za to je dalo dejstvo, da se pri Šolskih izletih vtopivedno več otrok. — Slika kaže pouk y plavanju y mestnem kopališču Lichtenberg, Prestolniška velika noč Kako praznuje pravoslavni svet Beograd, 12. aprila. Veliki petek — največji praznik tišine: Hristos ie umrl. Zvonovi so utihnili. Namesto zvonjenia se glase klepetci. ki pa jih večinoma nadomestuie deska, po kateri bi-jejo s krepelcem. Zastava na dvoru na pol droga m ravno tako tudi vse zastave na ladjah v pristanišču. Trgovine so zaprte. Vsi uradi praznujejo in ljudstvo se v ogromnih množicah gnete h cerkvam. Prvi trije dnevi velikega tedna — vse glavne obrede opravlja sam patriiarh — so bili letos še prav posebno slovesni, ker se je te dni pripravljajo v patrijaršiji »sveto miro«. ki nekako odgovarja »sv. krizmU v katoliškem obredniku. to je z raznimi dišavami pomešano olje, ki ga pravoslavna cerkev uporablja redno pri krstu a drugače samo še za maziljenje vladarja pri kronanju. Ce preide pripadnik kake druge krščanske veroizpovedi v pravoslavje, ga ne krstijo, ker je že krščen temveč ga samo pomazilijo s »sv. mirom« in ravno tako se zgodi s pravoslavnim, ki je prešel v drugo veroizpoved, pa se je potem vrnil v pravoslavje. — Sv. mi.ro« se je od osvobojenja sem šele četrtič blagoslavljalo: 1922. v Sremskih Karlovcih, 1924. v Beogradu in J927. v Peoi. vse trikrat pod patrijarhom Dimitrijem, a letos zopet v Beogradu in je opravil ta obred patrijarh Varnava ob asistenci enega Škota in 12 duhovnikov, pred-stavljajočih 12 apostolov. V prejšnjih časih ie »sv miro« blagoslavljal ekumenskj pa-trijarh carigrajski skoraj za vso pravoslavno cerkev ob asistenci 12 škofov, toda sedaj, ko so razmere ekumenskega patri-jarha zelo težke, opravi on ta obred s katerim so zvezani veliki izdatki saino za svoje najožje področje, a aleksandrijska, antijohijska in jeruzalemska patriiaršija so se obrnile na srbsko, ki jim je radevofino ugodila njihovi prošnji in pripravila »sv. miro« tud- zanje. Patrijarh Varnava je izdal za Veliko noč svojo poslanico, v kateri prav posebno poudarja iskreno željo pravoslavja, da bi se čim Drej uedinilo vse krščanstvo v eni sami cerkvi in je trdno prepričan, da bosta po težkih preizkušnjah apostolski duh in apostolska resnica, ki se neskaljena varujeta v pravoslavju. zasijala v vsem krščanskem svetu. Srbska pravoslavna cerkev je po netstoletni Golgoti z vstajenjem, osvobojenjem in uedinjeniem naroda doži- Francevič: Usodna zmota Dinko Dic je privekal v solzno dolino v znamenitem trgu Rakovniku. Mladost mu ni bila z rožicami posuta, kajti oče, davkar po zvanju, se je prerano preselil pod rušo, pustivši troje otrok, ki jih je vdova 8 trudom in težavo vzgajala. Vendar ta beda ni bila družinici na kvar. Hči Roža se je že v svoji osemnajsti zimi poročila z uradnikom, starši njen brat Milan pa si je z neumornim naporom toliko prihranil, da je kupil v Rakovniku čedno gostilno. Najm ši potomec pokojnega Danila Dica, naš junak Dinko, pa je uspešno naredil srednjo šolo, nakar so mu trški veljaki sami ponudili brezobrestno posojilo, če bi hotel napraviti še visoko šolo. Z obema rokama je prijel priliko za lase in se čez pet let podoktoril. Študiral Je pravo, ali kakor se je šegavo sam izražal: svinjske repe, misleč na zavite paragrafe. Dinko je bil spreten in okreten dečko. 2e v detinstvu je pogodil marsikatero pre-vejano. Tako na primer je doma pil mleko, ne da bi bil predrl smetano, ki se je dslala na sladki tekočini: slamico je vtaknil tik ob steni latvice v belo jezero 0 ti presneti die, ti!« se je razburila vaška nedolžnost, menda manj zares kakor zastran lepšega. »Oho, ta me pa že pozna! Da me le ne bi zatožila«, je preudaril sam pri sebi ter urno prekinil pastirsko idilo, boječ se, da ne bi njegov strogoredni predstojnik kaj zvedeL To se mu je naključilo v početku belež-nikovanja, ko je komaj borno poznal svoj novi kraj in še ni vedel, da mu je deklina v svoji ikavščini rekla samo: dedee. Na-daljni stiki z ljudstvom so povzročili, da se je izborno seznanil s to govorico. Tako je v okoliški gostilni nekdaj vprašal, kaj bi se dobilo za pod zob. Če hočete malo rip'ce?« je z negotovostjo sprožila natakarica. »Prav rad. kar prinesi!« je hitro pritegnil notarski kandidat, upaioč okusnih do-strvi ali drugačnih sladkovodnih rib. A kako se mu je povesil nos, bo je priromala kisla repa na mizo! »Idealen govor, ki zna repico prečarati v ribico!« se je slednjič udobrovoljil in se Jkrope ceste, čistijo jih snega, sneg orjejo in odvažaj na več načinov za razne pri« like, terenske io druge. Sploh 6e nam zdi, ko gledamo film, da v Ameriki delajo vse s traktorji, da 6o igrača v rokah ljudi, uni« verzalni delavec, vedno pokoren, silen, nik« dar utrudljiv in povsod na mestu, vse toč« no opravi, premaga mimogrede vse napore — skratka, traktor je nekak bog dela, mpči in možnosti. Tako se zdi vsaj nam ker živimo sredi primitivnih razmer — za ame« riške pojme — pri nas 6e ustvarja še ved* no predvsem z golimi rokami — z lopato, s krampom, z rovnico, s sekiro. Samo nekaj moti človeka — ti traktorji ga neprenehoma spominjajo na brutalne tanke. Traktor in tank! Razlika je, seveda, potolažil s selsko krilatico, ki veli: »Evo mene, boga vole žene«. Pri vsej svoji živahnosti pa je bil mlad' »dic« možak, bi je umel zgrabiti življenje za roge in si utreti stezo če treba sbozi gost gozd. To se je v bratbem izbazalo. Na svetu in na zemlji je že tabo, da_ se vihravi mladeniči sčasoma uženejo, hočem reči: oženijo. Tabo je bilo tudi z Dicem. Dokaj zarana se je poročil z bogato blagovnico, t j. edino hčerjo v hiši, bi podeduje ves imeteb. Na ta način si je v bratbem mogel osnovati v glavnem mestu pisarno ter jo opremiti bar se da udobno. Obrat je tebel v najlepšem redu, tabo da je dr- Die sboraj zaslovel in zabogatel. Da ne obrepeni in otrdi v suhoparnem poklicu, si malone vsak pametni človek izbere še babo zasebno zanimanje: pieate-lievanje. glasbo, šport, potovanje, lov, igro... Dinbu Dicu je bil za vzgled Kušev sin Nimrod, »velibi lovec pred Gospodom«, kakor ga nazivlie sv. pismo Naš Nimrod si je postavil obširen pesjak, kjer so v posebnih predelkib živele vsakovrstne pasme: brak, čuvaj. fermač. jamar, jazbečar, koder, ovčar, podganar, slednik... Veliko-lepnemu kotu je vzvrgel ime buš v spomin na Nimrodovega očeta, drugemu pa h»m. da ie počaRtil Nimrodovesa deda. Na pasjih razstavah je bil Dinbo vsedej na prvem mestu odlikovan. Dobro vedoč. da ie duševno delo napor-neiše od telesnega, saj povzroča večji do-, tok krvi v možgane, ni maral pretiravati * pisarniških opravkov. Sicer pa je imel za- ali pa tudi ne — oba sta ukročeni sili, da služita človeštvu, njegovim muham Toda prvemu ukazuje človek, dočim jc tank go« spodar človeka. To se vsili človeku, ko mora hote ali ne« hote občudovati civilizacijo Amerike ter si želi, da bi nam ta civilizacija dajala le traktorje — ne tankov. Da bi ustvarjala, ne rušila. Za predvajanje lepega in zanimivega fil* ma moramo biti zastopniku tovarne trak« torjev hvaležni, 6aj smo zlasti o tehničnem napredku Amerike vse premalo poučeni ter si niti ne moremo misliti, kako daleč je Amerika v pogledu tehnične civilizacije pred nami. Ivan. Na predlog revizorja g. Vekoslava Čeplaka je bil nato podan odboru absoluto-rij. Tretja točka dnevnega reda je bila izprememba pravil- Dosedanji naslov društva se izpremeni v naziv Udruženje državnih upravnih uradnikov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoren za predsednika g. Ignacij Rus, v ostali odbor pa gg. Šlajmer, Kardenar, Vedam, Jurca, Blanč, Zima, Mislej, ObradoviČ, Slana in Zaje; namestniki so gg. Čeplak, Valenčič, Veber in Čermelj; revizorja gg. Soielšek in Pleni čar; namestnik g. Kuhar. Pri slučajnostih se je vršila živahna debata o sedanjem uradniškem zakonu, ki so se je udeležili skoro vsi navzoči. Društvena članarina je bila znižana od 4 na 3 Din mesečno. Glede pogrebnega sklada, ki je bil izdatno zvišan, je bilo sklenjeno, da se zviša tudi posmrtnina od 1000 Din na 2009 Din. Grafenauerjev pozdravni večer Ljubljana, 12. aprila. Koroškemu narodnemu prvoboritelju sivolasemu bivšemu poslancu g. Tvanu Gra-fenauerju je priredil snoči Klub koroških Slovencev v Ljubljani prijateljski večer v prostorih hotela pri štruklju. Zal, je vest o nenadnem prihodu g. poslanca, ki je trpel več let za hudo boleznijo in je sedaj okreval, nekoliko pozno prispela v Ljubljano. Obiavil jo ie šele v 6oboto popoldne Slovenski Narod« Kljub tfemu se je v restavraciji pri štrukliu zbralo precej koroških Slovencev in Korošcev emigrantov Ko _ i I L—__ nesljivih pomagačev. Kadar ga je torej težilo in dušilo vsakdanje ovzdušje, je smuknil in si postavil šator drugje, naj'če-šče v rojstnem kraju pri bratu Milanu, s katerim sta imela v najemu obsežno lovišče v Bukovem brdu. Ono leto, ko se Je zgodilo jedro naše povesti, je bila Velika noč Jako pozno, sredi malega travna. Dinko je v početku velikega tedna oddrčal na oddih v Rakovnik: odpeljal ga je njegov »Tomo Milov«, kabor je po črnogorsbo imenoval avtomobil. Za dne je pohajkoval po lovišču, četudi ni banil podreti ni kake periadi ne zverjadi. Zvečer se je bratbo-časil z bratovo družinico, bjer je hrumestal prave čudeže o svojih hrticah, tabo da ga je bratična Majda, mična dvajsetletnica, prosila, naj ji pobloni babega hrta. Ker pa se ni mogel ločiti od nobenega kužka, ii je obljubil vsaj fotografijo najzaljšega. Zato je nemudoma naslovil pisemce slikarju in svetlopiscu Čopiču: »Dragi Peter, Stopi, prosim te, v mojo psarno, vzemi na muho v levem oddelbu dolgina Flamn in mi pošlji v Rabovnib njegovo fotografijo. Drugič podrobneje. Zdrav!« In Peter čopič pobere fotografski aparat pa bajdi v pisarno Osebja sicer ni poznal, ali odločno je potrkal in stopil v levo sobo. kier ie za mize čečkal po papirju vitek švigelj- »Dober dan. gospod čast mi Je, da 5® predstavim, jaz sem Peter čopič«. »Me veseli. Moje ime je Cham«, se odzove dolgan, >s Čim morem postreči?« f je prispel okrog 20. poslane« g. Grafea- auer, so mu navzoči priredili prisrčne ovacije. Grafenauer je sedel med zbrane goste in se iskreno zahvalil za pozdrav. V imenu kluba je koroškega rodoljuba prav prisrčnr pozdravil namestnik državnega prav«4 a dr Fellacher, ki je tudi borošbi roj^o.. V uvodu je poudarjal, da Je v poslancu g. Grafenauerju poosebljena usoda našega koroškega naroda, nato je pa na kratko podai poslančevo biografijo. Gratenauer je bil rojen L 1860. in je lani praznoval 701etnico svojega rojstva Zal, se je njegovega jubileja malokdo spomnil. Niso ga pa pozabili koroški Slovenci, ki mu bodo priredili v maju še poseben večer. katerega se bo g. poslanec tudi osebno udeležil. Grafenauer se je že kot lTletni mladenič začel politično udejstvovati in nastopati za pravice koroških Slovencev v Zilski dolini. Leta 18S8. je avstrijska uprava zapr^ Grafenauerja in njegovega očeta zaradi njunega delovanja med koroškimi Slovenci. Oče je bil obsojen na 6 mesecev ječe, sin je pa bil 3 mesece v preiskavi Obdolžili so ga srbofilstva in protiavstrijske propagande. Ko je prišel iz zapora, je ljudstvo spoznalo v njem svojega pravega prijatelja. Kot 281etni mladenič je bil izvoljen v občinski odbor na Brdu, leta 1897- za deželnega in leta 1907. za državnega poslanca koroških Slovencev. Kot poslanec je g. Grafenauer vedno odkrito in možato zastopal in branil pravice koroških Slovencev. Kmalu po nastanku svetovne vojne 90 ga aretirala avstrijska oblastva zaradi de-nuncijacije neke natakarice, ki ga je obtožila, da je govoril, da bodo Rusi zmagali. Prepeljan je bil v Šmohor, kjer so ga obtožili zločina rovarjenja proti državi, čeprav je bil nekaznovan in mu niso mogli ničesar dokazati so ga avstrijska oblastva obsodila na pet let ječe. Pritožba mu ni bila dovoljena. Kazen je prestal v Veieeo-vem. V poslancu Grafenauerju je peraonifio-rana Kal vari ja koroškega naroda: samo trpljenje. Koroški Slovenci pa niso pozabili nanj in se ga bodo vedno s hvaležnostjo spominjali. Dr. Fellacher je zaključil svoj govor « željo, da bi poslanec Grafenauer še do4go živel v zdravju med nami in Slovenei na Koroškem. Pri bripi, bronhitisu, vnetja mandljev, pljučnem kataru, zasluzen ju nosu, sapnika, požir-lnika in jabolka, obolenjih oči ki ušes, skrbimo zato, da često očistimo teme« Ijito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti stro« kovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih bol cz* nih. »Franz Josefova« grenčioa 6e dobi v vseh lek .rnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Objave Afrika govori. Na splošno željo občinstva bo ZKD danes od pol 15. • popoldne nepreklicno zadnjikrat predvajala senzacionalni kulturni film »Afrika govori« v Elitnem kinu Matici. Kdor si tega zanimivega filma še ni ogledal, naj ne zamudi zadnje prilike! BrandLtrio smemo prištevati k najres« nejšim umetniškim komornim udruženjem. Vse 3 članice tria ga. Brandlova in gospo« dični Folgerjeva in Reissova so umetnice v najlepšem pomenu besede. Z vsakim de« lom, ki ga izvajajo, morajo ogreti vsake« ga posluš'lca. Koncert bo v petek 17 t m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Pevsko društvo »Mokranjac« iz Skoplja obišče na svoji lOdnevni turneji po sever« nih predelih Jugoslavije 13. t. m. tudi Ljub« Ijano, kjer se nam v Filharmonični dvora« ni predstavi na koncertu z izrazito jugo« slovenskim programom Vabimo društva, zastopnike uradov, pevke in pevce m vse Ljubljančane, da napolnijo s svojm poee« tom dvorano in tako izkažejo daljnim bratskim gostom zasluženo priznanje. Zbor nastopi v izrazitih narodnih nošah in za« poje v mešanem zboru nad 15 narodnih in umetnih pesmi. Vstopnice v Matičm knji« garni in pred koncertom pri vhodu v dvo« rano. Baletni večer v ljubljanski ©peri Drevi ob 20. bo v ljubljanski operi izredno za« nimiv baletni večer. Izbran program, izve« den po koreografiji največjih ruskih b"let« nih umetnikov, izredno pestri in bogati ko« stumi, ki tvorijo kar mal muzej, m izvrsten sloves obeh nastopajočih umetnikov nam zagotavlja umetniški večer in velik uspeh. Ga. Grundtova Ksenija in g. Zikovski Anatol sta oba prva soli6ta beogriskega baleta, ki sta imela tudi v tujini velike pri« znane uspehe. Ga. Grundtova predvsem v Parizu, kjer je nekaj časa nastopala na prvih največjih predstavah. — Cene na« vadne operne. Našel se Je včeraj prstan na poti pod Rožnikom. Lastnik ga dobi v uredništvu »Jutra«. »Dt. Dic želi, naj vas upilim in ina pošljem vašo sliko v Rakovnik«. »Pa menda ne zahteva tudi prstnih od-tiskov, kali?« se je pošalil Cham »Čem« neki mu bo moj obraz? A nič ne de. Gospodova volja naj se vrši!« Drugi dan. ko je razvijal fotografijo, je čopič prejel novo lakonsko poslanico: »Pridita s Hamom za veliko nedeljo ia ponedeljeb sem«. Kako se je zavzel po nekaj dneh dr. Dic. ko sta se s postaje z avtobusom pri-tresla v Rakovnik njegov pobratim ČoniS in notarski pripravnik Kamilo Cham! To vam je bilo hahljanja, hehetanja, hihitania, bohotanja in krohotania za ves dan in ves večer, pa še čez, ko so dognali, da je fotograf radi slabe doktorske pisave zamenjal psarno s pisarno. Naš prigodek je prav za prav pri koncu. Toda Starodnevni mi je morebiti naklonil kako čitatel.iico pri tem listku. Njej na ljubo naj še dodam, da je usodna zmota obrodila obilen sad. šala je sprožila Salo, rdečelična gospodična Majda si je dala Cbamovo sliko v album, dela pa si Jo je tudi v srce in iz šale se ie porodila resnica. še tisto jesen sta Majda in Kamilo pred oltarjem izpovedala svoj pomembni »hočem c »Pasja zadeva vaju je skupaj spravila«, je na svatbi pomodroval notar Dinko Die v svoji napitnici, »pasja zvestoba vama bo> di za vzor!« Gospodova volja naj se vselej godi. Nenadna smrt krškega sokolskega delavca Prt gostovanja krškega dramskega odseka v Rajhen-bnrgu ga je zadela srčna kap Rajhenburg, 12. aprila. Danes popoldne ob 16. je nenadno preminul, zadet od srčne kapi, 38 letni gosp. Vekoslav Čander, vnet delavec krškega Sokola. Čudna usoda je hotela, da je nastopila smrt v času, ko je sokolski dramski odsek iz Krškega gostoval v Rajhenburgu z igro »Mežnarjeva Lizika«. V odmoru med 1. in 2. dejanjem je postalo gosp. čandru slabo. Odstranil se je iz dvorane in kmalu nato je podlegel srčni kapi. Pokojnik je bil izvrsten pianist sokolskega orkestra, po poklicu uradnik pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Med svetovno vojno je bil ujet v ruskem jetništvu in po povratku v domovino je postal duša vseh naprednih prireditev. Med drugim je bil ustanovitelj tamburaškega zbora v Lesko vcu pri Krškem, dolgoletni pevovodja cerkvenih zborov in krške podružnice Glasbene Matice. Njegova nenadna smrt je izzvala splošno obžalovanje in sočutje z osamelo vdovo. V znak sožalja je bila igra prekinjena. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin! Da, ameriški traktorji Zanimivo in poučno filmsko predavanje Ljubljana, 12. aprila. Pod okriljem Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcije Ljublja« ne, je predvajal snoči v lokalu Udruženja zastopnik tovarne (film pa je dala na razs polago tvrdka Harlev Davidson Motors) Mr Glen zanimiv film o delovanju in uporabi traktorjev »Caterpillar«. Traktorji so še pri nas prav za prav po« polnoma neznani, kir ni sicer tako čudno, ker so v uporabi v Evropi za industrijske, poljedelske in drage svrhe le v najnapred* nejših državah, kjer tudi opravljajo vsa dela mnogo bolj velikopotezno, kakor na pr. zadnja leta v Rusiji, bjer preorjejo na tisoče in tisoče hektarjev zemlje s trak« torji. Gotovo bi se za omenjeni film zanimalo š rše občinstvo ter bi ga lahko predvajali v večji dvorani. Lokal Udruženja inženjer« jev je pa za to premajhen. Film sestoji iz več delov, ki p3 so popol« noma samostojni ter se lahko vrste v po> Ijubnem vrstnem redu. Mr Glen je pred* vajal sedem delov ter tolmačil angleški tekst v nemškem jeziku. V prvem delu smo se seznanili s tehnično stranjo trak« torjev, s sestavo in se prepričali s kakšno lahkoto se ti stroji upravi iajo kljub navi. dežni okornosti V nadaljnjih tihnih smo pa občudovali izredno praktičnost pri vse* stranski uporabi -n delovaniu tr k torjev z raznimi agregati, tako n pr pri gradnji cest, pri poljedelstvu, gozdarstvu, indu« strijj itd. Traktor pomeni poosebljeno silo, pokor« no človeku, ki dela z njo čudeže V nekai urah zgrade s traktorjem cesto skozi ne« prehodno pustinjo Traktor vleče 50 kub metrov lesa v deblih kakor šk^tljico žve» plenk. Zopet drugič vidimo, kakp s trak« torjem izpulijo veliko drevo kakor zobp* zdravnik zob Traktor prevaža ogromna bremena navzgor po pobočju, vzpenia se navkreber pod kotom 60 stopinj! S trak* torjem peljejo naenkrat celo kolono oblo« ženili vagonov ali p'i vlečejo nepregledno vrsto debel iz gozda naravnost v žago. tako da je prvo deblo že na žagi. zadnje pa še daleč v gozdu S traktorjem tudi pridobi« vajo morsko sol. napeliavaip brzoiavne ži« ce. pol^aio kable, izkonavaiio drenažne jarke, drobijo gramoz, nakladajo na vago» ne kamen aH drugi materija! nosipaio in Razmesarjeno truplo na železniškem tiru Neznanec, najbrže lz Avstrije, je izvršil samomor ali pa se je ponesrečil Kresnice, 12. aprila. Včeraj so pripeljali v tukajšnjo mrtvas« nico truplo nekega neznanca Truplo 60 shranili pri nas z namenom, da si ga ogle« da sodna komisija iz Litije, ker so bile okoliščine najdbe neznančevega trupla sumljive. Kasneje pa so pokazale poizved« be, da gre bržkone za samomor, in ie bil komisijonalni ogled odpovedan, n^kar so truplo zagrebli na kTesniškem pokopali« šču. Na neznančevo truplo 6t* naletela litij« ska orožnika podnarednik g Bučar in kap« lar g Majcen Oba sta bik na službenem obhodu v svoiem rajonu in sta korakala od železniške postaje v Lazah proti Jevnici. ko sta pod vasio Slannico zazrla grozno sfikor vsa v krvi in zdrobljena ie lež°1fl na Selezniškem tira človeška tflava z «orn;im delom trupla, prerezanega čez trebuh M o« ža sta stopila še za krvavo sledjo Kri. mož« gani, razmesarjeni deli telesa in drobovje so ju vodili nadalje po železmški progi 35 korakov za prvo najdbo sta našla ostali odrezani del telesa z nogami notisnien pod železniški nasip in skoro nič poškodovan. Orožnika sta obvestila o zagonetni naid« bi bližnjega železničarja g. Verovška. ki je vršil službo v čuvajnici št 615. ta pi je sporočil dogodek telefonsko prometni« ku v Lazah g. Valosu. Zatem se je sestala takoj komisija, ki je pričela raziskovati, kako ie prišlo do usod« nega dogodka v Slapnici Ogled neznanče« vega trupli ni prinesel n;kakega razias« njenja. Mrtvec ni domačin in ga pred ne« srečo tudi ni nihče opazil. Vse poizvedbe orožnikov, ki so zaslišali okoličane, so bile brezuspešne. Zato je na« stala domneva, da je nesrečnik železniški potnik, ki je padel med vožnjo iz vlaka in prišel med kolesje, ki ga je razmesunlo. Ta razlaga pa, kakor kažejo okoliščine, ne bo držala. Prerez trupla na dvoje da misliti, da je šel nesrečnik sam v smrt. Najbrž se je vlegel sam na železniški tir s sredino života na tračnice Kolesje ga je v trenutku prerezalo na dvoje Pod katerim vlakom pa je storil neznanec strašno smrt, 6e do sedaj še ni dalo ugotoviti. V neznan« čevi obleki ni bilo nikakih dokumentov ali drugih papirjev, po katerih bi se dala ugo« toviti identiteta Pri sebi je imel mrtvec le črno usnjato denarnico in v njej borno vsebino: 1 enodinrski novec in 2 avstrij« ska gr.oša, razen tega pa zaradi udarcev železniškega stroja in premetavania pod koles H še povsem razbito in stlačeno uro budilko. Morda bo opis neznanca, ki je imel do« maln vse zobovje umetno, doprinesel do ugotovitve njegove identitete. Slapniški najdenec je bi! star okrog 40—50 let. 6red« nje velik in bolj životen Lase je imel na kratko pristrižene in kostanjeve barve Ob« lečen je bil v rjav suknjič in istotak te« lovnik, hlače so bile sive in rižaste. na sebi je imel še tudi rjav usnjat površnik Čevlji so črni iz boksastega osnja z gumi* /istimi petami. V bližini neznančevega trupla so našli siv klobuk iz zajčje dlake. Avstrijska groša in pa napis v klobuku vodijo v domnevo, da je bil pokojnik iz Avstrije: napis v klobuku se glasi: Emme« rich LovTecki, Leoben, Hummengasse. Po odredbi podnarednika g. Bučarja so zbrali vse razmetane dele trupi - v krsto, ki so io Jevničani prepeljali iz Slapnice v Kresnice. 2elite li piti prvovrstno vino, obiščite Vfnarno „ERNIN DOM" ZAGREB, Petrinjska 29 (Preko ceste Uprave policije). Topla in mrzla kuhinja. 5516 Zbor upravnih pisarniških i uradnikov Ljubljana, 12. aprila- V kletnih prostorih restavracije Mikfič pe Je dopoldne vršilo izredno lepo obiskano zborovanje Društva upravnih pisarniških uradnikov, ki so se ga udeležili tudi delegati iz Maribora in province. Zborovanje, ki je traialo do 14. ure. Je otvoril ob 10. predsednik g Ignacij Rus. V poročilu ie poudaril predsednik, da odbor ni zamudil nobene prilike podviga v korist članstva. Društvo ie interveniralo r>ri vseh članih komisije za izdelavo novega uradniškega zakona Vsak član komisije je bazal zanimanje za težnje upravnih pisarniških uradnikov. Četudi niso bili ioseženi uspehi, kakršne je članstvo pri čakovalo. se vseeno ne more govoriti, da ielo ni bilo plodonosno. Po novem rad niškem zakonu je bilo doseženo, da so pri-lis številni člani v višie skupine Prav lep uspeh Je v tem. da se odpravi nad vse ne liubi bitajsb4 zid. bi so ga predstavljale kategorije, zoper batere sc se pisarnišbi upravni uradnibi tolikanj borili Društvo se ie boriilo po svojih predstavnikih tudi proti ukinienju stanovanjskega zakona in za povrnitev odtegljajev za Nabavljalno zadrugo. Iz tajniškega poročila g. Misleja sledi, da je odbor v preteklem letu pokrenil akcijo za ubrepitev pogrebnega sklada. Ab-cija Zveze glede zidave doma državnih nameščencev ie propadla, bar je že znano. Po članstvu vplačani znesek je Zveza vrnila in je dom potem zidal Hranilni in posojilni konzorcij. Blagajn i šbr poročilo je podal g. Vedam I Zbor sokolskih načelnikov ljubljanske župe Določitev zupnih tekem v orodni telovadbi in razprava o razdelitvi župe v okrožja Krvavo maščevanje Zel žaljenje Mehanik RndolS Gradnik iz Dravelj je v Kosezah smrt-nonevarno obstrelil šoferja Ivana šotlerja Ljubljana, 12. aprila. Stanovalce v hišah okrog Cernetove gostilne v pričetku Kosez poleg Zgornje Šiške so danes malo po polnoči prestra" Sili streli iz samokresa. Zunaj na cesti poleg imenovane gostilne je nastal istočasno silen krik in hrušč. Vse pa je pre-vpil glas 251etnega šoferja Ivana Sot-lerja, ki je zakričal: »Ustrelil me je!« Dogodek se je odigral takole: V gostilni se je zbralo sinoči kmalu po 21. večje število avtobusnih šoier-ier in nekaj domačih fantov, ki so se pomenkovali o najrazličnejših rečeh in se šalili med seboj. Družba je bila sicer živahno razpoložena, vendar so ostali vsi trezni, ker niso popili preveč vina. Med drugimi sta sedela pri mizi tudi šofer Ivan Šotler. stanujoč v Rožni dolini, in sobni slikar Feliks Weiss iz Zgornje Šiške. Šotler je znan športnik in od narave in zaradi treninga zelo močan. Svoječasno je že nastopal kot rokoborec amater in se ruval s priznanimi poklicnimi atleti. Pogovor je prišel naposled tudi na telesno moč in spretnost in razne prijeme, potrebne v rokoborbi. Posebno veselje za rokoborbo je občutil Feliks \Veiss. ki mu je Šotler tudi pokazal več spretnih prijemov. Ure so tekle in nastal je že pozen ve" čer. Okrog 23.30 pa je zunaj nenadno zaropotal motor avtomobila, nakar je stopil v gostilniško sobo 301etni mehanik in posestnik iz Dravelj Rudolf O rudnik. Zahteval je od gostilničarke ge. Martinčeve, ki je sedanja lastnica :ostilne, skodelico čaja, nakar se je ta-oj pomešal med ostalo družbo in jel debatirati z gosti. Ker se je pogovor te" daj še vedno sukal okrog rokoborbe, ;e pozval Grudnik, ki se sam smatra za zelo močnega, Weissa, da se v šali in za poizkušnjo spoprimeta v igri vle" čenja kavlja. To sta tudi storila, pri čemer je pričel Grudnik smešiti tudi Šotlerja. Tedaj so hipno postali vsi silno razburjeni in nastal bi že pretep v gostilni, če bi se ne posrečilo gostilničarju pomiriti razburjene duhove. Drugi so se kmalu potolažili, samo Grudnik je še vedno ves bled v obraz kazal srd in prikrito jezo. Nenadno pa je že zunaj zakričal: »Čakajte, danes bom še streljal!« Nato se je vsedel v svoj avto in se odpeljal domov. Šoferji in domači fantje so se še nekaj časa pomenkovali o Grudnikovem nastopu, nato pa so, ker je prišla že polnočna ura, odšli na cesto. Baš tedaj pa se je zopet ustavil poleg Cernetove gostilne Gradnikov avto, iz katerega je naslednji hip skočil Grudnik sam in se zakadil proti Šotlerju: »Na, tu imaš!« je vzkliknil. Nato se je že zabliskalo in počilo dvakrat zaporedno. Šotler je za-vpil: »Ustrelil me je!« in je stopil še nekaj korakov po cesti naprej in se zgrudil na tla. Fantje so se zaradi pobesnelega Grudnikovega nastopa prvotno razbe-žali, nato pa so se, ko se je Grudnik zopet odpeljal, zbrali okrog ranjenega Šotlerja, ki je bil ves v krvi, in ga prenesli v bližnjo Komanovo hišo. Na cesti se je navzlic po polnočni uri zbrala velika množica okoliških stanovalcev, ki so razburjeni komentirali krvavi dogodek. Zbujen je bil tudi gostilničar, ki je posodil nekemu fantu kolo. da je skočil do policijske stražnice ln obvestil stražnike o krvavem zločinu v Kosezah Iz stražnice so takoj telefonirali po reševalni avto. ki je bil prav kmalu na mestu in odpeljal onesveščenega Šotlerja v splošno bolnico Tamkaj so ugotovili zdravniki, da ima Šotler dve ram v levi strani prsi tik pod srcem in da se nahajata š eobe krogli v telesu. Napadalec Rudolf Grudnik. ki je tudi oženjen, kakor je oženjen Šotler, m ima več otrok, se je po zločinu v Ko sezah odpeljal domov, kjer so ga okrog 3. zjutraj zalotili stražniki in ga areti-rali. Gradnika so takoj zaslišali. Možak ie izpovedal, da je streljal, ker je bil žaljen in do pobesnelosti jezen. Pripovedoval je, da je izgubil v trenutku, ko je potegnil samokres, vsako razsodj nost. To pa bo komaj držalo, kajti moz ni imel tedaj, ko je imel prvi nastop v gostilni, sploh nikakega revolverja m se je peljal šele ponj domov. Šotlerievo stanje v bolnici je precej kritično. Ce nastopijo kakšne komph" kacije, bo ranjenec težko ušel smrti. Dva požara v ljubljanski okolici Gozdni požar na Grmadi — V Obrijah se je vnela hiša, a so ogenj v pravem času udušili prijetnem razgovoru praznovali ta lep, lahko rečemo odlični uspeh tečaja. Mladi™ strojevodjem moramo vsi čestitati iz srca z željo, naj jim bo usoda naklonjena v njihovi trdi službi._ Danes nepreklicno zadnjikrat ob i/o S. uri popoldne Afrika govori v ft.ttnem kinu MATICI Ljubljana, 12. aprila. Če je pomladi suho vreme, se kaj rad pokaže v gozdu rdeči petelin, ki ima v suhem dračju in listju dovolj plena. Vedno se najde dovolj_ nepre-vidnikov, ki se igrajo z ognjem. V gozd zahajajo otroci, ki imajo neznansko veselje z zažiganjem suhih smrekovih vejic ali suhe trave. Gozdnih požarov, povečini malih, je bilo letos po deželi že precej. Danes pa se je kadilo na Grmadi, sestri šmarnogorskega \ rha. Tamkaj seveda niso zažgali otroci, nego najbrž kak nepreviden kadilec. Izredno lep nedeljski dan je izvabil v ljubljansko okolico ogromne množice ljudi. Od teh jih je odšlo lepo število na Šmarno goro. Ljudstvo je romalo gor od ranega jutra do poznega popoldneva. Seveda niso ostali izletniki samo na hrbtu Šmarne gore, nego so se porazgubili po vsej h osti tudi na Grmadi. Precej pozno popoldne se je tamkaj nenadoma pokadilo kar na dveh krajih. na strani proti šmarnogorskemu Ljubljana, 12. aprila. Za strojevodjo ne velja ne dan, ne noč; niti lepo a!i grdo vreme. On mora biti v službi človeštva vedno, ob vsaki uri, kjerkoli in kamorkoli ga zove dolžnost. Zato je jasno, da so sposobni za ta poklic samo oni, ki imajo poleg dobre strokovne izobrazbo tudi krepko telesno konstitu-cijo in zdrave živce, predpriprava za strojevodsko službo traja 3 do 4 leta po izučitvi ključavničarske stroke. železniške uprave so si po vsem svetu dobro v svesti, v koliki meri je odvisna kakovost njihovega prometa od ekseku-tlvnega osobja. zlasti strojevodij. Zato posvečajo posebno vzgoji slednjih vso pazljivost in skrb. Prirejajo posebne teo-retično-praktične tečaje, ki jih vodijo preizkušeni strokovnjaki; strojevodskemu naraščaju se nudi vse ono, kar je potrebno, da si pribori vso potrebno spretnost in znanje za bodoči poklic. Tudi naša železniška uprava se dobro zaveda vsega tega. Zato se prirejajo že več let na sedežih posameznih direkcij polletne strojevodske šole, kamor pridejo izvežbam kurjači-ključavničarji, da si pridobe še vse potrebno teoretično znanje. Pravkar je bil v Ljubljani zaključen šestmesečni tečaj za strojevodski naraščaj, ki se je pričel 15. septembra lani in je trajal do konca marca. Obiskovalo ga vrhu in pa gori nekje okrog Turnca. Goreli so odpadlo suho listje, mah in trava, smodila pa so se tudi suha dre vesa. Gozdni požar na Grmadi je trajal pozno v večer in napravil posestnikom gozdnih parcel zopet precej ško de. Nastal je gotovo po kakem cigaretnem ogorku, ki ga je odvrgel kak lahkomiselni izletnik. • Dopoldne je nastal požar tudi v Obrijah pri Ljubljani, in sicer v hiši posestnika Ivana Marna Požar se je že precej razvil, ko so šele opazili nevarnost domači Na mestu so bili takoj domači gasilci, ki so zastavili ognju nadaljnjo pot. Z veliko vnemo so se udeleževali gašenja zlasti sosedje, ki so bili strahu za svoje hiše in gospodarska poslopja. Ogenj je povzročil Marnu samo okrog 2500 Din škode Zgorelo je nekaj drv • in nekaj lesenih predmetov v sobi. Vzrok požara je baje ta, da so se vnela na peči sušeča se drva. je 28 slušateljev iz kurilnic I. in n. v Ljubljani, iz Maribora in Jesenic. Sami krepki fantje so bili, ki so si izvolili vodstvo lokomotiv kot svoj poklic. Tečaj je vodil šef strojne službe pri tukajšnji direkciji g. inž. Franjo Fine; poleg njega sta predavala strokovne predmete strojne službe še gg. inž. Weinberger in švajgar, prometno stroko je poučeval g. Jenko, upravno g. dr. Dekleva, zdravstvena predavanja pa je imel šefzdravnik g. dr. Ti-čar. Ob koncu tečaja so se nato vršili pismeni, ustmeni in praktični izpiti za vse kandidate, ki so dovršili tečaj. Ob tej priliki se je vršil tudi oficijelni zaključek tečaja po direktorju državnih železnic g. dr. Borku, ki je na zbrane kandidate naslovil mnogo lepih in vzpodbudnih besed in se je naposled zahvalil vsem predavateljem za njihov trud v tečaju. V imenu tečajnikov je izrekel predavateljem prisrčno zahvalo g. Ceglar. V soboto so bili izpiti končani. Uspehi, ki so bili doseženi, so nad vse častni tako za kandidate kakor za učiteljski zbor tečaja Izpit so prestali vsi kandidati brez izjeme. Z odličnim uspehom ga je napravil g. Ceglar. 12 njegovih tovarišev s prav dobrim uspehom ostali pa z dobrim. Zvečer so se zbrali v salonu gostilne »Pri Nacetu« vsi predavatelji in tečajniki in v Prihod velemojstra Spielmanna Maribor, 12 aprila. Danes popoldne se je na potu na ša> hovsko turnejo po Jugoslaviji pripeljal z dunajskim brzovlakom v Maribor šahovski velemojster in avstrijski prvak g Rudolf Spielmann. Na kolodvoru so ga pozdravili predstavniki mariborskega šahovskega kluba. Spielmann bo odigral v Jugoslaviji po raznih mestih serijo simultank, nato pa se bo pričel sredi maja še mateh z jugo» slovenskim šahovskim mojstrom, nadarje« nim našim šahistom g. Vasjo Pircem iz Maribora. Prva partija je predvidena za termin od 10. do 13 maja in se bo igrala v Mariboru, večina ostalih partij pa v Ro» gaški Slatini. Šahovski velemojster g Spiel« mann se je Ie kratek čas mudil v Maribo« ru, nakar se je odpeljal v Zagreb, kjer je nocoj igral svojo prvo simultanko v naši državi Sinoči je igral simultanko proti iz» branim šahistom v Gradcu ter je 19 partij dobil, 3 izgubil, 11 pa jih je končalo remis Katoliška bela in pravoslavna velikonoč* na nedelja je bila mirna, brez posebnih dogodkov Na trgu Svobode se je vršila popoldne ob velikansk' udeležbi občinstva iz mesta in dežele tombola poštnih in br» zojavnih nameščencev Gnetlo se je nad 5000 ljudi Policijska kronika izkazuje sa« mo eno aretacijo zaradi neupravičenega beračenja, od 21 vloženih prijav pa jih gre 10 na račun prestopkov proti cestno poli« cijskemu redu Črna je bila kronika pro* šle, velike nedelje, bela pa je kronika bele nedelje. Nikjer nobenih nezgod in nerod« nosti. vladal je res pravi mir božji OBLEKE POVRŠNIKE NAJUGODNEJE PRI IOS, ROHNA. Linhliana Brnski m*diVmci na obisku LjuViane Ljubljana, 12. aprila. Z jutranjim beograjskim brzovlakom je dospelo v naše mesto 34 slušateljev in slu« šateljic medicine na češkem vseučilišču v Brnu. Ekskurzijo vodi profesor medicin« ske fakultete g. dr. Bouček. K sprejemu so se zbrali na kolodvoru ffg. dekan dr. Kanskv za ljubljansko medicinsko fakul« teto, konzul inž. ševcik. za češkoslovaški konzulat, dr Egon Stare in Božidar Borko za Jugosfovensko » češkoslovaško ligo ter funkcionarji Društva slušateliev medicin« ske fakultete v Ljubljani z nekaterimi me« diicinci Rrnske medicince so pred vlakom pozdravili s kratkimi eovori: zastoonik tukaišnjih medicincev. dalie g. konzul inž. Ševčrk in g. dr Stare v imenu JCL Sled* nji je v slovenskem in češkem jeziku po« udaril važnost medseboinih osebnih stikov naše in češkoslovaške doraščaioče inteli« gence. Zavalil se je vodja ekskurzije g. nrof dr Bouček. . Brnski medicinci so bili gostje Društva medicincev. ki jih ves dan soremljali, a profesor dr. Bouček ie bil gost profe* sorja g. dr Kan&kega. Naimrei so si dra« g: gostje ogledali Hiflii^ski zavod, kier iim je zdravnik g. dr. Brandstatter poka« zal razne oddelke. Potem so nosetili »>"' sko bolnico, ki iim io je razkazoval stent g. dr Pehani. V snlošni bolnici in v Zavodu za zaščito dece so iim b'li na uslugo uu ravni k g. Gerlovič M Dragaš in Jehoslovakinia ga dr KonvalintasTav« carjeva. N<»zadnie so oosetiP brnski me« dicinci tudi mestno klavn>co. ki fe ena najmodernejših v državi Razkazal jim je nanravo g dr Pestotnik Popoldne so gostje napravili izlet na Grad. kjer jih je lep razgled na vse strani izredno zadivil. Prav do večera so si po« tem še ogledovali razne posebnosti in zna» menitosti našega mesta. Ob polnoči se je ekskurzija z najlepšimi utisi iz Jugoslavi« je vrnila iz Ljubljane naravnost v domo« vino. Dvajsetič pride ored sodnike Ljubljana, 12. aprila. V sobote zvečer je opazil stražnik na Dunajski cesti mladega človeka, ki se je očividno silno trudil, da bi prišel neopa-ženo mimo njega. Neznani moški se je že splazil mimo kostanjev nasproti Strojnim tovarnam, ko je stražnik hitro stopil proti njemu in zavpil: »Počakajte!« »Kaj bom čakal, Jaz imam svojo pot!« je odvrnil neznanec in skušal izginiti v temo. »Ne boš!c je še enkrat zagrmel stražnik, nato pa se urno pognal za njim in ga res kmalu dohitel. Neznanec se je menda tako prestrašil, da sploh ni mogel teči, zaradi česar ga je imel stražnik hitro v pesteh. Sprva se je tujec branil ln se že izgovarjal, da je poštenjak. Stražnik pa ga je medtem že spoznal in ga pozval, naj mu sledi na policijo. Okrog 23. ga je predstavil na policijski upravi, kjer so ugotovili, da gre za izredno drznega vlomilca v barake, 27-letnega Gabrijela Megliča. Aretiranec je zidar brez posla, ki si ga namenoma noče poiskati. Doma je iz Tržiča, a se navadno zadržuje v Ljubljani, kjer mu je silno povšečl. Bil je vsega skupaj že 19-krat kaznovan, kar je za njegova leta lep rekord. V soboto zvečer se je Meglič plazil okrog Slokanove stavbe v Costovi ulici in vdrl v barako, ki jo uporabljajo delavci za stanovanje. Med časom, ko ni bilo nikogar doma, je brž pograbil veliko košaro, v katero je stlačil razno obleko, last delavcev, in z nje izginil. Pri begu pred stražnikom je pozneje košaro odvrgel, a jo je stražnik tudi Izsledil Ukradena obleka je bila že danes zopet izročena lastnikom, drzni tat pa Je moral v preiskovalni zapor, iz katerega bo to pot dvajsetič stopil pred strogega sodnika. Ljubljana, 12. aprila. Sestanki društvenih funkcionarjev, ziasti pa društvenih načelnikov in načelnic, so prav potrebni. Zupa Ljubljana, ki šteje se- . daj že 54 edinic na razmeruo majhnem te- | ritoriju, je prav tako smatrala za potrebno, da jc pozvala za danes v Ljubljano vodnike telovadnega dela po posameznih društvih deloma k skupnemu razgovoru, deloma k naveibanju prostih vaj za leto 1031—1932. s katerimi bo že letos nastopala večina društev. Brat župni načelnik Vrhove«* je otvoril zbor, ki mu je prisostvovalo okrog 80 oseb, ob 0. uri v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru. Zastopanih je bilo lepo število društev. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje župni h tekem v orodni telovadbi. Ker se je izkazalo, da število prijav, četudi ni popolnoma zadovoljivo, vendar zadošča, se ie po daljši debati z večino glasov sklenilo, da se župne naraščaj-ske tekme na orodju vrše kakor prvotno določeno 19. aprila, za članstvo pa teden kasneje, 26 aprila; obe tekmi bo*ta na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola in se pričneta dopoldne ob 8 Lahkoatle-lična tekmovanja pa bodo po društvenih javnih nastopih v jeseni, kar je bilo že svoiečasno določeno. Nadaljnja točka dnevnega reda ie bila razprava o razdelitvi župe v okrožja- Zaenkrat ostane v tem oziru tako kakor dosedaj, to je pri šestih okrožjih (Ljubljana ima tri, nato so še ribniško, obmejno _ in kamniško). Okrožja dosedaj v marsičem niso pokazala one izdatnosti pri delu, kakor se je to od njih pričakovalo Svojo nalogo izpolnjujeta zadovoljivo le kamniško in ribniško, medtem ko bo treba pri osta- Ljubljana, 12. aprila Današnjo prekrasno nedeljo Je vsak preživel po svoje, jaz pa najlepše. Ker zatorej nikakor ne morem pisati o drugih, naj pi-Sem o sebi. Tisto je res, da sem se na valčkovem večeru Sočanov zadržal nekoliko v trudne, pozne ure ie. Ampak po zaslugi plemenitega čotarjevega rizlinga sem sijajno prespan bil davi že ob 10. pokonci in to nenavadno brihten. Pogledal sem po promenada, ki Je zopet bila — kakor obi-čava beležiti ponedeljski kronist — revija letošnje pariške mode in ljubljanske elegance... Nato sem jo mahnil, da ne za-ostanem za vsemi sodobnimi kulturnimi prireditvami, k nepreklicno poslednji predstavi nemško govoreče Afrike. V elitnem kinu Matici je bil zopet drenj, da so komaj še naš M zame stolček na galeriji. Mnogo jih je izpred blagajne zopet odšlo turobnih in sklonjenih glav, zato smo po predstavi ugotovili, da bi vsekakor kazalo ponoviti nepreklicno poslednjo predstavo in da se nanjo naj ne bi vmešavali tisti, ki so afriško kulturo že videli, odnosno slišali. Popoldne — oh tn ah ta krasno! Sredi šentjakobskega trga 6em ugootvil s pesnikom, da je današnja nedelja ______dan prerojene nature, ko plava lahna megla vrh neb&, ko se planinski svet ljubd smehljd, kot ljuba v mislih na večerne ure... Ln sem sam, enkrat zopet sam In srečen in zadovoljen odkoračil na dolenjsko stran. Za mano je ostalo o mesto, — in so se preko Ljubljanice izgubljali blagi glasovi gramofonov in radiona, klavirja in davijene violine... Videl sem damo, ki se je polnaga solnčila na vrtu in je bila tu za vilo kakor vila Videl sem otroke žlo-budrave pri igri na pesku. Občudoval sem zaljubljene pare in sem bil blažen, da me je vse to že minilo. Nedeljski čolnarji so pravkar krenili po tihi Ljubljanici navkreber proti Vrhniki — jaz pa sem zavil čez Karlovški most Kakor rečeno: na dolenjsko stran... Sem in ostanem prijatelj horicontalne turistike. Ne oporekam, če mladina siM v gore in z rogovilami v sneg in bi si snež-nike želela vse do prihodnje zime. Nič ne rečem, če je tudi danes zjutraj bil drenj na vseh kolodvorih ln na avtobusnem peronu pred Figovcem Današnji ta svet hiti ob nedeljah ven na Šmarno goro in na Katarino, da je hujše kakor ob romanju na Brezje. Ampak Jaz nisem tak brezbožnik. Zato hodim ob posebno prazničnih ln sol n finih dneh - na Barje Tam je vse kar najlepšega premore okolica stolne Ljubljane Ne verjamete? Bom pa o tem podrobneje soregovoril. Na široko se po vsej barjanski pokrajini razliva solnce, da te ultravijoletni žarki obsevajo od spred in zad in kakor se obrneš. To Je zdravo. Gosoodično Hildo uzrem doli na Rudniku ob oknu in jo pobaram. Ce poide z menoj na lenše. Pa pravi, da mora štumfe štopfabi To je jako lep nedeljski opravek. V udobni restavraciji pri eo-spodu Zebalu se s kozarčkom piva okrepim za nadaljnjo pot Gosooda Zebala. ki sva dobra znanca, pa slučajno ni doma. So po kosilu malo legli k počitku Ko še preči-tam »Domovino« ln grozni zločin Rudolfa Mohorka. krenem nonovno okrepčan naravnost po ravni cesti čez Barje. Popoldan Je res tak kakor bi ga iz škatlice vzel. če proti mestu posrledam. mi Grad kar prikimava, ko siromak ne more nikamor In vsi zvoniki so na kuou ln po-zvoniavajo. da Je veselje — od daleč poslušati Za menoj sta košati Rudnik In na holmu bela rudniška fara Na desni pa je nrijaznl Rožnik ln stoil cerkev na njem kakor bela košuta O. zadaj Je — da se ie-no izrazim — veličastna oanorama nolhov-erajskib dolomitov In ko v gorenjsko oziram se skalnato stran io še bolj zadaj snežnikov naših veličina Naravnost pred tnenol na nremaio onevanl KnreSček Ustavim se na mostu nreko TSce Kako Je danes bistra ln noh'evna h*! olanln ln tudi ribici v njej plavajo. (Da ne pozabim: zvedavo sem se ozrl za dvema krat- lih ie mnogo dela, da pojde izvrševanje nalog okrožja gladko izpod rok Zbor društvenih načelnikov je vsestransko razmo-trival sedanji položaj, storil pa ni nobenega končnega sklepa, pač se je odsrodila dokončna rešitev vprašanja razdelitve okrožij na kasnejši čas Onim okrožjem, ki delujejo. se dovolijo okrožni zleti; ribniškemu v Ribnici ob priliki 251etnice tamkajšnjega Sokola, kamniškemu v Dobu. Važen pomenek je bil glede prireditve župnega prednjaškeea tečaja o«l 8 do 10. maja v Ljubljani Obravnavalo se je tudi to vprašanje temeljito in sa je naposled odobril navedeni termin. Dolžnost društev in čet pa ie, da pošljejo v tečaj primerno število prednjaških pripravnikov. Župa namerava pripraviti v jeseni še en tečaj za vodnike naraščaja in dece, ki bo gotovo dobro došel vsem društvom, ki jim primanjkuje vaditeljev mladinskih oddelkov. Kdaj bo ta tečaj, se še ni točno določilo. Glede javnih telovadnih nastopov se je odobrilo stališče, da naj skušajo društva priredili v prvi vrsti samostojno, dobre pripravljene javne vežbe z lastnimi oddelki; sodelovanje sosednih društev je šele nato na mestu. Zleta v Split se župa kot celota ne udeleži, pač pa priporoča zbor načelnikov posameznim društvom čim večjo udeležbo. Naposled je bilo še govora o novosnu-jočih se društvih, o izdanju II. natisa knjižice »Priprava za vaditeljske izpite<, nakar je ob 10.40 br. Vrhovec zaključil zbor, lri je nato v taborski telovadnici vežbal skupne proste vaje za L 1931—1932. Zbor je pokazal mnogo zanimanja za delo in j« potekel v stvarnem razpravljanju v krat kem času prav le do sokolsko. kokrittma Barjaakama, ki sta. zdirjaH mirna na kolesih). Da, te ribice... Imenitno, prl-inojduši, — bi dejal prijatelj in ravnatelj Rasto. Barjanski gasilci so imeli v svojem lepem domu neko parado in so jih prišli obiskat tudi nekateri čestiti ljubljanski tovariši t rusobradim gospodom Breskvar-jem na čelu. Pa se nisem utegnil ustaviti, šfcrjanček je brlljiral in žgolel tako izzivalno strastno, da sta ga imela v pomenkih še dva sivolasa zaljubljenca: Ona: »Srečni ptički, zdaj J« pa svm« konec.« On: »Pa jim bom le še nasipaL Zdaj bodo mladili!« Otroci prinašajo odaekod cele šope barjanskih tulp. Dno jim ukradem in jo z dolgim pecljem zataknem v gumbnico. In pri tej priliki tudi slečem suknjič. Toplo je. V travo bi legel onkraj jarka. Pa še ni zelena in je zemlja še giftna. še ni razorana. Tako divja in spočita je najlepša Tudi * drevjem je tako. Le deviške breze se belijo in sanjajo, jelše pa so še podobne okleščenim palmam. Iz velikega šolskega čebelnjaka pridno izletavajo čebelice in iščejo, iščejo poslastice. Malo je. Ampak kostanji na Moharjevem vrtu že nosijo tolsto popje, ki mora preko noči popokati... Tu sedim na vrtu, na solncu. Pri karme-natelcu ln pivu. S sosedom govorim o gospodarski krizi in o kmečkih tegobah. Mala Mohaa-jeva Anica brska po pesku. Ves dan, pravi gospodinja Petnajst mesecev šteje, pa je tako brihtna. živa pomlad. Jaz srknem na njeno zdravje! Tik .pri Moharju se križajo ceste. Pravokotno se prečkajo. Vodigo daleč na deželo; desno proti Podpeči, levo proti slovitemu Igu. Danes je bila nedelja in se kmetje z obilnimi ženicami vozijo na kolesi ji h na velikonočne obiske. Zdaj pa zdaj pridrajsa mimo tudi kak Crkolin na kolesu. Komaj tolikšen je, da z desno nogo pod sedlom poganja. Ampak čik pa že ima v ustih. O ti pregrešna današnja mladina! Nič boljša ni, kakor takrat, ko je Stritar zapisal »Pod lipo«: Gospod Koren vidi nekaj žalostnega na paši... Vračam se zopet naravnost v mesto, š« je solnce visoko na nebu. Toda Barje še nima tramvaja in redne avtobusne zveze. Včasi prihrum! mimo kak avto. Vrag ga vzemi! Ne razumite me napačno: jaz nisem tak, d abi samo zabavljal čez kapitaliste. Naj imajo svoje veselje, revčki! Ampak jaz se pri svoji borioontalnJ turistiki ne dam oprašiti od nikogar, dokler ni za to zakonito določene odškodnine! Krasno ekipo peterih letal sem videl frčati nad Ljubljano proti Zagrebu. Zakaj pa ta nič ne prašijo, čeprav imajo še večje motorje kakor ljubljanski avtomobilisti?! Da je bila harmonija še popolnejša, je z Dolenjskega prihrumel tudi tovorni vlak. Tako naglo jo je rezal, da nisem vzdržal vštric. Mar mi je, — zaradi dolenjca ne bom kvaril nog in pljuč! Le žuljavo vas sem še ogledal. Tudi tam že imajo gramofone in Dono Klaro. Pa harmoniko tudi. Ob prelestnih zvokih orglic in kitare in pri cvičku pa so batincali na vrtu pri Glavami. »Madona, ta Ima pa šiško!« — se je za plotom zastrme! poleg mene star ki-bic. To je življenje! Ampak kolega Frigi-daire bi ga opisal vse bolj žalostno... Zdrav in čil kakor ob jubileju, okrašen in oprašen sem se vrnil, odkoder sem bil prišel. V Ljubljano. Vse me je gledalo in vsi so vedeli, da sem bil na Barju. Da. Najbolj sem pa jaz strmel, ko so me doma čakali najožji sorodniki, pa sem bil čisto pozabil, da me danes pridejo obiskat ln naj jih čakam pri vlaku... E, pa smo se pobotali in zavili proti operi. Ampak ne k Snegurki, marveč v operno klet Spotoma sem še vprašal v uredništvu, kaj dela ©o-Hcija in reševalna postaja ln kakšni umori so bili da nog pa so ml povedali, da ni bilo niti na zapadu niti kje drugod nič novega To nas je vse jako zadovoljilo Zares prekrasna, idealna nedelja Le to naj Se povem za zaključek, da Je naslov pričujočega potopisa napačen Jaz nisem zadovoljen Kranjec, nikakor ne, temveč Štajerec. Sluga Pokoren Odličen uspeh tečaja za strojevodje v Ljubljani Vsi tečajniki so izpit dobro prestali Bela nedelja zadovoljnega Kranjca Izprehod ljubljanskega horicontalnega turista Neobičajno delo o Zrlnskem in Frankopanu Za resnico stremeč zgodovinar ne bo nikoli zatajil napak in za blod, temveč bo razkril čitateljem vedno vso resnico. Hanotauv Popolnoma neopaženo širši javnosti je Izšlo v letih 1928—30 v Celju obširno kritično delo o Zrinsko-Frankopanski zaroti t nemškem jeziku izpod peresa vladnega svetnika g. Emerika Lileka, bivšega prvega slovenskega ravnatelja celjske gimnazije in odličnega našega zgodovinarja. Služboval je večinoma v Bosni in v Dalmaciji ter je napisal več znanstvenih razprav in šolskih knjig. Neobičajno je to najnovejše delo zaradi tega, ker ta zgodovinar o zaroti popolnoma nasprotno od vseh hrvatskih zgodovinarjev in na koncu dela pobija od besedo do besede »napačno in tendenciozno« razlaganje te zarote po Kumičiču, Bosendorferju, Sišiču, R. Horvatu in Mantuaniju. Lilek opira, kakor pravi v predgovoru, svoje trditve in razlaganja na vire Račkega, ki jih je izdal ta leta 1873., in Bogišiča (iz leta 1888.), katerih virov so se posluževali tudi omenjeni zgodovinarji, vendar pa so hote ali nevede popačili originalne vire in tako pokazali zaroto povsem tendenciozno in neresnično. V dodatku k delu o zaroti piše Lilek, Sfcako je sploh prišel do tega, da je napisal to delo: »Ko sem bil profesor na hrvatski gimnaziji v Zadru, sem opazil, da eo si 30. aprila tudi moji dijaki nadeli čr-jie trake na roke, da se tako pridružijo ikultu Zrinskega in Frankopana in tako protestirajo proti avstrijski vladi, dinastiji in državi. V skrbi, da dijakov ne zadenejo zle posledice sem vprašal nekega sedmošolca med poukom, če sta res Zrin-eki in Frankopan vredna izkazanega če-ščenja. Na pritrdilni dijakov odgovor sem izjavil, da to ni resnica, ker sta bila le izdajalca. Ker takrat ni bilo časa, sem šele prihodnjo uro razjasnil, da sem jih imenoval izdajalca, ker sta pri sodni razpravi podlo denuncirala drug drugega kakor tudi ostale zarotnike. Ta moj nastop proti »borcema za naro-, dovo svobodo, mučenikoma in svetinjam« je izzval v hrvatskem tisku silno vznemirjenje. V dalmatinskem deželnem zboru so letele name od poslanca Tresič-Pavičiča, tega velikega prijatelja Slovencev, celo prostaške psovke. Da bi vendar Hrvatom dokazal, da jim nisem takrat delal krivice, ko sem hotel obvarovati njihovo dija-itvo relegacij in da sem služil le zgodovinski resnici, ko sem imenoval Zrinskega In Frankopana izdajalca — to je bil prvi vzrok, zakaj sem dregnil v hrvatsko sr-ženovo gnezdo in sem pričel obdelavati Zrinsko-Frankopansko zaroto strogo po virih, ki jih je izdala Jugoslovenska akademija znanosti v Zagrebu. Drugi vzrok temu pa je bil, da rešim čast jugoslovenske, posebno še hrvatske historijografije. Dosedanja obdelavanja zarote niso bila namreč izdelana po zgodovinsko kritičnih metodah in ne strogo po virih, izdanih po Jugoslovenski akademiji znanosti, kar sem dokazal v svojih »Kritičnih pripombah«. Kaj bi ne bilo mogoče, da bi vzel Acta Račkega in Bogišiča v roke tuj zgodovinar, Francoz, Nemec ali Anglež in bi preiskal, kako so eksploatirali jugoslovenski zgodovinarji te zbirke virov. Kakšno 1 sodbo bi si moral ustvariti o jugoslovenskih zgodovinarjih, če bi ne našel niti enega med njimi, ki bi bil kritično in strogo premotril zgodovinske vire. Kaj bi rekel ta tuj zgodovinar, ko si ni doslej noben jugoslovenski historik vzel k srcu očitka o potvarjanju virov, ki ga je iznesel že leta 1884. v »Agramer Zeitung« publicist Mi-škatovič. Uverjen sem, da bi mi morala biti Jugoslovenska akademija znanosti hvaležna, da prav hvaležna, da sem prvi obdelal Zrinsko-Frankopansko zaroto strogo po virih.« V veri, da služi zgodovinski resnici, ki mora strogo ločiti med legendo in zgodovino, je avtor poslal 4 zvezke rokopisa 1. 1929. Jugoslovenski akademiji znanosti, da mu pripomore do tiskanja ali celo izda kak del razprave v svojih publikacijah. Med tem si je avtor premislil in sklenil izdati knjigo v samozaložbi. Zato je zahteval delo nazaj, kar so mu tudi ugodili s pripombo: »Dela ne moremo po strokovnem referatu natisniti v publikacijah iz formalnih in stvarnih razlogov. O tem vprašanju imamo v hrvatski literaturi že dobra in izčrpna dela.« Referent akademije prof. Sišič je pre-čital in z opombami opremil — kakor piše Lilek — le 33 strani in je zapisal ob robu pripombo: »Avtor nima niti pojma o teh stvareh.« To žaljivko za odličnega zgodovinarja, ki se je trudil s študijem te zarote celih dvajset let, je kvitiral Lilek z dolgim odgovorom akademiji, ki ga je v dodatku svojemu delu o zaroti tudi objavil, v katerem očita Jugoslovenski akademiji javno častikrajo. čeprav je preteklo od objave tega odgovora že pol leta, se ni našel ne pri nas, ne pri prizadetih hrvatskih zgodovinarjih znanstvenik-mož, ki bi posegel v ta spor. Le v »Hrvatski reviji« je referiral o delu L. žimbrek, profesor na ljubljanski realki, ki sklepa svoj kratki stvarni referat z besedami: »Ne vem, če je to delo znano prizadetim zgodovinarjem in se tudi ne mislimo baviti obširno z razlaganjem Lilekovega dela, ki tako rekoč popolnoma zanikuje vse, kar je bilo napisanega dobrega o Zrinskem in Frankopanu, opozarjam le na to Lilekovo delo v prepričanju, da njegove trditve ne morejo ostati brez odgovora.« Mesto z največjim številom telefonov To mesto je San Francisco, kajti na vsakih 100 njegovih prebivalcev odpade 34 telefonov, v Stockholmu, ki mu sledi, pa na vsakih 100 prebivalcev 30 telefonov. New York ima za vsakih 100 duš 27 telefonov, Oslo 17, Kodanj 16, Curih 15.5, Heising-fors 13 in Pariz 12.5. Sledijo Berlin, London, Bruselj, Dunaj, Budimpešta in na 14. mestu Praga, šele za Prago prideta Rim in Madrid. Kar se tiče relativnega števila telefonov v posameznih državah, stoje seveda spet Zedinjene države na prvem mestu s 16.2 telefona na vsakih 100 prebivalcev. Sledi Kanada s 13.8 telefona, Nova Zelandija z 10.2, Danska z 9.5, švedska s 7.7, Avstralija s 7 6, Norveška s 6.4, Švica s 6.1 in Nemčija s 4 na 100 prebivalcev. Zabava angleškega prestolonaslednika Kakor znano, se mudi angleški prestolonaslednik že več tednov na zabavnem potovanju po Južni Ameriki. Po nedavnem poskušenem atentatu nanj je s svojim bratom (na sliki v svetli obleki) obiskal Britsko razstavo v Buenos Airesu, kjer sta se vozila na originalnem avtobusu. V 40 urah iz Skadra v Prago Pred novlmi zmedami v Afganistanu Po zadnjih vesteh se pripravlja VArganlsfanunov prevrat/Sedanji vladar Nadir Kan vlada izključno le z angleško podporo. Zato se je opozicija uprla in pripravlja baje povratek bivšega kralja Amanulaha, ki je bival do nedavno v Rimu, pred nekaj dnevi pa je skrivoma odpotoval. — Slika kaže Nadir Kana med nekim nagovorom. V kotu bivši kralj A manulah. Proti koncu oktobra se Je vršila v Pragi velika mednarodna avtomobilska razstava. Ob tej priliki je bila prirejena tudi velika mednarodna zvezdna dirka za motorna vozila, katere se je udeležilo več sto dirkačev iz vse Evrope. Med dirkači je bila zastopana tudi Jugoslavija sicer samo po enem dirkaču, toda doseženi rezultat nam je zasigural nad vse častno mesto. Gospod Eman Rosa iz Ljubljane, v mednarodnih avtomobilskih krosrih znan dirkač, je star-tal z najmanjšo Škodovko, model 422. Tz-bral si je najtežavnejšo prosro, Skadar - Praga, ki vodi po najbolj težavnem terenu in stavi najvišje zahteve tako na voznika kakor na vozilo. Vrhu t etra so bile propozici-je za to progo že skrajno neugodne, ker se je upoštevala samo zračna, ne pa dejanska cestna prosa, ki je seveda znatno daljša. Zato je bilo treba prevaliti 1085 km zračne proge s povprečno brzino 28 km na uro, kar predstavlja glede na teren iz športnega stališča gotovo ogromno zahtevo. Upoštevati pa je treba tudi še vremenske prilike, ki so v jesenski dobi najneugodnejše V >non-stop«-vožnji je premeril g. Kosa 1629 km dolgo pot v pičlih 40 urah in s tem postavil svojevrsten rekord, ki je v mednarodnih avtomobilskih krogih zbudil nemalo pozornost in s tem afirmiral tudi Jugoslavijo, ne najzadnje Ljubljano na tem športnem področju. V naslednjem objavljamo zanimiv opis tega »potovanja«, ki se ga je udeležil na povabilo g. Rose naš urednik g. R. Ozlm. I. Na pot Pozno ponoči, ko je bilo delte ▼ redakciji že davno končano, zapoje nenadoma telefon. Dvignem slušalo. — Tady ' Rosa! Tak zitra pujdeme« Alt sle pripravljeni, pan Ožim? — Ano, pan Rosa! — Tak dobre, čakam vas ob St pfed »Emono«. Lahko noč! Bil sem skoraj že čiste pozabil, da sva »e * g. Roso, jovijalnim Čehom, ki je že nad 10 let v Liubljani, dogovorila, da napraviva »malo turico« v Albanijo. Za nas, ki dan za dnom, noč za nočjo tiščimo v zakajenih redakcijskih sobah, so take-le, žal, redke prilike kajpak zelo dobrodošle in takoj sem bil pripravljen »sodelovati«. Naš gospod glavni mi je bil že poprej dal dovoljenje in tako sem se posivil od redakcije in jo mahnil domov. V naglici sem zmetal v kovček nekaj perila in druge drobnarije, ki je potrebna na vsakem potovanju. Za par ur sem zaspal. Ob 9. zjutraj sem že nestrpno čakal v »Emoni« in gledal, kdaj se pokaže izza »Slona« vitka Škodovka. Za vsak primer sem .spotoma vzel v redakciji še svojo malo »Eriko«, brez katere je čistokrvnemu novinarju težko živeti. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Neslišno se je ustavil lep, štirisedežen, odprt avtomobil. Le kopica odej, kožuhov in kovčeg so pričali, da se odpravljamo na dolgo in naporno pot. Malo sem se začudil, ko sem opazil na desni srani motorja neobičajno cev s pokrovom, ki je štrlela iz motomoga pokrivala, a vrh pokrova prst debelo železno palico z vijakom na koncu. Gospod Rosa mi je takoj pojasnil, da je to dal posebej urediti, ker bo treba na startu motor plombirati in se ga vso dolgo pot ne sme nihče dotakniti. Ta cev je podaljšek lijaka za olje. palica vrh pokrova pa kontrola za olje. Malo nezaupno sem gledal motorček, ki ima samo 1196 cm2 vsebine, in na tihem dvomil, da bo zmogel tako pot. Hitro smo napolnili bencinske rezervoarje. Nato-čili smo ga celih 60 litrov. Ko je bila ura na ljubljanski stolnici pol 10., smo že rezali nepredirno ljubljansko meglo po Dolenjski cesti. Mrzla sapa je brila. Skrbno 9©m »e zavijal v topli kožuh; dal mi ga je g. Rosa, ki je menda imel že večkrat opravka s takimi ^avtomobilskimi« novinci. Za vse }e skrbel, vse pripravil, tako da je bilo potovanje res udobno in prijetno. Zaman smo čakali, kdaj se bo dvignila megla in bo posijalo toplo jesensko solnce. Grosupeljski hribi, ki običajno tvorijo mejo med ljubljansko meglo, so bili zaviti r siv meglen plašč. Enakomerno je brnel motor, požiral kilometre, rezai meglo — in tako sino bili že v Novem mestu, še preden sem se prav udobno namestil. Po kratkem obisku pri prijaznem okrajnem zdravniku dr. Pavičiču smo nadaljevali pot v Karlo-vac. Vreme se ni hotelo popraviti. To pa g. Rose ni prav nič motilo, da ne bi vozil, kakor sam sv. Elija, dasi cesta ni bila nič kaj prida — (na tihem sem neprestano preklinjal globoke kotanje in izvožene kolovoze). Tu pa tam sem poškifil na brzinsko kazalo. Kazalec se je neprestano zibal med 40 in Yo km. Megla je zagrinjala razgled in zato sem vso pozornost posvetil vozilu. Včasih se mi je dozdevate, da se sploh ne dotikamo taL Kar plavali smo po zraku. Po ušesih je šumela ostra burja, a kadar sem se sklonil, sem slišal samo enakomerni, jedva slišni zvok motorja. G. Rosa Učinkujoč in slasten je Kreslvol preizkušeno sredstvo zoper kašelj in bronhi-jalni katar. se je pazljivo izogibal vsake jamice, kolikor se na taki cesti sploh da, a če smo le morali sekati luknje po cesti, se je udobno vozilo prijetno zazibalo na močnih in elastičnih vzmeteh. Prijetno zleknjen v mehki zadnji sedež sem jedva opazil, da smo se že ločili od hrvatske ravani ter da nas vodi cesta strmo navzgor. Pogledam na zemljevid. V ožimo na Plješivico Cini više ?e d višamo po strmi in vijugasti cesti, tem gostejša megla nas obdaje- Slunj: Ljudje se vračajo s polja, mrak lega na zemljo. Žarometi režejo nastopajočo temo in meglo. Naglo se vrste Bračar. Petrovo selo, Za-valie, v dal javi se sveti io luči Bihača. nato vozimo v trdi teini skozi vrsto naselj. — Dolnji Lapac. Tu smo zašli v tako gosto meglo, da bi si ne upal voditi vozila niti en kilometer daleč. Gospod Rosa je seveda drugačen tič. Ročni žaromet si je usmeril na rob ceste, prednje luči privil in s skoro nezmanjšano hitrostjo smo drveli dalje. Za Doljano smo v najgostejši megli, kjer ni bilo videti niti tri metre pred nosom, naleteli na par vozov, obloženih s pohištvom. Selil se je neki orožniški oficir. Prav začudil se je, ko je naenkrat opazil na cesti avtomobil. — Koji vrag je još video u takvoj macrfl voziti na Knin! je dal izraza svojemu začudenju in se umaknil na ozki cesti toliko, da smo jedva prišli mimo. V dobri poldrugi uri smo se ustavili v Kninu in prenočili v hotelu tik kolodvora. Neznansko mi J* dišal biftek in pri legel se je, vsem premra-ženim, požirek dobrega vina. Komaj sem legel, sem že tudi spal. (Nadaljevanje 19. aprfla) Ostavka Japonske vlade Japonski iiriulsttgkl predsednik je podal ostavko eeioktspoe vlade, ker je resno obolel sa posledicah no*emberskega 8t6Qt8tt&i Pantetefemon Romanov: P. Romanov se je rodil 1884 v šefe Petrovskem v Tujski guber-niji. Svojo prvo mladost je preživel na kmetih, nato pa ie odšel v Tuio in tam dovršil gimnazijo. Pisati je pričel že zelo zgodaj, vendar prva dela niso večjega po. mena in jih je tedanja kritika soglasno odklonila. P. Romanov je pokazal svoi pisateljski talent šele v poslednjih letih. Posebno znan je njegov roman »Rusj«, ogromno delo v štirih knjigah. Veliii™ nazornost so v Sovjetski Rusiji vzbudile njegove povesti, v katerih se bavi s problemom svobodne ljubezni in ga rešuje na svoj način. P. Romanov je danes eden izmed najbolj čitanih svojetskih pisateljev. Naša novela je vzeta iz zbirke »Ogoniki«. I. V delavskih rajonih ie postalo popularno fcne revolucionarne umetnice Ane Rein-hardtove ki se je proslavila v prvi vrsti s a n ti religioznimi nastopi. Njeia najnovejša parvtomšma »Vstaja« je izzvala vsakikrat veliko navdušenje delavske publike. In te nnale, zJatoJase žene niso delavci imenovali drugače ko »naša igralka« zakaj v jfiikogar drugega igri ni biio toliko resničnosti in iskrenosti, kakor v njeni. Nekdaj lastnica veJScega imetja in bogate viJe, je v letih revolucije prišla ob vse. Ona, ki je zmerom očaravate svoje *oste z glasom m gracijoznostjo, je sklenila uporabiti svoje sposobnosti, da bi i njimi služila vsakdanji kruh in ne umrla od giadtu Ponižala se je in za dva aK tri rublje po trikrat na dan prepevala po pivnicah in cenenih kabarejih, postajala po popljirvanih hodnikih — garderobe ni biio — in čakala, da pride na vrsto. Nikakor ni mogla in ni umela razvijati svojih talentov med predrznimi, brezvestnimi ljudmi, ki jim je bilo vse eno, s čim si človek služi kruh. Časih Časih je zaslužila le poitretji rubelj na teden in pričela živeti življenje človeka, ki se boji srečanja z znanci in samo zato ne gre na ulico, da ne bi videl pekarn in peciva, izzivalno razstavljenega po policah. Zadnje čase niti pudra ni imela več (časih se ji je zdelo sploh nemogoče, da ga kdaj ne bi irnela). Sram jo je bilo pred samo seboj in zato je uporabljala namesto pudra zobni prašek. Tudi perila ni mogla več dajati perici, ampak sama ie v nekdanji kuhinjski posodi za previdno zaprtimi vrati stirala svoje srajce. Ko ji ie ostala le še ena sama, si ie morala kmalu sešiti novo. Z blazine ie strgalo oblačijo, odrezala vogle in napravila odprtino za glavo. Toda bolj ko glad in pomanjkanje jo je mučil zobni prašek namestu pudra. Sama ni vedela, čemu. Ko so ii pripovedovali, da se staro življenje ne povrne več in da se bo treba privaditi novemu, ni pri tem čutila ničesar drugega, kakor nepopisno grozo. Kaj pomeni — privaditi se novemu življenju? To pomeni, ne verovati v Boga, liuvati po tleh, hoditi okoli z umazanimi nohti in pleniti vMe!? Ne, rajši smrt! Kaj ie more hiti privlačnega v tem 2tv-lieniu, ki ne mara niti za nežne elegiie £ajkovsfce®a. iKL^ sfe&na neapvjaoe ieo- ke ženske roke niti za tisto genJjivo nemoč, ki je nekdaj tolikanj prevzemala ljudi iz njene STede! Mimo tega ni bilo v njej ničesar, kar bi mogla nuditi temu novemu življenju, pa če bi tudi hotela, zakaj imela je dobro in še nepokvarjeno srce. Mahoma pa ie nastopila nepričakovana fzprememba. Življenje je postalo spet znosno; spet je imela perilo, puder in celo parbume. Neki črni dolgolasi človek ji je ponudil izvedbo pantomi-me imenovane »Vstaja«, in od tedaj se ji ie sreča spet nasmehnila. Sama ni vedela, čemu njena igra izziva toliko navdušenja. Igrala je vedno tako enostavno in naivno, prav kakor je živela. Drugače tudi ni mogla. Toda vsakikrat je dvorana onemela (to ie čutila), kakor hitro se ie pojavila na odru. Morda ie bilo to zato. ker ie podajala svoje občutke s krenjami in ne z besedami. Morebiti pa je bil splošni vtis zato tolikšen, ker je imela ta mala žena prožno, nežno telo, nedolžne otroške oči in v njih neobičajen, genijiv odsev resničnosti. Mogoče t>a i prvo i drugo, oboje hkratu. Efekt njene igre je b3 zmerom neizmerno velik. Tako je mogel gfledaJce prevzeti s svojim čuvstvenkn predvajanjem Ie tisti, ki je sam najbolje pTežiivel vse, kar je predstavljal. Delavska ptfbjifca je občutiiiva, kadar gire za resničnost izvajanja. Dobro sfc&i. kdaj inteligenten igralec s prisiljenim, nenaravnim glasom oponaša ljudsko govori-co, ki je v ždviijenju povsem drugačna, ne-narejena. Zato j« prav za prav ni moči posnemati. Delavska publika pa je tudi veMcoduSna. ajtatejR so »mpie ocio kier se ni vse posrečilo. Sad ie itak le gledališče: v resnica je to vse drugače. Kaj bi neki jemal stvar tako resno! »Maj bo tako ali tako, za nas se trudijo.« Zato nikomur ne odrečejo svoje pozornosti, pa naj bo še tako slab igralec. Takoj pa seveda spoznajo pravega umetnika in aplav. zii zvenijo v tem primeru popolnoma drugače. ET. V dvorani je vse. ki še niso videli novega dela. zanimalo vprašanje: Kako bo ta mala žena s plesom predstavljala vstajo? Zato jc vendar potrebna miožica. Kako bo mogla izvesti to sama? Zavesa se je razgrnila. Predstava se je pričela. Izprva so prišli na oder pevci, o-blečeni v kmečke kostume in v novih čevijih. Peli so, mahali z rokami in plesali narodni ples vprisjadko. Pri tem so izpod rjave, razkuštrane lasulje vaškega fanta v nenaravno čisti, nepomečkani srajci in novih, še nikoli nošenih čevljih, lezli orni lasje. Bil je smešen prav zato, ker tega sam ni opazil. Njegovo prisili eno vedenje je bilo tako mučno, da je vsak izmed gledalcev mislil na to, kako bi ga ohTabril: »Tudi ta zaslužek ni lahak,« je meni! sleherni. Potem je v enakih čevtjfti }u lasufji nastopil pripovedovalec povesti, zajetih iz naroda, katerih bistvo je bilo v nepravilni izgovarjavi, kakršna W po vsej priliki morala biti doma med neizobraženimi ljudmi. Prav za prav bi to lahko poslušalce užalilo. pa so mu vendarle dobrodušno ploskali. Zavesa je padla. Pred občinstvo ie stopil režiser v salonski suknji in dejal gias-no. kakor pai zmerom »ovore • te«, a* kar vsi že davno nepotrpežJjivo čakajo: »Ana Reinhardtova nastopi s svojo novo sliko: .Vstaja'«. Vse ie vtihnito. Sefcudo nato se začni? gJufaj, pritajeni zvoki, kakor ba prihajali od. nekod rzza debelih, mračnih sten. Zavesa se naglo in nesKšoo razgrnila. Oder je predstavljal ječo, — vogal zid« od debela, sivega apnenca, na tleh kup slame ki majhno kvadratno okno z debelo rešetko. V drugem kotu je stal kle-čalnik, pokrit z rdečo tkanino, na njem pa križ iti evangelij. Oči vseh so bile irprte v nastežaj odprta vrata ječe, do katerih so vodile kame-n®te stopnice. Kaj se bo neki tam pojavilo? KazJege!' se ie rezek akord, podoben giasu utrganih strun v klavirju, in v tem trenutku se je po kamenitem stopnišču za-kotalilo gibko telo, kakor da bi ga nekdo s silnim zamahom vrgel nizdol. Dvorana je vztrepetala in onemeJa. To ie ona: njeno malo teflo je stisnieno v klobčič brez moči ležalo na kamenitih tleh. Videti je biio le suhljati hrbet in bujne zlate lase, ki so se usuM po tleh. Nato je počasi privzginila glavo in kleče, z izirazom od udarca še vedno skeleče bolečine in z naivnim otroškim strahom ogiedovafa ječo. slamo na tleh m okno z rešetko. Niene oči niso izražale tistega pretiranega trpljenja, kakor je to po odrih v navadi. Ngeno lioe je bilo lice otroka, ki m« še niti niso usahnile solze od pravkar prestane bolečine, njegova pozornost pa je že posvečena novemu, nenavadnemu prizoru. Toda ta prizor }e kaj žalosten: kupček in gcSottaato okno. Vse je razne**?- I BLP s LNP 2:1 (1 s 0) Po tepšl igri Je včeraj reprezentanca LNP na proslavi BLP zelo častno odrezala proti eliti beograjskih nogometašev — Slapar Labije častni gol — Druga senzacija pomladanskega prvenstva v Mariboru; ISSK Maribor izgubi dragoceno točko Beograd, 12. aprila. (Poročilo našega posebnega poročevalca.) Na oba velikonočna praznika je BLP določil proslavo svoje desetletnice in povabil ob tej priliki na svoja igrišča tri močne reprezentance, ki naj bi dvignile interes za to lepo slavje. Dočim sta danes nastopili v tekmah reprezentanci LNP in BLP ter reprezentanci ZNP in mesta Budimpešte, se bodo jutri pari menjali, tako da bo enajstorica LNP zadela na elito ZNP. Ob 14.15 je na igrišču BSK kot prvo nastopilo moštvo ljubljanske reprezentance, ki ga je občinstvo burno pozdravilo. Takoj za njim so nastopili Beograjčani in sodnik Bora Vasiljevič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: LNP: Mali«, Svetic, Strehovec, Zemljak, Slamič, Pišek, Jug. Slapar, Erman (Ko-Sak), Pepček, Pfeifer. BLP: Jakšič, Ivkovič, Dimitrijevič, Mladenovič, Vojinovič, Stojan Popovič, Mišovič, Acimovič, Luburič, Tomaševič, Ranojevič. Potek igre. B. prične, Strehovec ustavlja. Levo krilo B. offside. L. kaže tremo. Slamič »foula«. L. napada. Kot proti L.; Strehovec se odlikuje. V 5. min. Svetic komaj reši. B. je trenutno jačji. L. ripostira. Krasen strel Slaparja komaj reši Jakšič v kot V 10. min. orodira Luburič, toda Svetic ga ustavi. Visoko žogo izpusti Malič in Strehovec komaj reši. V 15. min. je Erman bleziran in zapusti igrišče; namesto njega vstopi Košak. »Foul« za »foulom«. Strehovec je zelo dober. V 25. min. Košak strelja preko gola. Pišek je nesiguren. Jug prodira sam, toda »foulan« ne more oddati. Pepček napada, izbije žogo vratarju iz rok, toda žoga gre v out. »Foul« proti L. Visoke žoge Malič ne ustavi, tako da gre počasi v mrežo. 1:0 za B. Slamič tik za tem komaj reši v kot. Odlikuje se levo krilo Ranojevič. žogo dobi Tomaševič v 20. min., toda strelja čez prečko. Svetic in Strehovec sta na mestu in ustavljata napade B. L. se zbere in preide v napad Sigurne šanse ne izrabi leva stran. Pri Slamiču ni vse v redu; v Ljubljani igra bolje. Malič takoj za tem s-paradira« z eno roko in kot proti L. V 40. min. strelja Tomaševič v aut iz neposredne bližine. Malič zagreši kot v 42. min. in takoj nato še Pišek. Polčas 1:0 za B. Po odmoru L vehementno napada. Pva prodora se končata ob drogovih. B. ripostira. Močan strel Tomaševiča drži spretno Malič. Solo prodor Juga se konča s strelom preko gola. Slapar se odlikuje. Pepček je na mestu, ali ne more zabiti gola. Malič je premajhen. Nevarna žoga se le po sreči odbije od droga, nakar reši Slamič. Svetic je premalo oprezen, odda žogo premehko Maliču, kar izrabi Luburič in zabije v prazen gol. 2:0 za B. Takoj nato prodira Pfeifer, prenese na drugo stran, kjer prileti v silnem startu Slapar in zabije neubranljivo. 2:1 za B. B. je ▼ protinapadu. Acimovič ni tako dober, da bi mogel po mili volji preko obrambe L. Zopet se odlikuje Strehovec z izvrstnim plasiranjem in mirnostjo. L. je vrlo dobra. Napad za napadom se vali proti golu B. in občinstvo je elektrizira-no. Jug prodira dvakrat solo in le po nesrečnem naključju se žoga enkrat odbije od vratarja, drugič pa od droga. Edini napad B. se konča v Maiičevih rokah. Izenačenje visi v zraku. Sodnik ustavlja iz nerazumljivih razlogov napad L., češ, da je offside. Očitne roke v kazenskem prostoru B. ne žvižga ob glasnih protestih gledalcev. V 40. min. sigurna šansa za gol. ki je ne izrabi Jug. Dve minuti kasneje zopet okleva Jug in ne pošlje v prazen gol. Zadnji napad B. ustavlja Strehovec, nakar je konec. Dasi je bila beograjska reprezentanca sestavljena iz samih renomiranih igralcev, ki imajo za seboj več podsaveznih reprezentančnih tekem in med katerimi je bilo razen tega osem državnih reprezentančnih igralcev, ni bila močnejša od ljubljanske. To velja posebno za drugi polčas, v katerem so dali Ljubljančani mnogo lepšo in dopadljivejšo igro. Edini pogre-ški Svetica oe mora Beograd zahvaliti za zmago. Strehovec je bil najboljši mož v enajstorici. Razen tega je zelo ugajal trio s krilima, ki je tvoril dobro celoto in napravil na razvajene Beograjčane najlepši vtis. Samo krilska vrsta je pokazala manj kot se je pričakovalo, posebno glede podajanja žoge, ki je bilo posebno v prvem polčasu zelo pomanjkljivo. Naša krilska vrsta je prevzela visoko igro Beograda, ki ni bila sprejemljiva za našo napadalno vrsto. Tekmi Je prisostvovalo okoli 4000 gledalcev. Enajstorica LNP je izborno razpoložena in mirno pričakuje jutrišnji dan. Po tej tekmi se je vršila oficielna proslava desetletnice na igrišču ki jo je otvoril predsednik BLP dr Živkovič s krasnim govorom. Za njim so čestitali jubilantu zastopniki Ljubljane, Zagreba in Budimpešte Izmenjanih je bilo več daril, nakar se je takoj pričela druga tekma dnevni* Budimpešta: ZNP 5:0 (3:0) Budimpešta je bila v vsakem pogledu premočan nasprotnik za današnjo postavo Zagreba, ki ga skoraj vso tekmo ni bilo videti na terenu. Madžari so igrah kakor so hoteli Rezultat je razmeroma zelo nizek za šibke igro. ki jo je nudila zagrebška enajstorica Goli so padli v 27., 29 m 37. min. pred odmorom ter v 20. in 35. min. po odmoru. Edini mož. k. je oil kos težki nalogi. Je bil vratar Urh (železničarji), ki je delal prave čudeže. Kljub temu je tudi nekoliko kriv tretjega ln petega gola. Poleg njega bi bilo omeniti §e Babiča kot desnega krilca ozir. pozneje levega branilca, dočim o ostalih kot enakovrednih nasprotnikih ne more biti govora Tekmo je sodil g. Ružič precej ležerno, toda dobro. Nogomet v Ljubljani Ljubljanska igrišča f« bila danes malone izumrla. Del nogometašev je, kakor znano, angažiran za sodelovanje na proslavi BLP, dočim ostali Zaradi začasno si-stiranega prvenstva niso imeli prilike, da bi se pokazati. Lepo nedeljsko popoldne sta izrabila samo Ilirija in Hermes. ki sta z dvema garniturama nastopila na prijateljskih tekman Gledalcev seveda ni bilo mnogo, dasi je bila prireditev bolj zanimiva kot jo je naznanjala skromna reklama. Ilirija : Hermes 3:2 (0:1) Dočim je Ilirija nastopila z nekaterimi precej polnovrednimi rezervami, je Hermes pokazal svojo deloma prenovljeno prvo sestavo prvič po zimskem odmoru. Ilirija je sprva imela manj od igre, polagoma pa se je popravila in je posebno po odmoru pridno valila napad za napadom na Hermesova vrata. Kljub temu ne more biti govora o izraziti premoči enega izmed nasprotnikov, ker je Hermesova obramba z odličnim srednjim krilcem Košenino izredno razpoložena. Tudi napadalna vrsta z jubilantom Sveticem v sredini je uprizorila nekaj zelo opasnih akcij, ki pa niso imele številčnega uspeha. Ob nekoliko večji pazljivosti vratarja bi si bili šiškar-ji lahko ohranili prav časten neodločen rezultat. Med belo-zelenimi so ugajali Ber-glez, Dekleva, Belak in notranji trio. Tempo je bil vso igro oster in številne situacije zanimive in semintja tudi skrajno napete. Hermes Je sprva vodilni in doseže po škrajnarju tudi otvoritveni gol. Do odmora se Dirija ni mogla popolnoma otresti Ia Spoznanje, da je živa pokopana, vidno prešine ves njen mozeg. Plane kvišku, skoči k vratom, se obesi z vsem telesom na težko kljuko, se bije in v obupa grize svoje roke. Zanio ni gledalcev, ni te množice undi. ki z-a "menim hrbtom sedi v dvorani. Sama je pred temi. na veke zaprtimi vrati, ki jih ni moči z ničimer odpreti, in lahko samo butaš z glavo ob njih težke deske ter si gnzeš roke, da bi s tem zadušil bol spo-znania svojeea lastnega pokopa. Ena sama misel je v teh stotinah Mudi, ki sede zadaj: planiti k tem vratom — pred stoterimi silnima delavskimi pleci ne bi odnehala le vrata, tudi stena ne bi vzdržala . Mahoma pa je na obrazu te male, izmučene žene nekaj zadrhtelo; njen pogled je obstal na rdečem klečalniku s knzem. To rdeče blago je simbol njene krvi, ki bo prelita morda jutri, morda že danes Ni ene oči so široko odprte. oolne neme groze. nato pa ta groza izgine in nastopi religiozna predanost in pokorščina. Z naprej iztegnjenimi rokami, s solzami, tekočimi po bledih licih, se kakor najponižnejše bitje po kolenih plazi h klečalniku. Toda, kakor da bi jo prevzela nova ma-sel, nenadoma dvigne glavo, nekaj časa strmi v križ in klečalnik, nato vstane, sto. pi bližje i«n pod vplivom nekega novega spoznanja ki se je prebudilo v njej, ogleduje vse te stvari, jih otipava ter gre končno z roko preko oči, ki so kakor osvobojene dolgotrajne hipnoze V dvorani ie grobna tišina, slišati je le zadrževano dihanje stoterih prsti.^ Ona se na mah pozorno vzravna m z ušes' lovi neki zvok. ki prihaja izza odra. Vsa vztre-peta Držeč križ v rokah se poda k vratom. Zvoki za odrom se bližajo že ie Jasno slišen revolucionarni napev in tekajoči koraki stoterih nog. »Zmaga!« Njen DOgled pofleti od vrat na okno in lice se '* trst' m,>h :7r>rpt-"a-i'' q nM i red razpelom, visečim nad vzglavjem. Krčevito stisnjeni tenki prstki se prižemajo k čelu in ona dolgo leži ko klobčič sklonjena k tlom. Boga orosi, naj jo razume in ii odpusti, če more. sai je bilo vse to le na odru in mu je ona še zmerom predana z vsem svojim srcem. Nikakor oa ne more več uporabljati zob nega praška namestu pudra. Clz ruščine B. ZiherI). Hermesovih klešč in z 1:0 sta odšli moštvi v garderobo. Po odmoru je prevzela taktirko Ilirija in z enajstmetrovko (Ber-glez!) izravnala ter kmalu nato po žitniku zvišala na 2:1. Hermesu kljub pritisku dolgo ni uspelo izravnati, dokler ni Svetic dobil na noge prostega strela, ki je po zaslugi enega izmed branilcev spravil v mrežo 2:2. Minuto pred koncem je dobil Dekleva že skoraj izgubljeno žogo in jo skozi nesigurne roke Mikluža poslal med drogove TeKmo je sodil g. Pevalek dobro; zdi pa se. da je bil pri presojanju nekaterih »foulov« preoster. Na tej tekmi je simpatični srednji napadalec Hermesa Vili Svetic v krogu svoje enajstorice skromno proslavil 150. tekmo za barve svojega kluba. Prvenstvo v Mariboru ISSK Maribor : SK Železničar 1:1 (1:1) Maribor je svoje moštvo temeljito spremenil. Postavil ie starejše igralce, ki pa se niso obnesli. Zaradi odsotnosti Ber-tonclja I., ki je i?ral v reprezentanci LNP v Beogradu. je napad mnogo trpel in ie odpovedal skoro na vsej črti. Manjkalo ie zlasti smotrene skupne akcije; podajanje žoge je bilo ve? kot netočno pred golom pa" so se vedli napadalci kot začetniki Igra. ki io ie nudil Maribor ni bila niti od daleč slična običafni Vsa desna st-an ie bila nemogoča. in sicer od branilca do napada Da Maribor včeraj ni zapustil igrišča porafen. ie glavna zasluga branilca Bertonclia in vratarja Korena, ki Je imel polne roke dela Glede skupne igre te moštvo ostalo dolžno vse: razen tega je zelo manikalo volje in elana Železničarji so nastopili z vidno voljo do zmage Igrali so tako požrtvovalno, da Je bil Maribor deloma popolnoma v podrejeni vlogi. Zlasti v začetku drugega polčasa so bili Železničarji v očitni premoči in bi bili zmago, po poteku igre sodeč, tudi zaslužili V napadu je bila leva stran znatno boljša Krilska vrsta je bila boljša od nasprotnikove, v obrambi pa je dominl-ral Vagner. ki je imponiral z izrednimi odbojnimi udarci Igra sama je bila od začetka do konca še dokaj napeta. Napadi so se bliskovito menjali. V poljn sta oba nasprotnika precej dobro zaigrala, pred golom pa je bilo umetnosti konec. To velja zlasti za Železničarje, ki niso znali izkoristiti številnih zrelih situacij. V 13. min. je dosegel Maribor po Ježu vodstvo. V 35. min. pa je Železničar po Pavlinu izenačil. Kljub obojestranskim naporom je ostal^ rezultat do konca igre nespremenjen. Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane v splošnem dobro in — kar je glavno — objektivno. V predtekmi je zasluženo zmagala rezerva Železničarjev nad rezervo Maribora z 2:1 (0:0). Sodil je g- Nemec. Rapid : Svoboda 8:0 (4:0) Na Rapidovem igrišču se je odigrala prvenstvena tekma med Rapidom in Svobodo. Tekma je bila popolnoma nezanimiva. Svoboda ni dorastla i zbornemu napadalnemu kvintetu Rapida. Rapid je lepo prodiral proti nasprotnikovemu golu. iz cesar je končno nastalo visoko razmerje golov. Sodil je g. Vesnaver. Ostale nogometne tekme OSIJEK: V as as (Budimpešta) : Gra-djanski 3:3 (2:0). „ „ „ DUNAJ: Avstrija : Češkoslovaška 2:1 (2:1). Dasi so se Avstrijci že takoj po otvoritvi pokazali močnejše, je trajalo vendar do 37. minute, da je Nausch zabil prvi gol za Avstrijo. Minuto kasneje je Silny izenačil za CSR. V 42. min. je Hor-vath zabil zmagonosni gol. Po odmoru je bila igra mnogo zanimivejša, vendar nihče več ni mogel doseči gola. Tekmo je sodil Ruoff (Švica). 40.000 gledalcev. BUDIMPEŠTA: Madžarska : Švica 6:2 (2*2). SOBOTIšCE: Slovan (Dunaj) : Szaba- ria 1:0 (1:0). BERLIN: Tennis-Borussia : Hertna 1.1, Minerva : FC Milano 1:1 (1:1). KOLN: Koln ': Milan 2:2 (0:1). FtlRTH: Bayern (Monakovo) : Sp. V. Fiirth 2:0. _ „, MttNCHEN: Mtlnchen 1860 : IFC NURNBERG 1:0. _ __ GRADEC: Sportklub (Dunaj) : Kastner & Ohler 3:2 (2:1). PLZEN: Plzenska župe. : Hašk (Zagreb) 4:1 (3:1). _ ASK Primorje. (Plavalna sekcija.) Danes trening v kopališču »Slon«. Dame ob 14.45, seniorji ob 16., Juniorji ob 17. Kdor je zadržan lahkov trenira ob poljubni uri. Strogo obvezno! Odbor. — Nogometna sekcija. Danes seja ob 18. pri Mikliču. Udeležba strogo obvezna. Tehnifni del rabrike ■reja}« artotohnitai ČSR je povišala uvozno carino za avtomobile Domača industrija avtomobilov v CSR se je v zadnjih letih zelo dobro razvila. Sedaj je na Češkem 9 avtomobilskih tovarn, ki producirajo 42 različnih tipov osebnih m tovornih avtomobilov Dasi je domača in« dustrija, kakor je videti, zelo močna, so vendar tudi zunanje tovarne imele prilicen delež na placementu v CSR. ki šteje danes vsega skupaj 135.000 motornih vozil. Po« sebno dobre kupčije so delale na Češkem nemške tovarne in nekatere ameriške. Z uvedbo novega carinskega pravilnika pa je uvoz teh avtomobilov postal nemogoč, kaj« ti največ so uvažali srednje drage avtomo« bile ki se pa sedaj z novo carino ne bodo mogli več plasirati Najhujše bodo občutile to zvišanje carine nemške tovarne, ki so. kakor rečeno, delale na Češkem s precejš« njim uspehom in ki so bile prepričane da bodo tudi v bodoče lahko računale na ce« ško tržišče. Nove tarile za uvoz avtomobilov so, za» čenši z 10 pr m. osebni avtomobili in dru« ga motorna vozila bodo plačala 2360 Kč. ako so težka največ 1000 kg Težja vo« žila bodo plačala 2700 Kč za vsakih 100 kg Avtomobili, ki stanejo več kakor 80 000 Kč in so težji od 1000 kg. plačajo 25% dodatka na ceno. Carina na avtobuse, tovor« ne avtomobile in karoserije znaša 1900 Kč, če niso težje kakor 1500 kg; v teži med 1500 in 3000 kg se plača 1700 Kč. a za težje kakor pa 3000 kg se plača 1400 Kč po 100 kg. Ce primerjamo nove carinske postavke na avtomobile, bomo ugotovili, da je ca« rina zvišana za skoro 100% Na ta način je seveda domača industrija zavarovana pred konkurenco, ki bo morala gotovo likvidirati svoje prodajne urade v CSR Gospodarski krogi si obetajo od zvišane carine prav lep napredek ne le domače av» tomobilske industrije ampak tudi drugih podjetij, ki so z njo v zvezi. Avtomobilska razstava v Berlinu O tej vsekakor zanimivi razstavi smo kratko poročali. Razstava je bUa v marsikaterem pogledu zanimiva: tudi nemška avtomobilska industrija preživlja precej hudo krizo in zato je treba, da se tudi v pogledu konstrukcije prilagodi razmeram, ki vladajo v prvi vrsti na domačem tržišču. Nemški interesenti (in gotovo tudi oni v drugih državah, ki prihajajo v ozir za nemške avtomobile) zahtevajo danes male avtomobile, ki so v nakupu primerno ceneni, pri tem pa imajo skoro enako delazmož-nost kakor dražji potniški avtomobili. In v tem so nemški konstrukterji res napeli vse sile. Dali so male avtomobile, ki so kvalitativno res dobri in pri tem tudi relativno zelo ceneni. Največ avtomobilov ima motorje s 4 cilindri. To je gotovo največ zaradi tega, da lahko konkurirajo ameriškim avtomobilom, kakor n. pr. Fordovim, ki so še vedno nekaj cenejši, kakor pa enako močni nemški avtomobil, zato pa so slednji udobnejše urejeni in imajo manjše motorje, kar je seveda zelo važno zaradi manjše porabe bencina m zaradi manjših davkov. Nemške tovarne gledajo tudi zelo mnogo na zunanji izgled in udobnost potnikov, zato so v karoserijah uvedli mnoga izbolj- oddelek Vmim Oil Campaar. i i Sanja. Vsi nemški mali avtomobili Imajo popolno električno razsvetljavo, ki je v ceni že vračunana. Pomembno je tudi, da ima več malih avtomobilov pogon na sprednja kolesa. Zelo velik je tudi napredek ▼ gradbi tovornih avtomobUov in avtobusov, posebno onih na pogon z Dieselovim motorjem in motorjem na surovo olje. Cene bencina v Savski banovini poskočile. S t t m. je uvedla uprava Savske banovine v Zagrebu za svoje področje trošarino na bencin, in sicer 1 Din po kg. Zato so tudi cene bencinu na Hrvatskem poskočile- _ , _ . Vožnja na 10.000 km. Kakor smo že beležili, priredi nemški Avto - klub veliko vožnjo na progi 10.000 km. Proga vodi tudi skozi našo državo. Za to vožnjo se avtomo-bilisti zelo zanimajo, saj je routa tako sestavljena, da bodo udeleženci videli najlepše dele Francije, Švice, Italije, Španije, Avstrije, Madžarske, CSR in Jugoslavije. Zagreb se modernizira. V Zagrebu so sedaj na najvažnejših prometnih točkah po stavili 10 stabilnih bencinskih sesalk, ki so last 4 petrolejskib družb. Aviatika napreduje. To dejstvo ootrju-je najboljše veliko število aerodromov. Najnovejša štetja so namreč ugotovila, da je na celem svetu okrog 2000 civilnih aerodromov Največ jih je v USA: 1475: tem sled: Amtrleška z 129. Nemčija 98 Avstralca 87. Kanada 69 Kuba 36 Mehiko 31. Francija 28. ItaMja 25 Pomožnih civilnih letališč ie na svetu okrog 570, a vojaških ie vsega skupaj okrog 260. Znižanle davkov na avtomobile. Na Francoskem so začeli z akcijo za znižanje davkov na avtomobile in motorna kolesa, ki iih tmorah'iaio nekateri st^'<»ž v poklicne svrhe. tako zdravniki, odvetniki, inže-njerji. trgovski potniki in drugi. Bilanca civilnega letalstva ▼ Ameriki. V USA ie bilo ob koncu lanskega leta 3s družb za zračni oromet. ki so imele skupaj v prometu 685 aeroplanov. ki so preletel1) skupaj 46.6 milijonov km in prevozili 385 tisoč 910 potnikov. 130 ton braga m 3630 ton pošte. Ta bilanca je nasproti Planski žeto povoljna ker je bilo leta 1929. o5 družb s 619 aeroplani. ki so preleteli skupno 32.8 milijonov km in prevozili 165.263 ootnikov. 892 tone blaga in 3210 ton pošte Prisilni pouk o motorju. Mnoge države so stavile svojemu redarstvu. vojaštvu in drugim javnim organom na razpolago motorna tolesa. Sedai javljajo iz Italije in Rusije, da bo tudi tam pouk o postopanju, negi in /ožnji motornih koles obvezen v vseh voiaškili in drugih šolah posebno onih z katerih se vedno dopolnjuje kader državnih organov. Švedske železnice in avtobus. Uprava švedskih državnih železnic je odločila uvesti stalno avtobusno službo po LaplandUji. ki je. kakor znano, le pičlo naseljena. Avtobusna proga bo dolga 112 km. To je vsekakor dokaz, da avtobus ni konkurent železnici, ampak da ie zelo potreben in da le izpopolnjuje nalogo železnice, posebno tam ki°r so krai' mani naselienl. Včeral Je umrla Marija Skuškova, roj. Nahtigalova. v 78 letu starostJ Pogreb bo ▼ torek 14. t m ob 15. Izpred hiše žalosti Pred škofijo 3 na pokopališče k Sv Križu Pokojnlci bodi ohranjen blag spomin! Slovo ljubljanskih maturantk od Prage Praga, 11. aprila. Po štiridnevnem bivanju v Pragi, kjer so naše maturantke uživale lepoto tega mesta v najlepšem pomladnem solncu in si ogledale vse znamenitosti, ki jih v tako obilni meri nudi češkoslovaška prestolnica s svojo zgodovino in kulturnimi zakladi, so bile slovenske izletnice povabljene od tovarišie mestne ženske gimnazije Eliške Krasno-horske v hotel »Beranek«, kjer se je ob 8. zvečer vršil poslovilni večer. Osmošolke Eliške Krasnohorske so sprejele naše go-jenke pod vodstvom ravnatelja dr. Macha-ta in članov profesorskega zbora. Večera se je udeležilo 80 gostov, med njimi več uglednih dam, potem gen. konzul dr. Beneš. predsednik praške CJL, gen. tajnik Anton Beringer, prof. Skrbinšek, prof. dr. Prochazka, posl. svetnik dr. Pretnar, ga. prof. Murkova, prof. dr. Paul, g. Zie-gloser z gospo pisateljico Ziegloserjevo, pesnik Božo Lovrič, kipar Trpimir Ivanče-vič in drugi. Zbrane goste je pozdravil ravnatelj doktor M d c h a t, ki je izrazil radost nad po-setom mlade ženske generacije, opominjal se lastnega izleta po Jugoslaviji in napil dragim gostom. Nato je govoril urednik »Narodnih Listov« g. Strakatft ki je ves čas z največjo pozornostjo in navdušenjem spremljal našo ekskurzijo in poskrbel za nebroj ugodnosti in se je spomnil 50-letnice dr. Ivana Laha in njegovega dela za jugoslovensko-češke kulturne zveze. V imenu CJL mu je izročil lepo darilo, krasno, v usnje vezano mapo s posvetilom in slikami Prage. Dr. Lah se je zahvalil za gostoljubje, ki so ga bile naše gojenke deležne v Pragi, in podal par spominov iz svojih praških let. Nato se je razvil program v prijateljski družbi: Karmen Anti-čeva je zapela nekaj pesmi, Alma šturmo-va je deklamirala slovenski prevod znane Hodske pesmi« Eliške Krasnohorske in Aškerčevo »Mi vstajamo«, češke maturantke so v oktetu zapele nekaj čeških narodnih pesmi, Božo Lovrič je prečital nekaj lepih svojih pesmi o mladosti, ženi in ljubezni, g. Ziegloser je je z govorom, polnim šaljivih spominov, izročil dr. Lahu veliko sliko Prage. Tako je ves večer potekel v bratski radosti in se je zaključil s kolom, ki ga je zaplesala združena slovanska mladina. Ob 12. so se gojenke poslovile od svojih prijateljev in tovarišie, ki so jih vse dni spremljali po Pragi. V petek zjutraj se je zbrala vsa družba na kolodvoru, kjer so dobile naše gojenke od češkoslovaške železniške direkcije poseben vagon do Dunaja. Slovo je bilo res bratsko m prisrčno. Gojenke so izročile g. Strakatemu za njegov trud in ljubeznivo skrb šopek nageljnov z zahvalnimi besedami. Ko se je vlak začel pomikati, so se zalesketale solze v očeh nam in njim, ki so nam v Pragi izkazali toliko gostoljubja. Polne radosti in najlepših vtisov so se odpeljale naše maturantke proti Brnu, kjer so jih sprejeli naš konzul, CJL in slovenski tehniki, ki so jim razkazali mesto. V noči so se odpeljale na Dunaj. * Včeraj ob 4. zjutraj so z brzim vlakom prispele maturantke v svežem razpoloženju in z najlepšimi vtisi zopet domov v Ljubljano. Smrt v močvirju V Rimu živeči posestnik Taurino di Oronzo je ob velikonočnih praznikih obiskal svoja posestva v bližini mesta Lecce, kjer je hodil tudi na lov. Na lovu je zagazil v močvirje, ki se mu je čedalje bolj udiralo pod nogami. Videvši, da postaja položaj nevaren, je jel klicati na pomoč in priklical nekaj služabništva, ki mu pa ni vedelo in moglo pomagati. Zadušil se je, preden so ga utegnili rešiti in to pred očmi svojih poslov. Trupla niti doslej niso mogli potegniti iz močvirja. Ruski šofer rešil kitajskega milijonarja Iz šanghaja poročajo, da so poskušali razbojniki odvesti posestnika in večkratnega milijonarja Ličingmeja, ko se je vračal domov z, avtomobilom. K sreči je imel njegov ruski šofer toliko prisotnosti duha, da je v začeAquitanija«, so našli in zaple-nUi milijon srečk za neko loterijo na Irskem. Lastnik je botel srečke prodajati v Ameriki. Ta zaplemba je najpomembnejša po carinskem zakonu iz leta 1930., ki prepoveduj^ uvoz nemoralnega blaga. ŽENA V SODOBNEM SVETU Žena mladinska sodnica Pred nedavnim se je na Dunaju dogo* idilo, da je štirinajstfetma Jugoslovanka skrivaj porodila v nekem internatu neza« ikonskega otroka, ga v kopaktici zadavila in skrila v omaro za perilo. V preiskavi je na» vedla, da ji ime očeta ni zmano. Oddali so jo v bolnico in ko okreva, pride pred mla* dmsko sodišče, s strašnim pečatom det o* morilke. To suho dejstvo so zabeležili vsi dne v riiki kot velikansko senzacijo, nihče pa se ni pobrigal za tragično usodo mladega bitja, nihče ni vprašal, kdo je temu kriv •in nikogar ne skrbi, kdo bo nesrečnico naj« boljše razumel in najipravičnejše sodil. V tem primeru se nam zopet jasno oči« tuje potreba, da je na takšnem mestu že« sja»sodnica pred\-sem tista, ki se bo rnnela poglobiti v otroško dušo in jo znala pra« vilro tolmačiti. Toda, ko se pri nas o tej stvari šele razpravlja, je Poljski že davno mogoče, da se lahko presodi delo isn korist žene^sodnice. Od 6. marca 1919 je na mla« diiiskem sodišču v Varšava zaposlena kot sodnica dr. \Vanda G rab in ska, ki je smela že ponovno priliko, da se je izkazala na svojem mestu. Ona ima poseben dar, s katerim zna občevati z lahikomisetao, k zločinu nagibajočo se mladino. S svojo mir« in os tj o in do-s.tojansb.TWTi vpliva na zakrit« mjemo mladež, da se ji prostodušno icztpove. Njene obsodbe jasno pričajo, da ji ne gre za to, da kaznuje mladino, temveč da jo reši in ji da možnost vrniti se zopet na prava pota. Dr. \Vanda Grabinska je mlada lepa, 27letna žena. Misel, da bi zatrla krivico m boj za resnico se je porodila v njej že za* Tarna. To je bilo v dneh, ko so v njeno rod' no mesto vkorakali Nemci in je nemško vojaško oblastvo odredilo v kričečih leta* kih, da se morajo v skupnih hišah zbrati vse prostitutke. Mlado dekle je začutilo vse krivice, ki so se tu dogajale in to je tlelo v njej ves čas njenih študij. L. 1934. je promovirala in praktioiraia v justičnem ministrstvu. Im tu, ko je imela vsak dan pred očmi obtožence in zločince, se je v njej utrdilo mnenje, da so ti nesrečniki ne« normalni ljudje, od nesreče preganjani in da jim je bolj od vsega potrebna skrbna roka, da jih privede spet na prava pota. Ko je imela pred seboj obtožene in sojene otroke, je v njej dozorel sklep, da se po« sveti vzvišenemu poklicu mladinske sod* rtiče. Za njene izredne kvalitete govori tudi dejstvo, da jo je poljski justični minister brez pomisleka takoj postavil na njeno se* danje mesto. Dt. Grabinska ne nosi pri razpravah ta-Larja, resignira na ta zunanji mak svojega dostojanstva. Pojavi se v črnem kostumu, z belo angleško bluzo. Ze* lena sodniška šerpa, ki si jo zaveže počez, ji zadostuje, da karakterizira z njo svoj odgovorni poklic. Kultura žene v staronordijskih sagah Junija 1930 so slavili Islandci tisočletni-co obstoja svojega Althinga, ki se je vršil od leta 930 naprej z malimi izjemami vsako leto. Ljudje, ki so se ob tej priliki vsuli v deželo, so odšli z nepozabnimi vtisi naravnih lepot te do tedaj skoro neznane in od civilizacije nedotaknjene dežele, ki pa ima visoko kulturo in idealne socialne razmere. Islandija je zibelka staronordij-ske literature, sag in Edde. Sage pripovedujejo o dogodkih na Islandiji od naselitve (norveški plemenitaši so se umaknili tjakaj pred mogočnim Haraldom Schonhaar-jem, 20 let prej pa so jo bili odkrili Vikingi) do približno leta 1000., ko so Islandci po sklepu Althinga sprejeli krščanstvo. Le malo zgodb sega v krščansko dobo. Sage so zgodovinsko zanesljive in nam nudijo verno sliko poganske dobe. Družina je podlaga vsemu življenju, na nji je zgrajena poganska kultura. Brez in izven rodbine ni življenja. Kitica iz Hava-male (Edda) pravi: Drevo sredi vasi usahne, ne lubje, ne listje mu ne daje topline, tako je možu, ki ga nihče ne ljubi, čemu mu življenje? Središče rodbine je žena. V njej je družinski čut najmočnejši. V javnosti le malokdaj ali nikoli ne stopa v ospredje, tem večjo veljavo pa ima v družini sami. Pri vseh velikih odločitvah, ki se tičejo blagra družine, jo vprašujejo možje za svet. Če sodi, da možje niso dobro zastopali družinske čisti, ne miruje, dokler se ni zgodilo vse po njeni volji. Mož in žena sta popolnoma enakopravna. Tovariša sta, ki sta sklenila pogodbo. V največ primerih govore sage o srečnih zakonih in harmonični skupnosti. Ako pa se mož ne drži dogovorov ali pa se kakorkoli spozabi nad ženo, zahteva ta zadoščenje ali pa smatra zakon za ločen. Brezpogojno pa zahteva žena ločitev, ako zavzame mož sovražno stališče nasproti njeni lastni rodbini. V mnogih primerih je bila klofuta, ki jo je dal mož ženi, že vzrok ločitve. Zelo lahko je bilo uvesti ločitveno postopanje, — vendar so v sagah taki primeri zelo redki, kar nam priča, da so bili zakoni v večini harmonični in srečni. Sage prinašajo mnogo dragocenih dokazov o tem. Ganljiva so mesta, kjer čujemo, da so Vikingi, ki jim ni bilo nič posebnega ubiti enega ali več sovražnikov, občevali s svojimi ženami obzirno in z ljubeznijo. Možje, kruti in trdi, so se popolnoma spremenili v občevanju z ženo. Neki kmet, ujet od svojih sovražnikov, je prosil svojo ženo, naj se oddalji, da ne bo videla njegove usmrtitve. Umirajoči mož skrbljivo misli na bodočnost žene in otrok. O resnični ljubezni v zakonu nam priča tudi velika žalost ob smrti zakonca. Mnogokrat se je vdova ali vdovec preselil v drugi kraj, da bi lažje prebolel izgubo, vsekakor pa se je navadno znova poročal. Zakoni pa so bili vseskozi monogamni. Nikdar ni imel mož dveh žen. Včasi na potovanju navezane stike je mož takoj po vrnitvi k ženi pretrgal. Dokler dekle ni bilo poročeno, Je bilo odvisno od družine, kakor vsak drugi član rodbine. O zarokah hčera, pogosto tudi sinov, odločajo družinski posveti, toda zelo redko proti volji hčera. Po največ je tak primer znak propadanja in vsakokrat pokažejo posledice, da so ljudje tudi takrat že videli v tako samolastnem usmerjanju usode drugega človeka krivico. — Družina je odgovorna za neomadeževanost svojih hčera in ne te same. Krivdo zapeljanega dekleta vzamejo njeni moški sorodniki nase in maščujejo omadeževano čast na zapeljivcu. V nobenem primeru pa ne pride nikomur na misel delati dekletu očitke zaradi pogreška. žena je neranljiva. Njej storiti kaj žalega, pa če si tudi bil napaden, je največji zločin. Ob uvedbi krščanstva so se razbili stari poganski temelji, namesto starih vrednot pa ni bilo novih in iz tistih dob se tudi na Islandiji Cuje o nespoštovanju do žene in o manj resnem pojmovanju zakona. V 12. in 13. stoletju pa je nastopil splošni propad nravnosti. (Iz tiste dobe je roman Sigride Undsetove »Kristin Lavranstoch-ter«.) Mnogo nam morejo povedati islandske rodbinske zgodbe. Le to naj bo poudarjeno ob koncu: Napačno je mnenje, ki je bilo in je še sedaj zastopano od mnogih, da o resnični kulturi in etičnem pojmovanju življenja ni govora pred uvedbo krščanstva. če pa sodimo kulturno stopnjo kakega naroda po položaju, ki ga zavzema v njem žena, potem smo danes marsikod daleč za Islandci izza poganskih časov. Še besedo o narodnih nošah Že lepo vrsto let bi bila rada o tem spregovorila. Ker so se pa vendar le zapored začeli oglašati drugi, sem bila prepričana, da mi bo to prihranjeno. — Ker pa v vseh dosedanjih upravičeno ogorčenih člankih o samovoljnih kompozicijah in neusmiljenem pačenju naše častitljive narodne noše vendar ni nihče prav vsega povedal, naj mi bo Ie še dovoljena beseda. Da so bile prireditve v narodnih nošah premnogokrat res maškarade, bodisi v obleki kakor zadržanju, smo v splošnem več ali manj že vsi ugotovili. Svoječasno je že zapisal prof. AL Sič: »Saj je lepa ta noša m kmečka j« tudi, samo naša narodna noša to ni. In strašen je včasih pogled na to ali ono gospico krasotico v domnevani na rodni noši. In strašne so tiste avbe z rdečkasto zlatimi flinterci, pošitirrri kifeljč- ki in polumeseci.c Ne pačijo pa naše narodne noše v maska ro samo tosti. katerim tega končno ni toliko zamerjati, temveč so to tudi mero-dajne osebe, katere b? v prvi vrsti morale vedeti, kakšna je pravilna narodna noša, saj imamo vendar po prof. Siču dve izboriti izdaji o slovenskih narodnih nošah. Tudi narodne ilustracije in umetnin« našega mojstra M. Gasparija dovolj razločno govorijo. Ker pa naše ženstvo v splošnem nadvse »obrajta import in modernizacijo« je pač tako kakor je, in ne kakor bi moralo bitk Ne raziločujejo, kje jc umestno moderniziranje in kje je čuvati originalnost. Kjer na glavi kraljuje vsega občudovanja vredna dragocena zlata stara avba in je (recimo) do pasu vse lepo in prav, nas pa zopet do skrajnosti razočara partija od pasu do tal, ker hoče biti naša žena tudi v narodni noši mladostna in vitka. In tako imamo zaradi preozkega in prekratkega krila namesto narodne noše maškaro. In ravno o tem, s čimer se je največ grešijo, se je premalo govorilo. Poglejmo katero koli drugo narodno nošo. Povsod se točno držijo prvotne dolžine in širine kril, ne glede na modo. Nosijo jo po izvirniku vedno enako. Mi Kranjci pa. ki imamo res talent prfla-godevanja, ki upoštevamo vse prej, le sebe premalo in s tem za vsako ceno ubijamo samoniklost, kar nam utegne postati v teku časa morda žalostno usodno, smo morali seveda tudi originalno narodno nošo modernizirati. Tok časa pač zahteva prila-godevanju svetovnemu vplivu. Toda svoje narodne relikvije pustimo od teh vpfivov povsem nedotaknjene! Res, kakor danes mL, so nekdai Kranj d hodili križem sveta in od blizu in daleč skupaj znašali to, kaT danes tvori našo narodno nošo. Kar so naši pradedje privzeli vz te aH one kulture naših sosedov in sebt prilagodili in iz tega stvorili like. odgovarjajoče življenju in lastni bistvenosti, to nam je dolžnost spoštovati. Oblike iz zapuščine naših prababic moraio ostati do zadnje podrobnosti nepreobličene. Saj tvorijo de! zgodovine našega naroda. Kar se iz naših narodnih noš eksocrpira v praktično vsakdanjo vporabo. je zopet drugo poglavje. Narodna noša kot taka pa mora ostati kratkomalo nedotaknjena. Na- še prastare matere so nosile široka dolga krila, z več spodnjimi krili, kar ie tvorilo častitljivo skladnost z visoko avbo. Oglejmo si stare Korytkove slike »Kranjiice v avbi«. Današnja žena v narodni noši, v preozkem in mnogo prekratkem dekliškem krilu, z avbo na glavi, je prav komičen kontrast s staro nošo. Ce nismo preveč preslepljend od modnih volivov, bomo uvideli, da je ta pojava v primeri s staro našo nekaj silno neumnega, smešnega. Vsaka prireditev v narodnih nošah, vsako fotografiranje skupin, bodi od koderkoli (iz Amerike, Dunaja ali naše najbližje okolice) prikazuje isto kratkokrilno maška-rado, ki hoče biti predvsem modna, potem šele narodna. Uprav nerazumljivo je to (morda celo nezavedno) smešenje in ža!;'e-nje sebe in svojega rodu. Jaz za svojo osebo sem izgubila vse veselje do narodne noše, ie ne oblečem več, ker ne maram biti obsežna dolgokrila izjema med novodobnimi kratkokrilkamL Svo i čas mi je nepopisno srečo tvorila želja in misel: imeti narodno nošo. In presrečna sem bila, ko sem jo dobila. Sedaj pa jo imam, ker nimam skrinje, spravljeno v vitrini med starimi spomini, da dočaka čas, ko se bo naše ženstvo z narodno nošo zopet prilagodilo modi dolgih in širokih kril nakar bom tudi jaz zopet mogoča med njimi. Dotlej pa bom sanjala o tistih časih, ko sem ob nedeljah kot otrok slonela ob skrinji stare tete. Ona je iz skrinje jemala ki pregledovala zaklade svojih rrrladih let. Bele peče, ošpetlie z zapestnimi gumbi, rute z rožami in tički, brkalaste predpasnike in šiiroke mezlanke. In ko je oblekla staro dolgo krilo, predpasnik in kočemaj-ko, je oddrsala ob dveh palicah k maši v trnovsko cerkev. Jaz pa sem komaj čakala, da se je zopet odprla skrinja, v katero je stara tetka zopet skrbno zložila svojo starodavno praznično obleko. In kakor takrat, tudi sedaj čakam tiste nedelje, ko se bo zopet iz skrinje pojavilo staro široko praznično krilo. Toda zdaj bo že treba naših starinoslovcev, da sestavijo odbore, ki bodo vodili strogo kontrolo nad pravilnostjo naših narodnih noš. Nedavno sem že z nekaterim* razpra-v-liala o tem, kako bi se v splošnem omogočita ceneiša nabava res pravilne in lepe narodne noše, da bi si jo lahko omislil vsak slovenski dom. Ni izključeno, da se bo tn omogočilo. Prenehati mora kvarno izposo-jevanje m vsaka slovenska hiša nai ima svogo zakladnico s pravilno narodno nošo, ki bo Sa zopet od roda do roda. _.Marija Šarčeva. 35ena prejela ameriško nagrado. Z veseljem smo zaznali, da je v Združenji državah SA od Pictoral Review razpisana nagrada za posebne zasluge v znesku 5000 dolarjev, bna dodeljena ustanoviteljici in častni predsednici Carrie Chapman Catl-ovi za njene izredne zasluge, posebno pri mirovni propagandi. Razdelila je znesek med 10 starih prvoboriteljic za žensko volilno pravico in po 100 dolarjev 20 organizacijam za mirovno delo. Obdržala je za sebe majhno vsoto, ki jo bo porabila za vsakoletno, po nji sklicano konferenco, za proučevanje povodov vojne in njih odstranitev. MALI OGLASI 2 čevljarska pomočnika ta črvan« in zbila dela •prejmean. Hrana in stanovanje t h:ši. Mihael ©em Itec, r nri j ars t vo, Ptrahinj 45. p. Naklo. 15:04-1 Mlinarja pridnepa ia poštenega i??" JMvard Mesfsaol. Vič 55, va4jčrri in umetni mlin. 15048-1 Dekle 19 let s>taro, idr»vt», pridno in poltenih staršev, išče mesta k otrokom, ako mocrofe ▼ Mari-! boni ali okolici. T*« motnosti nastopi e 1. majem, j Ponudbe pod Šifro »Lju-bim deeoc na oglasni oddelek »Jutra«. 13045-2 Prazno sobo s pofetomrra vhodom c 1. majeim oddam Podroinik St. l/I. 15344-33 Opremljeno sobo oddam r Roind ulj-ci 19. 15330-23 fta&gk« Trg. pomočnika Špecerijske stroke, mlajšega in agilnega sprejmem takoj. Po^nudhe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Špecerist 1931 c. 13191-1 Šoferja »eo? enjenega, zanesljivega in treznega, popolnoma ve-Sčega vseh popravil sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni preda.! štev. 153. 12961-1 Učenko M damsko krnjašivo sprane modni atelje Fan i Ja-cer, Kolodvorska ul. 281. 15365-1 Pekovski pomočnik mlajši, marljiv in pošten, išče slnžbo. Naslov v ogl. •ddelku >Jntra<. 15355-2 Sobarica premeriti službo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 15248-2 Camernikova šoferska šola t.iubljana. Dunajska e. 36 (Jugo - Au«o) telefon 2236 Prva oblast, koneesijonirana Prospekt zastonj; pišite ponj 251 (UHH>vamfq Sobo in kuhinjo v suterenu odda-m samo odraslim osebam. Nasloiv v oslasnem oddelkn »Jn-tra«. 15159-21 sobe in kuhinje, * elektr. razsvetljavo oddam v Zeleni jami, Tovarniška ul. št. 26. 13264-21 Sobo s kuhinjo oddam stranki brez otrok. Prodam pareelo 600 ms. Glince IX/14 a. 15120-21 Stanovanje 2 kuhinje in pritiklin v Stezicah odda-m e 1. majem. Naslov v ogiasnern oddelku ».Jutra«. 15046-21 Sobico prijazno in zračno takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 15323-23 Stanovanje v Kranja n« glavnem fcrgn, t pritličju na dvonšSu oddam 8 1. majem. Zelo pripravno za krojača, čevljarja, trgovca z zelenjavo itd. — Pojasnila daje Fra.nr. Maj-dič v Kranju. 13190-21 Potnika r Sloveniji dobro ■vpeljanega sprejme trgovina z galanterijo, pleteninami in s perilom. Reflektira se le na dobro moč, ki je v navedeni stroki že potoval. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Ju tra c pod šifro »Potnik 1800«.. 15065-5 Fiksum in provizijo dobe v mannfakturi verziran! potniki ta obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« r Ljublja ni pod značko »Fiksum«. 1187045 Motorno kolo Sumbeam s prikolico poceni proda P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11 15287-10 Gostilno v najem i?č«m ali prevzamem ma račun takoj. Sera kavcije zmožen. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj«. 1511S-17 H Akviziterje prodajalce avtomobilov, motornih brlzgalri Iščemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe z zahtevo plače na Renault Sikor, Cesta na Rožnik 19. 12764-3 Gostilna in trgovina z mešanim blagom, dobre idoča, poleg tudi mlin na 3 pare kamnov in stope, pri kolodvoru, z gospodarskim poslopjem, 15 oralov gozda in 4 orale travnika, vsled preselitve po ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Do-broidoča 44«. 15144-20 Enonadstropno vilo z vrtom, v letovišča Laško prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15025-20 Amaterska dela (razvijanje ta kopiranje) ta foto-materijal je najcenejši pri foto Joško Smue. W»l-fova 12, podružnica Bled. Si • n i •» Številke, napise emajllrane in meden«, za sobe, ključe, pasje znamke itd. Izdeluje »Emajl«, LJubljana VII.; Beljaška 4, telefon 32-52. 146-30 krepi !n zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL Jermenlce eevi in poljsko vozičke prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1.5026-6 Najboljša reklama ki zraven nese še lep dohodek, je na vsak način lepa fotografija Vašega kraja — vasi, trga, mesta, letovišča, Vašo trgovine, gostilne, restavracije, obrti .trafike itd. — Pišite še danes za prospekte im conik na tvor-nioo fotografskih razglednic ln slik: Lojze Smuc, Ljubljana VII, Aleševčeva ulica 26. 96 trboveljski premog in angleški koks — pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta 33 (Balkan). Telefon št. 34-34. 5581 jdZfd/. fahn,. JoU&cJi ^uKjevrta liSH s^EČ^ im ta nlljtM iwfc tnI IV loto za embalažo j tn* vedno t ulogij Mirko Mlakar i LJubljana, SJomJkor* tdlca tt. Spec. trgovina otroških vozičkov OTON ZEMELROK se je preselila v LJUBLJANO VIL, Lepodvorska ulica 3 TOVARNA PELIKAN 5616 CENE TOVARNIŠKE Poslužujte se Malih oglasov! PARK HOTEL SUBOTICA Popolnoma novozidan komfor-tabel hotel; tekoča voda, centralna kurjava, kopel ji, radio in telefon. — Potniki imajo popust. Tudi penzion. 962 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva c.15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo ® domaČi in inozemski, ta do-'f^^fff^O karJ'avo in industrijske tfCoUasici premog Mošes (S rSšeete vseh vrst livarniški. plavžanki in plinski DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas v Ljubljani I poštni predal 45. priporoča svoje izborne izdelke, in sicer: svetlo in črno pivo v sodih in stekleni' cah pekovski kvas, čisti rafinirani ln denaturtranl Špirit. Podruina pivovarna v Mariboru TELEFON: Ljubljana. 2S10 in 2311. — Maribor 2023. BRZOJAVI: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor. Kreditni zavod za trgovino fn industrijo LJUBLJAKA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vk»g, nakup ta prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka ziia v te- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. — Telefon št 2040. 3457. 2548. Tnternrban 2706, 2806. Ujeiftie Davoria JSaiUecu Izdaja m kflomeaii AMi aihnikftc. Za Natfldao tiakarng d. i. kot tiakamarja £rans Jfizecfek. £a iatecatai deliš itigdzocaa Alojz ftovak. Ysi £ JLAabliani.