GozdVestn 80 (2022) 3 167
Upravljanje z mestnimi gozdovi postaja vse aktualnejši izziv 
slovenskih mest
Mestni gozdovi imajo velik okoljski in socialni 
pomen za prebivalce mest. Hkrati so lahko 
pomembni tudi z ekonomskega vidika, saj lastni-
kom gozdov zagotavljajo prihodek od gospo-
darjenja z gozdovi. V času podnebnih in drugih 
globalnih sprememb se je izrazito povečal pomen 
mestnih gozdov. V njih je opaziti izjemno poveča-
nje obiska, raznolikost obiskovalcev je ogromna, 
kakovost življenja v mestih je tesno povezana z 
bližino in obsegom zelenih površin. V svetu vse 
več mest v svoje strateške dokumente vključuje 
tudi gozdove in zelene površine; gozdovi v mestih 
dobivajo poseben status, ki jim daje večji javni 
pomen, zaščito pred krčitvami in določa posebne 
režime upravljanja teh gozdov.
Tudi v Sloveniji se izjemno veča pomen 
mestnih gozdov, na kar kaže tudi srečanje stro-
kovnjakov, ki so se v znatnem številu v ponedeljek, 
13. 6. 2022, udeležili ogleda mestnih gozdov 
Ljubljane. Udeleženci so bili predstavniki mestnih 
občin Ljubljana, Kranj, Maribor, Novo mesto, 
predstavnik Krajinskega parka Tivoli, Rožnik 
in Šišenski hrib ter predstavniki Zavoda za 
gozdove Slovenije (ZGS), območnih enot Kranj, 
Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Postojna 
in Brežice. Srečanje, ki je potekalo na Golovcu, je 
bilo namenjeno predstavitvi dosedanjega urejanja 
mestnih gozdov Ljubljane in izmenjavi izkušenj 
pri upravljanju ter pravni ureditvi mestnih gozdov 
v Sloveniji. Po uvodnem pozdravu mag. Matjaža 
Gučka, vodje službe za gozdarsko načrtovanje 
na ZGS, je udeležencem kratek oris razvoja 
upravljanja in pravne ureditve mestnih gozdov 
Ljubljane predstavil vodja območne enote Lju-
bljana ZGS mag. Viktor Miklavčič. Jurij Kobe iz 
Mestne občine Ljubljana je nato predstavil ključne 
rezultate evropskega projekta URBforDAN; med 
njimi je izpostavil Strategijo razvoja mestnih 
gozdov Ljubljane, sprejeto na Mestnem svetu, 
in postavitev urbane opreme, ki so jo udeleženci 
srečanja lahko opazovali med terenskim ogledom. 
Mestni gozd Golovec je v novi podobi opremljen s 
številnimi usmerjevalnimi in vsebinskimi totemi, 
informativnimi tablami ter drugimi vsebinami 
(planetarij, hiška z drevesnimi vrstami itn.).
V nadaljevanju srečanja je dolgoletne izkušnje 
z upravljanjem mestnih gozdov Celja predstavil 
mag. Robert Hostnik, vodja krajevne enote Celje 
ZGS, in eden ključnih slovenskih strokovnjakov 
na področju mestnih gozdov. Dr. Mateja Cojzer, 
vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov na 
območni enoti Maribor ZGS, Darko Pristovnik, 
vodja službe za gozdno tehniko in ekonomiko na 
ZGS, ter Cvetka Slana iz skupne službe za varstvo 
okolja na Mestni občini Maribor so predstavili 
postopek in izzive pri nedavno sprejetem Odloku 
o gozdovih s posebnim namenom Maribor. Sledila 
je razprava o glavnih izzivih upravljanja mestnih 
gozdov, med drugim o aktiviranju lastnikov 
gozdov in njihovem vključevanju v upravljanje 
mestnih gozdov, odkupu gozdov s strani občin 
in izvajanju odlokov o gozdovih s posebnim 
namenom. Posebej je bil poudarjen velik pomen 
tesnega sodelovanja predstavnikov občin in ZGS 
ter komunikacije z lastniki gozdov in deležniki. 
Na koncu je pri urejenem poligonu za spust z 
gorskimi kolesi izkušnje z urejanjem poligona 
predstavil Tadej Tekavčič, član športnega društva 
Golovec trails. 
Vsi mestni gozdovi v Sloveniji še nimajo ure-
jenega posebnega statusa, tudi izzivov pri upra-
vljanju je veliko. Srečanje je pomenilo pomembno 
povezovanje med različnimi strokovnjaki s tega 
področja in je udeležencem iz različnih mest 
nudilo novo znanje, ki ga bodo lahko vnovčili pri 
pravni ureditvi in upravljanju mestnih gozdov. 
Hkrati upamo, da se bo v Sloveniji povečeval 
konzorcij mestnih gozdov in z izmenjavo izku-
šenj ter znanj prispeval k reševanju izzivov pri 
upravljanju mestnih gozdov.
Tina SIMONČIČ, Matjaž GUČEK, 
Jurij KOBE
Gozdarstvo v času in prostoru