ILITUA 24. 12. 19411 GLASILOOBCANOV TCT5nyOBCTWO^STrW5Tnr?bciALisTićNE zveze delovnega ljutjSTVTT^JK UHHfflTSRi obveščevaiIP JUNU 198" Mevilka 6 Vsebina stran: — 9. seja Družbenopolitičnega 1 zbora Skupščine občine Litija — 10. seja Zbora združenega 11 dela Skupščine občine Litija — 10. seja Zbora krajevnih 20 skupnosti Skupščine občine Litija — Delegatska vprašanja in odgovori 22 9. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija 26. junija 1987 ob 11. uri v mali sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 8. seje zbora 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987 3. Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja 4. Predlog razdelitve preostanka sredstev razveljavljenega IV. občinskega samnprispevka v letu 1985 5. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoći v občini Litija 6. Informacija o razvoju samostojnega obrtnega dela na obm- očju občine Litija za obdobje 1985—1986 7. Kadrovske zadeve PUirnSFnNIK 7BORA 8. Vprašanja in pobude delegatov. PREDSEDN1K ZBOKA .lanez Lukač, l.r. točka 1 c PREDLOG SKLEPOV 8. seje družbenopolitičnega zbora SO Litija dne 15. maja 1987. Dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti b) Potrditev zapisnika 7. seje 2. Poročilo o varnostnih ra/merah in delu delavcev Postaje milice Litija v letu 1986, 3. Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Litija v letu 1986, 4. Poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana vletu 1986, 5. Poročilo delu Temeljnega sodišča Ljubljana v letu 1986, 6. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani v letu 1986, 7. Poročilo o delu Sodišča združenega dela v Ljubljani v letu 1986, 8. Poročilo o delu Občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani v letu 1986, 9. Informacija o gospodarjenju OZD v prvem trimesečju 1987, 10. Kadrovske zadeve, 11. Vprašanja in predlogi delegatov. K l/a Zbor je bil sklepčen, saj je bilo od 24 delegatov na seji navzočih 18. K 1/b Družbenopolitični zbor sprejema zapisnik 7. seje z dne 27/3—1987 in naslednji sklep: Zbor sprejema amandmaje k Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990 v letu 1987: — na strani 7. točka h se na koncu prve vrste doda »in dopolnitev«, — na strani 15. poglavje 13. »druibene dejavnosti« se na koncu doda nov stavek: »Prioriteta bo dana zdravstvu, socialnemu skrbstvu in izobraievanju«, — na strani 18., poglavje 15. »krajevne skupnosti« se v tretjem odstavku tretji vrsti namesto »1,8« od BOD iz dohodka poveća na 2%, umakne pa se stopnja 0,5 iz čistega dohodka«. K četrtemu odstavku se doda besedilo: »od izvirnih prihodkov proračuna«, — zbor sprejema amandmaje Komisije za varstvo okolja, da se v poglavju 4. točka g) v zadnjem odstavku za besedo ozračje doda: »in povzročanje prekomernega hrupa«. K2. Družbenopolitični zbor sprejema Poročilo o varnostnih razmerah in delu delavcev Postaje milice Litija v letu 1986. Zbor sprejema tuđi razpravo in predloge iz razprave ter jo posreduje pristojnim organom. K3. Družbenopolitični zbor sprejema Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Litija v letu 1986 skupaj z razpravo in predlogi iz razprave. K4. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za leto 1986; zbor sprejema tuđi razpravo in jo posreduje predlagatelju poročila. K5. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani v letu 1986, obenem z razpravo, ki se posreduje predlagatelju poročila. K6. Družbenopolitični zbor poročilo Temeljnega javnega tožilstva Ljubljana sprejema, skupaj z razpravo in predlogi, ki se posreduje predlagatelju. K7. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu Sodišča zdruienega dela v Ljubljani v letu 1986, obenem z razpravo, ki se posreduje predlagate- lju poročila. K8. Družbenopolitični zbor sprejema poročilo o delu Občinskega javnega pravobranilstva Ljubljana in vso razpravo, ki jo posreduje predlagatelju poročila. K9. Družbenopolitični zbor sprejema Informacijo o gospodarjenju OZD v prvem trimesečju 1987, skupno s stališči izvrsnega sveta, (stališča IS so objavljena pri sklepih zbora krajevnih skupnosti — točka 11.) K 10. ~ Predloga za razrešitev Vikija Šešoka funkcije predsednika Komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj in za njegovo imenovanje za predsednika Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter za izvolitev Franca Horvata za člana izvrsnega sveta in imenovanje za predsednika Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo ništa bila sprejeta; od navzočih 14 delegatov zbora jih je 11 glasovalo za predlog, 3 so bili proti. Zbor je nato sklenil, da bodo v Komisiji za usklajevanje predloga med zbori (če predlog tuđi po dveh zaporednih obravnavah v zborih ne bo sprejet v enakem besedilu — 147. člen Poslovnika SO Litija) sodelovali: Dušan Gnezda, Stane Volk in Ivan Žičkar. K U. ^ 1. Delegatka Martina Kralj je predlagala, da OK SZDL Litija izvede razgovore s člani zbora zaradi udeležbe na sejah. 2. Delegat Ivan Žičkar je podal delegatska vprašanja: 1) Zborom OS in javnosti naj se predstavi strokovna ocena tre- nutnega stanja pitne vode v Litiji in Šmartnem, ki naj vsebuje tuđi oceno vpliva kloriranja in kdo bo kril stroške kloriranja. 2) Kaj je s sanacijo okolice zajetja? 3) Ali v občini obstaja Odlok o varovalnih pasovih zajetij pitne vode. Če ta ne obstaja, naj se takoj izdela. 4) Kdaj bodo dozorele razmere za preklic ukrepa prekuhavanja pitne vode, saj je ta v veljavi že slabo leto? Navedena vprašanja in predloge zastavlja zaradi nasprotujočih si govo- ric v javnosti. Kot vemo govorice nastajajo zaradi nezadostnega infor- miranja zato naj bodo odgovori pisni in objavljeni tuđi v Glasilu občanov. Naslednja vprašanja se nanašajo na planirano gradnjo pretočnih hidroelektraren na Savi: 1) Kdaj je predviđen rok za pričetek gradnje hidroelektraren v naši občini? 2) Kje so planirane hidroelektrarne v občini in koliko jih je? 3) Kaj je z obstoječo infrastrukturo in obdelovalnimi površinami ob Savi, saj bodo elektrarne potrebovale tuđi določeno akumulacijo vode? 4) Predpogoj za postavitev elektraren je očiščenje reke Save, zato nas zanima kako se bo to očiščevanje izvajalo? 3. Podpredsednik Komisije za varstvo okolja Franc Lesjak je podal vprašanja in predloge komisije, (objavljeno pri točki 12. predlogov sklepov zbora krajevnih skupnosti). 4. Delegat Marko Povše je povedal, da ni zadovoljen z odgovorom na delegatsko vprašanje o visini najemnin v občini za obrtno dejavnost. Zato ponovno terja jasen odgovor ali so najemnine v Litiji višje ali nižje kot v Ljubljani? Nadalje je postavil še vprašanje, kateri členi republiškega zakona o prekrških vsebujejo 9. točko 6. člena in 11. točko 10. člena občinskega odloka o javnem redu in miru. Na delegatska vprašanja se izdelajo pisni odgovori. točka 2 Gradivo bo posredovano naknadno 2 točka 3 Gradivo bo posredovano naknadno točka 4 Gradivo bo posredovano naknadno točka 5 INFORMACIJA o izvajanju zakona o pravni pomoći v občini Litija I. UVOD Pravna pomoč je dejavnost posebnega družbenega pomena in prispeva k zagotavljanju varstva ustavnosti in zakonitosti, s tem pa k uresničevanju z ustavo in zakonom določenih družbenoekonomskih in političnih odnosov ter tako tuđi k varstvu svoboščin in pravic človeka, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in dru- gih pravic organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samou- pravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti. Pravna pomoč je od 1979. leta dalje urejena z zakonom o pravni pomoči. Pravna pomoč v skladu s 4. členom zakona obsega: — dajanje pravnih nasvetov, — sestavljanje vlog v vseh pravnih postopkih, — sestavljanje listin o pravnih poslih in razmerjih, — zastopanje in zagovor v postopku pred sodišči, državnimi organi, organizacijami združenega dela, samoupravnimi intere- snimi supnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — zastopanje strank v njihovih pravnih poslih in razmerjih z dru- gimi strankami, — strokovno pomoč organizacijam združenega dela, samouprav- nim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organiza- cijam in skupnostim pri usklajevanju samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakonom, — izvrševanje drugih pravnih opravil in dejanj v skladu z zakonom. Organizirane oblike pravne pomoči so: — službe pravne pomoči, — delovne skupnosti odvetnikov, — odvetniki, ki opravljajo odvetniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklič. Na območju ljubljanske regije obstaja (če izvzamemo posamezne občinske sindikalne svete) organizirana oblika pravne pomoči (služba pravne pomoči) le v SOZD EMONA, vendar jo srne nuditi le članicam sestavljene organizacije združenega dela. To pa pomeni, da na območju skupnosti občin ljubljanske regije deluje še vedno le zadnja oblika organizirane pomoči, odvetniki, ki opravljajo odve- tniško dejavnost z osebnim delom samostojno kot poklič. II. VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNO- STI PRI ZAGOTAVLJANJU PRAVNE PO- MOČI V skladu s 3. členom Zakona o pravni pomoči, občine, organiza- cije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije zagotavljajo mate- rialne in druge pogoje za pravno pomoč v skladu s citiranim zakonom. Občina je dolžna sama ali skupno z drugimi občinami zagotoviti pravno pomoč. V ta namen daje pobude za organiziranje in ustana- vljanje služb pravne pomoči, delovnih skupnosti odvetnikov in za opravljanje odvetniške dejavnosti kot poklič ter za oblikovanje take kadrovske politike, s katero bi se zagotavljali potrebni kadri za dajanje pravne pomoči. Večina občin ljubljanske regije je opravila analize stanja pravne pomoči na svojem območju, vključila pravno pomoč v dogovore o temeljih plana občine, stipendiranje pravnikov v plane potreb po kadrih in si prizadeva za ustanovitev službe pravne pomoči v občini. Kljub prizadevanju pa razvoj pravne pomoči v večini občin lju- bljanske regije in tuđi v litijski poteka prepočasi, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov in materialnih možnosti. Občine bi morale biti predvsem pobudnik in koordinator ustanavljanja in razvijanja vseh oblik pravne pomoči, morale bi se povezovati z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samou- pravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi orga- nizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi in drugimi družbe- nimi organizacijami v občini, ki so tako kot občina, po zakonu dolžne skrbeti za zagotavljanje pravne pomoči. Uresničevanje zakona o pravni pomoči poteka prepočasi in zaos- taja za družbenimi potrebami v občini. Boljše zagotavljanje pravne pomoči pa bo mogoče doseči le ob večjem prizadevanju vseh odgovornih subjektov. Organizacije združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne zagotoviti delovnim Ijudem brezplačno dajanje pravnih nasvetov in sestavljanje vlog, ko ti pred organi teh organizacij in skupnosti uveljavljajo svoje, na podlagi dela pridobljene pravice. (minimalna pravna pomoč) III. OCENA STANJA 1. Pravna pomoč, ki jo nudijo sodišča, upravni organi, odvetniki in občinski sindikalni svet v občini Območje naše občine pokriva Temeljno sodišče Ljubljana enota Ljubljana, kar našim občanom otežuje uresničevanje njihove pra- vice do brezplačnih pravnih sredstev, saj morajo ponje na sedež enote v Ljubljano. Dvakrat mesečno zadeve v zvezi z nepravdnimi postopki rešuje na občini sodnik temeljnega sodišča Ljubljana, vendar je ugotovljeno, da iščejo pri njemu občani pravno pomoč tuđi v drugih zadevah. Vsako sredo nudi pravno pomoč v prostorih občinske uprave tuđi odvetnik Ilc. V letu 1986 se je ukvarjal s 144 zadevami, od tega: — kazenske zadeve 5 zadev — stvarno pravni spori 7 zadev — sestavljanje listin 52 zadev — obligacijska razmerja 20 zadev — rodbinske zadeve 13 zadev — nepravdni postopki 47 zadev Poleg navedenega pa odvetnik nudi pravno pomoč občanom tuđi z brezplačnimi nasveti v enostavnejših zadevah. Upoštevan je osnovni smisel pravne pomoči, da deluje preventivno in s primernim pojasnilom prepreci morebitne spore. Odvetnik Ilc nudi pravno pomoč v naši občini že 10 let in ufota- vlja, da so spori in zadeve večinoma ponavljajoče narave. predvtcm gre pri tem za sosedske nesporazume in urejevanje premoienjikih in družinskih razmerij. Enkrat mesečno je organizirana v občini pravna pomoč pri občinskem sindikalnem svetu, ki jo nudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Pravna pomoč je v reševanju zadev s področja delovnih razmerij, urejanjem stanovanjskih razmerij razporejanje 3 delavcev na dela in naloge disciplinski postopki, prenehanje in skle- nitev delovnega razmerja, istočasno pa še preventivni ukrepi in pomoč pri sestavljanju samoupravnih splošnih aktov. Od leta 1986 je enkrat mesečno pri občinskem sindikalnem svetu organizirana tuđi stalna oblika pravne pomoći za vse člane Zveze sindikatov Slovenije. Vse ostale dneve pa nudi pravno pomoč v manj zahtevnih zadevah sekretar občinskega sindikalnega sveta. Pravno pomoč na podlagi 10. člena Zakona o pravni pomoći dajejo v občini tuđi posamezni upravni organi. Po naši oceni je ta oblika pravne pomoći zaenkrat zadovoljiva, vendar si bodo upravni organi prizadevali, da bi v skladu s programom reorganizacije in izboljšanja dela občinske uprave, izboljšali tuđi strokovno usposobljenost tistih delavcev, ki nudij občanom in delovnim ljudem pravno pomoč. Določeno obliko pravne pomoći nudi tuđi komisija za vloge in pritožbe pri skupščini občine, vendar teh primerov ni veliko. 2. Pravna pomoč v organizacijah združenega dela V skladu s 7. členom Zakona o pravni pomoći zagotavljajo orga- nizacije združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti delavcem in delovnim ljudem brezplačno pravno pomoč zdajanjem pravnih nasvetov in sestavljanjem vlog, ko ti pred organi teh orga- nizacij in skupnosti uveljavljajo svoje na podlagi dela pridobljene pravice. Po podatkih je v naši občini v organizacijah organizirana pravna pomoč na naslednje načine in sicer: — s pogodbo z odvetnikom, — pravno pomoč nudijo sekretarji podjetja, ki imajo zahtevno stopnjo in smer strokovne izobrazbe, — organizirano imajo pravno pomoč na nivoju sestavljene orga- nizacije združenega dela (SOZD HP, SOZD Mercator itd). oziroma pri delovni organizaciji (Mesarija in prekajevalnica Litija, Industrija apna Kresnice, IUVTOZD UsnjarnaSmartno, TEKSTIL TOZD Pletilja, GG Litija). Po njihovem mnenju je nuđenje pravne pomoći povsod zadov- oljivo in v glavnem nišo zainteresirani za drugačno obliko organizi- ranja pravne pomoći. 3. V letu 1987 je bila odprta prva odvetniška pisama v občini, ki pomeni korak naprej v razvoju organizirane oblike pravne pomoći. Poleg tega pa tečejo tuđi aktivnosti za ustanovitevenote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji. Glede na kadrovske in materialne možnosti verjetno v bližnji prihodnosti še ne bo mogoče ustanoviti službe pravne pomoći v skladu z 31. členom Zakona o pravni pomoći. Od sprejema zakona o pravni pomoći so na področju izvajanja zakona zaznavni premiki, saj deluje organizirana pravna pomoč pri občinskem sindikalnem svetu in odprta je bila prva odvetniška pisama. Tuđi v organizacijah združenega dela se trudijo, da bi izboljšali vsebino pravne pomoći. Še vedno pa ni zagotovljena pravna pomoč za vse občane v enakem obsegu, saj morajo nekateri v pravdnih zadevah in v drugih oblikah pravnih zadev še vedno iskati pomoč na enoti v Ljubljani. Predvidevamo, da bi sele z ustanovitvijo enote Temeljnega sodišča v Litiji zaživela pravna pomoč v tišti obliki, kot jo narekuje zakon. Izvršni svet Skupščine občine Litija bo vsako leto analiziral stanje in izvajanje pravne pomoći in obveščal o tem zbore skupščine občine. Prizadeval si bo, da se tuđi v vseh večjih organizacijah združenega dela v Litiji formira pravna pomoč v zares kvalitetnem obsegu. Oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo točka 6 INFORMACIJA o razvoju samostojnega osebnega dela na območju občine Litija za obdobje 1985 — 1986 I. PRAVNA UREDITEV SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA Obrtni zakon kar se da kompleksno ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi, kidelajossamostojnimosebnimdelom s sredstvi, ki so lastnina občanov, nadalje ureja področje, pogoje in institucionalne oblike samostojnega osebnega dela ter družbeno ekonomske odnose na tem področju. Kot sistemski zakon ima pomen »matičnega zakona«, tako da so njegove določbe hkrati z določbami ustave in zakona o združenem delu podlaga za urejanje specifičnih vprašanj, ki se tičejo samostojnega osebnega dela, obr- tnih zadrug in pogodbenih organizacij združenega dela in se urejajo z drugimi pozitivnimi pravnimi predpisi. Ustava SFRJ določa v 64. členu, da je zajamčena svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, če opravljanje dejavnosti z osebnim delom ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela in če ni v nasprotju z načelom pridobivanja dohodka po delu in z drugimi temelji socialis- tične družbene ureditve. Nadalje pa še poudarja, da zakon ureja pogoje za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov. Navedena temeljna ureditev vloge in položaja samostojnega osebnega dela s sredstvi v lasti občanov je povzeta tuđi v republiški ustavi, ki pa v skladu z našo stopnjo družbenoekonomskih odnosov in interesi družbe še konkretneje določa posamezna področja dejavnosti, na katerih je možno samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov. V 8. členu določa ustava SR Slovenije, daje zajamčena svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sreds- tvi, ki so lastnina občanov, ki opravljajo komunalno, obrtno, gos- tinsko ali turistično dejavnost in z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. Pojem obrtne dejavnosti ločimo v dveh smislih. Obrt oziroma obrtna dejavnost v ožjem smislu pomeni izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, ki nastanejo z obdelavo, dodelavo, preoblikovanjem in presnovo materiala in polizdelkov ali z njihovim sestavljanjem oziroma vgrajevanjem, vzdrževanjem in popravilo predmetov ter opravljanje osebnih in drugih storitev s samotojnim osebnim delom. V širšem pomenu te besede pa obrtna dejavnost predstavlja obrt v ožjem pomenu besede, nadalje gostinsko, turistično, avtoprevoz- niško in brodarsko dejavnost, prodajo na drobno ter druge gospo- darske in negospodarske dejavnosti. Obrtni zakon je vse do sprejema sprememb in dopolnitev v letu 1985 obravnaval le gospodarske dejavnosti. Obrtni zakon, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, štev. 15/86 pa govori tuđi o drugih dejavnostih. Ustava SRS takšno ureditev dopušča, zato je sedaj opravljanje nekaterih »gospodarskih dejavnosti intelektualnega značaja« izenačeno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. II. USMERITVE ZVEZNE IN OBČINSKE RES- OLUCIJE ZA HITREJŠI RAZVOJ SAMO- STOJNEGA OSEBNEGA DELA Na današnji stopnji družbeno gospodarskega razvoja je osebno delo že pomemben del gospodarskega potenciala. Iz marginalnih 4 gospodarskih tokov vedno bolj prehaja v funkcijo programskega tehnološkega in kadrovskega prestrukturiranja našega gospodarstva. Osebnega dela ne moremo, še manj pa smemo, obravnavati zgolj kot ostanek preteklosti, temveč gaje treba uveljaviti kot pomemben razvojni faktor bližnje prihodnosti. S priznanjem delovanja tržnih in drugih ekonomskih zakonitosti v našem sistemu je objektivno nujno tuđi priznavanje obstoja in delovanja samostojnega osebnega dela kot bistvenega segmenta drobnega gospodarstva. Jasno je, da družbeni sektor pomanjkanje majhnih in fleksibilnih enot z 20 do 60 zaposlenimi ne more odpraviti. To mu preprečujejo preveliki stroški za administriranje, pomanjkanje ekonomske moti- vacije za prevzemanje novih poslovnih rizikov in preveč zapleteni pravni postopki za ustanovitev novih organizacij. Večjih sistemskih sprememb, ki bi omogočale bistvene premike na področju družbenega sektorja drobnega gospodarstva ni pričakovati. Po drugi strani pa ugotavljamo, da bi lahko te razvojne gospodarske vrzeli zapolnili z zasebnim sektoriem. Obrt je v Sloveniji dosegla že takšen obseg, da je poslovno trdno vraščena v združeno delo in da med njima še obstaja izrazita funkcio- nalna odvisnost. Priznavanje obstoja in razvoja obrti je torej priznavanje razvojnih možnosti družbe kot celote, stopnja razvoja obrti pa postaja merilo družbeno ekonomske razvitosti celotne družbe. V zvezni resoluciji za leto 1987 so dane usmeritve, ki drobnemu gospodarstvu kažejo, kje so njihove prednosti in tuđi priložnosti, da se bolje uveljavi v našem gospodarskem življenju. Vpoglavju »Ukre- pi za povećanje proizvodnje« je največ konkretnih usmeritev, za katere drobno gospodarstvo upravičeno meni, da ne bodo ostale samo papirnate usmeritve. Tako je med drugim zapisano, da bo naša družba poskrbela, da bodo občani pripravljeni angažirati svoja sredstva ob spodbudni davčni in kreditni politiki. Ta sredstva naj bi šla predvsem za razvoj proizvodnih in storitvenih zmogljivosti drobnega gospodarstva ter za povezovanje in združevanje teh sredstev z združenim delom v okviru zadrug, temeljnih organizacij kooperantov in pogodbenih organizacij združenega dela. Vse to bi bilo storjeno s ciljem, da bi se individualni proizvajalci vključili v sistem združenega dela. V zvezi z ukrepi, ki naj bi pospešili razvoj drobnega gospodarstva, moramo omeniti resolucijsko usmeritev, ki nalaga družbenopoliti- čnim skupnostim, torej občinam, da med drugim pripravijo vse potrebno za odpravo prometnega davka za nabavo osnovnih sredstev ter organizacijam združenega dela, da naj vlagajo več inves- ticijskih sredstev v razvoj organizacij drobnega gospodarstva tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Tuđi ta vlaganja naj bi bila spodbujanja z ustreznejšo davčno politiko. Še posebej pa se nam pri tem resolucijskem poglavji zdi pomembno omeniti usmeritev, ki pravi, da bodo v skladu z dogovorom o enotnem urejanju pogojev in načina opravljanja de- javnosti s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, republike in avtonomni pokrajini spremenile in dopolnile predpise, ki urejajo pogoje (poenostavitev postopka za pridobitev obrtnega dovoljenja, posebne oblike organiziranja) za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, POZD in obrtnih zadrug. To v Sloveniji pomeni, da bo v smislu te usmeritve treba v nekaterih poglavjih spremeniti tuđi sedaj veljavni obrtni zakon. Omenimo še nalogo, ki zadeva razvoj drobnega gospodarstva, kjer nosi odgovornost občina. To je resolucijska usmeritev, ki pravi, da bodo morale občine (tište, ki to doslej še nišo storile, oziroma so bile pri tem nedosledne), ustvariti prostorske, zemljiške in komu- nalne pogoje ter spodbujati vlaganje občanov, zlasti delavcev, ki začasno delajo v tujini, v graditev stanovanj in v drobno gospo- darstvo. Ta usmeritev v resoluciji nalaga občinam, da omogočajo v okviru svojih pristojnosti graditev poslovnih prostorov oziroma obr- tnih con. Tuđi naslednji dve usmeritvi ništa novi, pa vendar, če že poudarjamo pomen letošnjega gospodarjenja za vse nas, za vsonašo družbo, tuđi ne moremo mimo te usmeritve. Ta pravi, da bo nosilcem osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov, olajšan uvoz opreme reprodukcijskega materiala in nadomestnih delov za proizvodnjo blaga in opravljanje storitev z delno oprostitvijo carine in drugih uvoznih davščin. Omogočeno pa bo, pravi resolucija, da bodo organizacije združenega dela družbenega sektorja lahko uvozile opremo in reprodukcijski material, ter ju dale v uporabo nosilcem zasebnega sektorja, če bo blago ali storitev namenjena izvozu. To so torej poglavitne usmeritve v letošnji zvezni resoluciji, za katero velja, daje letos na vseh področjih veliko bolj konkretna, kot so bile smernice gospodarjenja v minulih letih. Drobno gospo- darstvo tako kljub vsem oviram in zastojem, počasi, a vztrajno, dobiva vlogo, če že ne enakopravnega, pa vsaj vse bolj upoštevanega in sodelujočega ter pomembnega činitelja našega gospodarskega življenja. Prav je, da sedaj predočimo še usmeritve razvoja drobnega gospo- darstva v naši občini, ki so opredeljene v občinski resoluciji za leto 1987. V resoluciji je zapisano, da bo razvoj drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju temeljil na večjem in tesnejšem sodelovanju z industrijo v občini in izven nje ter zagotavljanju spodbudnejših pogojev za razvoj storitvenih in deficitarnih obrtnih dejavnosti. Za nadaljnji razvoj obrtne dejavnosti bo potrebno zagotoviti ustrezne lokacije za gradnjo poslovnih prostorov, saj je pomanjkanje le-teh že nekaj časa glavni zaviralni faktor v razvoju te veje gospodarstva. Organizacije združenega dela na območju občine Litija bo potrebno spodbuditi k tesnejšemu dolgoročnemu povezovanju s samostojnim osebnim delom na osnovi kooperacijskih pogodb. Prednost pri sklepanju pogodb morajo imeti obrtniki, ki imajo obratovalnico registrirano na območju občine Litija. V letu 1987 borno nadaljevali z razvojem tistih obrtnih dejavnosti, ki nadomeščajo uvoz oziroma se vključujejo v izvoz in so koopera- cijsko povezane z organizacijami združenega dela. Spodbujali borno tuđi razvoj domače in umetne obrti ter kmečkega turizma. Najtežja naloga nas caka pri pridobivanju poslovnih prostorov ter lokacij za gradnjo poslovnih ali stanovanjsko poslovnih objektov, saj razvoja samostojnega osebnega dela brez tega ne moremo pričakovati in načrtovati. III. STANJE SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA V OBČINI LITIJA V analizah iz prejšnjih let smo ugotavljali, da se obrt v naši občini počasi razvija, zato za leti 1985 in 1986 lahko nekoliko bolj z zadovoljstvom trdimo, da sepremiki,čepravbolj počasni, kažejo tu- đi na tem področju. Sigurno je največ k temu pripomogla družbena klima, kot tuđi sprememba zakonodaje, predvsem obrtnega zakona, ki je bil sprejet 23. novembra 1985. Pomembna novost je meddrugi- mi možnost izdaje začasnega obrtnega dovoljenja, kadar prosilec ne izpolnjuje vseh pogojev o poslovnem prostoru ali o strokovni izob- razbi. Začasno obrtno dovoljenje se prosilcu lahko izda le enkrat in največ za dobo 3 let ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo namerava opravljati. Tuđi glede izpolnjevanja minimalnih tehničnih pogojev poslovnih prostorov so določeni premiki, ki naj bi pozitivno vplivali na odpiranje novih obratovalnic. V letu 1985 je bilo ustanovljenih 25 obratovalnic, v letu 1986 pa 40 obratovalnic. Obratovati je prenehalo 9 oziroma v letu 1986 19 ob- ratovalnic. Najpogostejši vzroki prenehanja v preteklih dveh letih je bila upokojitev. Največ zanimanja prevladuje za avtoprevozniško obrt ter gradbeno mehanizacijo. Še vedno pa primankuje storitvene de- javnosti kot so urar, čevljar, šivilja, servis gospodinjskih strojev. 5 Število zaposlenih delavcev pri obrtnikih se je v letu 1986 povećalo za 46. Tako je bilo v letu 1985 pri 76 nosilcih dejavnosti zaposlenih 154 delavcev, v letu 1986 pa pri 92 obrtnikih 200 delavcev. Kljub povećanju števila zaposlenih delavcev v letu 1986 je zaposlenost še vedno majhna, saj od skupno 246 obrtnikov zaposluje le 98 obr- tnikov, kar predstavlja 0,8 delavca na eno obratovalnico. Kvalifika- cijska struktura zaposlenih delavcev je prikazana v tabeli 2, iz katere je razvidno, da je v obratovalnicah zaposlenih najveć kvalificiranih delavcev. Opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklič, ta iz- raz uporablja obrtni zakon za popoldansko obrt,je v letu 1985 opra- vljalo 58 obćanov, v letu 1986 pa že 70. Vzrok porasta popoldanske obrti je iskati v odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s podroćja obrti v obćini Litija, ki je bil sprejet 27. marca 1986. V tem odloku namreć ni nobenih omejitev za opravljanje popoldanske obrti kot je bilo to prejšnja leta. Prepovedano je opravljati le tište dejavnosti, ki jih že sam obrtni zakon prepoveduje. V planske akte smo zapisali, da borno spodbujali razvoj domaće in umetne obrti ter kmečkega turizma. Sprejemanje gostov in nuđenje hrane na turistićno urejenih kmetijah ureja odlok o nuđenju turisti- ćnih storitev na turistićno urejenih kmetijah v obćini Litija, ki je bil sprejet v letu 1984. dejavnost kmečkega turizma vršijo tri kmećka gospodarstva in sicer dva na Vačah ter eden v Dobovici na Dolah pri Litiji. Povećati želimo tuđi število izdelovalcev domaće in umetne obrti. Izvršni svet Skupščine občine Litija je podpisnik Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja domaće in umetne obrti v SR Sloveniji. Domaćo obrt ima priglašeno pet izdelovalcev, vemo pa, da je teh še već. IV. OPIS STANJA PO VRSTAH DEJAVNOSTI A. Obrtne storitve in popravila Obrtne storitve in popravila vključujejo naslednje dejavnosti — izdelavo in popravilo kovinskih predmetov, — izdelavo in popravilo elektrićnih predmetov, — izdelavo in popravilo lesenih predmetov, — izdelavo in popravilo tekstilnih predmetov, — izdelavo in popravilo predmetov iz usnja in gume, — stavbno obrt in izdelavo gradbenega materiala. 1. Izdelava in popravilo kovinskih predmetov Kovinsko obrtno dejavnost v naši obćini je v letu 1985 kot je razvidno iz priložene tabele opravljalo 35 obrtnikov, v letu 1986 pa 36. Za to dejavnost lahko trdimo, da v zadnjih dveh letih nekoliko nazaduje. Za odprtje kovinske obratovalnice je potrebno precej sredstev, saj se poleg poslovnega prostora, ki mora izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, zahtevajo tuđi osnovna sredstva. Pri nas so osnovna sredstva, v kolikor so sploh na razpolago, zelo draga, medtem ko uvozni predpisi dopušćajo nakup strojev v tujini le s soglasjem zveznih oz. republiških upravnih organov. Tehnologija v kovinski dejavnosti je zastarela, saj so obrtniki v tujini kupovali že odpisane stroje. Većina obrtnikov te stroke je kooperacijsko povezana z organiza- cijami združenega dela, tako v občini (Kovina) kot tuđi izven nje. Popoldansko obrt opravlja 15 občanov in opažamo, da zanimanje za kovinsko dejavnost vse bolj narašća. Podskupina kovinske obrti je »popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil«. Avtomobilska obrt je zelo neenakomerno porazdeljena, največji delež obratovalnic odpade na krajevno skupnost Litija-levi breg in desni breg. Zaradi visokih cen novih avtomobilov je potreba po navedeni dejavnosti iz dneva v dan večja tako s strani občanov kot tuđi organizacij združenega dela. Precejšnja potreba obstaja po avtopral- nici ter servisu »kmetijske mehanizacije«. Opažamo, da je interes občanov po odpiranju novih obratovalnic majhen, primanjkuje usposobljenega kadra, poslovnih prostorov ter lokacij za gradnjo, saj narava te dejavnosti zahteva velike površine tako poslovnih prostorov kot tuđi funkcionalnega zemljišča. Avtomobilsko obrt je v letu 1986 opravljalo 15 rednih ter 6 popoldanskih obrtnikov. 2. Izdelava in popravilo elektrotehničnih izdelkov Največji deficit te dejavnosti se odraza v popravilu gospodinjskih strojev ter radijskih in televizijskih sprejemnikov. Elektromehaniki se raje odločajo za popravila in vzdrževanje večjih električnih strojev, za kar se kooperacijsko povezujejo z organizacijami združenega dela. Povpraševanje po tovrstnih uslugah je veliko večje kot ponudba, za kar menimo, da je vzrok v pomanjkanju kadrov, saj je tuđi število zaposlenih delavcev izredno majhno. 3. Izdelava in popravilo lesenih predmetov To vrsto dejavnosti vključuje mizarstvo, žagarstvo ter lesno galanterijo. V občini imamo 8 mizarjev. Kljub potrebam in lesni industriji, ki je dokaj razvita, je to precej majhna številka. Obrtne delavnice, za katere lahko sodimo, da so dokaj dobro opremljene, so locirane po vsem teritoriju občine. Većina obrtnikov je kooperacijsko povezana z organizacijami združenega dela ter obrtnimi zadrugami, zato se občani poslužujejo uslug šušmarjev, ki jih je v tej dejavnosti kar precej. Zaskrbljujoče je dejstvo, da kljub precej dobri opremljenosti poslovnih prostorov zaposlujeta delovno silo le 2 mizarja. 4. Izdelava in popravilo tekstilnih predmetov Tuđi za to vrsto obrti lahko trdimo, daje deficitarna, saj smo imeli v letu 1986 le 4 šivilje, 1 strojno pletiljo ter 1 tekstilno galanterijo. Potrebe občanov so veliko večje, saj se zaradi visokih cen konfek- cije raje odločajo za izdelavo oblačil po meri. Vzrok takemu stanju je nezainteresiranost mladih za šolanje tega pokliča, čemur je tuđi vzrok, da je v preteklem letu zaposlovala delovno silo le 1 obrtnica. 5. Izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume V občini imamo le eno čevljarsko in krznarsko obratovalnico ter obratovalnico, ki se ukvarja s šivanjem raznih izdelkov iz odpadnega usnja. Največja potreba obstaja po čevljarski delavnici, ki bi obratovala v Šmartnem. Popoldansko obrt opravlja en občan in sicer v krajevni skupnosti Litija-levi breg. 6. Stavbna obrt V to dejavnost je vključenih 34 občanov, od tega 1 steklar, 6 vod- oinstalaterjev, 1 kamnosek, 2 teracerja, 1 pećar, 4zidarji, 5 sobosli- karjev, 1 parketar, 1 tesar, 3 obrtniki, ki vršijo montažo stropnih oblog, 1 monter vertikalnih žaluzij ter 8 stavbnih kleparjev in krovcev. Napeljavo elektroinstalacij vrši 5 obrtnikov, ki so v tabeli prikazani posebej. Zaradi velikega števila gradenj v preteklih letih tuđi ti obrtniki nišo bili kos vsem potrebam. Vrzel so izpopolnjevali šušmarji, saj je kontrola pristojnih inšpekcij zaradi terenskega dela težje izvedljiva. Sklepamo, da iz tega razloga tuđi število popoldan- skih obrtnikov počasi narašča, saj to dejavnost vrši le 5 občanov. BI. 1. Gostinstvo Gostinske storitve v občini Litija vrši 25 občanov, od tega imamo 22 lokalov s celovito ponudbo ter 3 bifeje. V zadnjih dveh letih 6 opažamo, da gostinska dejavnost nazaduje tako po številu lokalov kot tuđi kvaliteti in ponudbi storitev. Hrana je enolična, postrežena nestrokovno, strokovna usposobljenost gostincev slaba. Samostojni gostinci bi morali razmišljati o bogatitvi oziroma popestritvi svoje ponudbe z opravljanjem dodatnih storitev (igrišča za tenis, proda- janje spominkov domaće in umetne obrti itd.). Največ je povpraševanja oziroma zanimanja za odprtje bifejev, za kar pa naša družbenopolitična skupnost nima posluha, kar je tuđi prav, saj imamo teh že dovolj v sklopu trgovin. Zaskrbljujoče je stanje podeželskih gostiln, v katerih nosilci dejavnosti izpolnjujejo pogoje za upokojitev, mladih, ki bi nadalje- vali s tradicijo, pa ni oziroma se za to nočejo odločiti. Porazno je tuđi zaposlovanje, saj delovnosilo zaposluje le majhno število gostincev, pa še ta je v većini primerov nekvalificirana. 2. Avtoprevozništvo V obdobju 1976 do 1980 je število avtoprevoznikov precej hitro narašćalo. Vzrok za hitro rast je bil tedaj v ugodnih gospodarskih razmerah v javnem cestnem prometu in gradbeništvu, većjem pov- praševanju kot je bila ponudba, ugodnih pogojev za uvoz. Po letu 1980 se je većina teh pogojev poslabšala, možnosti uvoza so se skrćile na minimum, kreditov je malo, velike težave so pri nabavljanju nadomestnih delov. Stanje oziroma število avtoprevoznikov se je pri nas nekoliko povećalo v zadnjih dveh letih, predvsem v letu 1986, tako se s to dejavnostjo ukvarja 45 obrtnikov. Zanimivo je, da se za prevoz- ništvo odloća vse već mladih ljudi iz oddaljenih krajev občine. K povećanju števila avtoprevoznikov je pripomogla možnost izdaje začasnih obrtnih dovoljenj, će ni izpolnjenih pogojev glede strokovne usposobljenosti, ker se za avtoprevozniško obrt po novem zahteva poklič voznika. 3. Prodaja na drobno Prodajo na drobno vrši v Litiji 5 obrtnikov. Dva obrtnika vršita izkljućno prodajo sadja in zelenjave, trije pa mešano industrijsko blago. Prodaja na drobno vobćini Litijaje urejena zodlokom o ureditvi nekaterih vprašanj s podroćja obrti v obćini Litija. V odloku je predpisano, da lahko obćani pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu opravljajo prodajo v mestu Litija vspecializi- ranih prodajalnah, medtem ko smejo obćani v oddaljenih krajih vršiti prodajo vseh tistih izdelkov, ki jih je dovoljeno prodajati po obrtnom zakonu, će za prodajo le-teh ni izražen interes družbenega sektorja. Interes družbenega sektorja pa ni v odroćnih krajih kot so Primskovo, Štangarske Poljane, Javorje, saj ji te prodajalne pri- našajo izgubo. Za obratovalnico v odroćnih krajih tuđi ni interesa obćanov, većje zanimanje prevladuje za specializirane prodajalne v samem mestu Litija. V. PREDLOGI UKREPOV ZA HITREJŠI RAZ- VOJ SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA 1. Najvažnejša naloga v razvoju samostojnega osebnega dela v obćini Litija je smotrno pridobivanje poslovnih prostorov v mestu Litija in Šmartno za deficitarno storitveno dejavnost ter pridobivanje lokacij za gradnjo le-teh. Nosilec: Obćinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj in Samoupravna stanovanjska skupnost obćine litija Rok: Naslednja leta srednjeročnega obdobja 2. Organizacije združenega dela je potrebno spodbuditi k većjemu vkljućevanju samostojnega osebnega dela v dolgoroćne koopera- cijske odnose na osnovi dohodkovnega povezovanja in soodl- očanja pri delitvi skupno ustvarjenega dohodka. Prednost pri sklepa nj u pogodb morajo imeti obrtniki pod enakimi pogoji. Nosilec: Medobćinska gospodarska zbornica Rok: Stalna naloga 3. V planskih dokumentih je potrebno opredeliti dejavnosti, ki se bodo prioritetno razvijale v okviru zasebnega sektorja. Še nad- alje mora imeti prednost proizvodna obrt, ki se povezuje z zd- ruženim delom. Med storitvenimi dejavnostmi pa bo vsa pozornost namenjena tištim, ki so deficitarne. Nosilec: Obćinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj in Obrtno združenje Litija Rok: Stalna naloga 4. Organom krajevnih skupnosti predlagamo, da v cilju hitrejšega razvoja samostojnega osebnega dela in v interesu krajanov, na svojem obmoćju predlagajo možnosti razvoja obrtne dejavnosti in zainteresiranih obćanov za opravljanje proizvodne ali sto- ritvene obrti. Nosilec: Izvršni svet Skupšćine obćine Litija in Obrtno združenje Litija Rok: Stalna naloga 5. Izvršnemu svetu Skupšćine občine Litija predlagamo, da z us- trezno davćno politiko čim bolj stimulativno vpliva na razvoj samostojnega osebnega dela. Nosilec: Izvršni svet Skupščine občine Litija Rok: Stalna naloga 6. Bankam predlagamo, da zagotovijo čim boljše pogoje za investi- cijsko kreditiranje ter kreditiranje za nakup osnovnih sredstev. Nosilec: Ljubljanska banka in Beogradska banka Rok: Stalna naloga 7. Naloga vseh družbenopolitičnih organizacij je, da posveti vso pozornost na negativna ideološka gledanja na samostojno osebno delo in podvzame ustrezne ukrepe za odpravo tega. Nosilec: Družbenopolitične organizacije v Litiji Rok: Stalna naloga 8. Delavska univerza naj razširi program izobraževanja tuđi za takšne pokliče kadrov, ki jih zaposlujejo delavci, ki opravljajo samostojno osebno delo. Nosilec: Zavod za izobraževanje in kulturo v Litiji Rok: Stalna naloga 9. Obrtno združenje Litija naj prouči možnost ustanovitve Sklada za razvoj samostojnega osebnega dela. Nosilec: Obrtno združenje Litija in Občinski komite za plani- ranje in družbenoekonomski razvoj. Rok: 31. 12. 1987 7 Tabela 1• RAZVOJ SAMOSTOJNEGA 06EBNEGA DELA V OBDOBJU 1985-1986 1985 ' 1986 Indeksi Obrtna dejavnost fiedna Dopol- "Bkupc.;) Redna Dopola Blrupa;J «--1 52 ^3 nilna •- Tiilria OBRT SKUPAJ 220 58 2?8 . -246 70 316 112 121 114 kovinska galanterija, kovinski izdelki 35 10 45. 36 15 51 105 150 113 '.vtomobilska obrt 15 6 21 15 6 21 10C 100 100 elektroinstalaterstvo 3 4 7 5 5 10 H7 12? 14-3 RTV servis 2 2 2 2 ICO 100 elektromehanika popravilo el. strojev in naprav 3 5 8 6 8 14 2CC 160 175 lesna obrt 9 12 21 8 13 21 09 108 100 izdelava in popravilo tekstilnih pretoetov 5 5 10 6 4 10 120 00 100 izdelava in popravile predmetov .iz v.snja 2 2 4 3 2 5 -50 100 125 izdelava predr.etov iz plast il:e 2 1 3 2 3 5 100 300 -157 izdelava predrietov iz papirja 2 13 stavbna obrt 32 3 35 34 5 39 105 167 111 kozmetično kemični izdel. 5 1 6 5 . 2 7 100 200 117 tisk, razmnoževanje in fotokopiranje .2 2 4 4 1 5 200 50 125 cvetličarstvo 2 1 3 3 2 5 lr0 200 1^>7 fotografstvo 2 2 2 2 ?.C0 100 frizerstvo 10 10 11 11 r.O 110 zlatarstvo .1 11 1 100 100 tapetništvo 1 1 1 1 100 100 čiščsnje stekel sc?.novanj 2 2 2 2 100 100 ?rovaštvo 12 3 1 2 3 10C 100 100 keviično čiš'en-jO 1 . 1 1 -1 100 100 servis AOP 2 2 2 2 100 100 stro.jenje ko2 1 1 d: .-.nikarstvo 1 1 1 1 100 100 ■ urarstvo 1 1 1 1 100 100 zabavni park 1 1 1 1 100 100 slačoičarstvo 1 11 1 100 100 prodajf. plina, instal. plina 3 J 3 3 100 100 donača obrt . ; J. 1 fr&dbena mehanizacija 8 8 9 9 .113 113 avtopre vozni štvo 40 40 45 45 113 113 p.ostinatvo ■ - 26 1 27 25 1 26 93 10C 96 prodaja na drobno 5 5 • 5 5 100 100 8 Tabela 2 KVALIFIE/LCIJSIZA STRUKTURA ZAPOSLENIH DELAV6EV V OBRATOVALNIGAH V LETU 1%; IN 19S6 Kvalifikacija 1905 1936 INE j^gl-"^* V * 19^ m 57 bo iao 37 ^o KV 05 1C1 11? 56 51 srednja 11 16 146 - 8 višja - 3 ~ 7 1 S E U P A J "154- 200 ' 130 100 100 Tabela J. CELOTNI PRIHODEK SA10BT0JNK0A OSEBNEGA DELA OBDAVČEN PO JlEJANEUM DOHODKU, ZA LETO 19R5 IN 198P. V tisoc din 1-86 Indeksi Obrtna dojavnost Narove (i TOP 2 Napoved 3 3-1 3-2 steklarsivo '4.21? <*. 277 11.179 261 avtomebanika ln.ic.^ 18.172 4?.'l7r. 261 261 avtoklcparstvo f>.9fić 6.959 15-129 217 217 avtoličarstvo 20.13'' 20.162 53-523 266 265 avtoelcktril:a 1J.8?! 13.836 2C.469 206 206 kovinostrugarstvo 6.695 6.866 14.132 211 2*5 ključavničarstvo W.762 14.782 33.156 224 224 kovinska palantoriju 191.7'"8 191.724 572.635 299 299 ftlcktroinstalaterstvo 52.aeo 52.324 118.997 227 227 RTV servis 763 763 -.463 192 192 izdelava lesenih pred . 1.685 1.685 nj zarRtvo 10.352 18.400 58.420 318 31P Siviljstvo J.88O 3.879 8.778 226 226 ifcdel.predmet. .iz tekstila 3.156 3.156 4.081 129 129 uen,jona palantori^a 3.221 3.222 9.150 284 284 mehani zerstvo 738 738 1.635 222 222 izde]ava prodmetov iz plaatike 3.933 3.933 31.442 799 799 izdolova predraotov iz papirna 5.t87 5.466 20.442 373 374 r.vot li Carstv o fi.794 6.W>5 35.119 223 222 vodoinotalatorntvo 3^.245 33.361 26.131 76 78 instalacija contralnc lturjavc 6.180 6.1''A 41.750 676 680 kamnoseštv" 990 1.007 3.039 302 po<5arstvo 2.998 2.347 2.933 , 98 125 zidarstvo,fasaderstvo 5.«5 5.418 10.778 199 199 soboslikarstvo, pleskar- stvo 19.;5*5 19.686 37.386 191 190 tasorstvo 5-7B3 kemižni izdelki '*3.«67 43.866 118.623 270 270 frizorji in brivci 13.026 14.888 3«.124 231 202 kenična čistilnioa 3.020 3.019 4.881 162 162 f otop,rafstvo 4. 5C 253 7-377 205 cvetličarstvo 3.081 3-161 49 6.906 224 vodoinstalaterstvo 17-387 18.185 597 1-369 15-655 90 instal.central.kurjave 3-124 3-361 333 16.409 525 kamnoseštvo 887 9C2 33 2.617 295 pečarstvo 2.430 1.779 16 2.S22 103 zidarstvo, fasaderstvo 3-9C7 3-949 254 6.351 175 soboslikarstvo, pleskarstvc 6.629 12.278 2C5 48C 13-490 204 kemični izđelki 10.12C 11.835 148 78 33-513 331 tesarstvo 4.997 frizerstvo 1C.C53 11.593 216 2.124 21 kemična čistilnica 1-534 1.618 1C 4C 2.CS8 186 fotografstvo 1.295 1-383 33 1-204 93 razmnoževanje, fotokopir. 8.792 9-346 7 618 30-740 35^ r-radben- mehani? tcija 12.113 17-773 3-^6^ 29-379 ?h 10 1985 1906 Indeks Obrtna dejavnost Napoved UDP olajšave čisti Napoveć 5.-.1-• prefipis 12 3 davka 4.5 dru.-.e obrtne, storitve 47„848 54„827 252 6.204 184.352 385 S K U P A J 329.513 357.747 6.C51 25.C49 85r-^P0 261 Gostinstvo 25.153 27.496 155 1.756 52.415 208 avtoprevozništvo 40.185 52.154 6.542 03„334 220 prodaja na drobrio 7.453 8.984 1.426 14.617 196 točka 7 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno 10. seja zbora združenega dela občinske skupščine Litija 29. junija 1987 ob 12. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 9. seje zbora 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987 3. Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaževanja okolja 4. Predlog razdelitve preostanka srcdstev razveljavljenega IV. občinskega samoprispevka v letu 1985 5. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoči v občini Litija 6. Informacija o sanacijskemu programu Občinske zdravst- vene skupnosti občine Litija 7. Informacija o razvoju samostojnega obrtnega dela na obm- očju občine Litija 8. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987 9. Predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 10. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 11. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija 12. Predlog sklepa o določitvi kriterijev za razdelitev proračun- skih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljala občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun 13. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega družbenega interesa na zemljišču k.o. Hotič 14. Kadrovske zadeve 15. Vprašanje in pobude delegatov. PREDSEDNICA ZBORA Vida Vuković, l.r. OPOMBA: Uvodna poročila k vsem točkam dnevnega reda bodo delegati Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti poslušali skupaj točka 1 c PREDLOG SKLEPOV 9. SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA DNE 18. 5. 1987 DNEVNI RED: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev zapisnika 8. seje zbora 2. Informacija o uresničevanju resolucije 0 razvoju občine Litija v letu 1986 na področju osebnih dohodkov 3. Informacija o gospodarjenju OZD v prvem trimesečju 1987 4. Poročilo o delu, finančno poročilo, program dela in finančni nacrt Sklada stavbnih zemljišč občine Litija a) Poročilo o realizaciji programa dela Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1986 b) Realizacija finančnega nacrta Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1986 c) Program dela Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1987 d) Finančni nacrt Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1987 5. Predlog odloka o podstanovalskih razmerjih v občini Litija 6. Osnutek odloka 0 spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru občine Litija 7. Osnutek odloka o spremembi odloka 0 turistični taksi na območju občine Litija 8. Osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija 9. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1986 10. Osnutek sklepa o določitvi kriterijev za razdelitev proračunskih sredstev namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in dol- očitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljata občin- ski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun 11. Kadrovske zadeve 12. Vprašanja in predlogi delegatov. K 1. a) Od 27 delegatov je bilo na seji navzočih 20 delegatov. K 1. b) Dnevni red je bil razširjen z novo 11. točko »Kadrovske zadeve«. K l.c) Zapisnik 8. seje Zbora združenega dela je bil potrjen. K2. Zbor sprejema informacijo o uresničevanju resolucije o razvoju občine Litija v letu 1986 na področju osebnih dohodkov skupaj s stališči Komisije za druibenoekonomske odnose in sicer: a) objektivnost razporejanja OD v posameznih OZD naj ugotavlja Izvršni svet SO na podlagi obrazloiitev in utemeljitev OZD b) vso pozornost in aktivnost je treba usmeriti predvsem v kakovost letošnjega poslovanja, da bodo rezultati OZD zagotavljali tuđi sti- mulativno nagrajevanje delavcev. K3. Zbor iprejema informacijo o gospodarjenju OZD v prvem trimesećju 1987 skupaj s sklepi IS. Razpravo zbor posreduje Komiteju za planiranje in druibenoekonomski razvoj, da jo prouči in predlaga ustrezne aktivnosti oz. ukrepe. (Sklepi IS so napisani pri predlogih Alepov 9. seje zKS pri točki 11.) K4. 1. Zbor sprejema poročilo o delu, finančno poročilo, program dela in finančni nacrt Sklada stavbnih zemlji« Litija s popravkom v III. poglavju programa dela Sklada stavbnih zemljišč občine Litija za leto 1987, kjer se za 3. točko doda nova 4. točka: »Rušenje bivšega kina v Litiji.« 2. Zbor nalaga pristojnim organom, da ponovno pregledajo vse razvojne in prostorske dokumente občine ter jih ponovno ovredno- tijo tuđi s stališči komisije za varstvo okolja, kar naj bo ena prvih nalog novoustanovljenega Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. K5. 1. Zbor sprejema amandmaje Statutarno pravne komisije skupščine občine Litija k odloku (amandmaji so napisani pri predlogih sklepov 9. seje ZKS pri točki 4.). 2. Zbor sprejema predlog odloka o podstanovalskih in najemnih razmerjih na območju občine Litija. K6. Zbor sprejema osnutek sprememb in dopolnitev odloka o javnem redu in miru občine Litija in ga daje v razpravo delegacijam za 15 dni. Pristojni organi naj zboru podajo pregled uresničevanja pobud in stališč, ki so bile dane ob obravnavi osnutka in predloga odloka o javnem redu in miru občine Litija. Razprava na zboru se posreduje predlagatelju osnutka odloka, da jo prouči in upošteva pri izdelavi predloga odloka. K7. Zbor sprejema osnutek odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija in ga daje v razpravo delegacijam za 15 dni. K8. Zbor sprejema osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija in ga daje v razpravo delegacijam za 15 dni. Razprava na zboru se posreduje predlagatelju osnutka odloka, da jo prouči in upošteva pri sestavi predloga odloka. Ob predložitvi predloga odloka naj se poda tuđi informacija o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč v drugih občinah. K9. 1. Zbor sprejema sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1986. 2. Davčna uprava mora v letu 1987 izboljšati izterjavo davkov in prispevkov. K 10. Zbor sprejema osnutek sklepa o določitvi kriterijev za razdeljevanje proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljala občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun ter ga daje v razpravo delegacijam za 15 dni. Pripomba delegacije Predilnice se posreduje predlagatelju, da jo prouči in upošteva pri sestavi predloga sklepa. K 11. Predlog predsednika izvršnega sveta SO za razrešitev Vikija Šešoka funkcije predsednika Komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj in za njegovo imenovanje za predsednika Komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter za izvolitev Francija Hrovata za člana izvršnega sveta in imenovanje predsednika Komiteja za družbcno plani- ranje in gospodarstvo je bil dan na glasovanje. Od 15 navzočih dele- gatov je 9 delegatov glasovalo ZA predlog, 6 delegatov pa se je VZDRŽALO. Zbor predloga ne sprejema. K 12. 1. Komisija za varstvo okolja je postavila predloge in vprašanja: (napisano v predlogih sklepov 9. seje ZKS pri točki 12.). 2. Delegacija Predilnice je postavila naslednja delegatska vprašanja: 1) Delegacija Predilnice Litija želi, da bi sekretariat skupščine občine pregledal vsa postavljena vprašanja v preteklem obdobju s strani naše delegacije in nam posredoval tuđi odgovore (npr. izključevanje dodatkov za težje pogoje dela). 2) Predvsem pa želimo jasen odgovor glede kloriranja vode. — Ali je kloriranje res potrebno? — Kakšen je vpliv na zdravje? — Kdaj se je s kloriranjem vode pričelo? — V kakšni obliki in kdaj se pokažejo morebitne posledice? 3. Delegatka Mizarstva Litija je postavila vprašanje, če je bilo srne- tišče nad vodnim zajetjem v Reka Gozdu že takrat, ko se je začel vodovod graditi ali je nastalo sele kasneje. V primeru, da je bilo smetišče tam že ob pričetku gradnje, odgovornosti za nastalo situa- cijo ne bi smelo biti težko ugotoviti. 4. Delegacija TOZD Zdravstvenega varstva Litija je predlagala, da se na osnovi ugotovljenih fenolov (in enkrat furanov) v litijskem vodovodu, kjer je voda sedaj klorirana, poleg rednih analiz naroči še natančno analizo vode v nekem drugem neodvisnem kemičnem laboratoriju v tujini, ki je ustrezno opremljen. 5. Zbor je v zvezi s problematiko vode v litijskem vodovodu sprejel naslednje sklepe: 1) Pristojni občinski upravni organi naj še naprej zahtevajo pisno analizo o vplivu klora oz. posledicah kloriranja vode v litijskem vodovodu na prebivalstvo. 2) Delegaciji občine Litija za Zbor občin Skupščine SRS zbor pred- laga, da Zbor občin seznani s težavami pri dobivanju strokovnih analiz o kvaliteti vode. Ugotavljanje kvalitete vode v naši občini kaže, da smo za to slabo usposobljeni in je vprašanje, kako bi se znašli v podobnih, toda nevarnejših in razsežnejših onesnaženjih vodovodov. 3) Pristojni občinski upravni organi naj proučijo možnosti za izvedbo analize vode iz litijskega vodovoda v enem izmed laboratorijev v tujini. 6. Na vsa postavljena vprašanja pristojni organi dajo odgovore. 12 točka 2 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 3 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 4 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 5 Gradivo je objavljeno na strani 3 točka 6 SANACIJSKI PROGRAM občinske zdravstvene skupnosti Litija (izvleček iz gradiva) Občinska zdravstvena skupnost Litija je poslovno leto 1986 za- ključila s presežki odhodkov v znesku 112.300.183,58 din (čista izgu- ba). Glede na zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti za porabo v le- tu 1986 (Uradni list SR Slovenije 31/86), Občinska zdravstvena skupnost Litija na podlagi izračuna po obrazcu US ni smela razpola- gati z delom družbenih sredstev, ki jih je oblikovala nad dovoljeno porabo za leto 1986 v znesku 196.655.868 din. Vendar pa je, glede na to, daje Občinska zdravstvena skupnost Litija že porabila ugotovlje- na sredstva po obrazcu US v visini 14.272.586 din, na dan 31. 12. 1986 bilo izločenih na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva le 52.383.282 din presežov. Po navodilih Službe družbenega knjigovodstva le 52.383.282 din presežkov. Po navodilih Službe družbenega knjigovodstva pa se ugotovljeni presežki upošte- vajo v dovoljeno porabo za leto 1987. Tako znaša skupna negativna razlika Občinske zdravstvene skupnosti Litija po zaključnem računu za leto 1986 164.683.456,58 din. I. VZROKI, DA JE OBČINSKA ZDRAVSTVE- NA SKUPNOST LITIJA POSLOVALA Z NEKRITIMI ODHODKI TUĐI V LETU 1986 Na negativno poslovanje v letu 1986 so vplivali naslednji vzroki: Občinska zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1986 ne- pričakovane in izjemne izdatke kot so: — nujna operacija srca v Švici, obremenitev 11.201.616 din, — uveljavljanje bolnišničnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v Franciji, obremenitev 327.995 din, — rizična nosečnost, obremenitev cea 10.000.000 din, — transplantacija kože, obremenitev cea 2.800.00 din, — amputacija noge, obremenitev 8.041.503 din, — intenzivna terapija s kisikom je bila potrebna uporabniku v dom- ski oskrbi, ter uporabniku na domu, obremenitev 4.440.881 din. Izjemno .visok porast stroškov v letu 1986 Občinska zdravstvena skupnost Litija beleži pri zdraviliški zdravstveni dejavnosti. V letu 1985 je bilo na zdraviliškem zdravljenju 183 primerov oziroma pa- cientov, ter realiziranih 2.399 oskrbnih dni, v letu 1986 pa 194 primerov, realiziranih pa 2.821 oskrbnih dni, oziroma za 17,5% več v primerjavi z letom 1985. Za to dejavnost je bilo porabljeno 31.363.049 finančnih sredstev, za 207% več kot v letu 1985. Predvsem se odraza podaljšano bolni- šnično zdravljenje, k jer občinska zdravstvena skupnost krije stroške bivanja in prehrane (hotelski del) in zdravstvene storitve (zdravstveni del). Program zdraviliškega zdravstvenega varstva je prekoračen za cea 10.500.000 din. V občini Litija se je v letu 1986 pojavila epidemija gripe, vodenih koz, ter grize, program osnovnega zdravstvenega varstva pa je bil prekoračen za cea 66.800.000 din. V osnovnem zdravstvenem vars- tvu je bilo v letu 1985 obravnavanih 98.030 pacientov, v letu 1986 pa 109.039, torej je bilo v letu 1986 obravnavanih za 11.009 več pacientov. Skupni stroški zdravstvenega varstva so se napram letu 1985 povećali za 160%. TOZD Zdravstveno varstvo Litija je v osnovni zdravstveni dejavnosti v letu 1985 obravnaval 89.907 pacientov, v letu 1986 100.261. za 10.354 oziroma 11% več kot v letu 1985, za kar je morala Občinska zdravstvena skupnost Litija plačati 317.236.151 din, za 159% več v primerjavi z letom 1985. Program osnovnega zdravstvenega varstva TOZD Zdravstveno varstvo Litija je prekoračen za cea 79.665.000 din. V primerjavi z letom 1986 je prekoračen tuđi program bolni- šničnega zdravstvenega varstva za cea 96.800.000 din, zdravilo pa se je 438 primerov več kot v letu 1985. Predvsem izstopa Univerzitetni klinični center, splošna bolnišnica Trbovlje, ter Onkološki institut Ljubljana in Golnik. V UKC Ljubljana seje v letu 1985 bolnišnično zdravilo 1.414 pacientov, v letu 1986 pa 1.556, za kar je bilo realizira- nih za 1.069 več oskrbnih dni. Ležalna doba se napram letu ni povećala. Program bolnišničnega zdravstvenega varstva na UKC Ljubljana je v primerjavi z letom 1985 prekoračen za cea 35.060.000 din. Vsplošni bolnišnici Trbovlje se je napram letu 1985 bolnišnično zdravilo za 167 primerov več, ter realiziranih za 997 več oskrbnih dni. Stroški bolnišničnega zdravljenja v splošni bolnišnici Trbovlje so bili prekoračeni za 21.140.000 din. Na institutu za pljučnebolezni in tuberkulozo Golnik pa seje zdravilo v letu 1985 128 pacientov, v letu 1986 158, torej za 9 pacientov več, ob tem pa so se zmanjšali oskrbni dnevi. ter ležalna doba za 8 dni. Stroški bolnišničnega zdravstvenega varstva na Institutu so v letu 1986znašali 55.419.199 din, oziroma so se povećali za 193%, program pa je prekoračen za cea 16.712.000 din. Prekoračen program pa beležimo tuđi pri specialistični zdravstveni dejavnosti (15.100.000 din), pri porabi zdravil in injekcij (2.712.150 din), zobozdravstvenem varstvu (2.243.539), reševalnih prevozih (10.121.000 din) pri ortopedskih pripomočkih (1.448.100 din). Sledi, da porabnik koristi zdravstvene storitve v skladu s svojimi potrebami, pomembno vlogo pa igra tuđi dostopnost, obseg in kvaliteta mreže zdravstvenih organizacij. Pri tem uporabnik ravna neodvisno od materialnih možnosti plačnika storitev, to je občinske zdravstvene skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji so v letu 1986 s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 uve- ljavile nov sistem solidarnosti, ki temelji na osnovi meril, ki upošte- vajo strukturo prebivalstva in specifične potrebe skupin, ter dohodkovne sposobnosti Občinskih zdravstvenih skupnosti. Po sistemu, ki velja je Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1986 prejela 24.120.000 din solidarnostnih sredstev, v sklad republiške solidarnosti pa je v letu 1986 prispevala 25.231.120 din. Sledi, daje Občinska zdravstvena skupnost Litija v republiški solidarnostni sklad vplačala za 1.111.10 din več sredstev, kot jih je iz sklada dobila. 13 Občinska zdravstvena skupnost Litija je v letu 1986 prejela le dodatna republiška solidarnostna sredstva v visini 30.000.000 din, na podlagi kriterijev: — vrednost zagotovljenega programa se je zaradi spremembe v številu in strukturi uporabnika povećala, — rast dohodka v občini Litija je zaostajala za republiškim poprečjem za več kot 5%, — prispevna stopnja, za zdravstveno varstvo je za več kot 25% presegala republiško poprečje, — v letu 1985 je izkazovala primanjkljaj prihodkov, — v prvi polovici leta 1986 je izkazovala primanjkljaj prihodkov, ki so presegli 10% programa za zdravstvene storitve, — v občini je bila epidemija. V letu 1986 je Občinska zdravstvena skupnost Litija tuđi izgubila pomemben vir prihodka, to je medobčinsko oziroma regijsko soli- darnost, kar je v letu 1986 pomenilo za cea 64.700.000 din manj sredstev. Občinska zdravstvena skupnost Litija je manjkajoča sreds- tva morala nadomestiti z večjo prispevno stopnjo. Vzrok za nastalo izgubo v letu 1986 je tuđi pokrivanje nekritih odhodkov iz leta 1984 v visini 13.132.631 din, ter iz leta 1985 v znesku 59.254.796,52 din, skupaj 72.387.427,87 din, poleg tega pa je morala Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1986 poravnati še neporavnane obveznosti iz leta 1985 in sicer: — za skupni program v visini 357.392 din, — za republiško solidarnost v visini 7.304.000 din, — za SLO v visini 4.420.000 din. V svojem finančnem nacrtu za leto 1986 ni imela zagotovljena sredstva za obveznost po samoupravnem sporazumu o namenski združitvi sredstev za dokončanje kurirškega bloka splošne bolni- šnice Murska Sobota in Medicinske fakultete v Ljubljani v visini 5.600.000 din. Delo pa je vzrok za nastalo izgubo tuđi hitrejša rast osebnih dohodkov izven naše občine od rasti osebnih dohodkov v naši občini in s tem prispevkov, ki se plačujejo po sedežu organizacij združenega dela. Osebni dohodek namreč predstavlja eden izmed elementov kalkulacije cene za zdravstvene storitve. Ker pa je le-ta v republiki oziroma regiji rasel hitreje kot v občini Litija je večina izvajalcev uveljavljala višje cene, kar pa nismo mogli pokriti z zbranimi prispevki za zdravstveno varstvo. Med vzroke za primanjkljaj prihodkov Občinske zdravstvene skupnosti Litija sodi tuđi obstoječ sistem financiranja. Namreč za zdravstvene skupnosti in nekatere druge je predpisan sistem zbiranja sredstev po principu delovnega mesta, za ostale skupnosti pa po domicilnem principu. Pobude za uveljavitev domicilnega principa zbiranja sredstev tuđi na področju zdravstvenega varstva so bile že večkrat podane, vendar pa to načelo ni moglo biti uveljavljeno predvsem zaradi zvezne zakonodaje. Zvezni kolizijski zakon namreč določa, da delavci in drugi delovni ljudje združujejo sredstva za zadovoljevanje potreb na področju zdravstvenega varstva v skupnosti na območju katere ima sedež organizacija združenega dela, oziroma na območju katere opravljajo dejavnost. Primerjavo zbiranja sredstev na področju zdravstvenega varstva po domicilnem principu in principu delovnega mesta prikazuje naslednja tabela, iz katere je razvidno, da bi po domicilnem principu zbrali za cea 1.174.000.000 din več sredstev. I. IZ DOHODKA Ocenjena masa BOD za leto 1987: — domicilni princip 19.886.000.000 din — sedežni princip 12.562.000.000 din Prispevna stopnja iz dohodka: — za redno dejavnost 14,65% — za pokrivanje izgube 0,95% — skupna prispevna stopnja 15,60% Po domicilnem principu 19.886.000.000 din x 14,65% = 2.913.299.000 din 19.886.000.000 din x 0,95% = 188.917.000 din SKUPAJ: 15,60% = 3.102.216.000 din Po priniepu delovnega mesta 12.562.000.000 din x 14,65% = 1.840.333.000 din 12.562.000.000 din x 0,95% = 119.339.000 din SKUPAJ: 15,60% 1.959.672.000 din RAZLIKA JE 1.142.544.000 din IZ OSEBNEGA DOHODKA Prispevna stopnja iz OD : 0,42% Po domicilnem principu 19.886.000.000 din x 0,42% = 83.521.200 din Po principu delovnega mesta 12.562.000.000 din x 0,42% = 52.760.400 din RAZLIKA JE 30.760.800 din SKUPNA RAZLIKA JE 1.173.304.800 din Naslednja tabela prikazuje, da je poslovno leto 1986 na območju MOZS Ljubljana zaključilo z nekritimi odhodki kar 15 občinskih zdravstvenih skupnosti, s presežki prihodkov pa le tri. Skupna nega- tivna razlika občinskih zdravstvenih skupnosti znaša 4.576.305.425 din pozitivna pa le 218.689077 din. Torj lahko rečemo, da dosedanji sistem združevanja sredstev na področju zdravstvenega varstva ni primeren. PRESEZEK 11! KiEZEK ODHODKOV PRESEZEK PRESE2EK I'HIHODKOV 0 Z 3 ODHODKOV HA UPORABNTKA PRIHODKOV NA UPORABNIKA CERKNICA 2l3.955.92t i:t.30r> DOMZALE 196.589.355 5.750 GROSUPLJE 110.796.000 6.325 HRA.STNIK 55.899.276 '1.313 IDRIJA 62.298.127 3.213 KAMNIK 239.839.879 8.317 KOCEVJE 307.235.608 13.r>15 LITI.JA 11J.3O0.16H 7.375 LJUBLJANA BEZICRAĐ 3O8.S66.WM 382 LJUBLJANA CENTEH 1t3.675.K8', 1.18? LJUBLJANA MOST. POL. t85.t00.'3" b.biB LJUBLJANA Siska 877.215.'18! 10.205 LJUBLJANA VIC RUD. 1.178.593.n?;> 19.793 LOGATEC 53.t78.151 3-326 HBNICA 12.715.'165 1.022 TRBOVLJE 95.626.8V7 ''. S21 VRHNIKA 12j.588.23t 8.065 ZAGORJE 186.620.000 12.118 SKUPAJ: '1.576. 305. t25 122.9't8 218.689.077 5.tl7 V občini Litija ugotavljamo precej neugodno strukturo uporab- nikov. Neugodno je tuđi razmerje med aktivnimi zavarovanci in vsemi zavarovanci. V občini Litija imamo precej visoko udeležbo upokojencev in kmetov v številu vseh uporabnikov. Pri upokojencih velja, da so zavarovanci tište zdravstvene skupnosti, kjer bivajo, vemo pa, da imamo dobršni del (cea 3.600) občanov, ki predstavljajo dnevno emigracijo, torej so uporabniki drugih zdravstvenih skupnosti, ter združujejo sredstva v tistih zdravstvenih skupnostih, kjer so zaposleni. Po podatkih je v občini Litija zaposlenih 5003 občanov, torej več kot polovica občanov ustvarja dohodek v drugih občinah, ko pa se le-ti upokojijo so zavarovanci naše skupnosti. 14 Poprečno število upokojencev na dan 31. 12. 1986 je znašalo 2.329, skupaj z družinskimi člani pa 3.211. V primerjavi med obči- nami Litija, Ljubljana, Grosuplje, ima Ljubljana relativno največ zaposlenih uporabnikov (47.32), občina Grosuplje pa najmanj (34,80). V skupnem številu uporabnikov ima občina Litija relativno največ upokojencev (15,27), najmanj pa Ljubljana (12,66). Tuđi družinskih članov ima relativno najmanj Ljubljana (Litija 42,56, Ljubljana 39,30, Grosuplje 46,36). Prav tako velja za kmete in druge nosilce zavarovanja. Ravno tako pa se tuđi delež sredstev, ki jih prispevajo kmetje za zdravstveno varstvo zmanjšujejo, medtem ko se stroški za zdravstvene storitve kmečkih uporabnikov po ocenah v primerjavi z izdatki za ostale uporabnike povečujejo, vendar pa točne primerjave ni, ker sistem spremljanja stroškov ni zgrajen na posamezniku in tuđi ne po kategorijah uporabnikov. Da pa bi se tako stanje ne nadaljevalo, je republiška zdravstvena skupnost predlagala, da bi v letu 1987 vse občinske zdravstvene skupnosti na območju SR Slove- nije sprejele sklepe o drugačnem plačevanju oziroma obračunavanju prispevkov kmetov, predvsem da bi razširili zavezance za plačevanje prispevkov kmetijske dejavnosti in sicer naj bi plačevali tuđi tišti, ki so lastniki zemljišč, vendar pa delavci v delovnem razmerju. Navajamo tuđi podatek, da je bilo v občini Litija za uporabnike zdravstvenega varstva v prvi polovici leta 1986 izdanih 47.620 receptov v vrednosti 44.334,472 din. Uporabniki kmetje in njihovi družinski člani so prejeli 4.557 receptov ali 9,5% v vrednosti 4.229.095 din, delavci in njihovi družinski člani 23.523 ali 49,4% v vrednosti 19.827.956 din, upokojenci in njihovi družinski člani 19.540 ali 41,1% v vrednosti 20.277. 421 din. Na prebivalca so bili izdani 3 recepti. V primerjavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini Litija je Občinska zdravstvena skupnost Litija največji uporabnik sredstev skupne porabe. Vendar pa se vsako leto izkaže, da so sredstva skupne porabe namenjena zdravstveni skupnosti premajhna oziroma ne zadoščajo za pokrivanje vseh izkazanih potreb. Posledica tega je negativni rezultat skupnosti. Delitev sredstev skupne porabe v letu 1986 je bila naslednja: I. uskladitev vse OSIS Litija 2.057.410.000 din OZS Litija 1.023.810.000 din delež 49,7 II. uskladitev vse OSIS Litija 2.679.600.000 din OZS Litija 1.243.400.000 din delež 46,4 III. uskladitev vse OSIS Litija 2.898.180.000 din OZS Litija 1.338.95O.OOO din delež 46,2 IV. uskladitev vse OSIS Litija 2.929.298.000 din OZS Litija 1.352.415.000 din delež 46,1 Sledi, da je izguba Občinske zdravstvene skupnosti Litija v glavnem rezultat prenizko planiranih prihodkov, ki jih ne določa avtonomno Očinska zdravstvena skupnost Litija v okviru svobodne menjavc dela, temveč sprejeti dogovori v okviru skupne porabe občine Litija. Planiranje v občinski zdravstveni skupnosti, ki preds- tavlja tako majhno rizično skupnost je tuđi zelo problematično in nesigurno. Iz priložene priloge je razvidno, da je Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1985 imela najvišji strošek na uporabnika v SR Sloveniji. Primerjava stroškov na uporabnika v primerjavi zostalimi občin- skimi zdravstvenimi skupnostmi za območje MOZS Ljubljana na dan 31. 12. 1986 izkazuje: CERKNICA 83.195 DOMŽALE 89.529 GROSUPLJE 77.237 HRASTNIK 91.649 IDRIJA 89.936 KAMNIK 87.450 KOČEVJE 83.642 LITIJA 96.676 LJUBLJANA BEŽIGRAD 83.501 LJUBLJANA CENTER 90.074 LJUBLJANA MOSTE POLJE 78.004 LJUBLJANA ŠIŠKA 90.474 LJUBLJANA VIČ RUDNIK 91.024 LOGATEC 75.979 RIBNICA 69.142 TRBOVLJE 94.312 VRHNIKA 79.047 ZAGORJE 93.549 Navajamo tuđi podatek o porabi zdravstvenega dinarja na up- orabnika v letih 1979 in 1980 (priloga) iz katerega sledi, daje bila občina Litija že v teh letih na četrtem mestu v SR Sloveniji po porabi na enega uporabnika, ko je funkcioniral še stari zdravstveni dom. Sledi, da večji strošek na enega uporabnika nišo le v povečanih zd- ravstvenih kapacitetah (nov zdravstveni dom), temveč tuđi v slabem zdravstvenem stanju prebivalstva. Občinska zdravstvena skupnost zbira največji delež (90%) svojih prihodkov, s prispevno stopnjo za zadovoljevanje potreb iz naslova neposrednega zdravstvenega varstva in druge naloge, ter s prispevno stopnjo za zadovoljevanje potreb iz naslova socialne varnosti up- orabnikov. Občinska zdravstvena skupnost Litija je v letu 1986 ime- la za združevanje sredstev za finančni nacrt ponovno najvišjo poprečno prispevno stopnjo iz dohodka: — od 1.1. — 30.4.1986 14,57% — od 1.5. — 31.12.1986 15,35% POPREČNA PRISPEVNA STOPNJA 15,09% Z navedenimi prispevnimi stopnjmi pa zopet ni bilo mogoče pok- riti vseh nastali stroškov. Glede na to, da se visina prispevne stopnje določa v razmerju z gospodarsko močjo občin izraženo z maso BOD, imajo v gospodarskih šibkih občinah višjo prispevno stopnjo, kot v gospodarsko močnih občinah. Naj še omenimo, da TOZD Zdravstveno varstvo Litija participira v sredstvih Očinske zdravstvene skupnosti Litija le cea 30% sredstev, medtem ko na ostale stroške zdravstvenega varstva nima neposredn- ea vpliva (UKC ter druge zdravstvene organizacije). Poleg tega je z dobropisi v znesku 33.305.217 din v let 1986 prispeval kznižanju ne- gativne bilance. II. VIRI ZA POKRIVANJE NEKRITIH ODHOD- KOV IZ LETA 1986 Občinska zdravstvena skupnost Litija bo v letu 1987 nastalo iz- gubo iz leta 1986 v visini 164.683.465,58 din pokrila na naslednja načina: 1. Glede na to, da Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1986 ni smela razpolagati z delom družbenih sredstev, ki jih je oblikovala nad dovoljeno porabo (v skladu z zakonom) v znesku 52.383.282 1S din, zajeta na poseben račun Službe družbenega knjigovodstva in jih je smela koristiti sele s 7. 1. 1987, se ta sredstva namensko zagotovijo za ugotovljeni primanjkljaj prihodkov, 2. Za ugotovljeni primanjkljaj prihodkov (čisto izgubo) v znesku 112.300.183,58 din se sredstva že združujejo od 1. 1. 1986 dalje po posebni prispevni stopnji 0,78 izdohodka vstopnji 15,43%. Vendar pa, glede na to, da s posebno prispevno stopnjo 0,78% ne bo mogoče pokriti vso nastalo izgubo (za cea 14.400.000 din) se predlaga, da se le-ta zviša od 1. junija 1987 dalje za 0,17% (iz 0,78% na 0,95). III. MOŽNI UKREPI ZA SANACIJO IZGUB: 1. Odobravanje zdraviliškega zdravljenja uporabnikom, se omeji le na primere, ko gre za podaljšano bolnišnično zdravljenje, le v izjemih primerih pa tuđi po presoji konzilija osnovne zd- ravstvene dejavnosti; 2. Preverja se utemeljenost plačila parciticipacije uporabnikov, z namenom, da jo plača tišti, ki jo mora in da je res opravičen plačila tišti uporabik, ki mu ta pravica gre; 3. Dosledno se upošteva določilo o uporabi reševalnega prevoza; 4. Iz programa zdravstvenega varstva se crta sofinancirane huma- nitarnih organizacij oziroma društev; 5. Uvede se nadzor, in s tem tuđi omejitev potrošnje zdravil preko receptov; 6. Pooštri se kontrolo bolniškega staleža v sodelovanju zdravstve- nih delavcev in organizacij združenega dela; 7. Strokovna služba Občinske zdravstvene skupnosti ponovno uvede evidenco izdanih ortopedskih pripomočkov, predvsem trajnejše uporabnosti in večje vrednosti, zahteva po uporabi njihovo vračilo in jih ponovno daje v uporabo; 8. Strokova služba Občinske zdravstvene skupnosti mora dosledno uresničevati 134. a člen Zakona o zdravstvenemu vars- tvu, glede uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na področju zdravstvenega varstva (regresni zahtevki); 9. Pooštri se kontrola oziroma nadzor nad izvajanjem sprejetih programov, izstavljenimi fakturami, s ciljem, da se odpravi plačevanje storitev, ki nišo bile opravljene; 10. Posamezen izvajalec lahko realizira program le do dogovorjene- ga obsega, v primeru, da bo program presežen mora pravočasno pričeti postopek dogovarjanja v skupnosti; 11. Storiti je potrebo ukrepe, da bodo uporabnikom zaračunane tište zdravstvene usluge, ki po Samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva presegajo dogovorjeni standard (nadstandardni stroški); 12. K znižanju stroškov zdravstvenega varstva bo pripomogla tuđi večja zavest posameznih uporabnikov, kot tuđi širše družbe o pomembnosti organiziranja preventivne zdravstvene vzgoje; 13. Ustrezno se korigira prispevna stopnja iz kmetijskedejavnosti, s ciljem, da tuđi kmečko prebivalstvo prispeva sredstva k zma- njšanju stroškov te skupnosti; 14. Potrebno je iskati možnost pokrivanja stroškov kliničnega zd- ravljenja v regijskem ali republiškm prostoru; 15. TOZD Zdravstveno varstvo Litija in DOM »TISJE« Šmartno pri Litiji sta dolžna storiti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje stroškov; IV. NELIKVIDNOST OBČINSKE ZDRAVSTVE- NE SKUPNOSTI LITIJA Občinska zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1986 zaradi premajhnega združenja sredstev likvidnostne težave, tako stanje pa je onemogočalo normalno poslovanje. Da bi se te težave odpravile bo Občinska zdravstvena skupnost Litija v letu 1987 najemala premostitvene kredite s strani: a) izvajalca Občinske zdravstvene skupnosti Litija b) organizacije združenega dela c) banke v prvih dneh tekočega meseca, na podlagi ugotovljenega stanja. V. ZAKLJUČEK Vse ugotovitve in možnosti za konkretno reševanje problemov v zdravstveni skupnosti so zajete v posameznih točkah gradiva, pri čemer je potrebno poudariti, da bo na tem področju treba voditi ak- cijo za spremembo sistema v zdravstvenemu varstvu na eni strani in osveščanja prebivalstva na drugi strani. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LITIJA SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA SO LITIJA: 1. Izvršni svet sprejema sanacijski program Občinske zdravstvene skupnosti Litija z vsemi navedenimi sanacijskimi ukrepi. 2. Izvršni svet ugotavlja, da so nastale izgube v Občinski zdravstveni skupnosti predvsem sistemske narave, zato podpira pobudo, da bi se sredstva za to dejavnost zbirala po domicilnem principu. Izvršni svet predlaga Republiškemu komiteju za zdravstvo, da se pr- ouči možnost ponovne vspostavitve regijske in republiške solidarnosti. 3. Izvršni svet nalaga Občinskemu komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj in strokovni službi SIS, da izdelata ana- lize cen v družbenih dejavnostih. 4. Izvršni svet predlaga Občinski zdravstveni skupnosti, da preko sv- ojih delegatov predlaga, da bi se na ravni republike zbirali podatki o cenah zdravstvenih storitev, ki bi jih lahko uporabljali za prime- rjalne kazalce. 5. Občinski komite in Obrtno združenje Litija naj proučita možnost organiziranja taksi službe na območju občine Litija. 6. Izvršni svet predlaga strokovni službi Občinske zdravstvene skupnosti, da pripravi ustrezno informacijo za GLASILO OBČANOV. PRILOGA: 3 točka 7 Gradivo je objavljeno na strani 4 16 točka 8 Predlog Skupština občine Litija je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremčnin v druibeni lastnini (Ur. I. SRS, št. S/80) 7., 12. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremi- čnin (Ur. I. SRS, štev. 8/87) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS, štev. 28/83 in 16/87) na seji zbora zdruienega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povpre- čnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987 1. člen S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena stanovanj, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in ko- rist za razlaščeno stavbno zemljišče za območje občine Litija za leto 1987. 2. člen Za stavbno zemljišče na območju občine Litija se šteje naslednja zemljišča: — za ožji gradbeni okoliš mesta Litija in Šmartna z Ustjem z ožjo okolico, to je območje, ki ga ureja urbanistični nacrt ter območja določena z zazidalnimi nacrti in prostorsko ureditvenimi pogoji, kot izkazuje prostorski del družbenega plana občine Litija za obdobje 1986—1990, — vsi drugi kraji občine Litija, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Povprečna gradbena cena za lm2 stanovanjske površine na obm- očju občine Litija znaša 179.558 dinarjev. 4. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč v občini Litija znašajo za komunalne naprave individualne rabe 10.303 din za m2 koristne stanovanjske površine, za skupne komunalne naprave pa 7.627 din za m2 koristne stanovanjske površine. 5. Člen Korist za razlaščena stavbna zemljišča se določi v odstotku od povprečne gradbene ccne določene v 3. členu tega odloka in znaša za: — ožji gradbeni okoliš 0,8% — za druge kraje pa 0,6%. 6. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija (Ur. 1. SRS, štev. 5/86). 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. Štev.: 010-2/84 Datum: 2. 4. 1987 Predsednik Skupščine občine Litija: Mirko Kaplja Obrazložitev Osnutek odloka o povprečn gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija je bil obravnavan na 9. seji zbora zdruienega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija dne 18. 5. 1987. Po razpravi je bil osnutek posredovan v petnajstdnevno javno razpravo. Obravnavan je bil na seji izvršnega svela Skupščine občine Litija, občinskem komileju za planiranje in družbenoekonomski razvoj ter komisiji za družbenoekomske odnose. V času javne razprave je predlagatelju posredova/ pripombe Sekre- tariat skupščine kot pripombe iz razprave seje zbora zdruienega dela in zbora krajevnih skupnosti, Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj ter komisija za družbenoekonomske odnose. Pripombe so v glavnem naslednje: — povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine v visini 223.605 din je previsoka — povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč v Litiji so prenizki — odstotek za korist za razlaščena stavbna zemljišča naj bo enoten — za sprejem dokumentov kadar gre za valorizacijo naj se pooblasti izvršni svet. Po proučitvi pripomb ter konsultaciji s predstavnikom Splošnega zd- rutenja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v Ljubljani smo v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Litija pripravili nov izračun povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske površine, ki znaša 179.558 din. Izračunjepopravlen na osnovi nove metodologije, ki predpisuje za osnovo obračunsko ceno doseženo ob koncu koledarskega leta za stanovanjske objekte kategorizirane s III. stopnjo opremljenosti. Stanovanjski blok na Maistrovi ulici 6 v Litiji, ki je služil kot osnova za izračun, pa je grajen kvalitetneje kot topredvide- va metodologija, sa/ so v njem vgrajeni ludi elementi 1. in 11. katego- rije. Od prvotno predlagane cene smo odšteti stroške vgrajenih kva- litetnejših oken, dodatne toplotne zaščite ter opreme, ki je uvrščena v II. stopnjo opremljenosti. Od cene je odšteta tuđi nagrada, ki je bila izplačana izvajalcu zaradi dokončanja gradnje pred rokom. Pri gradnji stanovanjskega bloka na Maistrovi ul. 6 v Litiji ni bilo zamude, kot je v obrazložitvi osnutka pomotoma zapisano. Stroški kotlarne in razvodov so znižani iz 21.607 din/m2 na 16.607 din/m2, razlika pa prenesena v stroške za individualne komunalne na- prave, ki znašajo po novem izračunu 10.303 din/m2 koristne površine in predstavljajo skupaj s stroški za skupne komunalne naprave 10% povprečne gradbene cene. Pripomba občinskega komite/a za planiranje in družbenoekonomski razvoj, da so stroški komunalnega urejanja ze- mljišč v občini Litija prenizki, je tako na podlagi novega izračuna v predlogu upoštevana. Pobuda, da se korist za razlaščeno stavbno zemljišče določi v enotnem odstotku od povprečne gradbene cene v predlogu odloka ni upoštevana. V vseh odlokih izpreteklih let element »krajevne razmere« ni bil upoštevan, čeprav obstaja razlika ali je stavbno zemljišče v mestu ali na podeželju. Na pobudo republiškega sodnega cenilca v preteklem letu smo v odloku o povprečni gradbeni ceni v letu 1986 razdelili območja občine na območja urejena z zazidalnimi nacrti in ostala območja. Prav zaradi navedenega menimo, da naj korist za razlaščena stavbna zemljišča ostane tuđi v letošnjem odloku ločena za ožji gradbeni okoliš ter druge kraje. 17 Zakon o razlastvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni las- tnini(Ur. 1. SRS, štev. 5/80) kot tuđi pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ur. 1. SRS, štev. 8/87) v svojih členih predpisujeta, da določi občinska skup>i'čina z odlokom povprečno gradbeno ceno stano- vanj, ceno stavbnega zemljišča (korist) ter povprečne stroške komu- nalnega urejanja stavbnega zemljišča. Ker odloke sprejemajo zbori občinske skupščine, pobuda da naj v primeru valorizacije cene sprejme olok izvršni svet, ne more biti upoštevana. Predlagane spremembe z 3. in 4. členu osnutka predmetnega odloka so utemeljene ter pri pripravi predloga odloka v celoti upoštevana. PREDLOG: Zboru zdruienega dela in zboru krajevnihskupnostiSku- pščine obiine Litija predlagamo v obravnavo in sprejem predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj inpovprečnih stroških komunalne- ga urejanja stavbnega zemljišča v občini Litija v letu 1987. Občinski komite za planiranje in drutbenoekonomski razvoj točka 9 Predlog Skupština občine Litija je na podlagi 1. in 4. člena zakona o komu- nalnih taksah (Ur. I. SRS, štev. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 206. člena statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 28/83, 16/87) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 24/86) tako, da se glasi: Turistična taksa znaša za nočitev v gostišču in zasebnih sobah: din — za domače goste 150 — za tuje goste 300 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988. Šev.: 010-5/86 Datum: 6. 4. 1987 Predsednik Skupščine občine Litija Mirko Kaplja Obrazlozitev Osnutek odloka o turistični taksi na območju občine Litija je bit obravnavan na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Litija dne 18. 5. 1987. Po obravnavi sta zbora posredovala osnutek v javno razpravo za petnajst dni. V času javne razprave je podal pismeno pripombo Sekretariat Sku- pščine kot pripombo iz razprave seje zbora krajevnih skupnosti. Dele- gat krajevne skupnosti Jevnica je predlagat, naj zbori občinske skupščine pooblastijo izvršni svet za sprejem visine turistične takse, ker gre le za valorizacijo zneskov. Zakon o komunalnih taksah jasno opredeljuje, da visino turistične takse predpisuje občinska skupščina z odlokom, zato navedena pripomba ne more biti upoštevana. Osnutek odloka je obravnaval občinski komite za planiranje in druibenoekonomski razvoj ter komisija za družbenoekonomske odnose. Na obeh sejah na osnutek odloka ni bilo pripomb. Tuđi Izvršni svet Skupščine občine Litija na osnutek odloka ni imel pripomb. PREDLOG: Zboru zdruienega dela in zboru krajevnih skupnosti Sku- pščine občine Litija predlagamo v obravnavo in sprejem predlog odloka o spremebi odloka o turistični taksi na območju občine Litija. Občinski komite za planiranje in druibenoekonomski razvoj točka 10 Predlog ODLOK o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občni Litija Besedilo predloga ODLOKA o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija, je ražen 12. in 14. člena ODLOKA, enaka besedilu osnutka ODLOKA, ki je bil objavljen v »Delegatskem obveščevalcu štev. 3 — marec 1987, na 17. strani. V 12. členu je na novo dodan stavck, ki se glasi: — Naloge štaba civilne zaščite v splošnih enotah praviloma opra- vlja poveljnik splošne enote civilne zaščite«. V 14. členu je v drugem odstavku za besedi »občinskemu štabu«, dodano sledeče besedilo: — »in republiškemu štabu za civilno zaščito«. Obrazlozitev: Osnutek ODLOKA o organizaciji in delovanju civilne zaščite v obči- ni Litija, ki je bil objavljen v »Delegatskem obveščevalcu štev. 3/87, je obravnaval družbenopolitični zbor na 7. seji, dne 27. marca 1987, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, pa na seji 8. seji, dne 30. marca 1987 leta. Na podlagi razprave na sejah vseh treh zborov občinske skupščine in sprejetega sklepa, je bil osnutek ODLOKA o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija, dan v javno razpravo do 10. maja 1987 leta. Upravni organ za ljudsko obrambo je kot predlagatelj omenjenega ODLOKA, na podlagi razprave v Izvršnem svetu, detovnih teles Sku- pščine občine Litija, zborih občinske skupščine, ter javne razprave o osnutku ODLOKA, prejel na besedilo osnutka omenjenega ODLOKA se pripomba oz. predlog Komisije za varslvo okolja Skupščine občine Litija. Dne 17. maja 1987 pa je mnenje na vsebino ODLOKA in njegova pravna zasnova, na podlagi zaprosila upravnega organa za ljudsko ob- rambo posredova/ Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS. Pri pripravi predloga ODLOKA o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija je upravni organ za ljudsko obrambo, smiselno ter skladno z zakonodajo upošteval mnenja oz. predloge na osnutek odloka. 1. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, je predlagat, da se v ODLOKU opredeli izvajanje funkcij oz. nalog štaba civilne zaščite v splošnih enotah in odgovornost štaba civilne zaščite v krajevni skupnos- ti do republiškega štaba civilne zaščite. 18 Oba predloga sta upoštevana v predlagani dopolnitvi 12. in 14. člena predloga odloka. 2. Komisija za varstvo okolja Skupščine občine Litija, predlaga, da se v ODLOK vnesejo tuđi določila o zaščiti ljudi pred osnaževanjem z zrakom, voda, hrupom in odpaki. Glede na pozitivno zakonodajo in področja delovanja enot civilne zaščite, ustrezno že upoštevan predlog komisije v besedilo osnutka ODLOKA vpoglavjul. SPLOŠNEDOLOČBE, inpoglavjuII»OSEB- NA IN VZAJEMNA ZAŠČLTA« Predlog komisije pa je nujno upoštevati pri delu v pristojnih organih in službah ter zagotoviti dosledno izvajanje pozitivne zakonodaje, ki ureja onesnalevanje zraka in vode, povzročanjaprekomirnega hrupa in ravnanja z odpadki. Izvajanje teh nalog v pogojih »normalnega« delovanja ni mogoče pričakovati od civilne zaštite, ki ukrepa sele v trenutku, ko morebitna nesreća ali preteča nevarnost zajema širše območje ali ogroža večje šte- vilo ljudi in materialne dobrine, potek nesreće oz. pojavov ni mogoče obvladovati v okviru rednih služb in dejavnosti (stanje izrednih razmer). Iz tega sledi, da so pri pripravi predloga odloka upoštevani vsi predlogi. Zaradi racionalnosti, ker se dopolnjujeta le dva člena odloka (Odlok ima 31. členov) nismo ponovno objavili celotno besedilo odloka. PREDLOG: — Zborom občinske skupščine Litija, se predlaga v obravnavo in sprejem predlog ODLOKA o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija. ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO točka U Predlog Na podlagi 3. točke odstavka 3. člena 4. odstavka 25. člena in 241. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83 in 42/85), 17. člena Zakona o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS St. 8/78) 19. člena in 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Ur. list SRS, St. 15/76) 9. člena zakona o uporabi grba, zastave in himne SFRJ (Ur. list SFRJ ŠT. 21/77) in 206. člena Statuta občine Litija (Ur. list SRS št. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija 1. člen V odloku o javnem redu in miru občine Litija (Ur. list SRS, št. 47/86) se črtajo naslednja določila: 1. 6. člen točka 9 2. 10. člen točka 11 3. 1. člen točka 28 4. 2. člen, točka 13 5. 24. člen, točka 6 6. 25. člen točka 7 7. v 13. členu, točka 1 se v peti vrsti črtajo besede »neposredno pred dežjem ali« 2. člen V prvem odstavku 25. člena odloka o javnem redu in miru se v prvi in drugi vrsti pred zneskom 5000 in 10.000 črtata besedi »do« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA MIRKO KAPLJA Obrazloiitev Zbora občinske skupščine sta na svojih zasedanjih 18. 5. 1987 obravnavala osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru občine Litija in sprejela sklep, da naj bo v javni razpravi štirinajst dni. Iz javne razprave je prispel samo en predlog za spremembo predloženega besedila. Pripomba se nanaša na 13. člen, točka 1, kateri govori o pogojih zalivanja z gnojnico. Po proučitvi predloga je bilo ugotovljeno, da je pripomba ume sna. Zalivanje z gnojnico bo mogoče samo v deževnem obdobju. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Predlog SO Litija je na predlog razlastitvenega upravičenca SGD Beton TOZD Gradmetal Litija v upravni zadevi ugotovitve splošnega intere- sa za izvajanje proizvodnje dejavnosti TOZD-a na zemljišču v k.o. Ho- tić, na podlagi 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. I. SRS, St. 5/80) in 206. člena Sta- tuta občine Litija (Ur. I. SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne sprejela ODLOCBO Ugotovi se, da je razširitev, proizvodnje dejavnosti SGD Beton TOZD Gradmetal Litija na zemljšču: — pare. št. 528 pašnik 450 m2 — pare. št. 53 njiva 1891 m2 — pare. št. 713/2 njiva 4954 m2, vse vi. St. 63 k.o. Hotić, ki so last Zupančič Ivana, Zgornji Hotit 25 in Zupančič Valentine, Zgornji Hotič 16, za vsakega do 1/2 v splošnem družbenem interesu. Obradožitev: Razlastitveni upravičenec SGD Beton Zagorje O/S, TOZD Gradmetal Litija je z vlogo, dne 18. 3. 1987predlagat, da Skupščina občine Litija z odločbo ugotovi, da je razširitev njihove dejavnosti na zemljišču pare. št. 528, pare. št. 538 in pare. št. 713/2, vse k.o. HotiĆv splošnem družbenem interesu. 19 točka 12 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 13 Na podlagi 6. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepre- mičnin v drulbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80) lahko kot razlastitveni upravičenec nastopa tuđi delovna organizacija, če zemljišče potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. V danem primeru pa so predmetna ze- mljišča namenjena za: pare. št. 582 pašnik 450 m2, pare. St. 538 njiva 1891 ni1 za funkcionalno zemljiSče k ie obstoječi separaciji inprc. št. 713/2 njiva 4954 m1, kot funkcionalno zemljišče k betonarni. Prav tako pa določbe 17. člena prej omenjenega zakona določajo, da skupSčina lahko v skladu s prostorskimi vidiki družbenega plana ugotovi sploSni družbeni interes, če le-ta le ni ugotovljen sprostorskim izvedbenim aktom. Z druibenim planom občine Litija za obdobje 1986—1990 (Ur. I. SRS, št. 14/87) pa predmetna zemljiSča ležijo v območju proizvodnih in servisnih dejavnosti in so torejpodani vsipogoji za uvedbo postopka o ugotovitvi splošnega družbenega interesa. Zahtevi za izdajo te odločbe je priloženo tuđi mnenje Kmetijske ze- mljiške skupnosti občine Litija št. 32, z dne 10. 3. 1987, kot to zahteva 3. odstavek 17. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepre- mičnin v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 5/80). Vpostopku pred sprejetjem te odločbe sta bila lastnika pare. št. 528, pare. št. 538 in pare. št. 713/2 k.o. Hotič Zupančič Ivan in Zupančič Valentina zaslišana in ne nasprotujeta ugotovitvi splošnega interesa za razširitev proizvodnje dejavnosti TOZD-a Gradmetal Litija oz. izdaji te odločbe, sajjimaje bilo dano nadomestno zemljišče, ki ga že upra- bljata. Vabilu na zaslišanje pa se ni odzvala Zupančič Bernarda, ki ima pri vi. št. 63 k. o. Hotič vknjiženo stvarno breme oskrbe do njene up- orabe, sicer pa do smrti. Glede na navedeno, zbora menita, daje utemeljeno izdati odločbo o ugotovitvi splošnega interesa, na zemljišču, ki je predviđeno za razši- ritev proizvodnje dejavnosti SGD Beton TOZD Gradmetal Litija, kar bo omogočilo nadaljevanje razlastitvenega postopka ter pridobitev zemljišč. POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopustna pa je tožba v upravnem sporu, ki se vloži pri Vrhovnem so- dišču SRS v Ljubljani v 30 dneh po vročitvi odločbe. Številka: 464-1/87 Datum: 24. 4. 1987 PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE: Mirko Kaplja ODLOČBO PREJMEJO: 1. Zupančič Valentina 2. Zupančič Ivan 3. Zupančič Bernarda 4. OJP 5. Vspis točka 14 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno 10. seja zbora združenega dela občinske skupščine Litija 29. junija 1987 ob 12. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 14. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora b) Predlog dnevnega reda c) Potrditev sklepov 9. seje zbora 2. Poročilo o delu delegatov v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 15. 5. 1986 do 15. 5. 1987 3. Poročilo o stanju na področju razreševanja problematike onesnaievanja okolja 4. Predlog razdelitve preostanka sredstev razveljavljenega IV. občinskega samoprispevka v letu 1985 5. Informacija o izvajanju zakona o pravni pomoći v občini Litija 6. Informacija o sanacijskemu programu Občinske zd- ravstvene skupnosti občine Litija 7. Informacija o razvoju samostojnega obrtnega dela na obm- očju občine Litija 8. Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega ze- mljišča v občini Litija v letu 1987 9. Predlog odloka o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Litija 10. Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Litija 11. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o javnem redu in miru občine Litija 12. Predlog sklepa o določitvi kriterijev za razdelitev proračun- skih sredstev, namenjenih pokrivanju potreb krajevnih skupnosti in določitvi nalog, ki jih za potrebe krajevnih skupnosti opravljata občinski upravni organ za notranje zadeve in občinski upravni organ za občo upravo in proračun 13. Predlog odločbe o ugotovitvi splošnega družbenega interesa na zemljišču k.o. Hotič 14. Kadrovske zadeve 15. Vprašanje in pobude delegatov. PREDSEDNICA ZBORA Vida Vuković, l.r. Opomba: uvodna poročila k vsem točkam dnevnega reda bodo delegati Zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela poslušali skupaj. 20 točka 1 c v prometu. 5. Pristojni občinski upravni organ naj prouči predlog, če lahko občani nabavijo radar za kontrolo hitrosti in način uporabe radarja. PREDLOG SKLEPOV 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 5. 1987 Dnevni red: 1. Poročilo o delu Sodišča združenega dela v Ljubljani v letu 1986, 2. Poročilo o delu Občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani v letu 1986, 3. Poročilo o delu Temeljnega javnega toiilstva v Ljubljani v letu 1986, 4. Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani v letu 1986, 5. Poročilo Druibenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani v letu 1986, 6. Poročilo o delu Veterinarskoga zavoda Ljubljana v letu 1986, 7. Poročilo o delu Občinskega sodnika za prekrške Litija v letu 1986, 8. Poročilo o varnostnih razmerah in delu delavcev PM Litija v letu 1986. K 1., 2., 3. in 5. 1. Poročilo o delu v letu 1986 zbora sprejemata. 2. V bodoče naj vsebina poročila prikaže tuđi specifično problematiko v občini Litija. 3. Glede na težko finančno situacijo v občinskem proračunu zbora menita, da proračunskih sredstev ne bi smeli dodatno obremenje- vati, zato naj sodne institucije še naprej iščejo notranje rezerve za izboljševanje pogojev svojega dela. K4. 1. Zbora sprejemata poročilo o delu Temeljnega sodišča v Ljubljani v letu 1986. 2. Zbora podpirata predlog, da se financiranje sodišč za vso SR Slovenijo uredi enotno. 3. V primeru podaljševanja rokov reševanja posameznih zadev, bo sodišče predhodno obve$čalo občinsko skupščino. 4. in 5.: vsebina kot je napisana pod 2. in 3. predhodne točke. K6. 1. Zbora sprejemata poročilo o delu Veterinarskega zavoda Ljubljana v letu 1986. 2. Sklad za intervencije v kmetijstvu naj prouči možnosti za regresi- ranje umetnega osemenjevanja, oz. za povečanje regresiranja. 3. Razprava glede potepuških psov in uporabnega dovoljenja za pita- lišče v Ponovičah se posreduje pristojnim občinskim upravnim organom v rešitev. K 7. Zbora sprejemata poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške Litija za leto 1986 in posredujeta razpravo predlagatelju poročila. K8. 1. Poročilo o varnostnih razmerah in delu delavcev PM Litija v letu 1986 zbora sprejemata. 2. Zbora predlagata OK SZDL Litija, da se opredeli do izgradnje jedrskih elektrarn. 3. Zbora predlagata, da se pooštri nadzor nad prometom na cesti Litija — Ribče s pogostejšim kontroliranjem hitrosti in obremenitev. 4. Zbora predlagata, da se opravi razgovor z SCT Ljubljana glede voženj peska s težkimi tovornjaki, ki predstavljajo veliko nevarnost točka 2 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 3 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 4 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 5 Gradivo je objavljeno na strani 3 točka 6 Gradivo je objavljeno na strani 4 točka 7 Gradivo je objavljeno na strani 17 točka 8 Gradivo je objavljeno na strani 18 točka 9 Gradivo je objavljeno na strani 18 točka 10 Gradivo je objavljeno na strani 19 Gradivo je objavljeno na strani 19 21 točka 11 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 12 točka 13 Gradivo bodo vodje delegacij prejeli naknadno točka 14 DELEGATSKA VPRASANJA IN ODGOVORI DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠMARTNO Vprašanje: Kakšni bodo stroški za delo enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji in iz katerih virov bodo zagotovljena sredstva? Odgovor občinskega oddelka za splošne upravne zadeve in občo upravo: Sredstva za delo enote Temeljnega sodišča Ljubljana v Litiji se bodo tuđi v bodoče zagotavljala v okviru občinskegrproračuna (kolikor ne bi spet osvojili v letu 1979 ukinjenega sistema — republički proračun). Visino sredstev za posamezno leto izračuna Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v sodelovanju z Republiškim sekretariatom zafi- nance. Osnova za izračun financiranja temeljnega sodišča Ljubljana je udeleiba posamezne občine (Kamnik, Domiale, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Ribnica, Kočevje, Zasavske občine, Ljubljana — Beiigrad, Ljubljana Moste — Polje in Skupičina mesta Ljubljana ter Litija) v financiranju splošne porabe v ljubljanski regiji. Za leto 1987je bila konec decembra izdelana ocena za občino Litija v visini 53,0 mio din, vendar se bo ta znesek med letom zagotovo valoriziral, ker bo moralo Temeljno sodišče Ljubljana zaposliti določeno število sodnikov zaradi kopičenjanerešenih zadev (sanacijski program). Za zvišani del zneska obveznosti občinskega proračuna do financiranja Temeljnega sodišča Ljubljana se zviša tuđi obseg dovoljene porabe in če občina z lastnimi prihodki tega ne more pokri- vati, pridobi od republike večji delei odstopljenega republiškega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Z ustanovitvijo enote bi torej sistem financiranja dejavnosti Temeljnega sodišče Ljubljana ostal isti, občinski proračun, vendar bi morala občina sama pokriti vse stroške v zvezi z opremo in adaptacijo ustreznih prostorov. Ustrezni prostori pa še nadalje ostajajo glavni problem, saj je potrebno za javne obravnave v kazenskih zadevah zagotoviti primerno veliko dvorano. Poleg tega pa je za ustanovitev enote v Litiji potrebno soglasje tuđi ostalih občin dosedanje enote v katero spada občina Litija (Ljubljana — Beiigrad, Ljubljana Moste — Polje, Skupščina mesta Ljubljana), zato so na republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo predlagali, da se prouči moinost priključitve k enoti Trbovlje (Zasavske občine). Eden izmed pogojev na podlagi 30. člena Zakona o rednih sodiščih pa je tuđi primerna kadrovska zasedba — pravniki z opravljenim pravosodnim izpitom. VPRAŠANJE DELEGACIJE KRAJEVNE SKUP- NOSTI JEVNICA Kako je možno, da pade na tla neeksplodirana raketa proti toči. Kdo je odgovoren za to in kdo bo v primeru nesreče nosil materialne posledice in odgovarjalza morebitne telesnepoškodbe ljudi in življenja. ODGOVOR: Delegatsko vprašanje Krajevne skupnosti se gotovo nanaša na naj- bolj občutljivo področje sistema obrambe pred točo, to je protitočnih raket. Krajane seznanjamo, da je Republiški komite za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano ter Izvršni svet SR Slovenije izdelal zakon o siste- mu obrambe pred točo za SR Slovenijo (Ur. 1. SRS, št. 33/79). Strokovni projekt je izdelal Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. V tem projektu je definirana obramba proti toči z raketami. Soglasje na projekt in način obrambe sta podala tuđi Republiški sekretariat za notranje zadeve in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Sistem obrambe pred točo na terenu je bil zgrajen v letih 1983—1984 in se nenehno izpopolnjuje. Edini proizvajalec protitočnih raket za mrelo strelnih mest, ki jih imamo v Sloveniji je DO 19. december iz Titograda. Tako odsamega začetka obrambe uporabljamo izključno rakete tipa TG-10. Seznanjamo vas, daje bil zlasti v letu 1986 velik problem s kvaliteto raket. Komisija za prevzeme raket je lani zavmila 2800 raket, med samo akcijo OPTv sezoni pa izloč evala neuporabne rakete. Prav tako je bilo zavrnjenih 2500 raket, ki so ostale na zalogi. Sicer smo v Sloveniji izstrelili 11000 raket tipa TG-10. Popodatkihproizvajalcaje bila v lanskih serijah osnovna tetava v nekvalitetnem smodniku, ki ga sicer proizvaja namenska industrija. Republiški koordinacijski odbor se je s temi teiavami ukvarjal v lanskem letu in prav tako so storjeni koraki v letošnjem. Ob prvih prevzemih je kvaliteta dobra, odpravljene so napake na kvaliteti tega proizvoda, ki je sicer sestavljen iz 210 sestavnih elementov. Po predpisih se dopušča moinost nekvalitete 1,5% od količine. Pooštrili smo prevzeme raket. Prav tako vas seznanjamo, da RRC razvija novoprotitočno raketo, ki pa bo v proizvodnji verjetno konec tega desetletja. V smislu varnosti smo na nekaterih strelnih mestih uvedli omejitve streljanja (zaradi bliiine mest, tovarn itd). Primer padca rakete prijavite na najblizjo postajo milice ali službo obveščanja 985 na vašem območju. V primeru povzročene škode do tretje osebe ali imovine imamo dejavnost zavarovano pri zavarovalni skupnosti. Za preprečevanje padanja toče ter pri naših skupnih prizadevanjih za večji kos kruha mora drufbena skupnost, če se je za to odločila, računati tuđi na mofne padce raket, ker se nesreče dogajajo tuđi v prometu, pri delu in podobno. Vsekakor homo storili vse, da do teh nesreč ne bo prihajalo. Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije 22 BELEŽKE: GLASILO OBĆANOV — IJs- tanovitelj: Občinska konferenca S/Dl. Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Urejauredniški odbor: .lože Scvljak (odgovorni urednik), Mija Bcrnik, Rudi Bregar, Dušan Gne/da, I rane Končar, Gora/d Mavrctič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Oclc- gatskega ohvesčcvalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časo- pisnega sveta: ililda Bole. Obliko- vanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TO/D Grafika Novo mesto. Tisk: A. Jovanovif, Litija. Na- slov uredništva: Mtija, Parmova 9, tel.: 881-102. |