Sladka gora, slavno Marijino svetišče na Štajarskem. Daa 15. avgusta je radostea za celi krščaaaki avet ia za posameznega pobožuega kristjana, ker obhaja sv. mati katoliška cerkev ta daa imeaitai ia veseli prazaik Marijiaega vaebovzetja ali Veliko gospojaico. Kristjaui hitijo aavdušeai k Marijiaim avetišcem v velikih trumab, v prav dalaje kraje, med čisto tuje ljudi. Tudi verni ia pobožai Sloveaci ae zaoataaejo v tem za drugimi aarodi ter trumoma gredo aa goraji, aemški Štajar k alovitej romaraki cerkvi v Marijiao-Celje; a zopet drugi se podajo proti Sladki gori. preimeaitai romarakej cerkvi Sloveacev aa Štajarakem. Vsak narod ima svojo alovito Marijiao cerkev, h kateri z zaupaajem roma. Tako imajo Francozi slavni Lurd, tje je oao leto tudi iz Avatrije romalo nad 500 romarjev. da počastijo Marijo, ki se je revai deklici Beriiardiki prikazovala. Lalii imajo Loreto; aemški Štajarci slovito Marijiao-Celje; Dalmatiaci Trsat; Goričaai sv. Goro priGorici; Korošci sv. Višarje; Kraajci sv. Gore;Hrvati Majko Božjo aa Bistrici, a mi Sloveuci aa Štajarskem — Sladko goro. Zato pa rečem že takoj vzacetku: Dragi Sloveaci, obaavljajmo Božjo pot aa Sladko goro, tem rajši, ker je ž ajo združeao še romaaje v Smarje ia aa tako imeaovano Tiajsko goro. Romarji iz Slov. goric še labko obišcejo domu g-redoc ,,Črao goro'1 ia sv. Trojico v Siov. goricab. Toraj ae aapravimo z g. Cimpermaaom: ,,Le črez ramo torbo apet, V roko les popotai, Da grem gledat celi svet, Kraj puatim tihotai!" ia z Vilbarjem vzklikaimo: ,,Na goro, aa goro, — Na strme vrbe; Tje klice iu mice — Ia vabi src6." Veliko romarjev pride na imeaovaaa sve- tišča iz zaobljabe ia pobožaosti, aekateri, ia ti so, upam, — bele vrane iz hadobije. tatviae, slabega zaaaja, čeaar človeka Bog varuj pov- sod ia še aajbolj aa takih slavaih krajih. Ako- ravao aem že v eaaih pisal o tem slavaem ave- tišči iz zabvalaoati. da me je Marija rešila iz smrtae aevaraosti, veadar še rai veat ae da mini, moram ae toraj eakrat povzdigaiti glaa. Srce človeako ai želi hitra krila, da bi brez odloga se moglo v lepi cerkvi radovati pred Harijo, ki je pribežališče grešaikov, ia že razlijati pobožaa čatila tamkaj. Ta goreča želja se aam kaialu izpolai, ko koaeamo dolgo pot iz Slov. goric, od sloveaako-aemške meje. Procesija se pomika vedao bliže proti slavai cerkvi, po kateri že vsak iz arca brepeai. Zvoai začao milodoaeče trijaačiti, duhovaiki pridejo ia z ajimi ae priaeao baadera ia blagoslovljeaa voda aasproti, vai poklekaemo ia duhovnik molijo nekaj molitev, Baa poškropijo ia gredo z aami proti cerkvi. Vsi pa kličemo beaede: ,,Marija, Marija, — Češčeaa mi bod"!" Po maogib stopaicah, kjer ubogi berači držijo roke avoje Baaproti, pride se v obzidje ia do cerkve, atoječe proti jugu; oaa ima dva zala zvoaika ia kupljo aad glavaim altarjem, ter je zidaaa v podobi križa. Procesija se vije ia prepeva okolo cerkve ia aapoaled v ajo. Vsakega romarja prvi pogled je aa Marijo. Vsi pa padejo aa kolena, kakor da bi jim kakošaja nevidaa moč aaglo Boge podmekn.ila, ia tako ae pomikajo do glavaega, zalega Marijinega altarja. ililodoaečo trijaačenje zvoaov ia lepo tflasao petje oveačan5h deklic gane vsakega kristjaaa. Deklice avoje veačke in mladeaiči šopke svoje mečejo za altarjem v pripravni kraj. Romar prvokrat tukaj se zares uudi iu šepeta za preraao umrliai pesnikom J. Virkom : »Veš, o Marija! — Moje veaelje? Veš moje želje? — Ljubil bi te. Zmiraj pri tebi — Hotel bi atati, Ljubljeaa mati, — Zavrzi me Be!" Vsaki daB ob času romarskem ao po tri pridige, večeraice ia tako imeaovaae ,,rimake proceaije". Kdor pride iz verakega prepričanja Ba Sladko goro, ta, je-li že kedaj pobožao molil ali ae, tukaj bo to gotovo atoril pred podobo Marije. Vse druge aiisli cloveka zapuate, le ediaa še ostane, svojo pobožaost zvesto koačati ia ai uališaaja izproaiti. Zvečer pa, ko ae rimska procesija vrača v cerkev aazaj, takrat je kraaea prizor, mičea za vsacega, na stotiae ia stotiae lučic miglja ia okolo 500 deklet je oveačaaih, ia petje ae ališi, da začao maloae od preailaih glaaov ušesa boleti. Ob tukaj, pri tem prizoru se boš čudil, romar, ki ai prvokrat tukaj, ako zagledaš s arebroavetlimi aolzami zalita očeaa poaižao klečecih romarjev ia ališiš glasao zdihovanje, ki prihaja iz daa srca! Sedaj pa si oglejmo zaotraajo cerkev. Cerkev ima 5 ličaih altarjev. Prižaica je aa desaej atraai, kakor tudi zakriatija, aad katero je lepi oratorij. Glavai altar stoji pod kupljo, katera je s čudeži lepo slikaaa, ia je posvečea aebeaki kraljici. Spredaja dva straaska altarja sta sv. Aadreja ia sv. Jederte. Zadaja dva sta sv. Fraačiška Seraf. ia sv. Domiaika. Altarji so avalevredao delo, jedaako tudi prižaica. Tudi dvea apovedaic ae smemo pozabiti, ker ste zares lepo delo, aahajate se, eaa v kapeli sv. Fraačiška ia druga v kapeli sv. Domiaika, aad ajima ste podobi dveh aajimeaitaejšib spokornikov sv. Petra ia av. Magdaleae. Orglje imajo milodoaeč glaa, eaako tudi pet zvoaov; tlak je vložea iz belega ia čraega marmorja. Posebao spomiaa vredai ad pa čudeži. s katerimi je cerkev ozaljšaaa. Vseh popiaati bilo bi pretežavao delo, ker je bil aekdaj požar ia so oae liatine zgorele, kar je jako obžalovati, akoda je aeprecealjiva radi tega, ker ae bo težavao kedaj pisala aataačaa zgodovina o tej slavaej romarskej cerkvi. Sicer pa upamo, da ae bodo prav kmalu tega dela lotili preč. g. kaaoaik J. Orožea v Maribora ter aam opisali Šmarijsko dekaaijo v kajigi: ,,Daa Biatbum uad die Diocese Lavaat", ia v ajej pride tudi Sladka gora aa vrato. Vsak čudež, aa atropu slikaa, iaia avojo številko iu to je dokaz, kako ao bili v listinah zabelježeai, žali Bog, zgorelih! Bralec, ako kedaj prideš aa Sladko goro, oglej se v deaaej kapeli av. Domiaika aa strop, tamkaj opaziš podobo, ki predstavlja ljudi, ki peljajo voz saopja, koaji se aplaaijo, uidejo ia voznika po glavi pomaudrajo, da kri curkoma lije, oa pa v zaupanji na Sladko-gorsko Marijo srečao ozdravi. Tik imeaovaaega čadeža je zibelka s specim otročičem, koaji s težko obloženim vozom pred ajo stojč, aiao ae dalje pomakaili. Ni to cudež, Vas vprašam, aovošegai aeveraiki ? V levej kapeli, sv. Fraačiška, boš opazil, kako žeaska v vodajak pada, a miael aa Sladko goro jo reši, da so jo še ob pravem čaau izvlekli. Zopet tamkaj je podoba, kako je tolovaj jedaega aa tla vrgel ia ga trpiačil. Na koru je podoba, kako je vozaik vozil 4 polovnjake viaa, prišel je pod voz ia zaklical: Devica aa Sladki gori, pridi mi na pomoč! fa zarea pritekla mu je ia ga je obvarovala sairti. Takih cudov bi lahko maogo aaštel, s katerimi je cerkev olepšaaa, a aaj ti zadostujejo, aamo tri ae omeaim, kateri aiso tamkaj aa oaem veleslavaem mestu alikaai. Evo jih, da bralci izvedo Marijiao pomoč v aajaovejšem času.  (Koaec prih.)