SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METU K A, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XV.
Novo mesto, 16. avgusta 1979
St 21
VSEBINA
OBČINE: ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE________________________________________________
214. Odlok o ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb 21 5. Sklep o določitvi najvišjih ravni cen
216. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
217. Odlok o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji
OBČINA RIBNICA
218. Odredba o določitvi najvišjih ravni cen
Občina Črnomelj Občina Metlika Občina Novo mesto Občina Trebnje
214.
Na podlagi določil 82. člena Zakona o temeljih sistema dižavne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upra-vih organih (Uradni Kst SFRJ št 13/78), 8. člen Zakona o inšpekcijah (Uradni list SRS št. 13/74) ter 175. člena Statuta občine Črnomelj, 219. člena Statuta občine Metlika, 240. člena Statuta občine Novo mesto in 208. člena Statuta občine Trebnje so občinske skupščine Črnomelj dne 13. junija 1979, Metlika dne 11. maja 1979, Novo mesto dne 25. aprila 1979 in Trebnje dne 11. maja 1979 sprejele
ODLOK u ustanovitvi uprave inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
1. člen
Ustanovi se uprava inšpekcijskih služb Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot skupni inšpekcijski organ občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: občine ustanoviteljice).
V posameznih občinah ustanoviteljicah se lahko ustanovijo enote uprave.
2. člen
Sedež uprave je v Novem mestu.
3. člen
Uprava ima svoj uradni pečat z besedilom: Socialistična republika Slovenija, Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, uprava inšpekcijskih služb Novo mesto.
4. člen
Vsi uradni akti, ki jih izdaja inšpektor v inšpekcijskem postopku, morajo imeti v glavi navedeno: ime socialistične republike, ime skupščine občine, na katere območju se postopek odvija, ime uprave in ime inšpekcije, ki akt izdaja.
5. člen
Uprava ima položaj samostojnega upravnega organa.
6. člen
Uprava opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic, in sicer na področjih: cestnoprometne, cestne, inšpek-cije dela, elektroenergetske, gozdarska, gradbene, kmetijske, komunalne, sanitarne, tržne, urbanistične, veterinarske, vodnogospodarske, ribiške, lovske in vinarske inšpekcije.
Uprava daje predloge za uvedbo postopkov pri javnem tožilstvu, sodišču in organu za postopek o prekršku, daje poročilo republiškim inšpekcijskim organom, o nepravilnostih obvešča samoupravneorgane organizacij združenega dela in skupnosti, sodeluje z organi samoupravne delavske kontrole ter drugimi organi in organizacijami.
7. člen
Enote uprave na sedežih po-sameznih občin ustanoviteljic
skrbijo za koordinirano nastopanje inšpektorjev v teh občinah in povezavo uprave z izvršnimi sveti in upravnimi organi skupščin občin ustanoviteljic.
8. člen
Uprava izvršuje svoje delovne naloge po programu dela, ki ga vsako leto določi načelnik uprave, potrdijo pa ga izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic.
9. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo inšpektoiji, ki imajo za zagotavljanje dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razja-snitev posameznih zadev, lahko pomočnike.
Inšpektoiji opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo na območju posamezne občine kot organi te občine, njej odgovarjajo za svoje delo in ji o svojem delu poročajo. Inšpektoiji so pri svojem delu samostojni.
10. člen
Upravo vodi načelnik, ki koordinira delo posameznih inšpektorjev.
Načelnik ima namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti
11. člen
Načelnik uprave imenujejo
skupščine občin ustanoviteljic, za namestnika načelnika imenujejo skupščine občin ustanoviteljic enega od inšpektorjev v upravi, inšpektorje pa imenuje načelnik uprave v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic	,
Vodje enot imenuje načelnik uprave v soglasju t izvršnim Sve-
tom skupščine občine, v kateri je sedež enote.
Mandat načelnika uprave, njegovega namestnika, inšpek-toijev in vodij enot traja 4 leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani
Pomočnik inšpektorja ni imenovan in nima omejenega mandata.
12. člen
Uprava je dolžna obveščati izvršne svete skupščin občin ustanoviteljic o svojem delu, poročati o izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja inšpekcijskega nadzora, dajati odgovore, pojasnila in podatke posameznim zborom skupščin, njihovim delovnim telesom ali delegatom, na zahtevo proučiti stanje na posameznem področju inšpekcijskega nadzora, predlagati da se obravnava in zavzame stališča o posameznih vprašanjih s področja njegovega dela, kot tudi predlagati izdajo, spremembo ali odpravo odlokov in drugih ukrepov, ki se tičejo zadev inšpekcijskega nadzora.
13. člen
Na področju inšpekcijskega nadzora, ki ga opravlja uprava, se v skladu z zakonom ustanovi družbeni svet
Družbeni svet:
— zagotavlja demokratično izmenjavo mnenj, družbeno koordinacijo in oblikovanje stališč * med občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi organi in organizacijami glede izvajanja politike na delovnem področju uprave;
/y
STRAN 186
- daje pobudo in obravnavi načelna vp ra Sanja v zvezi z določanjem politike in pri pni ve odlokov in drugih splošnih aktov ter daje pobude za proučitev oz. rešitev posameznih gospodarskih ter drugih vprašanj;
- zagotavlja demokratični družbeni vpliv na delo inšpekcijskih služb.
Udeleženci družbenega sveta so izvršni sveti skupščin ustanoviteljic uprave, medobčinske družbenopolitične organizacije, temeljno javno tožilstvo Novo mesto in uprava javne varnosti Novo mesto.
14. člen
Uprava sprejema samoupravne splošne akte, pri čemer je sprejem statuta, akta o sistemizaciji del in nalog in akta o razporejanju in delitvi dohodka, osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe vezan na soglasja izvršnih svetov skupščin občin ustanoviteljic.
15. člen Sredstva za delo uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih.
Osnova za izračun potrebnih sredstev, ki jih občina ustanoviteljice zagotavljajo za delo uprave, je letni program dela uprave.
Načelnic uprave sprejme finančni predračun uprave ter zaključni račun. Načelnic je odredbodajalec finančnega predračuna uprave.
16. člen
Na podlagi določb tega odloka izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic ddenejo poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti do uprave ter obveznosti in pravice uprave do občin ustanoviteljic.
17. člen
Z dnem uveli vit ve tega odloka preneha veljati Dogovor o . ustanovitvi dcupnega inšpekcijskega upravnega organa občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki je bil v veljavi od 1.1.1975.
18. člen Inšpektorji in drugi delavci
Id so do uveljavitve tega odloka delali v oddelku za medobčinske inšpekcijske službe skupščine občine Novo mesto, nadaljujejo z delom v upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.
19. člen Vodilnim delavcem in delavcem s posebnimi pooblastili v upravi začne teči štiriletni mandat z dnem uveljavitve tega odloka oz. z dnem imenovanja.
20. člen
Rok za organiziranje Uprave medobčindcur inšpekcijskih služb po tem odloku je 30. junij 1979, do tega datuma pa mora biti sklenjen tudi posebni Dogovor iz 16 člena tega odloka.
Rok za sprejem statuta in drugih aktov uprave ter za dokončno konstituiranje uprave v smislu tega odloka in posebnega Dogovora iz 16. člena je 31. december 1979.
Dolder delovna skupnost uprave ne sprejme statuta in drugih aktov, se smiselno uporabljajo samoupranvi akti, ki so do prenehanja delovanja oddelka za medobčinske inšpekcijske službe skupščine občine hovo mesto veljali za delavce tega oddelka:
21. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem lista
Stevfflca: 021-11/79
Datum: 13. 6. 1979
PREDSEDNIK skupščine občine Črnomelj:
dipl ing. NIKO PO ŽEK, L r.
Številka: ,023-3/79
Datum; 11. 5. 1979
PREDSEDNIK skupščine občine Metlika:
FRANC VRVlSČAR, L r.
Števflka: 022-29/63
Datum: 25. 4. 1979
PREDSEDNIK , skupščine občine Novo mesto: MARJAN SIMIČ, L r.
števflka: OŽ1-03/79
Datdm: 11. 5.1979	1
PREDSEDNIK skupščine občine Trebnje: TONE ŽIBERT, L t.
215-i
Na podlagi 9. člena Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR .Sloveniji (Uradni list SRS št 32/72) ter 207. člena Statuta občine Črnomelj, 219. člena Statut* občine Metlika in 258. člena Statuta občine Novo mesto so izvršni sveti skupščine občine Črnomelj dne 5. 8. 1979, Metlika dne 5.8.1979 in Novo mesto dne 3. 8. 1979
 v—a«
sprgcn
SKLEP
o določitvi najvišjii ravni cen
L
Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkorja,
olja in moke, in cene obrtniških storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih previjajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storite* in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno in kanalizacijsko omrežje se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 5. 8. 1979.
IL
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne strošce in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na obsolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 5.
8.	1979.
III.
Za cene iz L točke tega sklepa se štejejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev.
IV.
Cene iz L točke in deleži iz IL točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Uradni list SFRJ št. 7/79) na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije ' za cene.
V.
Izvršni sveti dcupščin občin bodo 10. septembra 1979 izdelali kriterije za selektivno izvajanje politike cen iz pristojnosti občine in sprejeli ukrepe za nemoteno preskrbno prebivalstva.
VL
Ta sklep začne veljati takoj.
Številka: 38-01/69
Datum: 5. 8. 1979 1
PREDSEDNIKI izvršnih svetov
skupščin občin: Črnomelj: ing. JOŽE URH, L r. Metlika: ANTON PEZDIRC, L r. Novo mesto: JANKO GOLEŠ, Lr.
Občina Krško
216.
Skupščina občine KrSco je na podlagi 42. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim -zemljiščem (Uradni list SRS št 7-332/77 in 8—764/78) 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS
št. 1 2-657/77 in 30-2270/78), dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in 116. člena Statuta občine Krško na seji zbora združenega dela dne 3u.
7.	1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 7. 1979 sprejela
ODLOK o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1. člen
V občini Krško se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, in sicer v mestu Krško in Kostanjevici, naseljih mestnega značka Senovo in Brestanica ter naselju Leskovec pri Krškem.
Nadomestilo	za uporabo
stavbnega zemljišča ( v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj mej sprejetega urbanističnega programa in načrta ter zazidalnih načrtov na območjih krajevne skupnosti KrSco, Kostanjevica, Senovo, Brestanica in Leskovec.
2. člen
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča, oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti .in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
3. člen
Poleg primerov, ki so navedeni v 43. členu Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne more predpisati za tista stavbna zemljišča, ki so parkovno urejena zelene površine, ter za objekte, ki so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo (gospodarske zgradbe, rastlinjaki in podobni objekti)
4. člen
Poleg primerov, ki jih določa zakon, so plačevanja nadomestila oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih, ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki prejemajo stalno občinsko pri-
znavalnino ali varstveni dodatek.
Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščene tudi organizacije združenega dela, ki osebam iz prvega odstavita tega člena nudijo stanovanje, in sicer za tisti del površine stanovanja, oziroma poslovnega prostora, ki ga uporabljajo navedene osebe.
Komisija, ki jo imenuje izvršni svet skupščine občine, lahko oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo.
5. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinico stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške urejanja stavbnega zemljišča.
6. člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja po usklajenih merilih, sprejetih z dogovorom o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Za določitev števila točk pri uporabnikih stavbnega zemljišča se uporabljajo naslednja merila:
1. stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami;
2. lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zemljišča.
7. člen
Za stanovanja, ki so bila zgrajena pred letom 1940, se ne plačuje prispevek glede na dejansko površino, temveč:
- za dvosobno stanovanje, ki meri nad 55 m2, se plačne prispevek za 55 m2,
- za trosobno stanovanje, ki meri nad 76 m2, se plačuje prispevek za 76 m2,
- za štiri in večsobno stanovanje, ki meri nad 90 m2, se plačuje prispevek za 90 m2.
8. člen
A.	Z ozirom na stopnjo komunalne opremljenosti se m2 zazidalnega stavbnega zemljišča v vsem območju ovrednoti:
1. za neurejeno cestišče (makadam) in možnost priključitve na električno omrežje se o vrednosti s — 30 točk/m2
2. za možnost priključitve na vodovodno omrežje se doda 10 točk/m2
3. za možen pristop po sodobno urejeni cesti se doda 10 točk/m2
4. za možnost priključitve na kanalizacijo se doda 10 točk/m2
5. za javno razsvetljavo dostopne javne ceste se doda 10 točk/m2
6. za zelene površine na funkcionalnem zemljišču se doda 10točk/m2
B. Z ozirom na lego zemljišča, namembnost in pridobitno ugodnost se m2 zazidalnega stavbnega zemljišča oviednosti:
a) v območju za stanovanja:
1. stopnja: v neposredni bližini centra, oziroma v centru mesta - 30 točk/m2
2. stopnja: v obrobju prvega območja — območje strnjene zazidave — 20 točk/m2
3. skupina: predmestni predeli — območje redkejše zazidave — 10 točk/m2	f
b) v območju za proizvodne namene:
1. stopnja: predeli obstoječe proizvodnje, ki so v skladu z zazidalnim načrtom —	100 točk/m2
2. stopnja: predeli, kjer ta dejavnost sovpada s stanovanjsko rekreacijskimi površinami in ni v sklaau z urbanističnim oziroma zazidalnim načrtom — 80točk/m2
3. stopnja: predeli, ki so določeni za razvoj te dejavnosti — 50 točk/m2
C. Območja za poslovne namene
1. stopnja: pridobitno'ugodne lokacije — 100 točk/m2
2. stopnja: pridobitno manj ugodne lokacije — 80 točk/m2
3. stopnja: posamezne lokacije, na katerih želimo razvijati ponovno dejavnost —	50 točk/m2.
9. člen
a) Nenazidano stavbno zemljišče v območju za stanovanje se ovrednoti s 25 % točk zazidalnega stavbnega zemljišča, glede na stopnjo komunalne opremljenosti ter glede na območje, v katerem je takšno zazidano stavbno zemljišče.
b) Nezazidano stavbno zemljišče v območju za proizvodne namene se ovrednosti z 80% točk zazidalnega stavbnega zemljišča glede na stopnjo komunalne opremljenosti ter glede na območj za pro-izv odne namene, v katerem se takšno nezazidano stavbno zemljišče nahaja.
c) Nezazidano stavbno zemljišče v območju za poslovne namene se ovrednoti za 80% (točk zazidalnega stavbnega zemljišča glede na stopnjo komunalne opremljenosti ter glede na območje za poslovne namene, v katerem se takšno nezazidano stavbno zemljišče nahaja.
10. člen
Posamezne stopnje vrenote-
nja stavbnega zemljišča v vseh
treh območjih so določene, kot sledi:
a) v, območju za stanovanja so stopnje vrednotenja stavbnega zemljišča določene z vrisom mej med posameznimi stopnjami na grafičnem prikazu v izmeri 1:5000 za mesto Kr&o in Kostanjevico, naselja mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselje Leskovec pri Krškem;
b) v območju za proizvodne namene so stopnje vrednotenja določene kot sledi:
— v mestu Krško spadajo v 1. stopnjo vrednotenja vsi proizvodni objekti, razen prost orov SOP TOZD Storitve.
V 2. stopnjo vrednotenja se razvrščajo proizvodni prostori SOP TOZD Storitve.
V 3. stopnjo vrednotenja ni razvrščeno nobeno področje.
— v mestu Kostanjevica: v prvo stopnjo vrednotenja je razvrščena vsa proizvodna dejavnost, razen proizvodnih prostorov Iskra Kostanjevica in Agrokombinat Kračo TOZD Vinogradništvo kleti - polnilnica Kostanjevica.
V 2. stopnjo vrednotenja so razvrščeni proizvodni prostori Iskra Kostanjevica in Agrokombinat TOZD Vinogradništvo kleti - polnilnica Kostanjevica.
V 3. stopnjo vrednotenja ni razvrščeno nobeno področje.
— v naselju mestnega značaja Senovo
V 1. stopnjo vrednotenja je razvrščena vsa obstoječa proizvodna dejavnost.
V 2. in 3. stopnjo vrednotenja ni razvrščeno nobeno področje.
— v naselju mestnega značka Brestanica
V 1. stopnjo vrednotenja je razvrščena vsa proizvodna dejavnost razen obrata Surovina Maribor.	,
V 2. stopnjo vrednotenja so razvrščeni proizvodni prostori obrata Surovina Maribor.
V 3. stopnjo vrednotenja ni uvrščeno nobeno področje.
— v naselju Leskovec pri KrScem
V 1. stopnjo vrednotenja je razvrščena vsa proizvodna dejavnost
V 2. in 3. stopnjo vrednotenja ni razvrščeno nobeno področje.
c) V območju za poslovne namene so stopnje vrednotenja stavbnega zemljišča določene z vrisom poteka mej med posameznimi stopnjami na grafičnem prikazu v merilu 1:5000 za mesto KrSco in Kostanjevico, naselja mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselje Leskovec pri KrScem.
Grafični prikazi so sestavni del tega odloka in so na vpogled
pri upravnem organu za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine KrSco.
11. člem
Vrednost točke znaša 0,003
dinaija mesečno.
12. člen
Nadomestilo zavezancen iz 2.
člena tega odloka določi z odločbo občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Z odločbo za 1. odstavka tega člena se odmeri posameznim zavezancem mesečni prispevek, ki ga lahko plača za celo leto vnaprej, sicer ga mora plačati do 10. v mesecu za nazaj.
Če ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz 1. odstavka tega člena z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanja in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imetnikom pravice uporabe, oziroma lastnikom imetnikom stanovnanjske pravice in najemnikom poslovnega prostora.
Zavezanec, ki meni, da mu hišni svet ni pravilno odmeril nadomestila, lahko zahteva od organa iz 1. odstavka tega člena, njg mu izda odločbo o tem, kolikšno nadomestilo je dolžan plačati.
13. člen
Za zastaranje odmere nadomestila ter zastaranje izterjave nadomestila po 9. členu tega odloka se smiselno uporabljajo splošne določbe o zastaranju terjatev, s tem da ti zahtevki zastarajo v dveh letih.
14. člen
Vsi zavezanci so dolžni občinskemu upravnemu organu sporočiti v 15 dneh vse nastale spremembe, ki so osnova za odmero in plačilo prispevka. Za stavbe, ki imajo hišne svete, daje podatke Samoupravna stanovanjska skupnost
15. člen
Nadomestilo se plačuje na
zbirni račun pri SDK
16. člen
Nadomestilo se sme uporabljati samo za gradnjo komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno raba
17. člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5000 din se kaznuje za prekrške pravna oseba, če v roku iz 14. člena tega odloka ne prijavi podatkov ali ne da pravilnih podatkov.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 1000 din odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.
18. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št 16/1973 in 12/1975}
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu
Številka: 1-465-6/79
Datum: 30. 7. 1979
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, L r.
217.
Na podlagi 2. odstavka 7. člena Zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni Ust SRS št. 17-1193/78), 4. in 9. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št 12-619/77 in 30—1704/78) in 116. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 20—207/78) je skupščina občine Kriko na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. 7. 1979 sprejela
ODLOK
o načinu oplojevanja živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Kr§4 o
1. člen
Oplojevanje goved, svinj, konj, ovac, perutnine, rib in čebel se opravlja na območju občine Krško z osemenjevanjem, pripustom ali parjenjem.
2. člen
Oplojevanje goved se na območju občine opravlja z osemenjevanjem razen v odročnih predelih, kjer je dovoljeno oplojevanje s pripustom.
Območja, kjer je dovoljeno oplojevanje s pripustom dotoči občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
Izjemoma je dovoljen pripust za tiste plemenice, ki niso ostale breje po četrti osemenitvi Takšen pripust so dolžne zagotoviti organizacije pooblaščene za oplojevanje.
3. člen
Na območju občine je dovoljeno oplojevanje svinj s pripustom in osemenjevanjem. Oplojevanje kobil, ovac in perutnine pa je dopustno s pripustom ali parjenjem.
4. člen
Z organizacijo pripusta goved, prašičev, ovac in konj se smejo ukvarjati tiste organizacije združenega dela, ki jih za to pooblasti izvršni svet skupščine občine Kr3co.
Zaradi širšega družbenega po mena živinoreje v občini Krško so F'	7.3 pripust družbena last-
nina.
5. člen
Organizacije iz 4. člena tega odtoka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasno zamenjavo na posamezni plemenilni postaji.
Pri tem je upoštevati ugotovitve in sklepe občinske in republiške komisije za priznavanje plemenjakov.
6. člen
Upravni organ, pristojen za kmetijstvo, določi plemenilne postaje za plemenjake; njihovo število in kraj dotoči na podlagi sklepa občinske in republiške komisije za priznavanje plemenjakov.
7. člen
Med rejcem plemenjaka in pooblaščeno organizacijo iz 4. člena tega odtoka mora biti sklenjena pogodba o nabavi, reji, uporabi in zamenjavi plemenjaka. Obe pogodbeni stranki morata upoštevati navodila in sklepe občinske komisije za priznavanje plemenjakov.
8. člen
Na posamezni plemenilni postaji zassvinje je treba pričeti z uporabo mladega redovniškega merjasca najpozneje od 1. 5. tekočega leta.
9. člen
Oddaja plemenjaka iz posamezne plemenilne postaje ni dopusta tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje na območju te plemenilne postaje z novim plemenjakom.
Iztočene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga dotoči komisija za priznavanje plemenjakov.
10.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje v občini, izvajanja selekcijskih programov in rejskih ukrepov morajo organizacije, pooblaščene za oplojevanje, zagotoviti osemenjevanje in pripust za plemenice vseh rejcev vse dni v letu.
11.	člen
Organizacije, pooblaščene za oplojevanje, morajo zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi; pri izvajanju tega mora biti izključeno parjenje v sorodstvu.
12.	člen
Na območju, kjer je dovoljen pripust mora organizator pripuščanja zagotoviti ugotavljanje brejosti, odkrivanje in zdravljenje ptodnostnih motenj vsaj štirikrat letno.
Pred opravljeno četrto oploditvijo je potrebno opraviti obvezen veterinarski pregled za ugotavljanje ptodnostnih motenj.
13.	člen
Posestniki plemenic plačujejo za osemenjevanje in pripust odškodnino takoj po opravljeni oploditvi Cena za oplojevanje živali je na območju občine zaradi enakomerne porazdelitve stroškov na vse rejce enotna za vse rejce.
Odškodnina za opravljeno oploditev pri govedu se lahko uredi r odtokom o pavšalni skočnini
14. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odtoka in ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v svojih pristojnostih občinski organi kmetijske in veterinarske inšpekcije.
15. člen
Z denarno kaznijo od 200 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če: - ne skrbi za zadostno število plemenjakov in nji-, hovo pravočasno zamenjavo (5. člen),
- ne sklene z rejcem plemenjaka pogodbe o reji plemenjaka (7. čl),
- ne zagotovi plemenskega merjasca do 1. 5. tekočega leta (8. ČL),
- predčasno odda plemenjaka (9. člen),
- ne zagotovi oplojevanja vse dni v letu (10. člen),
- ne izvaja oplojevanje v skladu z rejskimi ukrepi in selekcijskimi programi (11. člen),
- ne zagotovi pregleda na brejost, odkrivanje in zdravljenje ptodnostnih motenj štirikrat na leto (12. člen).
Z denarno kaznijo od 20 do
3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
Z denarno kaznijo od 20 do
5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če:
- ne upošteva dotočil pogodbe o nabavi, reji, uporabi in zamenjavi plemenjaka (7. člen),
- predčasno odda plemenjaka.
17. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine v občini Krško (Skupščinski Dolenjski Hst št 19-251/67 in 20-234/70).
18. člen
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-322-3/79 Datum: 30. 7. 1977
Predsednik skupščine občine Krško: SILVO GORENC, L r.
Občina Ribnica
218.
Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Ur. L SRS št 32/72) in na podlagi 192. člena Statuta skupščine občine	Ribnica
(Skupščinski Dolenjski Ust št. 11/78) je izvršni dvet skupščine občine Ribnica na seji dne 8. avgusta 1979 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišjih ravni cen
I.
Cene živil v prometu na drobno, razen cen sladkoija, olja in moke, ter cen obrtniSdh storitev, storitev mestnega prometa, storitev v cestnem prometu, ki jih opravljajo samostojni avtoprevozniki, komunalnih storitev, stanarin, najemnin poslovnih prostorov in storitev priključevanja na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje, se maksimirajo na ravneh, ki so po dosedanjih predpisih veljale na dan 7. avgust 1979.
IL
Deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno iz pristojnosti občine in cene proizvodov in storitev, ki se vštevajo v odvisne stroške in ki so v pristojnosti občine, se maksimirajo na absolutnih zneskih, ki so obstajali v skladu s predpisi na dan 7. avgusta 1979.
UL
Za cene iz I. točke tega odloka se štgejo vsi zneski ne glede na njihov naziv (cena, prispevek, nadomestilo ipd.), ki jih kupec proizvoda oziroma uporabnik storitve plača zato, da se mu proda proizvod oziroma opravi storitev.
IV.
Cene iz točke I. in deleži iz IL točke se lahko povečajo na podlagi odločitev izvršnega sveta občinske skupščine do ravni, določenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1979 (Ur. L SFRJ št 7/79) na predlog občinskega organa za cene, pripravljenega na podlagi sodelovanja z Zavodom SR Slovenije za cene.
V.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik IS SO Ribnica: VIKTOR POGORELC, L r.
DOLENJSKI LIST št. 33 /1566) — 16. avgusta 1979