Leto II. Lšublfana. IS. iuniia 1928 IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 ztatni. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani Mariboru In Celju dostavljen na dom mesečno l Din vel. — Za Inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljevo al. 5„ telefon St. 2034. 2072 2804. UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ul S4„ telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani Prešernova al. 4.. telefon št. 2492 Stev 25 Mučijo Razmah komunistične agitacise po vsej Stavkajočim tobačnim delavcem so se pridružili tudi železničarji. — Krvavi spopadi v raznih mestih. — Veliko število mrtvih in ranjenih. — Upor na vojnih ladjah. — Ostre odredbe vlade, ki namerava proglasiti obsedno stanje. — Venizelos za sporazum z Jugoslavijo. — Grčija in bolgarski dohod na morje. Beograd, 17. junija. Iz Grčije prihajajo vesti o novih notranjih nemirih, za katerimi stoje, kakor vse kaže komunisti. Tako vsaj se glase poročila grške vlade. Kakor znano, je v Grčiji izmed vseh držav na Balkanu komunistični pokret najbolj razvit. Izgleda pa, da ne gre samo za akcijo komunistov, marveč da se pripravlja v Grčiji organiziran revolucionarni pokret, ki ga vodita baje generala Pangalos in Kon-dilis v sporazumu z Venizelosom. da bi vrgla Zaimisov režim. (Vesti so še nejasne in najbrže tudi pretirane.) Stavka tobačnih delavcev se je naglo razširila na ostale industrijske delavce ter je za jutri proglašena splošna stavka. Stavkajočim so se pridružili tudi železničarji, zaradi česar ie situacija skrajno napeta. Položaj je tem resnejši, lier se vlada ne more zanašati na armado. Po zadnjih vesteh je prišlo skoraj v vseh večjih industrijskih centrih do krvavih spopadov med policijo in stavkajočimi. Solun, 17. junija. Stavka tobačnih delavcev se je razširila tudi na vse ostale panoge ter prešla v splošni delavski pokret. Med stavkajočimi prevladujejo nevarne prevratne tendence komunistov. Ponekod je prišlo že do krvavih spopadov med stavkajočimi in policijo. Intervenirati pa je moralo tudi vojaštvo. V Solunu, Pireju in Drami je prišlo do krvavih pouličnih borb. V Pi-reiu, predmestju Aten, so delavci zgradili barikade in opažati je, da razpolagajo z veliko množino strojnega orožja. Borba med delavci in policijo je trajala več ur. nakar se je morala policija umakniti. Tudi vojaštvo je bilo brez moči. Iz Drame poročajo, da je bilo v pouličnih borbah mnogo mrtvih in več sto ranjencev. Tudi v Kavah* so se odigrali krvavi poulični boji. Solun, 17. junija. Po vesteh, ki so dospele pozno zvečer, so se. uprli na otoku Lesbos mornarji treh vojnih ladij, ter se solidarizirali s stavkajočimi. Obstoja velika nevarnost, da se razširi pokret na vso vojno mornarico. Vsi vlaki, ki so tekom današnjega dne odšli iz Aten proti Solunu, so bili spotoma ustavljeni, ker so se železničarji pridružili stavkajočim. Načelnik postaje v Tri-kali na progi Atene—Solim Ularisi je zahteval od vlade brzojavno navodila ter prosil za vojaško pomoč, ker je vse železniško osobie odreklo pokorščino. Pred konferenco Male antante Beograd. 17. junija. V torek zjutraj od* potuje naša delegacija na konferenco Male antante pod vodstvom zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Bukarešto. Z našo dele« Racijo potuje tudi češkoslovaški poslanik ?eV>a, dočim bo s češkoslovaškim zunanjim ministrom odpotoval v Bukarešto naš pra» ški poslanik I.azarevič. Bukarešta. 17. junija. Tisk z zadovolji stvom beleži sprejem zunanjega ministra Titulesca v Beogradu ter pripisuje konfe* renči Male antante. ki se sestane dne 20. t. m. v Bukarešti, veliko važnost. Bukarešta, 17. junija. Zunanji minister TituJescu je v spremstvu svoje žene danes opoldne dospel iz Beograda semkaj. Nova nota Poljski Moskva. 17. junija- Stomanjakov. član kolegija v ljudskem komisarijatu za zunanje zadeve, je predal poljskemu poslaniku v Moskvi Patku Čicerinovo noto glede repre-fcalij poljske vlade prof i povzročiteljem alenfata na Vojriehovskega. Sovjetska vlada povdarja v noti, da se z merami, ki jih je poljska vlada podvzela za zaščito sovjetskega poslaništva v Varšavi, ne more zadovoljiti. Če poljska vlada ne bo resno in odločno nastopila proti belim emigrantom, prepušča komisarijat za zunanje zadeve vso od govornost za varnost sovjetskega poslaništva v Varšavi poljski vladi. Letošnji poleti okoli držav Male antante Praga, 17. junija. Letošnji poleti okoli držav Male antante in Poljske se bodo zopet vršili v dveh etapah in sicer 8. in 9. avgusta. Prva etapa gre iz Prage v Ko-šice, Varšavo, Lvov, Jassy v Bukarešto, druga pa iz Bukarešte v Beograd, Zagreb, Br no v Prago. Priprave za te polete, katerim so vse države Male antante in Poljska prijavile svoja letala, so že končane. Nesreča na vrtiljaku London, 17. junija. V kopališču Margate v Kentu se je zlomil vrtiljak. Dve osebi sta bili ubiti, pet pa jih je ranjenih. Atene, 17. junija. Admiraliteta je radio-brzojavno pozvala komandanta vojne križarke »Avarov«, ki je na poti v Sredozemsko morje, naj se nemudoma vrne v Pire j. Solun, 17. junija. V Solunu, Drami, Kavali, Pireju, Atenah in drugod, kjer se vstaja vedno bolj širi, so policijske oblasti izvršile številne aretacije komunističnih prvakov. Vlada je odločena, da z najostrejšimi merami zatre revolucionarni pokret. Nocoj je bil sklican ministrski svet, ki bo sklepal o tem, ali naj se jutri, ko namerava delavstvo proglasiti splošno stavko, proglasi obsedno stanje. Vojaštvo .ie v vseh garni-ziiah v strogi pripravljenosti. Zanimive Venizelosove Atene, 17. junija. Bivši ministrski predsednik Venizelos je inozemskim novinarjem dal nekatere zanimive izjave o razmerju Grčije do sosednih držav. Venizelos je povdaril, da je za državo neobhodno potrebno nadaljevati sedanjo zunanjo politiko Mihalakopula. Tako bi bilo tudi v smislu Mihalakopulovih izjav potrebno dovesti do zaključka pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo, ki Lioyd George Naj novejša k a r i-k a.t u r a. Kongres evropskih demokratov v Londonu Iz Londona poročajo, da je Lloyd Geor* ge sklical v Londonu zborovanje evropskih demokratov. Zborovanje bo od 15. do 18. julija. Glavno razpravno točko bo tvoril problem o razlikah med parlamentarnim si* stemom v Evropi in Ameriki. jih je atenska diktatorska vlada že zaključila, a so bile pozneje vse konvencije sistirane. Vsi grški politiki, je rekel Venizelos, smo si edini v tem, da je treba stremeti za tem, da dosežemo med Beogradom in Atenami prijateljske odnošaie, temelječe na medsebojnem zaupanju. Jaz sem bil že za svetovne vojne zagovornik grško-srbske zavezniške pogodbe in sem v Solunu ustanovil provizorično vlado, da bi Grčija izpolnila svoje obveznosti do Srbije in vstopila v vojno na strani zaveznikov. Tudi naši odnošaji do Bolgarije so korektni in postajajo od dne do dne harmoTiičnejši. Grčija je vedno pripravljena dovoliti Bolgariji gospodarski izhod na morje, ki ga ji je zagotovila neu-illvjska mirovna pogodba. V mislih imam trakijsko pristanišče Alexan-dropol. Toda to pristanišče ni Bolgariji ugcdno ne za izvoz ne za uvoz, ker ni na višku modernih zahtev. Zato bi Bolgarija storila bolje, da bi svoj promet usmerjala na svojo moderno luko Bur-gas, ker bi jo izpopolnitev Dedeagača (Ale\andropola) stala več sto milijonov. Kolikor bi pa Bolgarija želela izhoda na Egejsko morje — Sofija n. pr. bolj gravitira na zapad kakor na Črno morje — bi se lahko posluževala Soluna. Uverjen sem, da bo Grčija v tem pogledu priznala svoji vzltodni sosedi dale-kosežnejše ugodnosti, "kakor hitro bodo rešena vsa sporna vprašanja, ki trenutno še kale naše razmerje do Bolgarije. Ahmed beg Zogu pripravlja monarhijo Razpis volitev za ustavotvorno skupščino. — Italijanski oficir imenovan za poveljnika albanskega orožništva. Tirana, 17. junija. Vlada je zamenja« la dosedanjega poveljnika celokupne žandarmerije in severnih albanskih čet generala Parcvja, ki je upokojen. Na njegovo mesto je imenovan neki italu janski podpolkovnik. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, je vlada izvršila to spremembo na izrecno za« htevo Mussolinija. Tirana, 17. junija. Predsednik repu* blike Ahmed beg Zogu je podpisal ukaz, s katerim se razpisujejo volitve v ustavotvorno skupščino. Volitve se bodo vršile z neposrednim glasovanjem, ki bo trajalo od 10. julija do 16. avgu* sta. Ustavotvorna skupščina je sklica« na za dne 25. avgusta. Razpis volitev in sklicanje ustavotvorne skupščine je v zvezi z revizijo ustave in z načrtom Ahmeda bega Zogu, da se legalnim potom proglasi za albanskega kralja. V večnem ledu in snegu Rim. 17- junija. 0 Nobilii ni danes nobenih novih vesti. Berlin. 17. junija. Italijanski državni pod-tajnik za letalstvo Balbo je nemškemu prometnemu ministru izrazil svojo najprisrč-nejšo zahvalo za pripravljenost pomagati Nobilu, ki ga je Nemčija večkrat izra^ _ Dalje je sporočil, da je poveljnik ladje >CitA di Milanoc Romagni dobil navodilo, naj zaprosi v slučaju potrebe nemško pomoč. Slika prikazuje >ledolomilca< v borbi s polarnim ledom. v spravo, v drugi nož" Zopet krasen shod KDK v Vojvodini Kljub prottekciji režima se je udeležilo shoda več tisoč ljudi. — Važne izjave voditeljev KDK. — Koalicija bo nadaljevala borbo do konca. So m bor, 17. iuniia. Danes dopoldne se je vršil tukaj izredno uspeli shod KDK, ki je le en dokaz več, da široke ljudske mase vsestransko odobravajo politiko KDK. Radi slabega vremena — ves dopoldne je lilo kakor iz škafa — se shod ni mogel vršiti na prostem, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč se je vršil v veliki dvorani hotela »Sloboda«. Dvorana pa je biia mnogo premajhna, da bi našla prostora več-tisočglava množica, ki je prihitela iz bližnje in daljne okolice. Vlada je preko svojih lokalnih eksponentov tudi tokrat storila vse, da bi odvrnila ljudi od udeležbe. policija pa ie oči vid no i>o višjem nalogu prepovedala nameravani obhod po mestu. Vse to pa je le pripomoglo k temu. da so se vrste KDK še bolj strnile in pomnožile. Poleg obeh voditeljev gg. Svetozarja .Pribičeviča in Stjepana Radiča se je udeležilo shoda tudi več narodnih poslancev. Shod, ki mu je predsedoval Gligorijevič, predsednik mestne organizacije SDS. ie trajal od 10. do 12.30 ter je potekel brez incidentov. Otvoril ga je predsednik mestne organizacije HSS g. S t r i I i č, nakar je po izvolitvi predsedstva povzel besedo Stepan Radič ki ie v daljšem govoru orisal položaj in borbo, ki jo vodi KDK v Narodni skupščini. V svojem govoru je naglašal, da je prav sreča, da so se prečanski Srbi in Hrvatje še pravočasno združili, ne v fronto proti Srbiji, marveč kot fronta zdravil sil in vsesa dobrega in poštenega, da tudi med Srbijanci odstranijo vse one, ki so sramota za državo in lahko postanejo nesreča za ves narod. Nato je govoril o kongresu agrarcev v Pragi ter prešel na razmere, ki vladajo na Madžarskem, kjer so izginili že vsi sledovi demokracije. Radikale je primerjal z madžarskimi vlastodržci ter naglašal, da delajo oni naši Madžari, ki pod pi rjo Vukičevičev režim, samemu sebi slabo uslugo. Radikalna stranka ni več ona stranka, ki so jo vodili pokojni Vujič, Protič in Ljuba Jovanovič, ki so bili resni politiki. Po njihovi smrti so se polastili strankinega vodstva raznih La-zice Markoviči, Jankoviči in Račiči. Obširno se je bavil tudi z mizerno vlogo, ki jo igra danes g. Ljuba Davidovič, ki zagovarja danes to, kar je še nedavno sam najbolj grajal. Nato je obširno govoril o akciji KDK, naglašujoč, da je z nujnimi predlogi, ki jih je vložila v Narodni skupščini, po-krenila vsa važna vprašanja, ki vodijo k preporodu naše države. To je velik program za urediteA' in konsolidacijo sedanjih nevzdržnih razmer. Sedanja vlada pa nima niti sposobnosti, niti poguma, da te predloge sprejme, marveč forsira ratifikacijo nettunskih konvencij. KDK bo svojo borbo nadaljevala, zlasti še, ker io narod na vseh shodih potrjuje v prepričanju, da bo dosegla pri prihodnjih volitvah tako število mandatov, da bo lahko svoj program izvedla do konca. Po navdušenem aplavzu, s katerim so zborovalci sprejeli Radičeva izvajanja, ie povzel besedo Svetozar Pribičevič G. Pribičevič je uvodoma pojasnil, kako ie prišel g. Vukičevič za ministrskega predsednika ter ie nato prešel na razmere, ki vladajo v radikalni stranki. Radikali sami so nezadovoljni z delom Vukičevičeve vlade in se proti njemu bunijo, vendar pa ne kot ljudje, ki vedo kaj hočejo, marveč kakor sužnji. Memorandum, ki ga je izdelal glavni odbor radikalne stranke, je naravnost grozna fotografija Vukičevičeve vlade, kljub temu pa jo podpirajo še nadalje. (Stjepan Radič: Čakajo na posojilo, da si razdele provizijo!) KDK vse to trezno opazuje in od radikalov ne pričakuje ničesar, zavedajoč se pravilnosti izreka: Pomagaj si sam. Radikalski ne-zadovoljneži naj vedo. da nimajo pričakovati podpore niti od KDK niti od naroda, če ne bodo v najbližji bodočnosti temeljito razčistili situacije v svoji stranki. Memorandum je že pokopan v prahu in Vukičevičeva vlada še naprej izvaja nasilja na vseh koncih in krajih. Vukičevič je prišel na državno krmilo proti volji naroda. Pribičevič je nato govoril o krvavih dogodkih v Beogradu in o položaju v Narodni skupščini ter naglasih da je hotela vlada s tem, da je izključila opozi-cijonalne poslance, izzvati KDK, da bi zapustila Narodno skupščino, tako da bi lahko vlada gosnodarila po mili volji. KDK seveda ni šla na ta iim in bo nadaljevala borbo za red, zakonitost in svobodo v državi. V svojih nadalinih izvajanjih je g. Pribičevič naglasil, da so vesti o pogajanjih med vlado in opozicijo ki da so pričela na zadnji seji šefov pai-iamentarnih skupin, netočne. »Stjepaa Radič in jaz nisva zahtevala samo tvga, kar so poročali listi, marveč sva vztrajala na dosedanji zahtevi KDK po temeljiti spremembi režima v vsej državi. Da vlada teh pogajanj ne vzame resno, dokazuje že dejstvo, da je istočasno, ko se pogaja z opozicijo v svrho normaliziranja razmer v Narodni skupščini, predložila v ratifikacijo nettunske konvencije. Vlada hoče s tem očividno izzvati v javnosti vtis, kakor da je opozicija opustila svoj odpor in pristala na sprejem teh konvencij. Eno roko nam ponujajo v spravo, v drugi pa drže nož! Spričo takega stanja stvari KDK ne more popustiti, če noče, da propadeta narod in država. Pribičevič se je nato bavil z razmerami v Vojvodini ter je med drugim omenil tudi akcijo lorda Rothermera in nedavni govor Mussolinija o reviziji tri-anonske pogodbe. Naglasil je, da se nam talce revizije ni treba bati. Ce bi kedaj prišlo do tega, da se revidirajo meje, Italija ne sme pozabiti, da živi onstran mej 1 milijon naših ljudi in da bomo mi v prvi vrsti zahtevali revizijo mej napram Italiji. Pribičevič je zaiključil svoj govor naglašujoč, da KDK ne vodi borbe proti Srbiji in Srbijancem, marveč proti he-gemonistionemu režimu, ki nima smisla za potrebe vseh krajev. KDK hoče državno vlado, ki bo v enaki meri skrbela za interese prečanov in Srbijancev. V tej borbi Vodvodina ne sme stati ob strani, marveč morajo korakati ramo ob raimi z ostalimi pokrajinami. Nato so govorili še poslanci Matije-vič iz Dalmacije, Ivo Celan iz Bosne in Tičaj iz Medjimurja. Po shodu se je nato vršil banket, na katerem sta ponovno govorila Pribičevič in Radič. Po banketu se je Radič odpeljal v Mono-šter, kjer je imel popoldne še en shod. Pribičevič se je zvečer vrnil v Beograd. _ Velika nesreča PottsvlHe, 17. junija. Na svečanosti se Je zrušila tribuna, na kateri ie bilo 600 šolskih, otrok. 50 otrok le bSo ranjenih, ✓ Nočno življenje v evropskih velemestih Sidney Tailor popisuje evropske prestolnice v mesecu juniju in primerja Pariz in Dunaj dražestnim mladim damam. Bertin in Budimpešto močnim mladim možem, London pa staremu, nepoboljšljivemu gospodu. Stari gospodje ljubijo udobne mehke sedeže na krasnih preprogah, zato boš v Londonu, zaman iskal nočnega življenja v kavarnah in restavrantih. Tam moraš iti v nočni klub, ki se meri po družabnem ugledu ali pa enostavno po bogastvu klubove-ga člana. Vse kar vidiš tu — gobelini na stenah, rdeče preproge na tleh. brušeno steklo na mizah in snežnobela pregrinjala kakor tudi pozorni služabniki z obrazi, ki spominiajo na maske — vse to prekaša sredstva dražestnih mladih dam Pariza in Dunaja in močnih mladih mož Berlina in Budimpešte. V tem prostoru sedi bogat, star grešnik London s steklenico wiskija pred seboj in se meni z uničujočo hladnokrvnostjo o tem. kdo bo dobil prazen port-felj v kabinetu in katera podjetja bodo kronana z uspehom. Londonske slike Tujec, ki pride v London, mora iti v Pic-cadilly-Circus, na Trafalgar Square in na nabrežje, če hoče videti, kakšen je London ob 11. zvečer, ko se vsipajo iz gledališča nepregledne množice. Videl bo brezhibno oblečene moške v obleki po družabnih predpisih s cilindrom, ki se Angležem še najbolj prilega, in dame v toaletah, ki iim ni primere. Vsa ta množica bega na desno in levo, sili. naprej in nazaj ter išče taksametre in avtomobile, da bi jih odpeljali, kamor jih je volja. Kam so namenjeni vsi ti tisoči.' Moteli Cecil, Ritz in Charlston so njihov cilj. Le malo jih hiti v nočne klube ali v varijeteje. kjer nastopajo doraščajoče bodoče zvezdnice. Posebnost teh sestankov tiči v tem, da prisostvujejo moški in ženske zabavi v pj-žamih in se hladijo s skromno pijačo če-stokrat z čašo mleka, ki so ga prinesli s seboj v steklenici. Da je vrvež živahnejši se zraven seveda pleše, izmed iger pa je najpriljubljenejša igra »Sardine«, ki je londonska posebnost ter stoji na isti višini kakor vse take nočne prireditve. V nočnem klubu Val zraka te objame. Nate leže barva in pokojna svetloba, kakor bi prihajala sanjava muzika iz daljave. Toda muzike ni nikjer, v resnici zvenijo čase in natakarji odbiiajo steklenicam vratove. Na zrcalasto svetlih tleh plesne dvorane sede v venec razpostavljene dame. Ce plešejo, plešejo nemarno, v odmorih pa leno slone na blazinah. Tu govori mlad, precej slaven advokat z vitko debutantko. ki jo ie zadnjič sprejela kraljica na dvoru. De-kadenten stari peer kramlja s peereso. ki pa ni njegova žena. Srečaš pa še druge obraze, n. pr, slavnega kirurga iz Harley-Streeta. ki ie pripeljal s seboj svojo mlado ženo. ali pa znanega pisatelja, ki je prišel s svojo nečakinjo, ki živi na kmetih. Ali pa odlično odersko umetnico, ki ie prišla s svoiim sinom in skuša sedai iz pogledov njegovih oči razbrati, kakšno bo njegovo življenje v prihod niosti. , , . Tipov je na izbero. Tam vidiš nezm de- vojčici, ki sedita v kotu dveh spajajočih se lokov v medli svetlobi. Prva je svetlolasa in nosi obleko iz srebrne lame, ki kaže vso upogljivost njenega prožnega stasa. Ne le njeni lasje, tudi njena koža je plava in samo velika rdeča roža, ki je našita na rami, blišči in razliva toploto in barvo po njenem dekolteju. Njena tovarišica ie temnooka in okornejša. Nobena še ni stara 20 let, toda obe govorite o mamilih. Svetlolasa dama, ki je pravkar vsula s svoje dlani v usta bel prašek, pravi: »Ne vem, kako ie to, ampak ta reč me vedno bolj privlaču.ie<. Nekaj pretresljivega je v teh besedah. In pretresljive so tudi besede njene tovarišice, ki jo tolaži z lakoničnim stavkom — «Tudi meni se godi tako, a kaj bi to!« Pri tem skomigne z rameni, da se prikažejo čipke, ki se skrivajo pod obleko. Tako se zabava London za zaprtimi vrati, dočim so kavarne v Parizu. Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti polne živahnega vrveža. Lepe Budimpeštanke Pisano življenje ob kavarni Zoo me spominja na lepe večere v Budimpešti, kjer sediš in gledaš čez Dunav. V tem mestu, čigar lepota omamlja človeka, žive očarljive ženske nenavadnega tipa. Njih koža je bela, oči imajo velike in svetle, kakor da so jih ukradle Turčiji. Videl sem mlade Madžar-ke, ki so stale na obrežju in zdele so se mi kot mlade tigre, ki se zavedajo svoje mladosti in lepote. NikoJi ne bom pozabil Margaretnega oto-ta v Budimpešti, kjer se lahko ponoči zabavaš na koncertih, plesih in drugih zabavah. Nikoli ne bom pozabil tudi Tivolija v Ko-danju, ki zadivlja človeka po svoji raznovrstnosti in nikoli ne bom pozabil dunajskega Pratra, kjer dobiš vse od velikega kolesa do panoptika. Berlinski «Lunapark» Ustanova čisto posebne vrste je berlinski Lunapark, ki vsak večer razliva svoj sijaj čez horiconte in kjer vsak teden enkrat pošiljajo proti Rimski cesti svetlobne rakete. Pozornica vzbuja grozo. Kamenite postave, ki sede tod okrog, strme nepremično z visokih stopnic v areno nemirnih ljudi, med tem ko pokalo rakete nad glavami množice. Zdi se, kakor bi se zlivale kaska-de isker v jezero, kjer se vsa ta krasota potaplja. Potem se prizor spremeni. Zadnja raketa se je razpustila v kataraktu zzubljajočih se zvezd. Nič več vzklikov. Ljudstvo se razhaja, in naenkrat zašumlja nočna fontana, ki neprestano spreminia svoio obliko. Pojedina pri mrličih Posebnost Pariza so njegovi boulevardi, ki nimajo primere z nobeno stvarjo na svetu. Bil je čas, ko je bil najživahnejši nočni vrvež le tam v Parizu. Sedaj je ta reč prešla na Berlin. Toda še vedno imajo v Parizu vrhunec ekscentričnosti. Tam sedijo ljudje na rakvah in pijejo vino. To revijo vidiš v Folies Bergeres, kjer se vsak večer zabava 15.000 liudi. Kai se hoče? Ni jih na svetu cenejših gledališč kakor v Parizu, kakor najdeš najdražje gledališče v Londonu in čeprav ne vzdrži ne Pariz ne London v tej stvari primere z Newyorkom. Hercegovec - najstarejši človek na svetu Pustolovska sestrična predsednika vlade Sleparije mlade beograjske vdove v Opatiji. Sušak, 17. junija. Velikansko senzacijo je te dni vzbudila na rivijeri aretacija pustolovke Nevenke Lukičeve, vdove po bivšem beograjskem le« karnarju, ki je zadnje tedne živela v Opa« tiji, se izdajala za sestrično jugosiovenske« ga ministrskega predsednika Velje Vukiče* viča in nekaterim kavalirjem izmaknila prav lepe tisočake. Lukičeva se je nekako pred mesecem naselila v Opatiji v enem tamošnjih najelegantnejših hotelov, v «Ma« jesticu». Mejo je bila prekoračila z jugo. slovenskim potnim listom, j>Usečim se na ime Eleonore Kovačičeve, veleposestnice iz Zagreba. Nastopala je silno elegantno in vzbujala med gosti elitnega hotela splošno pozornost. Med prvimi si je pridobil .»jeno naklonjenost bogati napuljaki trgovec Giu« seppe Ferro, ki je na doznanje, da je ele« gantna dama Eleonora sestrična ministrske« ga predsednika Vukičeviča, začel poleg lju« bavnih kovati tudi trgovske naklepe. Zve« sto je vztrajal v njeni družbi in plačeval njene račune, pri tem pa jo nagovarjal, naj posreduje v Beogradu, da bo on dobi! kon« cesijo za otvoritev modernega bara in ha* zardne igralnice v okolici Beograda. Se« strična ministrskega predsednika Vukičt* viča mu je zagotavljala, da bo to šlo sicer zelo težko, da pa bo poskušala izkoristiti svoj vpliv. Par dni po dogovoru je Eleonora j-poio« čila napuljsketnu trgovcu, da je prejela od« govor od svojega visokega bratranca iz Beograda, da je stvar v najlepšem tiru in da bo napuljski trgovec v kra'.kem preje1 koncesijo. Mora pa njej izročiti 25.000 lir za takse in razna posredovanja. Ne da bi slutil prevaro, je laški trgovec brez besede izstavil Eleonori ček na zahtevano vsot", Eleonora je denar dvignila in ooleg tega še nekaj dni živela na stroške svojega napulj« skega čestilca. Istočasno je že vjela v svoj^ mreže tudi nekega bogatega izvoznika Jaaka Nišlijo iz Beograda. Ta mož je bival v Opatiji že pred prihodom pustolovke Eleonore. Ko pa je doznal za njeno sorodstvo s predsedni« kom vlade, je skušal z njo ra vsak način navezati stike. To mu dolgo ni uspelo. Šele po treh tednih ga je EIs -nora blagovolila sprejeti v svojem apartmanu v hotelu «Ma» jestic«. Janko Nišlija je odlični Jami pio« stodušno izpovedal, da je i/7i.-z.r.k in da mu podjetje sicer dobro uspeva, da pa ima načrt, po katerem bi lahko zaslužil lepe no» ve vsote. Razodel je, da namerava izvažati bodeče žice, za kar pa potresuje privolitev ministrstva za vojsko in nomarico. Ali ce bi bila gospa Eleonora volj-ia dobaviti mu za primern honorar to koncesijo? Tudi napram beograjskemu izvozniku je elegantna sleparka nekaj časa oklevala, končno pa pristala, da izkoristi svoj vpliv v Beogradu, in je zahtevala 15.000 Din za «mazanje». Zahtevano vsoto je Nišlija ta« koj izplačal. V zadnjih dneh pa se je dogodilo ono, česar se je lažna Eleonora najmanj nade« jala. Izvoznik Nišlija se je slučajno sezna« nil z napuljskim trgovcem Ferrom in drug drugemu sta zaupala svojo zvezo s sestric« no g. Vukičeviča. Bolj in bolj se jima je dozdevalo, da gre za sleparijo, zato sta za« devo prijavila policiji, ki je Eleonoro takoj aretirala in izvršila preiskavo v njenem sta« novanju. Razen denarja sumljive proveni« jence so detektivi našli tudi dve legitima« ciji, izdani od naše oblasti, ki sta se gla« sili na ime Nevenke Lukič, vdove iz Beo« grada. Pri zaslišanju je Eleonora takoj pri« znala, da je z avtomobilom dopotovala v Opatijo s krivim potnim listom in da je njeno pravo ime Nevenka Lukid. Italijan« ska policija j« o pustolovki vdovici. ki se« veda ni v nobenem kolenu v sorodstvu z našim predsednikom vlade, obvestila naše notranje ministrstvo in uvedla preiskavo v svrho ugotovitve njene identitete in sle« parij. S temne strani življenja Tajna smrti zagrebškega gostilničarja. — Ropar, ki se je obesil na strehi svoje hiše. — Zaradi detomora obsojen v smrt na vešalih. — Oče 9 otrok postal po naključju morilec. — Poskus samomora obubožanega trgovca pod vlakom. — Tragična smrt poročnika. — Dete pri igranju padlo v vodnjak. Zagrebška kriminalna kronika, ki ni beležila po skrivnostni in še nerazrešeni smrti mladega delavca Ivana Dominkuša na Selški cesti nobenega zamotanega dogodka. bo imela, kakor je videti, priliko, da se bavi z zelo zamotanim dozodkom. Gre namreč za smrt nekega zagrebškega gostilničarja. ki je umrl pred letom dni in so ga pokopali do vseh obredih. Ostavil je mlado ženo. ki je bila videti neutešliiva zaradi smrti svojega moža. Medtem je prejela kriminalna policija prijavo, v kateri obdol-žujejo mlado vdovo umora svojega moža. da bi moga nemoteno vživati ljubezen s svojim ljubimcem. Gostilničarja, njenega moža, so baje zastrupili z arzenikom. in to na način, da se pri smrti ni moglo tega zapaziti. Policija je po zaključeni preiskavi odstopila zadevo sodišču, ki je odredilo ekshnimacijo in pregled trupla. Dogodek vzbuia v Zagrebu veliko senzacijo. ★ V Natalincih v Srbiji je policija zasledila roparje, ki so izvršili v zadnjem času celo vrsto vlomov in ropov, pri čemer je bil ubit neki kmet. ki se je zapletel z njimi v boj. Policiji se je posrečilo prijeti le dva roparja: Dragišo Nedeljkoviča in Milorada Saviča, nazvanega »Lacan« Lz Trnove. Naslednjega dne sta oba ušla na doslej še nepojasnjen način iz sodnih zaporov. Orožniki vsega okraja so ju takoj pričeli energično zaseldovati. Nedeljkoviča so kmalu prijeli, »Lacan« pa se je še cele dni skrival v gozdovih. Prisegel ie. da ga živega ne bodo dobili v roke. In res. ko je bil že čisto slab in izčrpan, se je odločil, da si bo sam končal življenje. Mirno je prišel domov v Trnovo, kjer se ie poslovil od matere, žene in otrok in se nato obesil na strehi svoje hiše. Poleg njega je ležalo bodalo, ki bi se ga očitno poslužil. če se mu ne bi posrečilo, da bi se obesil. Roparjeva smrt je povzročila, da se je vsa okolica globoko oddahnila, rešena pred njegovimi nasilstvi. * Pred poroto v Šibeniku so se vršile tri razprave zaradi detomorov. Najbolj zanimiva je bila razprava proti vdovi Kati So-kičevi in Boži Vujiču iz Gubovca. Kata in seljak Božo sta vživala nedovoljeno ljubezen in ko se ie kot plod njunega razmerja porodilo dete. za ie Božo zadavil in vrgel na gnojišče. Na temelju krivdoreka porotnikov je bil Vujič obsojen v smrt na vešalih. njegova ljubimka Kata pa na eno leto težke ječe. > V Subotici so se podali trije fantje: Ivan KudliŠ. Ivan Čonka in Niko Jurič v bližnji vinograd, da bi se na.zobali češenj. Čez pol ure je prišel čuvai Ivan Kopšak. ki jim je zapretil. da jih bo naznanil, ker so vlomili v tuj vinograd. Fantje so zbežali. V tem trenutku je čuvaj ustrelil iz svoje lovske puške in usmrtil Juriča. Kod-šak je nato zbelžal in se podal najprej domov. kjer ie odložil orožje in se poslovil od svojih devetih otrok, ne da bi jim povedal. kaj se mu ie pripetilo. Vso noč je nesrečnik taval kakor brez uma fckoli. dokler ga niso ziutraj aretirali. Pri zaslišanju je izjavil, da ne ve. kako se je pripetila nesreča, zlasti JVečernja Pošta< je priobčila naslednji senzacijjonalni članek, v katerem opisuje član uredništva svoj razgovor z najstarejšim človekom na svetu 155 letnim Ta-dijem Mustafifem: Najstarejši človek ua svetu ni Zoroaga iz Carigrada, kakor so to nedavno poročali skoraj, vsi svetovni listi, temveč Hercegovec Tadija Mustafič, ki živi v sela Pologu pri Mostarju. Zoroaga je po časopisnih vesteh star 153 let, rojen' torej 1. 1775., Hercegovec Tadija Mustafič pa j© dve leti starejši od njega, ker ie rojen leta 1973. — star torej 155 let! Ta Matuzala novega časa, ki je rojen v 18. stoletju, jie preživel 19. stoletje in že prvo četrtino 20. stoletja. Očividec in udeležnik je važnih dogodkov, ki so se pripetili v tem času v Hercegovini. Spomina je še zelo dobrega, ker se spominja vrlo zanimivih dogodkov za časa turškega vladanja v Hercegovini. Čuti se še telesno popolnoma zdravega in se lahko giblje, le nekoliko sta mu popustila vid in sluh, vendar ne toliko, da se ju ne bi mogel posluževati. Lahko opravlja tudi lažje posle. Ko sem se razgovarjal z njiim, mi je izjavil, da se zelo dobro spominja vstaje v Srbiji pod Karadžordževičem 1. 1804. Pravi, da so takrat mnogi Hercegovei — kristjani pobegnili v Srbijo. 2e takrat so bili v Hercegovini prepričani, da bo prišlo do osvoboditve izpod turškega jarma. Živel je drugače zelo mirno, vedno se je bavil s težaškimi posli in ni nikdar zapustil rodne grude. Trdi, da se vse svojie življenje ni nikdar jezil in razburjal ter da je vse težave in nadloge svojega težkega življenja prenašal mirno, nadejajoč se boljših časov. Tudi ni bil Bezgova vejica Bela Revesz. Rudniški delavci so se trudno vlekli v pomladnem prebujenju. Srkali so ostri zrak. Vedno in vedno so postajali na pareči se zemlji. Plaho mežikajo so občudovali nebo, bolj in bolj gine-vajoče lilaste sence, za katerimi je že počasi vstajal dan. Iz skrivnih globin se je nekdo pojavil. S strahotnimi komolci je obdeloval nebo, pil tmino, goltal zvezde. Z eno ustnico svojih krvavih ust se je že vroče zagrizel v nebo. Mlad, neumen delavec je stopal za ostalimi. Pri bezgovem grmu je obstal, s kra-guljskimi kremplji se je zapičil vanj, segel med cvete in ukradel vejico, Ukradel jo je in odnesel. Pred rovom so delavci obstali. Iz dalje je že pronicala svetloba in njeno Je od oblakov zastrto oko Je divje migo- Toda veriga je zarožljala, pobesnela kolesa so zadrdrala in košara ji je pogolt* nfla, vse. Spodaj Je iztreaJa ljudi. Med temačnimi rovi so tolkli, potiskali delavci in oklepajoč se Iepeli na črnih stenah. Na vrhu rova J« trepetala bszgova ve-itfca Kasači J» s pokeienimi glavami potiska« pred sšboj želeina kole*. S težkimi kora- nikdar v življenju bolan. Če se je počutil nekoliko slabšega, ni nikdar dopustil,^ da bi ga bolezen zrušila, temveč se je obdržal, ne ležeč v postelji, marveč delajoč kakor običajno. Alkohola je pil zelo malo, toda radi tega, priznava sam, mu od njegovega 20. leta dalje do 20—30 nazaj niso bile neljube žene in v tem ni bil bas zmeren. Na koncu najinega razgovora je izjavil, da se počuti v zadnjem času pomlajenega in da je pred 5—6 leti začel vtretjič dobivati zobe. Rodbina Mpstafičev je imela že več stoletnih članov. Pred nekaj leti je umrl Tadi-jin najmlajši sin v 108. letu starosti. Samo še danes na splošno željo ob pol 5. in 9. uri sloviti Douglas Fairbanks v razkošnem velefilmu Bagdadski lopov Velefilm nedosegljive lepote! Tel. 2124. LJUDSKI KINO. ki so v dolgočasju napora rili naprej breme in sebe. Železna kolca so se kotalila. V njih kolotečnicah so cokliah štorkljial delavci s težkimi glavami. Z vrha tramov ie trepetala bezgova vejiea. Fofotala je. nihate, njeni orošeni cvetovi so se sklapljali. in potem se ie umirila: ošabno ie obstala in čakala, čakala na obraz drugega delavca, čez katerega je šinila. Zolta, stara lica ia srečavala bezgova vejica. Lene glave rudarjev so se zadevale ob bezgovo vejico, njih nagubani vratovi so se skrčili, prestrašeni zaradi božanja cvetov. Bledi obrazi, mršave lobanje, votlooke glave so prihajale in odhajale. Fofotaie jih je ljubimkovala bezgova vejica. Rudarji so čudeč se pogledavali kvišku. Blagodišeči cvetovi so v ritmu nihali in bezgova vejica je trepetala nad njimi. Eden je rekel nekam posebno: »Španski bezeg...« Drugi je odgovoril: »Gori cvete zdaj bezeg...« Za trenutek osupnjen je dejal tretji: »Gori je zdaj pomlad .. « Slednjič je nekdo našel besedo, ki je prevzela srea ostalih, iz niegovih možganov ji mahoma udarilo strnič: »Nikdar ne vidimo solnca ...« Stroji so zarožljali. Obrazi, ki so še pravkar občudovali cvetice, so omahnili nazai. Zelena kolca so zaškripala. Na okuženih potih v rovu so dalje cok-ljaJi podzemski ljudje. Morska bolezen Dr. Alfons Sti* Vzlic nepričakovanemu napredku moderne prometne tehnike se človeku še vedno ni posrečilo osvoboditi se neprijetnih občutkov. ki se začno pojavljati pri vsakršnem gibanju na kakem vozilu, posebno nerodno pa še na vožnjah na morju ali v zraku. Tehnika do sedaj še ni ugotovila vzrokov tako zvane morske bolezni — zakaj povejmo kar takoj, da je pobijanje morske bolezni prei tehničen kakor medicinski problem. Naloga tehnike je. da s primernimi pripravami stabilizira in poenakonieri gibanie ladje na odprtem morju. Slično zibanje je lastno tudi letalom, zlasti kadar piha nasprotni veter ali če aeroplan zaide v zračni vakuum. Pri vožnji v vzpemjači ali na železnici občuti .jo nekateri posebno občutljivi ljudje neugodje le v začetku In ob koncu vožnje, dočim enakomerne vožnje niti ne zaiznavajo. Vzroka temu neugodju je torej iskati v nenadnem in sunkovitem gibanju. Kadar to gibanje preneha, to je. kadar stopimo na trdna tla, bolezen mahoma izgine. Mnoigo so se že trudili, da bi s tehničnimi konstrukcijami oslabili nerednost v gibanju transportnih sre tolaži mož. »bi bi! jnoral slišati štrbunk!* Perzijski mogotec pozove svojega pisarja, hoteč mu narekovati pismo. »Ah. ne. danes ne bi hotel, imam ožuljene noge.« — »Kaj bi se izgovarjal na ožuljene noge. sai pišeš z roko.« — »To je res. ampak kamorkoli pride moj rokopis, pošljejo vselej pome. ker ne zna nihče brati moje pisave.« Abu Dihja je med razlaganjem korana rekel učencem: »Volk. ki ie požrl Jožefa, se je zval Alik.« Eden mladih nadebud-nikov pa se ojunači: »Učenik. saj za ni zares požrl. Jožefovi bratje so lagali očetu Jakobu.« Abu pa se mirno oglasi: »No. potem pa se ie tako imenoval oni volk. ki za ni požrl.« * Gerhard Hauptmann vpraša v Genovi po ceni ljubkega kipca. »5000 lir stane, a vam ga prepustim za 3000.« odgovori trgovec. »Glej. zlej. kam je prodrla moja slava,« si misli nemški pisatelj in odšteje zahtevani znesek. »Kam pa naj za pošljem?« — »V hotel Majestic.« — »Prosim, na ka-tero ime?« Hauptmann se je razočaran predstavil in pripisal novi neuspeh vsem dotedanjim. Osem let privezana na posteljo Tragedija matere V francoskem mestecu Jeausanu so te dni odkrili ženo v zelo čudnem stanju. V sobi s spuščenimi zastori in zaklenjenimi vrati je ležala gola žena, privezana na po« steljo. Pri preiskavi je policija ugotovila, da je ležala žena že osem let v takem sta« nju. Zaradi tragedije, ki jo je doživela, ko ji je umrl mož in malo kasneje edino dete, staro štiri leta, se je nesrečni ženi omračii um, a njen oče, nič pametnejši od nje, jo je privezal na posteljo in zaprl v sobo; Umoholno ženo je hranil stalno napol nori cče, proseč darov po mestu. Dogodek je vzbudil silno pozornost ne samo v Jeau^a« nu, temveč po vsej Franciji. Statistika strahov Knjižničar pariške spiritistične zveze je objavil statistiko pojavov strahov v zadnjih 50 letih. Vpošteval je samo pojave duhov, ki so dokazani po «dokumentih ali izjavah verodostojnih prič». Naiveč «avtentičnih» podatkov je zbralo londonsko društvo za duševno raziskovanje. Na drugem mestu so Francozi. Veliko število pojavov so pri« javili Američani, vendar zelo slabo doku« mentiranih. Skupno je navedenih v omenjeni statistiki 19.000 pojavov duhov, dočim ob« stoji le za 800 avtentičnih dokumentov. Od teh S00 se ie posrečilo »ugotoviti identiteto duhova z dušami umrlih Ie v 290 primerih. Pristna sveža jajca! Ne pojdi nikdar s popolnoma praznim želodcem na ladio. če te popade morska bolezen, uživaj zmerno hrano, da ne boš bruhal žolča. Najbolje ie. če ležeš na naslonjač na sredi ladje. Pravijo, da je tudi priporočljivo dobro zadrgniti pas. Tudi nekatera kemična sredstva poma-zajo. Pomirjevalno vplivaio morfij, brom in veronal. V poslednjem času so na Dunaju izumili preparat »nautisan*. ki je baie zelo uspešen. O izvoru In vzrokih morske bolezni obstojajo razne teorije Ena najbolj znanih ie teza, ki razlaga morsko bolezen z motnjami organa za zaznavanje ravnotežja, ki ima svoj sedež v ušesu. Za to teorijo govori tudi dejstvo da se dojencev pri katerih čut za ravnovesje še ni razvit, morska bolezen ne prime. Druži io razlagajo s tem. da povzroča zibanje ladie pritisk krvi v enem delii možganov, v drugem Pa praznino, s čimer se možgani pretresejo. Sklep: kakor ne poznamo povseui zanesljivega. sredstva za morsko bolezen, tako smo si danes tudi še docela v nejasnem glede njene razlaze. Ali ste že član Vodnikove cfrnžbe? Čas za pristop do 30, junija Tekma Primorje : Saš k se danes v ponedeljek ponovi - BSK in Hašk se kvalificirata za nadaljno tekmovanje po točkah - Krasen uspeh Slapničarja (Primorje) na Dunaju - V akademskem državnem lahkoatletskem prvenstvu zmaga Zagreb z majhno razliko pred Ljubljano . Sašk - Primorje 2:1, podaljšek 1:1 Sarajevo, 17. junija. Dames se je vršila re-vanžaa tetoaa med Saškom in IjubUjacsikiim Pri-morjem. Ta tekma bi bila morala odofiti, kdo od obeh klubov bo izpadel iz nadaljnega tekmovanja. V regularnem času je zmagal Sašik z 2:1. S tem pa vprašanje, kateri klub izpade, še ni bilo rešeno, ker sta oba kluba v tekmah v Ltfufoldaiii, ki je kakor znano končala z zmago Pramoflja 4:3, in v Sarajevu zabila in dobila enako število aolov, namreč vsak po pet. Zaradi tega se je tekma podaljšala za 2X15 minut. Toda mtd ta podaljšek ni prinesel odločitve, ker 3e ostal z 1:1 neodločen. Z ozlrom na to se tekma jutri v ponedeljek ponovi. Zmaga Sašika v regularnem času je bila dc-«£a zaslužena, kajti Sarajevčani so igrali eno svojih najboljših tekem, dočim so Primorjaši igrali precej izpod svoje običajne forme. Moštvo Ljubljančanov je igralo raztrgano, dokaij mehko in brez požrtvovalnosti in elana ter ni pokazalo onega, kar v resnici zna. Najboljši igTač Primerja in sploh najboljši mož na polju je bil Sla mi č; poleg njega se je odlikoval vratar Jančigaj, čeprav bi bil enega od zabitih golov fairko ubranil. Slab je bil branilec Pečnik. Tudi Zemljak in Pišek nista docela zadovoljila. Isto-fako napad ni bil v dobri formi. Sašfcovo moštvo oe pokazalo igro dobro vigra-ne celote, kii se je odlikovala s svojo hitrostjo t«' je zlasti v startu in v igri z glavo prekašal Prano rjaše. Najboljši del sarajevskega mo-Sbva je bila obramba, ki je naravnost briljiTala. Zelo dobri sta bili krili, kii sta hila nositelja vseh napadov. Sicer pa je Sašk igral nekoliko preostro ter je sicer izvrsten sodnik g. Fabris mnogo njegovih foulov spregledal. Dva igrača Primorja sta nekoliko blesirana, vsled česar še ni znano, v kateri postavi bodo jutri nastopili Ljubljančani. Tekma se je pričela toSno ob 17. uri. Primer ju se nudi že v 1. min. lepa šansa za ustpeh, ki je pa ne izrabi. Vendar ostane v ofenzivi do 10. min., nakar pričenja popuščati in prevzame irtjcijativo Sašk, ki izsili serijo koraerjev proti Primorju. V 43. min. zabije Gote prvi gol za Saška. V 5. min. drugega polčasa zviša ToPeruna< izvedli prav dobro uspelo dirko na progi Maribor-Dravograd (tja in nazaj 122 km) za Mislejevo darilo. Dirko so vodili predsednik kolesarskega saveza Jože Moravec. častni član >Perunac Josip Mislej, ki sfa na avtomobilu zasledovala potek dirke. ter kot starter dirkalski vodja zveze Joško Kavčič. Start ie bil ob 7.41, sklep ob 13.10. Prvi je prispel na čili, Valentin Šibe-nik v času 4.21. drusti Fran Kramaršič (4.21.5), tretji Vinko Frkanec (4.21.1), četrti od juniorske vrste pa Štrucelj (4.21.4). Vsi zmagovalci so prejeli lepa Mislejeva darila in krasno priznalno diplomo. Med tem je neprestano pršil dež, a Sokoli so se zbirali na dvorišču deške šole na Ruški cesti k povorki skozi mesto. Za mlado Iz nočnega življenja pod kozolcem Zoikin zabavni raport na policiji Ljubljana, 17 junija. Še vedno nekam mladostna, čeprav že 351etna Zofka, ki se ji samo takole malo poznajo znaki potepuškega življenja, se je sprva tresla od smeha, ko je pripovedovala nočno dogodivščino. Smejala se je na vse pretege in v smehu skoro pozabila, da čaka kazen tudi njo, kajti na policiji so že vedeli, da je igrala v soboto po mestu Mico Kovačevo in je v raznih gostilnah ravno trikrat brezplačno večerjala ter izginila na prosto preko dvorišča. Uh, kako sta se tepla, hi-hi-hi. ha-ha-ha! Šele, ko se je za silo umirila, je mogla nadaljevati: »Oni dolgi je Jaka. kaj ne? Drugi je 2a-ne! Tega poznam dobro, včasi je zav-ber...! Ko sem prišla pod kozolec na dra-veljskem polju, ni bilo tam še nikogar. Po-stlala sem si pod streho in že skoro zaspala. Deževalo je in ker sem mislila, da prične streskati. sem zakrila tudi oči v ruto Takole okrog polnoči pa sta prišla ona dva. Ker sem bila trudna in sem menila, da me itak zjutraj opazita, sem ostala kar tiho in čakala, ali se morda kaj pomenita. Nekaj časa sta brundala pred se in klela kakor dva Italijana. Ker je brila sapa in je bil Jaka golorok, brez suknjiča, je pričel tožiti, da ga zebe. Če po pravici povem, tudi meni ni bilo ravno vroče ...« Deževalo ie čedalje močneje in gori nad šentvišk. hribom se je parkrat zabliskalo. Zdelo se mi je, da sta ona dva čez čas vendar zaspala in sem zamižala tudi jaz. Zbudila sem se pa skoro gotovo že čez par minut, ali pa morda čez uto, dve. Jaka in Žane sta vstajala in Mela. da je bilo ioj!...« »Ne morem spati, pa ne morem. čuj. Za-ne!« ie naposled pošteno izpovedal Jaka. »Uh, vraga! Mene tudi stresa!* je krepko pritrdil Žane in zazehal. »Primojkokoš, boljše je bilo pozimi v arestu, kakor zdaj v umazanem poletju zunaj!« je nadaljeval Zane. Veter je zopet krepko potegnil, da so zaškripale late in tramovje, zdelo pa se je. kakor bi stokal še kdo v mrvi pod kozolcem.« »Veš kaj, še prehladiva se,« ie pripomnil Jaka čez čas. »Kaj. če bi se takole za špas, da se ugrejeva, malo ruvala?« Zane je kihnil, da je kar pršelo okrog niega in se takoj izjavil pripravljenega: »Samo. Jaka. da ne postaneš predivji!« »Beži no. ljubček!« se je odrezal Jaka in se po tihem zasmejal. »Samo malo se bova prevračala, pa bo takoj topleje.< Dve minuti nato sta bila viteza že pripravljena. DoJgi Jaka je mahal proti Žanetu kakor za stavo. Zane pa je tudi otepal okrog sebe, kakor bi šlo zares. Nekaj časa sta se še smejala, nenadoma je Jaka zarji:!: »Zverina, pazi na moj nos!« in tisti hip je že razdražen kakor žrebec, brcnil nazaj. »Prokleto, v brado si me!« je siknil tedaj Za ne in mlasknil z jezikom. Udarec je hotel takoj maščevati in je treščil Jako pod pazduho. »Arita luj, je zabevskal Jaka, ti pa sujež kakor takrat na Turkovem dvorišču, ko so nas preganjali policisti!« »In ti dregaš'vame kakor tedaj, ko si se napil zelenega, in skoro pobil zidarja, ki si mu ukradel obleko.« je odgovarjal Zane. »Hudičeva sraka!« ga je zbodel čez trenutek Jaka, zopet mahajoč po njem kakor mlatič. »Kradeš še zdaj, čeravno si brez rekelca!« »Ti pa moliš in hodiš v cerkv«! Kaj, mar ne kradeš iz puščic in celo svetnikom ne daš miru!« mu je zabrusil nazaj Žane. »Baraba si!« je mahal nazai Jaka z besedo in roko. »In ti cigan!« je enako odgovarjal Žane ter skočil v stran. »Au!« je zarjul že trenutek nato Jaka ln padel čez nekaj mehkega. »Za vraga!« se je začudil Žane in se zavalil po tleh ... Zabiiskalo se je in pod kozolcem je bilo polno ljudi. Stražnika sem se najmanj ba- sokolsko godbo in osmimi prapori na čelu je korakala impozantna četa moškega članstva v kroju, nato žensko članstvo, naraščaj, članstvo v civilu in mnogobrojno občinstvo. Kmalu po prihodu povorke na športni prostor kluba »Maribor« katerega je krasilo 14 lepih trobojnic, je pozdravil zbrano občinstvo starosta mariborske župe br. Julče Novak, ki je zaključil svoj. povor s trikratnim > Zdravo c kralju Aleksandru in kraljevskemu domu. Z iskreno dobrodošlico je nato pozdravil goste podžupan Maribora g. dr. Lipold, bodreč vse članstvo, naj si bo vedno v svesti, da je Sokolstvo garda nacionalnega osvobojenja. Nato je še starosta JSS g. Engelbert Gangl v vznesenih besedah pozdravil sokolske vrste v imenu Saveza, ▼ imenu gladujoče Hercegovine in Dušanovega Skoplja. Dejal je, da je Sokolstvo lista kulturna volja, ki spaja vse jugoslovenske brate ter jih zbira v disciplinirano bratsko družino, za veliki čas. Z jedrnatimi besedami se je spomnil 10-letnice naše narodne svobode in nalog, ki čakajo Sokolstvo v bodočnosti. Vsem govornikom so prisotni Sokoli in številno občinstvo živahno pritrjevali. Po pozdravnih govorih se je pričela javna telovadba po slavnostem programu, izvajana kljub mokremu terenu precizno. Med tem se je vreme zopet zjasnilo in zasijalo je vnovič toplo poletno solnce. Po telovadbi se je razvila zelo animirana veselica v Narodnem domu. To je bila prava sokolska nedelja. Udeležba je bila dokaj lepa, vendar bi bilo ob lepem vremenu telovadišoe gotovo še premajhno. — Bolnega starosto mariborskega sokolskega društva Leopolda Boštjan-čiča so v Mariboru navzoče sokolske trume pozdravile pred njegovim stanovanjem in mu priredile živahne ovacije. Veliko pozornost je vzbudil v mestu tudi pogreb bivšega voditelja mariborskih Nemcev dr. Oskarja Orosla. Nekdanjega vodjo mariborskih Nemcev je kot rezervnega artilerijskega kapetana spremljala na njegovi poslednji poti baterija naše artiljerije in mu izkazala poslednjo čast. Pač najlepši dokaz, da med državljani ni več nobenih razlik. la, ki je udrihal po Jaku, on pa je skušal po njem, meneč bržkone, da ima še vedno opravka z Žanetom. Ko se je drugič zabiiskalo, sem spoznala, da ie spalo pod kozolcem najmani deset ljudi. Cela tolpa ciganov, ki jih imate danes tukaj in s katerimi ste privedli na stražnico tudi mene! — Pa še nekaj: ali je stražnik slišal grehe, ki sta si jih naštevala Žane in Jaka drug drugemu? Če ne, jaz jih nisem povedala! ... Tudi stražniki so se smejali. Eden je pripomnil, preden so odvedli Zofko: »Nič ne bodi žalostna, Zofka, če si se zaklepetala ti. saj moški tudi niso nič boljši! Tudi Žane je povedal, da si mu predvčerajšnjim prinesla pod kostanje od neke. pn tvoiem načinu zastonjkarsko prirejene večerje kos mesa in da si mu dala kovača, ki si ga našla med drugim v žepu neke ženice ns trgu... »Ali so na svetu barabe!« se ie obregnila Zofka in izginila s stražnikom skozi vrata... Bitka med dvema družinama En mrtev, 3 smrtnonevarno, več drugih lažje ranjenih V Pružanju pri Novem Pazarju je nastal te dni med dvema družinama krvav pretep, v katerem je bil en udeleženec tako hudo ranjen, da je že podlegel svojim ranam, trije drugi pa smrtnonevarno ranjeni, da je malo upanja, da jih bodo ohranili pri življenju. Ko je Bajram Redjovič pregledoval svoja polja, je opazil, da so zašle ovce njegovega soseda Sinana Redjoviča v njegovo žito in da so mu povzročile precejšnjo škodo.. Segnal je ovce iz žita in jih hotel odpeljati na občino, da bi se odškodoval za škodo. Na poti je srečal Sinana, ki se je čutil zaradi Bajramovega postopanja globoko užaljenega. Med obema j|e nastal pretep, ki se je končal za oba z lažjimi poškodbami. Te so postale signal za še hujši pretep. Bajram in Sinan sta povedala doma svojim bratom, kaj se jima je pripetilo, seve vsak po svoje. Bratjie so se takoj oborožili s sekirami in noži. Obe skupini sta se srečali na cestnem ovinku in sta se brez besede spoprijel L Vnela se je krvava bitka. V kratkem času so obležali Štirje z razparanimi trebuhi, dočim so bili ostali lažje in težje ranjeni. Občinski urad je bil sicer obveščen o spopadu, toda preden 60 prihiteli stražniki, je bila bitka že končana. Na bojišču so ostali le smrtnonevarno ranjeni. Takoj, so jih odpeljali v bolnico v Novipazar, kjer so jim nudili prvo pomoč. Eden izmed njih je že ijjdihnil. ostali trije pa se le bore s smrtjo. Vsi ostali udeleženci bitke so bili aretirani ter so jih odvedli v sodne zapore v Novipazar. Ciganska zgodba Beograjsko >Vreme« poroča iz Prištine: V vasi Podujevu se jie v soboto dopoldns primeril naslednji nenavaden dogodek: Cigan Jovan Sekulič je zaspal na svoji njivi. Ko je tako ležal odprtih ust, se je v njegovo notranjost vtihotapila majhna poljska Blii, ki mu je skočila najprej v usta ter nato skozi grlo zlezla v želodec in čreva. Ko je miška dirkala po ciganovih črevih, mu je povzročila hude bolečine. Cigan je bliskovito skočil pokonci in začel begati po rasi, kakor da je znorel. Vpil je na pomoč, se grabil za trebuh in se končno onesvestiL Ko so poklicali zdravnika, ki ie cigana zopet obudil k zavesti, ni vedel ubogi cigan povedati, kaj mu je, domneval pa je, da mu je nekaj smuknilo skozi usta v želodec. Zdravnik je dal ciganu močno dozo za očiščenje čreva in po par minutah je nesrečni cigan izbljbuval miško. Ker pa je miška ciganu pregriznila čreva, ni upanja, da bo revsž okreval... Katastrofalen potres v daljavi Včeraj ob 4.32.45 zjutraj je sejzmograf zavoda za geodinamiko na ljubljanski uni« verzi zaznamoval močan potres v oddalje« norti 8.700 km. Amplituda največjega po« tresnega vala je znašala v Ljubljani 590 mikronov, perioda 19 stopinj, dolžina 65 km. JVloč ljubezni in sovraštva > Mozart in Alojzija Weber r IV. Mozart je prinesel s seboj v Monakovo skladbo «Popoli di Tessaglia», ki jo je zlo« žil za Alojzijo in ki jo je hotel izročiti osebno svoji izvoljenki. \Veberjevi so ga sprejeli sicer prijazno, toda trenutek, ki naj bi bil zanj višek radosti, mu je po« vzročil veliko bol. Alojzija, ki mu je prisegla večno Ijube» zen, ga je sprejela z odbijajočo hladnostjo, češ da ji ni všeč njegova obleka. Mozart je namreč nosil rdeč frak s črnimi gumbi. Seveda je bil vzrok njenega obnašanja po* polnoma drug. Lepa primadona se je nam« reč seznanila z drugimi, na zunaj brez« dvomno sijajnejšimi gospodi, ki ji niso dvorili brezuspešno. Končno pa je bila We» berjeva in ti niso poznali nravne veličine, čistosti značaja, hvaležnosti in zvestobe. Mozart se je čutil globoko užaljenega, kljub temu pa je hotel pokvariti svoji ne« zvesti ljubici njeno veselje. Sedel je h kla* virju ter z nasmehom na obrazu improvi« ziral: «Ich lass' das Madel gern, das mich nicht \vill!» Ko pa je bil sam s svojo boljo, ga je pre» vzelo bridko razočaranje in žalost nad iz* gubo sreče. In zopet je bil oče, ki se mu je približal kot odrešitelj. Rad je sprejel Mozart njegov poziv, naj se nemudoma vrne k njemu. V domači hiši, sredi dragih prijateljev, se je mladi \Volfgang kmalu opomogel. Pričel je zopet ustvarjati in po» časi je izginila slika nezveste Alozije iz njegovega srca. Alojzijin engagement na monakovski dvorni operi je bil le prvi korak na potu njene slave. L. 1779. je bila pozvana na Dunaj, kamor se je preselila z vso svojo družino. Na Dunaju je doživela lepa pevka velike uspehe predvsem v arijah, ki jih je zanjo komponiral Mozart. Kmalu po svojem prihodu na Dunaj se je spoznala z igralcem Josipom Langejem, s katerim se je tudi poročila. Toda ta za* kon je bil nesrečen Njen mož, ki je imel iz prvega zakona dva otroka, jo je nepre» stano mučil z ljubosumnostjo, dasiravno je živel sam zelo lahkomiselno. Ta ljubosumnost je bila predvsem, ki je odvračala Mozarta od občevanja s svojo nekdanjo ljubljenko, bodisi, ker ni hotel dati povoda Langeju, bodisi ker je čutil za Alojzijo še vedno iskro strasti v svojem srcu. Sam ie rekel: «1.jubil sem jo v resni' ti in čutim, da mi še ni indiferentna. Sieča zame, da je njen mož ljubosumen norec, ki je ne pusti nikamor.» Alojzijini zakonski nesreči se je pridru» žila še neprestana borba za njen položaj, ker so njeni številni sovražniki razširili go* vorico, da je izgubila glas. Najtežje jo je prizadel pač odpust s cesarskega gledališča. Ker je morala skrbeti za lastne otroke in povrhu še za one iz prvega Langcjevega zakona, je morala nastopati na raznih cdrih, da si je zaslužila potreben denar. Posrečilo se ji je, da je doživela še nove uspehe in umetniške časti, ki se jih pa njen mož ni smel več udeleževati. Kmalu po* tem, ko je dosegla 1. 1791. svoj drugi anga« gement na dunajski dvorni operi, je zapu* stila svojega moža in otroke, h katerim se ni več vrnila. To njeno dejanje pokazuje dovolj jasno njen moralni značaj. Več let po Mozartovi smrti je umrla Alojzija Lange v Salzburgu. V zadnjih le* tih svojega življenja je trpela veliko po* manjkanje. (Nadaljevanje v prihodnjem «Ponedel]ku».) Ali govore zvezde resnico? Proklet kamen Nevvcastleski vojvoda, ki je nedavno preminul v Londonu, je Imel prosluli dragulj, imenovan »demant hope« (nada. up), ki je povzročil nesrečo vsem lastnikom. Tako ga je n. pr. nosila Marija Anroaneta. Tudi pozneje so blaznost, uboji, samomori, nezgode vseh vrst zalezovale imetnike tega žlahtnega kamna. Po I. 1902 navajajo princa Kanitovskega. ki so ga ubili nihilisti: naslednji lastnik, grški dragotinar. ie poginil z ženo in otroki vred ob neki uimi. Turški sultan Abdul Hamid. ki so sa Mladoturki odstavili. Naposled perzijski demantar. ki je našel smrt ob torpediranju neke francoske ladje. Izvor draguljarstva Kakor za vse umetnosti, tako je tudi za dragotinarstvo iskati zibel v Aziji. V davnini so Indijci, Kitajci ter Asirci sloveli po spretnem obdelovanju dragih kamnov. Niih način se je zanesel v Egipt. Judejo in Grčijo. Fenieani pa so ga uvedli v Italijo. Najdbe po grških, egiptskih in etrurskih grobiščih ovajajo veliko dovršenost. V srednjem veku nastopi v brušenju biserov zastanek. a z 10.. oziroma 11 stoletjem pride do novega razmaha, višek pa je dosežen v 13 stoletju. Po kratkem zastoju zopet oživi ta umetelnost v 14 stoletju, zlasti v Italiji in Franciji. Muhavost mode ponovno povzroči propad a pod Ljudevi-tom IX. si ta umetni obrt opomore. Velika revolucija ga ie domala uničila, carstvo pa mu je dalo vnovič pobudo Danes se ta panoga lepo razvija. Umetnost prorokovatra človeške usode iz zvezd je prastara in so io poznali že Egip-čani. V staiem in srednjem veku so bili malone na vseh knežjih dvorcih učenjaki, ki so pred vsakim važnejšim podvigom vprašali zvezde za svet: v zgodovini ie zlasti znan astrolog Seni na \VaiIensteinovem dvoru. Pa tudi naša »prosvitljena« doba še n: opustila vete v ozvezdia; zlasti se to opaža v povojni dobi. ki je neverjetno nagnjena k tajinstvenosti in misticizmu. Predaleč bi vedlo, če bi hoteli naštevati vsa pravila in zakone, po katerih skušajo ljudje iz zvezd dognati svoio usodo. A med njimi niso samo poklicni astrologi, ki si z zvezdami služijo novce, nego tudi mnogo resnih, intelektualno visoko stoječih ljudi, ki proučujejo astrološke probleme povsem znanstveno. V znamenju Vodnarja Največ, pravijo astrologi, posega v naše življenje Živalski krog. Od 20. januarja do 20. februarja vlada Vodnar. V njegovem znamenju rojeni Iiudje so idealisti, zvesti prijatelji, potrpežljivi ljubimci in so večidel nagnjeni k umetnosti. Uspehe v življenju si morajo izvojevati s trdim delom in z osebnimi zaslugami. Radi se prepirajo z brati, sestrami in sorodniki. Poroče se zgodaj, s svojo deco imajo pa le malo veselja. Po poklicu so znanstveniki, podjetni poslovni ljudje, nekateri se tudi posvete mizarstvu ali pa uradniškemu poklicu. Romantične ribe V znamenju Rib rojeni so nemirni. Njih doba je od 21. februarja do 20 marca. Romantične so in temperamentne, a omahljivega značaja in nezanesljivega poguma. Če se poroče, ie njihov zakon igra sreče. Sicer so ljubeznivi in zaupljivi, toda spričo njihove nestanovitnosti so možna neprijetna presenečenja. Ker nimajo zaupania vase. tudi druge ljudi težko uverijo Divji je Oven Ta vlada od 21. marca do 20. aprila. Njegovi otroci so brezobzirni, nepremišljeni, a radodarni, impuizivni in pogumni. Čeprav so cesto površnega in vihravega značaja, dosezajo vendar v življenju uspehe kot vojaki in pisatelji in so zvesti državni uradniki. 2ene se pogosto rano omože in imajo mnogo dece. So ljube a preveč impu^zivne. Otroci so večinoma moškega spola. Ljudje te dobe uspevajo, ako mirno žive. če se odrečejo alkoholu in se vedno znova uče premagovati samega sebe. V znamenju Bika Naslednjim tridesetim dnem zapoveduje Bik. Njegovi varovanci imajo jako voljo in so dobri delavci Niih prijatelistvo ie trajno. Ne ljubijo ugovorov, so imoulzivni in od-ktiti Kot trgovci so velikega formata. Tudi v zakonu so trdovratni. Njihova narava hlepi po liubezni in pri vsej svoii iakosti jim ie drugi spol često Ahilova peta. Ljubosumni so vedno. Tudi otroci iim pogosto zadajajo velike skrbi. Dvojčka s sodobnimi živci V dobi od 21. inaja do 21. junija rojeni ljudje so samozavestni nervozni in podlegajo kritiki svojega bližnjega. Ker se hitro užaloste na smrt, je njihov pesimizem često vzrok vsakovrstni smoli, ki jo dožive v življenju. Uspešno se udejstvujejo kot pisatelji in učitelji. Doma so v agilnem mišljenju. Čeprav jim v mladosti sreča ni zanesljiva, jim zrela leta navadno prinesejo uspeha. Toda zakonskega druga si morajo skrbno izbrati Rak špekulira Kdor se je rodil med 22. junijem in 22. julijem, ima nagel temperament, je vladohle-pen, ima mnogo fantazije in dasiravno rad vzroji je vendar zelo senzitiven. Rakovi otroci radi špekulirajo. Odlikujejo se kot mornarji, gospodarji in trgovski potniki. Če jim uspeh izostane, je temu neredko vzrok želia za izpremembo. Lev je srečen družinski oče Lev vlada od 23. julija do 22. avgusta. Njegovi varovanci so navadno rezervirani, toda odkriti, če treba, zaupljivi, slavohlep-ni in povrhu dogmatični v svojih naziranjih Z lastno osebnostjo in z marljivostjo neredko pridejo na zelo visoka mesta, včasi so celo brutalni v uživanju in razsipniki. Uspeh se jim obeta kot vladnim uradnikom in duhovnikom. Vedno so tudi zelo nagnjeni k umetnosti in literaturi. Rodbinsko življenje jim je skoro vedno srečno, toda časih pride po očetovi krivdi do nesoglasii Devica je preračunljiva Njeni otroci od 23. avgusta do 21. sept. so hladni, preračunljivi značaji. Kritični, sposobni za težavna dela, ne hitri v iezi in v odpuščanju. Ne obogate, toda so žilavi delavci. Od Device izvirajo knjigovodje, tiskarji. kemiki in idealni tajniki. Nežno čuteča tehtnica vlada od 22 septembra do 22. oktobra. V njenem znamenju rojeni so nežnega občutja ljubijo umetnost, imajo bujno domišljijo, toda so neodločni in se radi dajo vplivati od soljudi. Uspeh jim je usojen kot bančnim uradnikom arhitektom in trgovcem Na nji- hovo življenje zelo vpliva zakon. Imajo razprti.e v rodbini in v posledniih letih časih domače prepire. Njihove poroke so jim navadno stvar sreče. Mnogo iim ie do zabave. Ponosni škorpijon Dne\i od 23 oktobra do 22 novembra rode drzne in močne bojevnike Njih volia ie ponosna in energična. Ljubijo dramatičnost. so slavohlepni in imaio domišljijo. Torišče so jim razburljivi poklici V teh dnah se rode zdravniki kemiki, zarotniki. Kot prijatelji so nezvesti, kot sovražniki opasni Imajo mnogo otrok in radi skačejo čez plot. Strelec je dobrodušen in pošten Njegova doba traja do 20. decembra. Njegovi varovanci so pametni in pošteni ljudje, varovanci so pametni in pošteni ljudje, pa tudi slavohlepni in nepotrpežljivi. Najrajši se posvečajo pravu in bogoslovju. Zelo ljubijo svoje otroke, manj pa zakonsko srečo. Zmožni so koncentrirati vse svoje ustvarjanje na eno samo delo. Navadno so neodvisni ljudje. Diplomatski kozel Kozel vlada od 21. decembra do 19. januarja. V njegovem znamenju rojeni ljudje so vztrajni in prenesejo velike napore. Njih duh se nagiba k znanosti. Včasi so melanholični in nezaupljivi. Mnogo jim ie do moči in so zato sposobni politični uradniki in diplomati, pa tudi druge vladne službe opravljajo dobro. V njih rodbini vlada često nesporazum. Na njih življenje mnogo vplivajo dobri prijatelji in strupeni sovražniki. Negotovo je, ali se poroče. Otroci jim nagibajo k samoobvladanju. Med njihovimi prijatelji se pogosto najde izdajalec, ki jim zagreni starost. V znamenju Kozla rojeni ljudie naj se varujejo nespametne ljubezni Špecij-ilni artistični atelje za črko» slikarstvo PRISTOU & BRICEL) LJUFUANA, Resi jeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št 39. — Telefon 2008. L MHcuš * MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic f9 Ponedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobravec VI. Nedelja je zame vselej nekaj zoprnega. Kakor zdravilo zdravemu človeku se mi zdi. Najrajši sem doma, daleč od zapovedanega veselja množice, ki išče zabave in ne potrebuje razvedrila. In da je nedelja, so me spomnili izletniki, predvsem pa tekmovalno zvonenje po mestnih cerkvah, ki je razen procesij menda še edino slišno znamenje globoke vere našega pomeščanjenega ljudstva. V mislih na Lijo in na vse, kar se je zgodilo, sem zapustil kolodvorske prostore in šel počasnih korakov po cesti, ki vodi mimo skladišč v severno predmestje. Bilo je še rano in nisem vedel, kam naj grem. Čudna, nejasna slutnja, ki se je tako nenadoma pojavila, ko sem na ovinku zadnjič pogledal proti Lijinemu oknu, se je še bolj stemnila s skrivnostnim Julijevim begom na vlak. Čisto natanko sem slutil, da mora biti Julij v zvezi z zagonetnim nočnim dogodkom, nisem pa mogel doumeti vzroka in še manj njegovega naglega odhoda z vlakom. Da je bil pri njej, to je vendar gotovo. Videl sem ga sam, ko se je prikazal med vrati za hrbtom služkinje, ki je bila bolj v zadregi nego jaz z Lijo vred. Bilo mi je neprijetno, toda vznemirjen nisem bil. Neprijetno zato, ker mi nastopi ljubosumnih mož, in če so še tako v pravici, niso nikdar ugajali in tudi ne impo-nirali. Sicer pa Julij ni imel nobene pravice več do nje, čeprav še ni bila izrečena in podpisana zadnja beseda. Ni paragrafa na svetu, ki bi mogel izsiliti ljubezen. Rekla mi je. glasno in jasno, naj ostanem. ker je svobodna iti ker želi, končati najin razgovor. Julij je slišal njene besede, sicer ne bi zahteval nemotenega razgovora ž njo. In ko mu je ponosno odgovorila, da nima pravice zahtevati od nje ne tega ne onega, je spremenil svoj glas in jo prosil, da jo v bodoče ne bo več motil, ako se dogovorita o stvari, zaradi katere je prišel. Lija je nekoliko razmišljala, potem pa je pristala na njegovo željo. Ko je stopil za trenutek v predsobo — služkinja je med tem odšla — kjer je odložil klobuk in palico, me je Liia komaj slišno prosila, naj se vrnem. Poslovil sem se in pozdravil tudi Julija, ki pa ni odzdravil. Pogledal me je z nemirnimi očmi in sedel na divan. Tako sem odšel. Pomiloval sem Julija, ker sem vedel, da je zaman ves njegov trud. Prav za prav bi se mi smilil, toda njegovo po- četje ga je tako osmešilo v mojih očeh, da nisem mogel verovati v njegovo resnost. Tudi ako bi ne vedel, da je Lija zanj izgubljena, ne bi mogel biti na njegovi strani. Poznal sem ga. Njegova ljubasumnost že v vsem začetku ni koreninila v strasti, ki vsaj deloima opravičuje izbruhe namišljeno užaljene ljubezni. Ljubil je Lijo zaradi samega sebe. Kazal se je v luči, ki je ugašala, kakor hitro ni bila izpolnjena njegova volja. Njegova sebičnost je bila vedno merilo njene ljubezni, ki v slepi veri ni videla, da jo pot, ki jo je pričela hoditi ž njim, vodi niže in niže. Ljubil sem Lijo, morda zares in iskreno. Našel sem v njej žensko, pravo žensko, ki je obvladovala mojo moškost in ki ni znala pretvarjati svojega srca. Njena ženskost je bila zanjo čednost, kajti bila je poštena in ni znala lagati. Želel sem si jo in hrepenel po njej, čeprav ne bi mogel reči, da bi se moje življenje v čem ur kol i spremenilo, ako bi jo bil vzljubil z vsemi posledicami civiliziranega človeka. Ljubil sem jo, kadar sva se sešla in sem užival, kadar je ni bilo. O ljubezni nisva govorila nikoli. Julij jo je spoznal na sestanku z menoj. Zaljubil se je vanjo in ona vanj. Odslej sva se videla le redko. Ko sta se vzela in se preselila v obmejno mesto, nisem več govoril ž njo do onega večera v restavraciji. Kar me je še vezalo ž njo, so bile pogoste misli nanjo, misli, samo misli. In tudi ona je mislila name. Rekla mi je sama. Bil sem že daleč izven mesta, blizu prve vasi, ko sem instinktivno pogledal na uro. Obrnil sem se in se vrnil čez polje v mesto. Zadovoljen, da nisem srečal nobenega znanca, sem hitel, da pridem čimprej do Lije. 2e od daleč sem videl, da je njeno okno še vedno odprto. Ko sem bil že čisto blizu, sem šel na drugo stran ceste. Brezdvomno je doma, sem si mislil, in tudi vstala je že gotovo. Ako je v sobi — in kje naj bo drugje? — bo že šla mimo okna ali bo stopila k njemu. Stal bom na nasprotni strani, da jo vidim. Niti pomislil nisem, da bi me mogla videti tudi gospa Hilda ali njen mož, česar seveda nisem želel, zlasti ne, ako je služkinja omenila nočne obiske pri Liji. To je bil tudi razlog, da nisem šel naravnost k njej, dasiravno je moja nestrpnost dosegla višek. Stal sem dolgo, hodil po cesti do ovinka in nazaj, toda nje nisem videl. Okno je ostalo, kakor je bilo. Nehote sem videl ieprestano, kako teče zmedeno Julij čez tračnice, slišal sem žvižg vlaka in vse mi je bilo tako čudno, zagonetno, da sem se komaj zavedal, kje sem in kaj hočem. Vrnem se popoldne, sem sklenil, takoj po obedu, ko bo Lija še doma. In jedva sem to sklenil, sem se premislil in hotel iti k njej. Bom vsaj zvedel, če je doma, sem si mislil. Odločiti se nisem mogel ne za eno ne za drugo. Naenkrat sem slišal, da so se odprle duri. Bila ie služkinja. Ker sem bil kakih dvajset korakov spredaj, sem stopal zelo počasi, da me dohiti. Spoznala me je in me pozdravila. — Kaj je novega, Tončka? — Ne vem, gospod! — Ali gospa še spi? — Mislite gospo Lijo? — Gotovo še ni vstala. — Nisem je še videla. — Najbrže ie šla pozno k počitku. — Ne vem. Ko sem Sla spat, je bil tisti gospod še vedno notri. — Ste šli pozno spat? — Še ena ni bila. Gospa Hilda mi je rekla, ko so prišli iz gledišča, naj zaklenem duri, pa jih nisem. — Zakaj ne? Služkinja se je nasmehnila: — Zaradi gospoda. Bilo mi je skrajno neljubo poizvedovati pri služkinji, pa nisem mogel drugače. — In zjutraj? Ali so bile duri zaklenjene? — Bile so odprte. Zadosti sem zvedel. Na ovinku se je poslovila. Šla je k maši. Ozrl sem se. Zaman seveda. Nje ni bilo na oknu. Šel sem domov, da se odpočijem. Takoj po obedu jo obiščem. Štel sem ure. Cez pet ur jo vidim. Radost, ki me je čakala, je pregnala vse neprijetne misli in zasenčila celo ono čudno, nejasno slutnjo, ki me je spremljala ves čas moje nočne in jutranje blodnje. la remscheidske žage: tarmenice, '/Umske, krožne tračne. Noie za skobemt &t/o/e, svedre in drugo orodie za tesni industrijo ter mizarte kupite na/ceneie vri ^47t>, JEKLO" SlARi 'l RL> LJUBLJANA Zahteva tf cenik! lamsiv« r, vsak koma. JOLDJPf IUL- □□□ C Slovenci smo občudovali Svejka najprej v filmu, potem na odru, a sedaj ga Imamo tudi v knjigi. V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit aačin osmešeno vse, kai nas je morilo in mučilo pred prevratom in v svetovni vojni: militarizem, špiceljstvo. vojaško sdravništvo, Streberetvo, renegatstvo in nadutost mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako Je bilo L 1914 in ves čas med vojno.< PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v svetovni vojni je Izdala v jako lični opremi (broširana knjiga velja Din 46, vezana Din 56) Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. ZELO ZNIZANE CENE D-ukole«a. novi modeli Utife.. motorji, otroik) n Igrata) roiičkt, oajnovej&i Šivalni »troji to onevmatl k* Uiehflin Poseben oddelek ca ooooloo popravo cmajlirani* to ooniklanje dvokolm to otroSklh to ti8kov. Šivalnih (troje* ttd Prodaja oa obrok«. -Uiutrovanl eealld franto " »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles In otroških vozičkov L1 u b I |a n a. Karlovska cesta štev. 4 lovarna POHIŠTVA 2 leti kredita I 1.1. NAGLAS, Tiuiaiki trs it. 6 Vseh vrst mizarski in liolnrsKi stroli posamezni in univerzalni t vgrajenim motorjen ali brez njega PolnoioremnlKl Welker Werke I. Wachstein, Wien X., Luienburgerstrasse 14. priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega oohlštva 00 najnižjih cenah 183 PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA DOVJE del. družba v Mojstrani (Gorenjsko) dobavlja visokovredni Porttand cement in dobro žgano apno po konkurenčn ceni in promptn' dobavi. Glavno zastopstvo za Slovenijo JOSIP 0A0EL Ljubi lan a. Sv. Petra cesta 7. 7631 Orangeade, Citronade, malinov sukus in ekstrakte za pokalice izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah ALKO" 1.30 ■ nnmi> n •inrrrTTaoaDaxiaDaDaam ara Izdaja konzorcij »Jutra* Adolf Rib ni k ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jozeršek, vsi v LJubljani tvornica konjaka, likerja, ruma in saiiti sokov LJUBLJANA