K-fc-Mck**************-» Dan republike TRŽIČ LETNIK XII ŠTEVILKA 12 DECEMBER Uresničevanje ustavnih dopolnil O uresničevanju ustavnih dopolnil smo v zadnjem času tudi v našem podjetju vedno bolj živahno in zainteresirano razpravljali. In ne le komisija, ki jo je v ta namen imenoval DS, pač pa tudi delavci med seboj pa vse do nekaterih forumov družbeno političnih organizacij v podjetju. In kako daleč smo že, v kateri fazi uresničevanja smo pravzaprav že? Uresničevanje ustavnih dopolnil in nadaljnji razvoj gospodarjenja nam zastavljata številne naloge, ki jih je predhodno treba proučiti in rešiti, da bi lahko postavili temelje in uredili pogoje za bodoči razvoj samoupravnega gospodarskega sistema in odnosov. Poleg interesa delavcev je treba proučiti in konkretizirati predvsem tele okoliščine: dejavnost podjetja (glavna in stranska); uporaba lastnih delovnih sredstev oziroma delitev premoženja; tehnološka ali proizvodna za-ključenost (delitev ne sme povzročati ali biti nevarnost za povzročitev škode drugim oziroma skupnemu rezultatu dela; prostorska samostojnost; opredelitev in določitev statu- Odbor za zadeve združenega dela je na 10. seji dne 14. novembra imenoval za pomočnika glavnega direktorja podjetja tovariša Janeza Be-dino, diplomiranega ekonomista. Tov. Janez Bedina je bil rojen 11. avgusta 1940 v Tržiču. Na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral sa skupnih služb in še količinske okoliščine (obseg blagovnega prometa, sredstev, organizacijskega dela itn.). In nato si lahko zastavimo vprašanje: »Ali so pri nas dani pogoji za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela (TOZD)?« V podjetju imamo na dlani delitev dejavnosti na dve osnovni: proizvodnja in prodaja. Čeprav se k temu odgovoru že vsiljuje dodatno vprašanje o delovni celoti, tehnološko zaokroženem procesu, teritorialnosti ipd., moramo odgovor povezati še z možnostjo merjenja rezultatov dela, oziroma vrednotenju le-tega doma ali na trgu. Zato te delovne enote oziroma dele podjetja, ki proizvajajo obutev in sestavne septembra 1963 in se po odsluženem vojaškem roku zaposlil v našem podjetju 1. oktobra 1964. Na vodilno delovno mesto vodje nabavnega sektorja je bil imenovan že januarja 1966 in tri leta kasneje na delovno mesto vodje oziroma direktorja prodajnega sektorja. Tov. Bedina se je kot mlad ekonomist zelo hitro vključeval v poslovno življenje v in izven podjetja, tako da so mu priznali njegove strokovne in delovne sposobnosti domači strokovnjaki in pa tudi tuji poslovni partnerji. Ta njegova afirmacija pa je pravzaprav tudi porok, da bo na novem področju dela prav tako uspešno deloval, čeprav prezadolžen z nalogami tov. Bedina nadaljuje študij na tretji stopnji na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je pa tudi član CK ZKS, kar je v njegovi politični aktivnosti najpomembnejša funkcija. Tov. Janezu Bedini ob pomembnem imenovanju toplo čestitamo ter mu želimo veliko poslovnih uspehov. dele za njo, že samo dejstvo povezuje v enotno TOZD, odpira pa vprašanje samostojnosti dn povezanosti delovnih enot stranskih (drugih) dejavnosti, še posebej pa opredelitve strokovnih služb. Strokovne (tudi skupne) službe so pravzaprav celota in se lahko organizirajo v samostojno, posebno TOZD, lahko pa tudi kot del dejavnosti ostalih TOZD v podjetju. Tu je sprejeti obliko, ki bo strokovne službe močneje vezala s problematiko proizvodnje, posamezne TOZD pa seznanjala z delom in problemi skupnih služb. V eni ali drugi obliki pa ostane odprt način kritja stroškov take TOZD skupnih služb, ki je lahko proračunski s participacijo na dohodku proizvodnih TOZD, nagrajevanje s provizijo ali pa s plačevanjem uslug. Ko govorimo o pravni samostojnosti ali nesamostojnosti TOZD moramo biti na jasnem, da je ta pomemben le pri nastopanju TOZD na pram tretjim osebam. Razmerja med seboj si TOZD urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom, kd mora sloneti predvsem na enakopravnosti, medsebojni solidarnosti in odgovornosti za skupen razvoj. Sklepajoč po tem je smoternejše dati pravno osebnost podjetju, da bi lahko kot večja rizična skupnost uspešneje nastopalo na tržišču. Med razpravo in sklepanjem o ustanavljanju TOZD je nujna tudi razprava o bistvenejših določilih samoupravnega sporazuma, katerega naj bi člani delovnih skupnosti vseh TOZD potrdili z referendumom. Z njim bi se TOZD odločile za združitev v organizacijo združenega dela za uresničevanje skupnih interesov in ciljev: — združevanje sredstev in poslovno sodelovanje, da bi TOZD dosegle boljše poslovne rezultate in vlaganja za razširjeno reprodukcijo, — skupna raziskava tržišča, — skupne razvojne službe, — izdelava in realizacija dolgoročnih razvojnih načrtov, — enotna kadrovska politika in izobraževanje, — enotna stanovanjska politika, — koordinirani nastopi na tržiščih, — skupna vlaganja v pospeševanje prodajnih mest, — ustanavljanje skupnih (strokovnih) služb. Posebno dobro bo proučiti tudi organizacijo in samoupravljanje v TOZD. Čeprav dajejo ta ustavna dopolnila poudarek neposrednemu upravljanju, le-to brez posrednega upravljanja ne bo šlo. XV. ustavni amandma, ki govori ,o samoupravni ureditvi, pa je seveda ostal še v veljavi. Določiti bo treba zato novo organizacijo neposrednega in posrednega samoupravljanja, kakor tudi interne normativne predpise. Tu se bomo pravzaprav spomnili na čas, ko smo že imeli več delavskih svetov, ko je naše samoupravljanje oziroma organizacija posrednega samoupravljanja že ustrezala težnjam novih ustavnih dopolnil. Seveda bi jim tokrat morali »dodati« le še nekaj več pristojnosti, ki jih je takrat imel skupni delavski svet podjetja. Naj pa bodo naše odločitve o številu, velikosti in lokacijski delitvi TOZD take ali drugačne, vloge zborov delovnih ljudi podjetja in delovnih enot ne bomo smeli zanemariti temveč jo še povečati v smislu določil predvsem XXI. ustavnega dopolnila. Zelo važno pa bo seveda tudi to, da bodo člani delovnih skupnosti svoje samoupravne pravice znali tudi uporabljati. Ce se bo vsak član delovne skupnosti zavedal svojih pravic do samoupravljanja, da plodu dela, ki vsebuje pravico do razpolaganja s sredstvi družbene reprodukcije ter do delitve dohodka in osebnih dohodkov, do samoorganiziranja in do socialne varnosti delavcev in jih poleg izpolnjevanja svojih dolžnosti znal uveljavljati na določen samo- Bihač, Jajce in Beograd, trije mejniki naše revolucije. Zgodovinska zasedanja AVNOJ-a, so postavila temelje naše socialistične ureditve. Posebno pomembno je bilo drugo zasedanje v Jajcu, kjer je bilo sprejetih nekaj zelo važnih sklepov. Izmed vseh, se mi zdi, da je bilo najpomembneje, gledano za daljše časovno razdobje, da so se lotili reševanja nacionalnega problema in to na temelju enakopravnosti vseh narodov in narodnosti. Prav gotovo je današnji sistem samoupravnega dogovarjanja med republikami in pokrajinami in enakopravnega gledanja na narodne manjšine plod semena, ki je bil zasejan pred devetindvajsetimi leti. Ni slučaj, da je bil za praznik republike izbran prav 29. november, čeprav se je odločalo za republiko ali kraljevino šele po vojni na volitvah, v letu 1945. Sklepi drugega zasedanja AVNOJ so temelj, na katerem je zrasla vsa naša sedanja ureditev. Božidar Meglič •***#.*#.*#-*********** upraven način, potem smo vsebinski namen ustavnih dopolnil najbolje uresničili ne glede na organizacijske oblike in pravno zamotane načine oblikovanja TOZD. Celotna akcija za uresničitev ustavnih amandmajev in oblikovanje TOZD je zahtevna tako politično kot tudi strokovno, zato naj podčrtam predvsem tole: uspešno jo bomo izvedli, kot smo že mnoge doslej, vendar le takrat, če bomo v njej sodelovali prav vsi, če bomo temeljito pregledali, kaj nam je storiti in če bomo upoštevali predvsem predloge delavca — proizvajalca brez primesi zunanjih šablonskih rešitev. Slavko Hvalica Janez Bedina pomočnik glavnega direktorja STRAN 2 Delavski svet tovarne obuvte »Peko« Tržič je na 6. zasedanju, dne 30. oktobra 1972 sklenil naslednje: 1. Sprejel je poročilo o primerjalni analizi delovnih mest »preddelavec in urejevalec strojev v plastiki« in »samostojni orodjar«, s katero je bilo ugotovljeno, da je analitična ocena teh delovnih mest pravilna. 2. V zvezi z vprašanjem tov. Ignaca Bohinca iz gumarne naj tehnični sektor izdela predlog odboru za zadeve združenega dela za ureditev plačila prevoza mehanikov v primerih nujnih popravil strojev v nočni izmeni. 3. Sprejel je poročilo o izvedbi nadomestnih volitev v DS, z dne 10. 10. 1972 in verificiral mandate za eno obdobje novoizvoljenih članov: — Mandič Hilde iz oddelka 511 in — France Stanka iz oddelka 540. 4. Potrdil je poročilo o poslovanju podjetja v obdobju januar-september 1972 in poročilo o porabi investicijskih sredstev v letošnjem letu. Razpravljal je o težavah, ki spremljajo proizvodnjo pri izdelavi jesensko-zimske obutve in sprejel informacijo o visokem porastu cen materialu, posebno zgornjemu usnju, o formiranju cen za novo sezono in nalogno temu o težavah pri izvoznem poslovanju. V zvezi s celotno problematiko je zadolžil vodstvo podjetja, da skrbi za odpravljanje težav in izboljšanje rezultatov. 5. V zvezi z zadnjo podražitvijo prehrambenih artiklov se za mesece oktober, november in december 1972 prizna vsem redno zaposlenim delavcem in učencem v tovarni in prodajni mreži mesečni dodatek k OD v višini 50,00 din neto. Dodatek se prizna ne glede na odsotnost z dela in se izplača skupaj za tri mesece (150,00 din) pri rednem obračunu OD za mesec oktober. Delavcem, ki bi po tem izplačilu izstopili iz podjetja, se nepripadajoči znesek odšteje pri obračunu III. delitve za leto 1972, tistim pa, ki bodo vstopili v teh treh mesecih, se dodatek naknadno prizna. Odbor za zadeve združenega dela tovarne obutve »Peko« Tržič, je na 9. seji dne 6. 11. 1972 sklenil naslednje: Dodatno k sklepu delavskega sveta z dne 30. 10. 1972, o uvedbi dodatka na draginjo, se daje tolmačenje, da se delavcem, ki bodo vstopili, oziroma izstopili v zadnjih treh mesecih letos, dodatek prizna v celotnem mesečnem znesku le v primeru, če bodo delali vsaj polovico meseca. 6. Z veljavnostjo od 1. 11. 1972 se potrdi: a) pravilnik o upravljanju z električnimi napravami, na mestih, ogroženih od eksplozivnih zmesi in b) odlok o delnem kritju pogrebnih stroškov umrlih članov delovne skupnosti, upokojencev in učencev poklicnih šol. Člen 1 Delno kritje pogrebnih stro. Išlkov se izplačuje za umrle člane delovne skupnosti, upokojence in učence poklicnih šol, praviloma na podlagi predloženih računov osebe ali ustanove, ki opravi pokojnikov pogreb, fa sicer: a) za člane delovne skupnosti: — v primeru smrti zaradi nesreče pri delu ter na poti na delo oziroma z dela 2.000,— din; — ostaili smrtnj primeri gle-de na delovni staž v podjetju do 5 let 1.000,— din; do 15 let 1.300,— din; več kot 15 let 1.500,— din; b) smrtni primeri upokojencev glede na delovni staž v podjetju: do 5 let 700,—din; do 15 let 900,— din; več kot 15 let let 1.000,— din; c) smrtni primeri učencev poklicnih šol: — smrtni primer učenca poklicne šole 700,— din; smrtni primer učenca poklicne šole v primeru nesreče na praksi, na poti v šolo ali na prakso in na potil i*z šole oz. prakse domov 900,— din. Člen 2 V primeru zelo slabega socialno ekonomskega položaja družine ali izredno tragičnega dogodka v družini, lahko odbor za zadeve združenega dala odobri viišjii znesek, kot je predviden v členu 1. Člen 3 Plačilo dodatnih stroškov (godba, pevci, razni prevozi) odobrava odbor za ^zadeve združenega dela, ki razpravlja o vsakem posameznem primeru. S tem odlokom smo sistemsko uredili kritje pogrebnih stroškov in s tem zagotovili vsem prizadetim enake možnosti za delno kritje pogrebnih stroškov. S tem smo storili še en korak naprej v solidarnosti med delavci. Člen 4 Odlok stopi v veljavo osmi dan, ko ga potrdi delavski svet, uporabljati pa se prične s 1. 1. 1973. 7. Potrdi se predlog komisije za kadrovska in socialna vprašanja tovar- ne za povišanje štipendij za 10, oziroma 15 %, z veljavnostjo 1. 11. 1972, kakor sledi: Nižje in srednje šole: letnik štipendija din mesec I. 360,00 II. 440,00 III. 510,000 IV. 580,00 Štipendija se določa glede na učni uspeh po naslednjem razponu: nezadosten 70 % zadosten 80 % dober 90 % pr.dober, odličen 100 % Višje in visoke šole: letnik štipendija din mesec I. 610,00 II 680,00 III. 760,00 IV. 830,00 Nagrajevalni ali stimulativni del s povprečno oceno: dober uspeh 2,5-3,4 oz. 6.5- 7,4 300,00 din, prav dober uspeh 3,5-4,4 oz. 7.5- 8,9 500,00 din, odličen uspeh 4,5-5 oz. 9-10 700,00 dinarjev. Povišali smo štipendije S povišanjem življenjskih stroškov v letošnjem letu dosedanje štipendije niso več zadoščale, zato smo bili dolžni štipendije povišati za realen porast življenjskih in drugih stroškov. Ugotovljeno je namreč, da znašajo življenjski stroški za študente visokošolskih zavodov 900,— din mesečno, za učence srednjih šol 760,— din. Ob tem se računa, da imajo študentje in učenci, ki se šolajo v kraju svojega bivanja ali v bližini 100,— do 150,— din nižje stroške. Tudi s podpisom družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov smo dolžni štipendije povišati za sorazmeren porast osebnih dohodkov v tovarni. OD pa so se pri nas dvignili od marca, ko smo zadnjikrat poviševali štipendije, zal3,30%. Vsi ti elementi prikazujejo upravičeno povišanje štipendij, zato DS pri sklepanju ni imel pomislekov. Milka Meglič 8. Potrdi se otvoritev novih poslovalnic Beograd IV in Tržič II in združitev poslovalnic Kranj I in II. 9. Po izrednem postopku se odobri stanovanjsko posojilo naslednjim prosilcem: Novak Stanku dodat, posojilo za blok. gradnjo 10,846,00 din, Pernuš Jelki dodat, posojilo za blok. gradnjo 10,846,00 din, Bogovič Vladimiru dodat. posojilo za blok. gradnjo 20.000. 00 din, Prinčič Jožici posojilo za blokovno gradnjo 120.000. 00 din. V stanovanjski soseski B. v Distimici ,pri Tržiču se kupi dvosobno stanovanje, katerega nakup se krije v višini 49.000. 00 din z dosedaj formirano amortizacijo sklada stanovanjskih hiš, katerega vlagatelj je naše podjetje, preostali znesek 67.600,00 din pa se nakaže iz sredstev za stanovanjska posojila. Sprejme se poročilo o končnem stanju sredstev za stanovanjsko gradnjo in informacija komisije za. kadrovska fa socialna vprašanja tovarne in prodajne mreže, kako se bodo preostala sredstva do konca leta še izkoristila. Glede pripombe tovarišice Mandič Hilde naj kadrovska služba ugotovi, kako je bila njena prošnja rešena in ji posreduje tozadevni odgo- Na petdnevnem seminarju, ki je bil v bistvu nadaljevanje poletne politične šole sem zastopal naš mladinski aktiv. Povedati moram, da smo se na seminarju veliko naučili in sprejeli nekaj pomembnih smernic. Mladi komunisti bodo morali v bodoče več politično delati, kjerkoli v ZK ali mladinski organizaciji. Dobro in uspešno delujejo le tiste mladinske organizacije, ki so množične. Na seminarju smo ugotavljali, da je družbenopolitično delo premalo cenjeno. Razpravljali smo o raz- it). Sprejme se informacija o pripravi pogodbe za ožje kooperacijsko sdelovanje s podjetjem »Bududčnost« Lud-breg. (V zvezi te tem daje delavski svet pooblastilo odboru za gospodarjenje, da spremlja priprave na to so-sodelovanje, ko bodo elementi razčiščeni pa pripravi dokončni predlog in ga delavskemu svetu predloži v potrditev. 11. Sprejel je informacijo o potrebni odločitvi za dradnjo samskega doma in v zvezi s tem začasnega najema stavbe republiškega sekretariata za notranje zadeve v Tržiču, za dobo enega leta. V zvezi s stem se daje odboru za zadeve združenega dela pooblastilo, da odloča: — o sklenitvi pogodbe s sekretariatom za notranje zadeve Ljubljana o začasnem najemu stavbe za dobo enega leta, — o ureditvi stavbe tako, da bomo v njej lahko nudili nor. malne stanovanjske pogoje prvi skupini delavcev iz ob močja Prijepoije, — o nabavi najnujnejše opreme za samske sobe do skupne vrednosti 60.000,00 din, ki se bo kasneje lahko uporabila pri opremi samskega doma. Investicija gradnje samskega doma ne bo bremenila rednega sklada sredstev za kreditiranje stanovanj našim delavcem. ličnih družbenih problemih, predvsem nas mladih. Imeli smo tudi predavanje iz: vseljudske obrambe, vodenja grup in komunikacije, socialne politike v delovnih organizacijah, o kadrovski politiki in o družbeno-ekonomskem položaju naše države danes. Skratka program je bil preobširen, da bi ga mogel prikazati z nekaj besedami. Ce bomo uspeli vsaj del napotkov prenesti v delovanje mladinske organizacije, bo seminar ocenjen kot uspešen. Ludvik Perko »čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Glavni in odgovorni urednik Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2900 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. Mladinski seminar v Plan za leto 1973 Darovati kri pomeni dati življenje Ožje komisije vršijo že dalj časa priprave plana za leto 1973. Dosedaj so znani predvsem naslednji podatki: Za domače tržišče, izvoz na zapad in na vzhod bomo potrebovali v prihodnjem letu okoli 4,5 milijonov parov čevljev. Potrebe so več ali manj znane, le zaključek za ZSSR je še negotov, ker ruski kupci le s težavo pristajajo na zviševanje cen, četudi je splošno znano, da so se surove kože v svetu podražile tudi do 220 %. Pogajanja tečejo za 6,1 milijonov parov s perspektivo, da se količina v aprilu poviša celo na 7,5 milijonov parov. Naša udeležba pri tem izvozu znaša 670 oziroma preko 800.000 parov. Če pogajanja ne bodo uspela, bo ta količina izpadla. Ponudba na jugoslovanskem trgu se bo tedaj močno povečala in bo težko dosegati cene, ki jih narekuje zvišanje proizvodnih stroškov. Če smo že pri cenah, povemo lahko, da se bodo morale v prihodnjem letu povišati na domačem trgu povprečno za blizu 30 %, računano na letošnjo povprečno ceno. Sami bomo letos izdelali 20. novembra je bil izvršen referendum o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega in soialnega zavarovanja v vseh regijah Slovenije razen v novomeški, kjer je bil referendum izveden že v lanskem letu. Tudi to pot lahko zabeležimo solidarnost delavcev na. pram kmečkemu sloju prebivalstva, kar se je odrazilo tu. di v rezultatih referenduma, ki so bili konkretno v našem podjetju naslednji: Po glasovalnem imeniku je bilo 1703 volnilnih upravičencev. Glasovalo je skupno 1573 volilnih upravičencev. Od tega je glasovalo za združitev 1139 volilnih upravičencev. Proti združitvi pa 383 volilnih upravčencev. Neveljavnih glasovnic je bilo 51 volilnih upra. včeincev. Od skupnega števila volilnih upravičencev se referenduma ni udeležilo 130 volilnih Torbica v čevlju Angleška stilistka Nina Poore ima novo idejo. Nerodno in večkrat ovirajočo ročno torbico, naj nadomesti podplat na čevlju. Razvila je model čevlja s kork podplatom, v katerem sta grajena dva predalčka, zadosti velika za ključe, dozo za puder, črtalo za ustnice, drobiž in druge majhne predmete, ki imajo sicer svoje mesto v torbici. Ali se bo to obneslo? nekaj nad 2 milijona parov. Ta količina se tudi v prihodnjem letu bistveno ne bo povečala in bomo zato še naprej močno vključevali kooperante v naš program. Modne zahteve domačega in inozemskega trga postavljajo pred razvojne, tehnične, nabavne in prodajne službe velike zahteve, predvsem v pogledu pravočasne priprave in obdelave kolekcije, pripravo orodij, nabavo materiala, dn-struktažo in pripravo proizvodnje. Vzporedno z osnovno dejavnostjo bomo morali razvijati tudi stranske dejavnosti. Te so postale pomemben faktor našega razvoja. Smelo lahko trdimo, da ne samo naše, temveč tudi druge čevljarske industrije. Kapacitete gumarne, plastike, usnjarne in v doglednem času tudi po-liuretana so višje kot so potrebe osnovne proizvodnje in jih zato lahko odstopamo tudi drugim. Pri tem se zavedamo, da bo druga čevljarska industrija pripravljena prevzemati naše pete, podplate in podlogo le v primeru, če bomo s ponudbami (upoštevaje ceno, kvaliteto in dobavne roke) ugodnejši, kot kon- upravičencev, katerih odsotnost pa je bila v glavnem upravičena zaradi bolezni ali službene odsotnosti. Teh nekaj številčnih podatkov nam dovolj zgovorno priča o pripravljenosti članov nase delovne skupnosti, da solidarizirajo s kmečkim slo- kurenčna podjetja. Največ prostih kapacitet se kaže zaenkrat pri petah, pač zato, ker smo kapaciteto plastike letos več kot podvojili. Pomembna postavka plana je delovna sila. Izračuni kažejo, da bomo prihodnje leto potrebovali približno 100 delavcev več, kot nas je sedaj. Ker so v Tržiču rezerve izčrpane, smo v pregovorih s podjetjem LIMKA, Prijepolje, da nam iz njihovega bazena posreduje delavce, ki tam v veliki meri čakajo na zaposlitev. Prvi delavci — približno 20 — pridejo od tam v Tržič že v začetku meseca decembra. Za njihovo namestitev smo vzeli v najem stavbo »MARŠALAT«, v kateri je prostora za približno 40 delavcev. Tako bo tudi druga skupina lahko dobila prostor v njej. Stavbo smo vzeli v najem za leto dni, to je za čas, dokler ne bo zgrajen samski dom, ki naj bi drugo leto prišel v investicijski program. Več o planu bomo poročali, ko bo obdelan z delovnimi enotami in sprejet na delavskem svetu. Janko Rozman jem prebivalstva, kajti s takim rezultatom smo dokazali svojo odločnost prispevati k čimbolj enotni družbeni vred. nosti nas vseh in ne nazadnje je to tudi znaten prispevek k splošni ublažitvi social, niih razlik v naši družbi. Marjan Markič Dolga kolona se je vijugala po stopnišču Zdravstvenega doma dn ljudje so še prihajali. Počasi smo se dvigali po stopnicah in napravili velik okljuk v avli. Nekaterim se je mudilo, pa so nekoliko kritizirala organizacijo, drugi so v vrsto vnašali dobro voljo, tretji pa so spet mirno čakali. Toplo je človeku pri srcu, ko gleda (krepkega delavca poleg že starejše (kmečke žene, pa golobradega mladeniča poleg vitkega dekleta. Vsiil ti ljudje, prav vsi, so hoteli darovati kri tistemu, ki jo bo potreboval. To ni samo solidarnost, to je plemenitost in dobrota človeka. Vsakdo je vedel, da darovati kri' pomeni dati življenje dn kaj je lepšega od življenja? V naši tovarni se je tokrat prijavilo 236 krvodajalcev. Na odvzem pa je prišlo 217 naših delavk in delavcev. To je precej več kot ko lani. Mnogi so dali kri že večkrat, tudi dvajsetkrat, nekateri pa so bdi na odvzemu prvič. Prav je, da je tudi med našimi ljudmi prodrlo spoznanje, da se da kri nadomestiti samo s krvjo im da smo jo vsi zdra-V dolžni darovati. Drugo leto osorej bomo spet darovali kri. Več bomo morali storiti za rganieacijo akcije, da ne bo predolgega čakanja. Upam, da nas bo v prihodnje še več in da bodo pršili tudi tristi, kd še niso daroval krvi. V trenutku, ko se odločamo za darovanje krvi in najdemo tisoč izgovorov se zavedajmo, da darovati kti pomeni dati življenje. Božidar Melgič USM širi svojo dejavnost Ameriška čevljarska tovarna Lous Shoe Co. v Ames-bury bo s pomočjo USM, največjega koncerna za izdelavo čevljarskih strojev na svetu, modernizirala obrat obutve. Pomoč obsega pripravo kolekcije, spremljanje proizvodnje, zajemanje in kontrolo stroškov in marketing, Firma Lous Shoe Co., naj bi s to pomočjo postala zopet blesteče podjetje. Janko Rozman Italijanski izvoz nazaduje Izvoz italijanske usnjene obutve v letu 1971, 172,2 milij. parov je bil za 0,45 % manjši kot leto prej. Vrednostno je bil zaradi zvišanja cen 8,9 % višji in dosegel 410 milijard lir (povprečna cena para je znašala 2.380 lir = 68 din). Nazadovanje količinskega izvoza pripisujejo uvoznim restrikcijam, ki so jih uvedli v ZDA. Izvoz na Švedsko, Norveško, Finsko, Dansko, Avstrijo in Kanado je prav tako nazadoval, povečal pa se je v zahodno Nemčijo, Anglijo, Francijo, Švico in Nizozemsko. Italijanska čevljarska industrija občuti uvozne pritiske iz držav z nizkimi cenami, to je držav iz Daljnega vzhoda, kakor tudi iz Španije in Brazilije. Janko Rozman Strah? Referendum o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja Solidarnost »DA« proizvodnje Postati strokovnjak pri svojem delu ni lahko. Zato je potrebno veliko vaje in truda. Na sliki učenka Helena Ravnik iz Tržiča Postati čevljar ali ne? Menjava Vse od druge polovice novembra pa do konca decembra bo vzporedno ob zaključevanju jesensko-zimske proizvodnje začela teči proizvodnja za prihodnjo pomlad in poletje. Tako kot že nekaj sezon nazaj, so tudi v programu za prihodnjo sezono skoraj v celoti novi izdelki, novi po obliki, podplatih, petah in seveda tudi materialu. Naročila za prihodnjo sezono so že v glavnem zbrana, pa tudi plani proizvodnje so sestavljeni vse do konca februarja, zato tokrat nekaj besed o proizvodnji, katera je predvidena za posamezne oddelke. Zahteve po strokovno uspo. soMjenih ljudeh so v hitro rastoči obutveni; ndustriji z leta v leto večje. »Če ne bomo poskrbeli za strokovnjake ne bomo mogli uvajati nove tehnologije in modernih strojev«, je dejal naš tehnični direktor Jože Gros ob ogledu novih čevljarskih delavnic v Tekstilnem centru. Na srednji tehnični čevljarski šoli in poklicni šoli za čevljarske delavce se zelo trudijo, da bi vzgojili strokovnjake, Iti hi ustrezali gospodarstvu. Veliko pomoč jim pri tem nudijo same gospodarske organizacije predvsem pri financiranju njihove dejavnosti in pri strokovnjakih — učiteljih praktičnega pouka. V prihodnjih letih bo naša obutvena industrija potrebovala še veliko čevljarskih tehnikov in kvalificiranih čevljarskih delavcev. Lahko bi zapisali, da je to na izmed zelo perspektivnih skupin poklicev. V poklicno čevljarsko šolo se lahko vpi- šejo tudi učenci, ki nimajo osemletke, to je učenci, ki so končali šest ali sedem razredov. Prav letos so s pridobitvijo novih delavnic napravili velik korak naprej pri praktičnem poučevanju dijakov in učencev. Precej opreme so prispevale tuje firme pod zelo ugodnimi pogoji. Uradni otvoritvi delavnic je poleg predstavnikov same. ga Tekstilnega centra prisostvovalo še veliko predstavnikov gospodarskih organizacij in drugih. Naše podjetje sta zastopala glavni direktor Jo. že Dolenc in tehnični direktor Jože Gros. Oba sta v pogovoru s predstavniki Tekstilnega centra nakazala na veliko potrebo po mladih strokovnjakih pri nas. Prvi redni diplomantje so že v tovarnah, Le-ti bodo zapolnili najhujše vrzeli. Za normalen razvoj obutvene industrije pa bomo potrebovali še veliko novih strokovnjakov. Božidar Meglič V izdelavah zgornjih delov je sicer sama menjava vzorcev že normalna tekom sezone, vendar je tokrat za novo sezono predvsem pomembna sprememba materiala, pri ženski obutvi večje količine iz tankega ševroja, ter veliko število barvnih kombinacij, katerim bo potrebno posvetiti posebno pozornost, predvsem že pri izseku. Razdelitev zgornjih delov glede na potrebe montažnih oddelkov v pretekli sezoni, le da bodo bo ostala v glavnem taka kot v oddelku 511 izdelali dnevno okrog 200 parov tudi za montažni oddelek 523. Pri taki nam izračuni kažejo, da bo potreba zgornjih delov zadovoljena, nekaj bi se jih lahko izdelalo celo na zalogo za prihodnjo jesensko-zimsko sezono. Vendar moram pri tem oceniti, da je ta izračun izdelan na osnovi prvih normativov časa, kateri pa se ob začetku proizvodnje običajno povečajo. Tudi v prihodnji sezoni nam bodo kooperanti dobavljali zgornje dele, tema razgovorov z njimi pa je povečanje količine, ter zboljšanje kvalitete. Priprava zgornjih delov je bila že preteklo sezono ponila d-polet je ozko grlo, za prihodnjo sezono pa bo ta priprava zahtevala še več vloženega dela, saj bo količina obutve z oblečenim platojem še večja. Vsled tega bo v našem obratu v Trbovljah organizirano oblačenje platojev, tako da priora va spodnjih delov ne bi bila več ozko grlo. V montažnih oddelkih za novo sezono ne bo bistvenih tehnoloških sprememb. Omeniti je potrebno, da bo količina s poliuretanskimi podplati precej večja, tako pri moški kot ženski obutvi, slednja pa bo tudi predvsem iz tankih materialov. Moško obutev bodo izdelali v oddelku 520 v enaki količini kot sedaj, poleg tega pa tudi po- Japonska obutev za ZSSR Z blagovnimi listami, ki sta jih te dni podpisali Sovjetska Zveza in Japonska je med drugim predvidena tudi dobava japonskega tekstila in obutve Sovjetski zvezi za 371.000 dolarjev. Vrednost je precej višja kot je v naši jugoslovanski pogodbi s Sovjetsko zvezo. Janko Rozman lovico v oddelku 521. V drugi polovici pa je predvideno za ta oddelek izdelava ženskih sandal s poliuretanskim podplatom. V oddelku 522 je programirano 1500 parov ženske obutve s platojem, ostala količina pa galanterke. Tudi v oddelku 523 je predvideno dnevno 800 parov ženske obutve s platojem, ostalo pa s poliuretanskim podplatom. Mokasinke bodo izdelo- V mesecu oktobru je bila izdelana enaka količina parov (kot v istem mesecu preteklega leta, vendar pa so se naša predvidevanja izpolnila le 92%. Po posameznih enotah pa so takole izpolnili plan: 510 — sekalnica 91 % 511 — izd. zg. delov 106 % 512 — izd. zg. delov 101 % 515 — izd. zg. delov 89 % 520 — mont. oddelek 97 % 521 — mont. oddelek 96 % 522 — mont. oddelek 93 % 523 — mont. oddelek 81 % 524 — mont. oddelek 89 % 528 — vulkanizacija 95 % 530 — plastika 91 % 531 — gumama 106 % 532 — polituretan 80% 540 — usnjarna 124 % Tudi v preteklem mesecu je bilo prisotno pomanjkanje zgornjih delov, kljub temu da so v izdelavah zgornjih vali v oddelku 523, vulkani-zirano obutev pa v oddelku 528. Še prej kot v proizvodnji obutve pa se menja sezono tudi v obratih vzporednih dejavnosti. Kapacitete teh dejavnosti so se tekom leta precej povečale, tako da ob pravočasni dobavi orodja ni bojazni pomanjkanja teh polizdelkov, še celo večje koLičine jih bodo lahko izdelali za prodajo. Vsaka sezona prinese nekaj novega, vendar pa so za vsako potrebni napori vseh služb, da to novo steče skozi proizvodnjo. Cas za pripravo nove proizvodnje je vedno kratek, zato le ob polni angažiranosti vseh, lahko pričakujemo čim manjši izpad ob menjavi proizvodnje. Franc Grašič delov delali vse sobote. Podatki kažejo, da delo v sobotah ni tako efektivno, saj bi moral biti plan presežen vsaj za 10%, poleg tega pa tudi dobave zgornjih delov od kooperantov niiso bile v predvidenih rokih. Od montažnih oddelekov je bil v 523 najnižje napolnjen plan. Eden glavnih vzrokov je bilia pomanjkanje delovne sile, oziroma precej večje število ‘bolniških izostankov od predvidenih. Omeniti moram, da tudi planirana obutev v omenjenem oddelku zehteva nelkaj več dela, saj morajo ob zaključku proizvodnje za jesensko-zim-slko sezono izdelati večjo količino škornjev. Proizvodnja vzporednih dejavnosti (je bila v okviru predvidevanj le v obratu 532, je bila okvara na stroju za vlivanje podplatov, zato plan ni bil izpolnjen, v plastiki pa vsiled pomanjkanja delavcev in orodij proizvodnja ni tekla na vseh strojih. Franc Grašič Na otvoritveni slovesnosti so se v pogovor vpletli glavni direktor Jože Dolenc, vodja srednje tehnične čevljarske šole Anton Pelko, direktor Tekstilnega šolskega centra prof. Janez Sušnik in tehnični direktor Jože Gros V izdelovalnicah zgornjih delov delajo v dveh izmenah in še ob prostih sobotah Proizvodnja v oktobru Zakaj defekti Vprašanje, zakaj defekti, se mi postavlja že dalj časa. Vzroki takega stanja so lahko različni, večina je takih, ki bi se ob boljši pazljivosti dali odpraviti. Posledice slabe kvalitete so zelo velike, saj se neposredno občutijo pri mesečnih prejemkih in pri dohodku podjetja. V zadnjem času je tudi izpolnjevanje plana slabo, kar ravno tako vpliva na osebne dohodke, kakor tudi na dohodek podjetja. Da bi prikazal, kje se pojavlja največ slabe kvalitete, sem se odločil, da izdelam pregled takega stanja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Analiza zajema podatke desetih mesecev, to je od januarja do oktobra 1971/1972. Obdelavo nastanka in količine defekta sem izdelal grafično, ker mislim, da bo lažja primerjava med povzročitelji, oziroma nastanku defekta. Isti pregled pa je podan v tabeli 1, kjer je razvidno % v (odstotkih) in Q (količinah) parov. Tabela 2 prikazuje rangiranje (R) po posameznih kriterijih in ekonomskih enotah (E) ali nosilcih stroškov (NS). parov V ooo A 5 1971 % 3,3 2,2 2,1 1.7 3,2 2,6 3/t 2.0 2.2 2 M 1972 % 2,5 1.8 1.5 2.6 2.5 5,7 ò.\ 5.0 5.1 4.3 DEFEKTI V LETU 1971 IN 1972 - Q. » % 1 GRAFIKON A-l Grafikon A prikazuje količino (Q) v parih defekta, ki je v razmerju istega obdobja 1971-1972 po mesecih. Stolpci s pokončnimi črtami predstavljajo leto 1971, stolpci s pošebnivi črtami, pa leto 1972 po mesecih. V tabeli pod grafikonom je pregled % (odstotkov) defekta po mesecih. Grafikon nam prikazuje porast defekta v zadnjih treh mesecih. Podatki na grafikonu so v tisočih (000) parov. Isti prikaz glej v tabeli 1-A. GRAFIKON B-2 Grafikon B prikazuje porast defekta v % indeksu, če upoštevamo, da je 1971 leto 100 % (n) *\: če je indeks 179 — glej tabelo 1 pod B — to pomeni, da je v letu 1972 za 79 % več defekta kot v istem obdobju lanskega leta oktobra meseca). Grafikon C prikazuje število defekta, ki je nastal v montaži. V montaži se združijo in evidentirajo vse defekti, čeprav je vzrok izven oddelkov. Vendar so nekateri v montažah prekoračili vsa predvidevanja. Največkrat se prenašajo izgovori na tiste, ki dostavljajo polizdelke z motivacijo, da le-ti niso kvalitetni. Večina kontrolorjev, ki prevzema polizdelke za montaže dobi osebnni dohodek od montaž, zato ta izgovor ni popolnoma upravičen. Povedati moram, da je kontrolorjev preko 50, ki so neposredno v proizvodnji. Delo kontrole naj bi bilo zmanjšanje GRAFIKON C-3 slabih izdelkov, ne pa zaradi solidarnosti puščati take proizvode naprej. S tako solidarnostjo škodijo sebi. sodelavcem in podjetju. Prav zaradi zadostnega števila delavcev, katerih glavna naloga je paziti na kvaliteto dostavo, vodenje in pripravo, bi morali biti rezultati veliko boljši. Dejansko pa se izgovarjamo na tistega, ki trenutno ni prisoten. Tudi delavci v neposredni proizvodnji so odgovorni za svoje delo, dogaja se, da so nekateri od teh skrajno neodgovorni, ker mislijo, da je pomembno samo to, da se od- reže plačilni kupon. Pri analizi vzrokov je ugotovljeno, da je pogostnost defekta v večini primerov na istih delovnih mestih. Npr.: cvikanje, odstrgovanje in lepljenje. Mislim, da bo nujno zaostriti odnose do dela in odgovornost tistih, ki za to prejemajo plačilo. Grafikon D prikazuje indeks porast defekta v montažnih oddelkih dese- tih mesecev 1971—1972. Največji porast je v 520, 523 in 522. Vzrokov za to je več, vendar če odštejemo zunanje, ostanejo največji v teh treh enotah. (Glej tabelo 1 pod D). Mislim, da je ob pregledu takega stanja potrebna objektivna ocena sveta delovne enote, da se ugotovi zakaj tako stanje. INDEX DEFEKTA T-T2 INDEX 1971-1372. Zakaj defekti? (Nadaljevanje s 5. strani) GRAFIKON E-5 ki nastanejo zaradi zamujanja rokov dobave, naknadnega sortiranja in vračanja obutve od potrošnika pa niso všteti v mojo analizo, čeravno so veliki. Največji strošek pa je, če izgubimo kupca. Grafikon F prikazuje indeks stroškov v odnosu na znižanje lastne cene (L. C.) proizvoda. Grafikon prikazuje indeks povečane vrednosti proizvodnje v razmerju indeksa stroškov defekta. Povečanje vrednosti proizvodnje in stroškov defekta ni v sorazmerju, zato trdimo da ne moremo objektivno opravičiti tako velik porast defekta v posameznih enotah (glej tabelo 1, pod F povečana vrednost proizvodnje indeks 137 ali 37 %, povečani stroški defekta indeks 202 ali 102 % v enoti 523). Grafikon E prikazuje znižanje lastne cene (L. C.) zaradi defekta, kar neposredno vpliva na osebni dohodek zaposlenih v enoti in na dohodek podjetja. Vrednost točke je v glavnem odvisna od plana in kvalitete. Glej tabelo 1, kjer je stroškov zaradi defekta 32.230.051 starih din, to so stroški defekta v 520 od 1. 1. 1972 do 31. 10. 1972. Stroški, flMDEit 197H972 GRAFIKON F-6 Grafikon G prikazuje število defektnih parov po izvoru. Tabela pod grafikonom pa prikazuje odstotek defekta. Razvrstitev je po nosilcih stroškov (N. S.) (konto 300 — material, 570 K — kooperanti, 570 P. V. — popravek vrednosti). Odstotek defekta ne moremo primerjati z višino stolpcev v grafikonu, ker ni primerljivo. Npr.: v 512 so izdelali 1971 906238 parov zgornjih delov, defekta je bilo 7665 parov ali 0,85 %, v letu 1972 so izdelali 741.741 parov zgornjih delov, od tega 6539 parov defekta ali 0,88 %. Primerjava v 512 kaže, da so izdelali manj parov v letu 1972 z večjim odstotkom defekta. Ge pogledamo 523 pa je slika ravno obratna. Primerjava s 300, 570 K in 570 PV ni možna, ker ni proizvodna enota, ampak je samo nosilec stroškov. Grafikon H prikazuje indeks povečanja defekta v omenjenem obdobju. V istem grafikonu so prikazani stroški, ki znižujejo lastno ceno proizvoda. Prikaz v grafikonu za no-lisce stroškov 501, 510, 531 in 570 ni možen, ker je povečanje tako veliko, da z indeksom ni realne predstave, ker je indeks preko 1000. V tabeli 1 pod H so realni podatki tudi za 501, 510, 531 in 570 PV. Iz grafikona H je razvidno, da je porast stroškov večji, kot število defektnih parov. Ge primer jami grafikon F in H lahko ugotovimo, da je porast stroškov defekta večji kot vrednost proizvoda in večji od števila defektov parov. Ta primerjava nam pove, da je bilo več defektov v C ali D kvaliteti v 1972. letu. d Äf o ? > DEFEKTI PO POVZROČITELJIH 1971-1972 - Q-