IJst slovenskih delavcev v Ameriki. Slovenian Daily m United. State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 35. 3TEV. 35. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 11, 1929. — PONDSLJEK, 11. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVII. LETNIK XXXVIL Atentat na mehiškega predsednika. LOKOMOTIVA SKOČILA S TIRA; PREDSEDNIK JE NEPOŠKODOVAN Atentatorji so se najbrž hoteli maščevati za Tora-lovo usmrčenje. — Kurjač je bil ubit. — Lokomotiva in dva vagona sta skočila s tira. — Če vojaštvo zasledi atentatorja, bo na mestu ustreljen. EKSEKUCIJA 0BREG0N0VEGA MORILCA V MEXICO CITY STIMSON- j FRANCIJA ZAHTEVA NAD DRŽ. TAJNIK! OSEM MILIJARD OD NEMČIJE V soboto je bil usmrčen v Mexico City Jose de Leon Toral, zavratni " morilec novoizvoljenega predsednika Obregcna. — Toral je bil miren, ko je korakal pred eksekucijski oddelek. MEXICO CITY, Mehika, I 0. februarja. — Malo je manjkalo, da ni bil danes zjutraj usmrčen predsednik mehiške republike Emilio Portes Gil. Na tir, po katerem je vozil vlak, v katerem se je Gil nahajal, je bil položen kos dinamita. Lokomotiva in dva vagona sta skočila s tira. Kurjač je bil na mestu usmrčen. Predsednik Gil je o-stal nepoškodovan. Atentat se je završil komaj 24 ur po usmrčenju Jose de Leon Torala, ki je bil usmrtil novoizvoljenega predsednika generala Alvara Obregona - Dinamit je eksplodiral na tiru med postajama Comonfort in Rinconcillo, I 50 milj vstran od glavnega mesta. Predsednik se je vračal iz države Tamukipas, kjer je oddal governerski urad svojemu nasledniku. Pred predsednikovim vlakom je vozila posebna lokomotiva, toda bomba ni eksplodirala pod njo. Takoj uvedena preiskava je dognala, da sta bili na tiru še dve bombi. Predsednik je potoval v spremstvu svoje soproge in hčere. V njegovi družbi je bilo tudi več poslancev. Ko so povedali predsedniku, kaj se je zgodilo, jej skomignal z rameni rekoč: srečo. Splošno prevladuje mnenje, da so se hoteli To-, jalovi pristaši maščevati. Vojaki so dobili povelje, naj namestu ustrele a-tentatorje, če jih izslede. Predsednik bo nadaljeval potovanje v glavno me-^to, kakorhitro bo tir popravljen. V istem času, ko je bil atentat vprizorjen, je ležalo truplo usmrčenega atentatorja Torala v hiši njegovega očeta. Krsta je bila pokrita s cvetjam in neštevilno sveč je gorelo krog nje. Ob petih popoldne je bil Toral pokopan. Pogreba se je udeležilo nad stotisoč oseb. MEXICO CITY, Mehika, 1 0. feb. — Jose de Leon Troal, zavratni morilec generala Alvaro Obregona, novoizvoljenega mehiškega predsednika, je včeraj stopil pred eksekucijski oddelek ter bil ustre-1 ien. Xosil je črno suknjo preko volnenega .sweaterja, črno karirane hlače ter vrno čepico. S hrbtom proti ki iinemtaniii zidu .je stal pred kupom peščenih vreč nagromadenih v obliki "concha". Petnajst mož s puškami je i>t;?lo dvajset korakov stran. Toral se je odkril. S čepico v levi roki je dvignil desnico ter jo položil na srce. To se je očivid-no smatralo za. signal, kajti v i-stem trenutku so se oglasile puške. — "Viv—" in p item nedovrše-nim krikom je obsojeni mož pa-del naprej tako hitro, da je bilo lahko videti nato sledeče strele, kako so udarili ob kameniti zid. liaje je hotel 'zakričali: "Viva Christ o Rev!" Skoro neposredno nato je sko-r-il Kafael Ruiz Soto, katoliški du-v - v hovnik, ki je spremil Torala k zi- i\asa stranka ima pac|(lu naprcj, da podeli Toral« zadnje zakramente, a zadržan jc bil od vojaške policije. Eksekueija je bila določena na dvanajsto uro. Le časnikarjem je bil dovoljen vstop na dvorišče. Množica več tisoč ljudi pa je bila zadržana ce! blok od kaznilnice od vojaštva, z nasajenimi bajoneti. Par minut predno je bil mladi morilec usmrčen. so «ra odvedli iz MRAZ NA SREDNJEM ZAPADU 25 stopinj pod ničlo v nekaterih delih Iowe.—To je rekord za to leto. — Južna Californija tudi zrmzuje. - Citrus nasadi ogroženi. Stimson, prihodnji držav- Francija zahteva od Nemčije nad osem tisoč milini tajnik, je rojen d> jonov dolarjev odškodnine. — Vključeni naj bi plomat, kajti bil je pr> bili tudi vojni dolgovi Amerik: in Angliji. — V jatelj Tafta in Roose- drugačnem slučaju pa naj bi ostal Dawesov na-velta tekom razkola črt. med obema. RIVER0VE ODREDBE Španski diktator je zatrl prosti govor. — Kraljevi dekret obeta zaporne kazni za vse, ki kritizirajo režim. MADRID. Španska. 10. feb. — V ofivijelni jra/eti je bil včeraj ob-jav 1 jen kraljevi dekret, ki proglaša drastične odredbe, da se prepreči nadaijne nerede. Ta de-knrt je bil objavljen ra povelje g< o- r;da IVimo de Rivera, kot predsednika n»nistrskega sveta. Agenti vlade so dobili navodila, naj aretirajo vsako osebo, ki bi na kakem javnem trgu napovedala zle dogodke za deželo ali kritizirala r. / m 7 namenom, da zmanjša ugled oblasti. V-v- socijaIne ali zabavne družbe so bile zatvorjene, kjerkoli se je dokazalo, da se spuščajo člani v politične debate. M ni^ti-ski department! mora-jo odpreti knjige, v katere se za znam-ije »politK*no diskretnost, te-obnost, »kompetenco dni ječe in .t World''. vojih stikih tako s Taftom kot liooseveltom tekom viharnih dni, ki so videli rojstvo progresivne stranke ter razkol re-publi- Buletir, ki je bil izdan vee ur kairske stranke, je pokazal Stim-, pozlI(.j,.. je (|y Jt, kl.(1jj (,0. son. da. je rojen diplomat. Ohra- bro prestal potovanje. Lord Daw-nil je zaupanje teh dveh zgodovinskih sovražnikov tekom celih njih let sporov. Stimson je užival zaupanje o-btrh mož. Roosevelt mu je dal priletele. ko ga je imenoval generalnim pravdn'kom Združenih držav leta 1906. Po uvodnem spopadu s Taftom in staro gardo ga je Roosevelt imenoval governerjem. PARIZ, Francija, 9. feb. — Francija bo zahtevala do iNemčije kot konečno odškodnino svoto nekako S3,1 90,000,000, kot se je objavilo z neke avtoritativne strani par dni pred setankom konfreence reparacijskih izvedencev. Naslednjih pet ten"k predstavna stahšče Francije: 1- — Francija zahteva kot od-jški.Jniuo 1011,000,000,000 fran-j kov, k:ir znaša z obrestmi vred nekako 140,000,000,000 za ojHisto-.šenja. — Zahtevo, olju v Xevv Castle. Del. Stribling ne sme letati. Kemmerer na m j=ki LONDON. Anglija. 8. febr. — Soglasno z bre//:čnim -sporočilom ?z lleograda, se je potopil nalijan-parnik "Albania" v Črnem morju ,nedaleč od Constamze. Glede pasadke ni ničesar zna- Kitajskem. SAXOIIAJ. Kitajska. 20. febr. Finančni izvedenec profesor Kemmerer je dospel včeraj semkaj na čelu 16 drugih ameriških finančnih izvedencev. Kemmerer i>e bo posvetoval s kitajsko vlado glede reorganiziiranja kitajskega finančnega gospodarstva ter glede drugih zadev. Moncado poroča o miru. "WASHINGTON. D. C., 10. feb. Zopetno ustanovljenje miru po celi Nicarajrvi je bilo objavljeno včeraj v oficijelni brzojavki predsednika Moneade na tukajšnje ni-karaško poslaništvo. Poročilo pravi. da odhajajo pristaši Sandina iz Nicaragve v Honduras. Amerikanec zmagal. SYDNEY, Avstralija, 10. febr. Fidel La Ba-rba iz. Los Anešnem potovanju i/. Londona. son, kraljevi zdravnik, se po-zneje vrni! v London. Sir Hewitt j>a je o>ta.l pri kralju. A mbulanca premljena kot 1 na razreda je ki je znotraj o-kaka kabina prve-šla skozi vrata Buckingham pala-če, ko -pusiiii navzdol kraljevo bandero. mora plačati Franciji vojni dolg Združenih držav rn Anglije. — Treba je določiti gotova letna plačila za »Nemčijo. 5. — Francija zahteva, da se napravi dolgove Nemčije mednarodno izplačljive. Zgoraj navedena skupna rsvota francoskih zahtev vključuje približno 75,000,000.000 frankov za vojne dolgove. Oficijelno se je izjavilo, da ne stopa Francija pred •komisijo kot "prosilka". Popolnoma je zadovoljna z reparacijskim režimom, kot obstaja izza leta 1024. < >pozo-rilo se je na to, da so reparaeij-ska letna plačila dosed a.j dosejrla letno svoto 2.">00.000.000 zlatih mark in da je mogoče to svoto pomnožiti v razmerju z rastočim gospodarskim okrevanjem nemške Obdana od policije na motornih ! l*'žave. Pred vojno je naraščalo kolesih se je ambulanea mirno jol odstotkov in milj na uro proti morju cen tev bo sedaj predložena razpravam reparacijskih izvedencev. Led se je udri. DFXA-T, Avstrija, 8. febr. Poro'ila iz Kegensburga javljajo, da je pa ilo včeraj kakih 400 san- j kačev v vodo, ko je naenkrat po- ! "i 1 led na Donavi. Kljub nepopisni paniki pa je bilo mogoče rešiti vse. Amer. člana komisije. Young in Morgan sta že včeraj dospela semkaj. Tudi angleški izvedenci bodo dospeli danes iz Londona. ROJAKI. NAROČAJTE SE NX "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI je poraz?! včeraj južno-afriškega j Ne iwznajo tudi nobenega sred-bokserja Willie Smitlia v boju, ki j stva, da preprečijo nesrečo, kate-• je trajal petnajst rund. I ro pripisujejo prirojeni slabosti. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 6.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem y:raju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. -za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih n&ka-idlih priporočamo, da se poprej z nam gporaznmete glede načinm nakazila. IZPLAČJLA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIK "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABLŽ LETTER ZJ\ PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. 1 Telephone: Barclay 0380 'i;, r I -111 \ GLAS NARODA I SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Sakser, President Lonia Benedik, Treasurer of buMnees of the corporation and addresses of above officer®: £2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Lincoln, (32. FIEKRI! A J A). 2d celo leto velja list ta Ameriko in Kanado....................$6.00 go pol leta ................................*3.00 JSa četrt leto „„.........»......«•.....$1.50 Za New York ta celo leto -.$7.00 Za pol leta _.......-................„..$3.50 Za inozemstvo za celo leto —$7.00 Za pol leta ......................-......*3-50 Subscription Yearly $€.00 Advertisement on Agreement. 44Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemh nedelj »n praznikov. Donisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narožiu-kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslo^nika. ,€GLAS NARODA", 82 Cortl&ndt Street, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189. CERKEV IN PRGHIBICIJA tem pravilu jKHtanete j>užmji prvega človeka, ki ga sreča.te z bolj belim licem kot ga ima Vi. Vi mi-ina-tf- .* nrvfslih >prave barve? Vi imate v m Mih. da belci so trmrfo nad črnci. l*o tem »pravilu pa ]K>-stanete p?iiiuji 'prvega človeka. ki let Marega Franka -Jereba. s'?na splošno -znane rodbine Math. Jereba, za kafe-rf* je ta bridka izguba tem hujša ker pokojni Frank je bil še e< ni ^in. ki je živel na domu pri svojih starš?h. 1 «if je vedno vesele narave in dobrega srca, ter v ponos svojim staršem in celi tukaj-*Tj: s-'oven^ki naselbini. S ta riše m j- bilo v.saj nekoliko v blagodejno sočutje v izrazili sorodnikov. :/. izrazi številnih kra> lih vencev in šopkov, katerih j« bik» darovanih okrog .">(( r.*r ii sprevod pri pojrrebu z enakim šte kodoželjn., pri-akoval razpad vi,(>m avtomo1>ilov, kar je dokaz. rla je bil pokojni Frank, kakor so tudi njegovi stariši v naseibi ni .splošno spoštovani. Pri odprtem grobu še odprli de! -pokrova na krsti /;1 zadnji jk>-gled stanem, s^rri. sorodnikom in prijateljem pokojnega, kar je vplivalo na potrto materino sri-e tako. da je ob pogledu na svojega ljubljenega sina omedlela, ter ^e je potem 'komaj dala ločiti krste. Hudi Slovenski Sokol, katere-sra agHni član je bil ranjki. bo njegovo izguibo rezko pogrešal. Peter Zgaga 0 maškarab. Ker l>o jutri pustni torek. «e mi zdi povsem primerno in umestno poglavje o maškarah oziroma maskah. Jaz jih nimam rad. jaz jih sovražim. \ es svi-r jih je pohi. Kamorkoli se človek ozre. jo vidi, kaniflr-kr ii gre. se obregne obn jo. Kajti obli/-je človeško, ki naj bi bilo po .božji podobi ustvarjeno. s,, je skoro v slehernem slu-|eaju v masko prelevilo. SreT-aš -"loveka in jra vprašaš o tem iu onem. l*-*ta mu bodo tako odgovarjala, njeirovo srce bo pa drugače govorilo. Previden bodi. Kajti 7, masko t»""voriš. ž i vi .jen j epi.se e v in zgodovinarjev kolikor Abraham Liiieol-n. mož .s srcem, >ki po bes,'tlah -ptsnika-f ilo-zofa Emercona je bilo "veliko koi svet". Literatura o Lineolnu — LineOlniana — je velikanska in število knjig o Lincolnu v ameriških knjižnicah je o-grotnno. .Stotine knjig je bilo posvečenih spominu ' velikega ameriškega osvoboditelja*'. Kot pravi eden izmed L in čolnov ili življenjepi^cev. Ida Za nobeno < eno nočejo, ostal voditelj človeštva — ali 'z vseh njih vstaja pred nami impozantna pc-stava skromnega izvora, ali visokih idea lov, železne volje in lieomejne . 1 i u danosti napram vkromnim in za-IVed kratkim je angleški prestolonaslednik obiskal tjranim Lincoln — neizšolani. — Abraham Lincoln se je rodil dne 12. severne premogovne okraje v Angliji. Rekel je, da si take revščine kot jo je videl tam, ni nikdar predstavljal. Videl pa ni najslabšega. Kajti angleški inajnar je ponosen človek ter prikrije kolikor pač more, znamenja svoje mizerije. V tem pogledu je jako zanimiv članek, ki ga je liapi- . ala Mrs. Leonora Murray za magaziu "Nineteenth Cen-* * t urv . patančno pozna razmere. — Majnarske družine, ve v dosti slabših okoliščinah kot pa prašiči. Nobena dnu ina nima več kot dve sobi na razpolago, kojih ena je p£ ajno potizemska klet, izklesana v skalo. O kaki sa- fehruarja 1809 v neotesani koči iz hlodov 14 kvadratnih čevljev, zgrajeni blizu Nolfn Creek v Kentucky. Njegov oče. Thomas. Lincoln. j;1 bil nepismen delavec, ki je iz tesarja postal farmar. Njegova mati. Nancy Hawks, je bila neznanega izvira, baje nezakonski o t rak iz Virgin i je. Abraham Lmcoln je svojo rano i mlaklolst preživel v divjini Ken-Mrs. Murray je vzrasla v premogovnem okrožju ter;tlUikvja BiI je oeem let ko so ^.tarši preselili v India no na drugo malo farmo. Od mladih nog pravi Mrs\ Murray, — Žl- Abraham Lincoln pomagal na farmi, pri oranju ledine, treblje-pragozda, gradnji tedanjih blodnih koč in pri pridelovanju letine, potrebne za preživljanje leiji sploh ni nobenega govora. Le malokateri majnar|tedaj nerazvajenih naseljencev. zapusti toliko zavarovalnine oziroma denarja, da bi zado.' v stovalo za pogrebne stroške. Žene rode v skupnih spal- okornega, surovokostnega rao- ženska zato rioče pokli<*ati zdravnika, ker se sramu- ža. šest čevljev stirJ inče visoke- da bi videl njeno razeapano spodnjo obleko. Moški ne fa Žn izr^no mrx"nih Jnišie- Dnl ,, . , . , v . . žinica ie živela daleč stran od nogavic. Majnarske družine ze vee let niso kupile oJ šole.in no\ e obleke. i cerkve. Abraham (5e je naučil abe- cede od svoje matere. Tupatam t je pohajal mak> va«ko šolo, ali ves je moderna in napredna država, toda angle-'^ formalnega ^oia^ja v vseh le-danes ekonomske iijalov. ^ ^^ v starosta 22 let je mladi nepo-^E&eoi orjak zapustil očetovo far- IMMŽM. V tem zmislu se nadaljuje pretresljivo poročilo. Lincoln — trgovski pomočnik, odvetnik, političar. — Nekoliko ča*»a je Lincoln delal kot j^orečni čolnar, [Krtem pa .-»e je naselil v malem illinoiškem mestecu — New Salem — v ponižni službi groee-rij-kega pomočaifca. Ali ravno tukaj je prvič razocU-l svojo siKwsob-no-.f. rojenega voditelja ljudi Njegov naravni humor in dar pri-povedanja šal in anekdot ga je o-mil-il odjemalcem j>rodajalniee. Po enoletnem bivanja v New Salem je bil že predlagan za kandidata v legislarin-o. Bil je poražen na volitvah, ali ta prvi politični poskus je ]>orodil v njegovi duši raz-ne ambicije in neuki pomočnik je začel učiti in čitati. pripravljajoč se za večjo bodočnost. Dve leti kasneje je Lincoln — komaj 26 let star. — Že sedel v državni legislaturi države Illinois — orjaški, neotesani poslanec v domačem predivu. Zavedajoč se svoje ik*izobraženost i, začel je ličili j rava in leta 1S37 je oil])rl v Spi'ingt'ielilu odvetniško pisarno. Ni dolgo minulo, ko je zaslovel kot dober pravnik. Leta lS4(j je po-tai kandidat za kongres. Precej Mne-šnu se nam danes zdi, da c?e je njegov »protikandidat, neki iluhovnrk. imenom Peter Carth-wright, boril proti njemu kot "aristokratu" in "brezvercu". Ali Sipningfield je dal večino glasov "aristokratu" Lineohm. sinu ken-luškega zamorca. Lincoln kot velik govornik. — Ze od 'začetka svoje }>o]itične ka-rijere je Lincoln nastopal kot ne-;zprosni sovražnik suženjstva. "Ako suženjstvo ni krivo", dejal je poigostoma. "}>otem nič ni kri-v o . Zaslovel je sirom Združenih dr-Žav radi svojih sijajnrli govorov •>roti razširjenju suženjstva v druge nove države. ICulminacija ler go\x>rov je bila njegova slovita de'ba-ta s senatorjem Douglas, ki je zagovarjal pravieo posamez-Tej atmosferi jako skromne M -b držav, da ohranijo suže: jstvo, ako ga hočejo. Proti svojemu na-?protniku je naperil ibaterije svoje neizprosne logike. Tn je tprimer njegovih pret rešujoči h govorov .tedanje dobe, mojsters-kih del priprogtosti. jasnosti in logike. "Ako A more dokazati, da ima pravieo .zasužnjit: B, zakaj se ne sme B poslužiti istega argumenta in d-okazaiti enako, da ima pravico -zasužnjiti A? Vi pravite, da A je .bel m B črn. Torej gre za barvo in sveitlejši ima pravieo zasužnjiti -temnejšega. Pazite. Po ameriške unij-e in. sililo se je na priznanje Južne Konfederacije. SU- le |K>tem. ko je dužna Konfederacija — novo ustanovljena zveza južnih odpadniških držav — mporabila. vojno silt), je Lincoln na s t oprl ko: vojni predserl-n.ik. človek železne volje in o»lloč-nosti. da ohrani Lnijo. Krvava državljanska vojna je nadaljevala in sredi nje je Lincoln dne 1. januarja 18<>.'5 izdal Proklama-eijo Emancipacije, n katero so l)i-Ji vsi snžuji |.-rog'a«eni svobodnim. Sredi -bojev je posvetil del ho-j ji-šea ]>ri - Tt''' mu v zadnji pozdrav vor postal klasičen v ameriški li- I>f! odprtem grobu poklonile tri teratmri. . 'za.siave in soieer Narodnega I)o- Lineoln je bil zopet imenovan Sokolska in društva Sv. lfo-in izvoljen za predsed-nrfca za na- i ka. v 'katerega imenu -e je pred-daljnih štirih let. Državljanska i sednik Pavel Bartel v nagovoru je dejanski končala < >h. kako > ?no vesel i in za.io-:. kako »mo srev-ni, hvala Bo-lak«> — pravijo usi^j, vse s kil. pa j k vragu po- Vlll, um. <1a .k' dočim sj-et šij.^a. Ali pa : -sk; revež, na svetu. P< — Norci - magajte — •n» - Revež najnesre unagajte! — pravi srce. — b ve'- imam kakor jem, ntizuan-»vek 1 ]M>- vi! Gospodinja reče smeječega o-braza goltom: — Kaj.' Pa že gre-''•' je šele dvanajst. Nika- mor se vam ne mudi. Usran re malo. Prn'akajt«- š(- malo. Misli »i -pa: — Križ božji, da se vsa j s!i. Kdo jih ho pa g|» -drrl ? f i ju d je res nimajo nobenega obzira io nobenih manir vojna .m* aejansKi Kom-aia s ]»re-dajo generala Lee. vojskovodje konfederi-raneev. Lineolnove misli pa niso bile luuperjene proti maščevanju in kaznovaiiju vsta-šev. marveč j>roti rekonstrukciji dežele in ponovni slogi. Izdal je proklamacijo o amnestiji in pripravljal se je "owlraviti narodne rane". Naenkrat kot strela iz jasnega n*d»a je pretresla narod in ves svet strašna vest o umoru Liocolna. Neki fanatik ga je ustrelil dne 14. aprila 1 «*>.">. ko je prisostvoval gledališki predstavi, takoj po nje-govi drugi inavguraciji. Ves svet je občutil velikansko izgubo. Iz. vseh krajev sveta so prihajali izrazi resničnega »ožalja in globokega njHJŠtovanja — zlasti s strani vseh ponižanih iu -zatiranih. Toliko je vzvišena |w>java Lincolna te,tlaj vzbudila simpatije vsega sveta. Bi! je to največji tribut človeštva spominu velikega A meri-kanea. FLIS. Ali pa rečeš človeku: — Ali bi mi sjoril malo uslugo Le dobro ga opazuj. Masko nosi lin obrazu. In -celo maska bo prebledela, pred no se bo razlezla v hinavski nasmeh in rekla: — *mxlovil- I Oh, seveda. Kako, a. Z veseljem. Sprevod j.' bil irrejen ]>od vzor-1 Kar po v »j. kaj hoT-eš oziroma ko nim vodstvom pogrebnega zavo-lliko iu^eš.' da Wetzel & Petersen. I Dočim mu bo >rce govorilo: Rodbini Jereb iskreno sožalje! | Hudič te vzemi! Pozdrav! Jože Zelene. VAZXA X O V OST V (i RAMO-FOX S h'I STROKI Nekemu sot rudniku pri radio Stuttgart u .se je pfx>rečilo sestavi-1 ti nov tip gramofona, ki .se loči od! dosedanjega gramofona v tem. tla zanj lahko vsakdo napjjavi gramofonsko ploščo. Izna.pl itel.j. po imenu Formis. je že patentiral |ko plota, da niti priprav, niti sk-svojo iznajdbo pod imenom "lit. ka niti T><>slecli(- ne bo; opazi!, rafon *. Plošče se ne vlivajo, tem- [n „, oš k i bo govoril: — Ko sean vee se napravijo iz celuloze, v ka-1 rekel "ja" pred oltarjem, sem ve-tero .se vrežejo brazde z dijaman- (kar re>1ce>. .j;l/ M,m m0? toni. Formis napoveduje še neko J beseda. Ce sem obljubil vt--no zv-drugo novost, nekakšne vrste pi-|stobo, >em jo ]>a."- obljubil. < »b- Zareč žen.s-ki obrasz bo približa1! tvojemu licu, njen smeh bo omamil, njen pogled te bo prekanil. 'ko bo govorila šepetaje: — Dragi, prisrčno ljubljeni! Tebe, samo tebe. :mam najrajše. Bolj ka kor vse na svetu. Od prvega trenutka. ko seru te videla pa do današnjega due in na vekomaj. Amen. \ srcu pa snuje Kx'iie in določne naklepe, kako bo skočila pre- smo. s katerim bo literafon lahko nadomestil dosedanji način kor*-| spondiranja. SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALIJO ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: po Francoski črti preko Havre: 14. MARCA, S. S. PARIS, Velikonočni izlet 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni pomladanski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlet 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA, S. S. VULCANIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTS WILSON 12. .JULIJA, S. S. VULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne sur Mer: 26. APRILA, S. S. STATENDAM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. >em jo pa< ljubo .bom držal .do smrti. Zvestoba in jrroba. Pol ure jHizmeje ira. boš pa videl, norea. Maretra. kako ^e bo tri-krat ozrl -/a petnajstletno brhko frkljo in bo premišljeval, če naj jo ubere /.a njo. — <>h. kaj tako dobrega pa še nisem jedel — bo reke! jffi>t hišni •gospodinji. -— Gospa kj»' sr-» no pa učrli 'kuhati in pe."i To{Ja. <'-e bi maske ne imel. bi moral pravzaprav takole iz siva govoriti: — liaba še kuhati ne zna. Kakšnega zlodja je pa spae-kala? Vse je prismojeno in preseljeno. — M m mm. izvrstno vino, rzbor-na kapljiea. Take^pa še nisem pil. — jrovorijo usta. »Sree pa pro vor i o kislici in smrdljivem sodu. — Jaz sem za narod, za narod, samo na narod. — se dere kandidat na fiovorniškeni ootem šele za narod. So še druge maske, toda teh je ma^o: za: resnim lieem rn jeklenimi besedami se skriva zlato srce. Takfli je pa čedalje manj na svetu. V splošnem pa: Moj Dojr. kakšne obraze imamo ljudje. Za«ka j je postal obraz krinka, ko bi vendar moral bili zrealo t ii" -_f j t. Nedavno tejrn sem vi- "Bajno, to je vendar moje pode! \ muzeju .slike.... da bi si prste droeje. Policija naj najde talen-obliziiii.... bajno.... Rubens in drn- t'- in mi jih borno podpirali.'' g: Hi'atidei.... izvrstno."' "Bajna misel. Gospod minister postanete drugi Fouebe!" "Zakaj drugi Zadnjo izvršitev .smrtne ohsod-,vprašali, ali ima .še kako željo, j" i be v Sloveniji do leta 1!>00 so izjavil, da nobene. Tudi je odklo-jimf. da j-* prr nas tako malo iznajdljivimi v umetnosti in znanosti! dišiš o slikarjih komponi-aiikih. Kje Nič nt Mih. , "Zato. k^r je eden že živel....za časii Ludvika XVI. Takrat so živeli Lafontalne. Moliere....." "Imenitno!" se je muzal minister "Razpošljite primerno okrožnico." Generalni guverner je majal ?. glav > in zamišljeno čital okrožnico : Notranje ministrstvo, policijski oddelek. Štev. 134057. Strogo zaupno! 2. februarja 191« sprejel raport in rekel potem .strogo službenim glasom : "Policijski oddelek je zvedel, prist o jnim na Kog pri Središču, ''asa sedel in le tupatam sprehoda se neki individiji udejstvujejo je izvrševal čevljarsko obrt. voril besedico. Ponovno je tudi z muziko, petjem, poezijo, slikar- Lichtenwallner je bil že od nekdaj odklonil duhovnika, ki pa je navz-J stvom. klimatologijo. ali kakor se na glasu velikega nasilneža. Svo- He temu vztrajal pri njem. že pravi tej stvari. Te osebe mi jo prvo ženo Evo je mučil na vse Tik pred sedno uro so prišli neutegoina zaslišite, in sieer po mogoče načine in ji grozil s smrt- Pon.i- Obsojenec je mirno korakal vaških orožnikih. O uspehu zašli- jo. L. 1915 na velikonočni pone- proti vislicam, za katerimi je stal sanja naj poročajo semkaj." deljek je zvečer počakal s puško' '"abelj s svojim pomočnikom. Ob Okrožni policijski nadzornik je na cesti viničarsko družino Pin- pstf>pnicah je Lichtenwallner tre-nagovoril orožnike: tarii"- in streljal na njo iz neposre- nntek obstal. Obrnil se je -proti "Orožniki, oblasti so zvedele, da dne bližine. Zadel je smrtno -To-: 'lvorišču in s stoičnim mirom ^lese poedinci v naših odsekih ne- žefa Pintariča in težko ranil I,jnd- preko številnega občinstva tja spodobno vedejo, da se ukvarjajo a,m'lo io Marijo Pintaričevo. /tljnekam v daljino. Stopal je nato petjem, muziko, slikarstvom, kil-;takrat bi moral biti obsojen na vi-J stopnicah ob steber. In že mu je z druge strani rahel j Mausner vražji ljudje!" **- nekje nekaj, nilc'e našel.'* • a* umetii'fcsti in znanosti!" "Ali, eksoelenea. kdo naj Iki t Zoper unete mišice Vpoštevajte. da je ]»olieija v skrivajo. bližnjih MikiJ| s prebivalstvom, posebno v podeželskih okrajih, da ji je vse znano, kaj se dogaja v gu-jberniji, prosim gospoda general-Tako.. Treba jih je odkritij ""P" Pfuberaatorja. da izda svojim r. -ni. jih na površje. Dolžnost | l^vejenim r>«lieijskim organom ,!• iPe. da »»ostane protektoriea T,a-' "gotove, kdo izmed pre- j bivalstva se zanima za umetnost, slikarstvo, znan^t. tehniko, poezijo. klimatologijo itd. in poizvedo, ali je med temi ljudmi tudi kaj talentiranih. Te ugotovitve je ta-, iioj javiti policijskemu komisari-Ijatu. j Generalni gubernator je pozvonil gubernatorju in rekel: "Gospod gubernator, dobil sem • nalog. Poizvedeti je treba, kdo »Med ljudstvom se ukvarja s .slikarstvom. glasbo, poezijo ali .s kakršnokoli klimatologijo. Opravite to takoj in mi poročajte." "ve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. SAKSER STATE BANK 82 Cortia&dt Street How York, K. Y. matologijo in bogve s čim. Krivce je rreba poloviti. Brez pardo-na. Odstopite! "Ali si ti Ivan Kolosov?" "Da. gospod orožnik !" "Igraš na harmoniko?'' "Da.... v svojo zabavo!" "Jaz ti pokažem zabavo!" slice, a je dobil milostno le let težke ječe. pet ZVER V (TLOVEKKI PODOP.l Ko je zapustil kaznilnico v iMa j r i boru, se je poročil 7. vdovo Ma- itildo Zorčevo — prva žena mu je , - umrla —, ki je imela iz prvega za- Gospod orožnik, mar se ne sme • 1 , Kona dva otroka in malo posestvo, grati na harmoniko.' ' , 1 .4TJ , - j. T . 1 rpri-š*d tedanji finančni svetnik i! Ib.tscbilda za Rodbina Rotsehild v easu svojefra razcveta, stvari izve človek v i»-j knjiiri in skoro na vsaki strani naleti na /.a-nimivasti, kako so se moj^očniki sveta, pleruenitaši. patrse j'. rali in višji uradnik-, da e«do vlade v 'menu .svojih dr/av zatekale v zadreyi za denarno pomo>" .-*-cer toliko zjum'cvaii ni Židom. Posebno zanimiva so poglavja. !. pripovedujejo o .stikih Hismnrcka z Ro!.sebildi. Ilismarek je bil tela j zastopnik pruske vlade v Fankfnrtu. ni bd ugoden. Ostudno. dolgo<"a.-no mesto.Tudi diplomi.fija se mu je zasdela kot irrd poklie. < >b'e-vanje med poslaniki >e nui ni z.le-lo nič druzega kot medsebojna nezaupljivost i n vohunstvo. Mnogo yosojilo. Iii.-i. arek v menu Pru- nico. ki so bila sicer vedno odpr-J"Xibče ne bi v'rj'-I. kohi-o šarla-ta, je našel zaklenjena. V sobi sejtanstva in domišljavosti j»remore jim je nudil strašen prizor: vsej ta diplomacija." je bilo križem razmetano, obleka.' -d'd prvimi, ki .-<> P.i.-mareka perilo, omare in kredenca vlomlje-1 obiskali, je bil >tari Amš.-l Maver na. pokrovi potnik košiir razreza-j Rotsehild. k; je ž-1- 1 imeti d - P» s-ni. Xa postelji je leŽHl£1 vojc kazni, da mu Moliere pnpo v«/?.!-j oči vlažne... ichtenwallnerja so pri vedli orožniki z nasajenimi bajoneti. Pri čitanju smrtne obsodbe Lichtenwallner ni spregovoril niti besedice. Le na vratu so se mu napele žile in mišice v obrazu so pri-čel<* krčevito drgetati. l\o zapazil med navzočimi člani mari-boskega okrožnega sodišča nad-jsvetnika Stergarja. so mu postale i.]e prot«stiral Thurn pa j.-/listnarek je bojkotiral od Toda Rotscbil I |>rot mu. irroC zahteval izplačilo, hudo razsrdil in j»« tedaj Rotsrhdda. ov denar je bil cetova 70-letna strežnica Apoloni-ja Silakova. Bila je zadrgnjena s posteljno rjuho, v katero je imela ovito tudi glavo. Xa levi strani čela je imela udarec s toj>ini predmetom, s katerim jo je morilec najprej omamil. T* mrl a pa j- kod do grma Tburna. zastopnika 1 t)loni.,r. š](, j,, t daj Avstrije. Iiumarcku se je zd-!a \",Mienburff. katerega Ror.-vhildova < >»-bnost ki;rijoziteta. Ugled ne jša družabna plat Krank-furta mu j'1 uirajala vdn > manj 44 Pred tukajšnjimi olli '-niki >e ti'-boj." je pi>al Ri>mari'ka svoj: / •• močnejši od P. !-marek<.ve jeze. Kmalu j'- bil grof Thurn od|vok!i-ean iz Frankfurt a in P.ismarck .-e je t-daj zopet n»; * g * • 1 sprijazniti / Kol.-chifd mi. Odtedaj dalje bil P.ismarck celo naklonjen Rotsebil-dn in ga j - čelu predlagal za pruskega dvoi^uega bankirja. Svoji vladi je sporočit, naj n<* zameri Rotsehildu njegovega postopanja^ '"■eš. saj ni čudno. !a je Kots-•diild 1> lj bal Avstrije k<>r Prusi- Končno pa s.- j»- tudi Rotschildo-va družina opravičila, češ. da j«1 Anisel že star rn n- koliko prismojen. tako. da s" ta stvar sedaj že lahko pozabi. Bismarek se je pozneje spustil v inko špekulacijo, pri kateri je uporabil to. kar je zyelel kot di- za kanton je Prusija radi notranjega zadušenja. povzro-jni. " po denarju je K -T.-e ■ : 1 na čenega z zadrgnjeno rjuho. Pri j juglednejši. otlvzemi [ia vs.mu nji umorjenki niso naši: nobenega denarja. čeprav ga je imela. Tudi dr. Breneetu je mnogo stvari v bilo ukradenih vrednosti 11.000 hov denar in prejemke, pa boš videla. kako malo odličen je vsak sam na sebi." Prvemu obisku Rutschilda K in njegova potna košara. V sledilo pripovedovanju Cortija. umivalniku je bilo precej moških več povabil Bismarcka i; Rotscbd-in ženskih las. iz česar so sklepali. | du. Da pa Bismarck le ne bi moda sta bila pri umoru udeležena |gel odpovedati 11 bi gotovo priš-d moški in ženska. Sr« j^ Rotsehild p^.vabil k prvem GOCESOSTI, KI SO JIH UKRADLI XJEAIU Xemski listi poročajo o nenavadni kupčiji: sledeči Bilo je leta 1915, ko je stal Lichtenwallner pred mariborskim izrednim sodiščem, obtožen umora Jožefa Pintariča in poskušenega ^ , , • "mora Ljudmile in Marije Pinta-! Pred kratkim so vlomili tatovi' . . . 1: . | 1 rieeve. Po izrečeni sodbi ie tak Razmere v stanovanju dr. Bren-ceta je najbolj poznala Alojzija Rozmanova, ki je bila malo prej diner j 11 že dolgo prej. Bismarek mu je odgovoril, da pride. t~-e *,o do tedaj še živ. Rotschilda je ta pri njem strežnica. Stanovala je odgovor zelo pretresel, tako pri neki Ani St.. kjer se jc seznanila s 36-letnim zidarjem iz -Turove pri Ptuju Antonom Rozmn ■ da je vsem ljudem pripovedoval: "Kaj ne bo živ. kaj bi že .umrl. tak mož ko je še tako mlad in krepak!** v trgovino hamburškega dragu-' . . 1 * inom, ki je pravkar prišel iz kaz- . . 'rani njegov sodn*.k nadsvetmk . . 1 ' . ljarja Wempeja in odnesli za 50.000 mark dragocenosti. Tvrdka Stergar, kakor bi vedel, da bo Liclitenwallenr nadaljeval svojo nilnice. Postala sta kmalu intimna prijatelja, čeprav je bila Rož- je nato razglasila, da je priprav- ^^ ^ ^ ;n deja];| manova poročena. Xa podlagi ne- Ijena tatovom te dragocenosti _ ^ - ^" " ^ ^^ | pobitnih indicij so ob prijeli in kupiti. In res so tatovi to ponudbo ^ končaš še na vešalih!" ;^iTna dokazali krivdo. Ko je senat sprejeli. Draguljarju so telefonič- (javil Rozmanu da je smrtna ob- 110 sporočili, da naj prinese denar J Bile so proroške besede in Lich-jsodba potrjena, je Rozman veno-ob določeni uri v mestni vrt. Šel tenwallenr se jih je dobro sporni-'mer trdil, da je vsega kriva le je tja in dva možakarja sta mu za njal. I Alojzija Rozmanova. Natane- dogovorjeno vsoto izročila ukrade- j Tresoč se je obsojenec v sprem- nejšega ni nič povedal. Ko je se- li e predmefe. ANGELČEK XA ZEMLJI stvu orožnikov zapustil dvorano in se napotil v celico, kjer je čakal na svojo zadnjo uro. Grofica je pomerila 32 klobu-1 Njegov zagovornik dr Skapin je kov. a pri vsakemu se je oglasil še v zadnjem trenutku skušal do-mož: " Angelček dragi, tudi ta ti seči odložitev justifikacije. češ. da ne pristoji." je Lichtenwallner slaboumen. Ko Slično je pograjal tudi 33ega. sta prišla v celico sodna zdravni-Tedaj pa se odzove modistinja, ka, je Lichtenwallner iznenada iz-že dokaj nejevoljna: Xo seveda, za javil, da je že obračunal s samim ! angele pri nas ne izdelujemo klo- seboj in da ve. da mu je sojeno bukov." končati na vislicah, kar pa da ga --niti malo ne razburja. KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. | Proti večeru je obiskal Lichte- wallnerja duhovnik - frančiškan, da bi ga tolažil. Morilec je odklonil vsako duhovno tolažbo, češ, z Bogom sem se že sam spravil in ne potrebujem nikogar. Ko so ga 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. feibr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. nat poklical Alojzijo k sebi. se je vsa tresla od razburjenja. Ko ji je naznanil, da je pomiloščena. ni mogla niti podpisati zadevnega zapisnika. Po razglasitvi smrtne obsodbe so Rozmana zastražili orožniki z nasajenimi bajoneti. Morilec je imej velik apetit, ker je zadnji c'an svojega življenja pojedel dva hleba črnega in ne hleb belega kruha. Za večerjo je povžil pečenko z belim kruhom Zjutraj je zajtr-koval čaj in spil četrt vina. Vso noč ni spal. Zjutraj 25 maja leta 1923 je korakal na morišce na zunaj popolnoma miren, vendar pa bled kakor zid. Pred njim je šel (Nadaljevanje na 4. strani.) Rotsehild je bil pravoveren Žid in tudi pri slavnostnih obedih ni pokusil nobenih, njegovim verskim predpisom nasprotujočih jedi. "John", je dejal svojemu slugi, "vzemi malo kruhka s seboj, za srne!" ter šel nato pokazat gost >m svoj vrt. v katerem se je pasla krotka divjačina. 14 O os pod be-raun" (baron), je dejal Blsmareku, "tale roža me košta 2000 goldinarjev, prav zares: 200 goldinarjev prepustim vam jo za 100 še raje pa vam jo šenkam. Prinesli vam jo bodo k vam domov. Bog ve za to. kako zelo vas spoštujem, gospod beraun. tako lep. tako fejst mož ste vi!" Rotsehild je bi] majhen, suhljat, osivel starček, najstarejši v svoji družini, toda ubog kljub vsemu svojemu bogastvu. Bil je brez otrok, vdovec, osleparjen od svo-iih lastnih ljudi. Njegovi izobraženi poangleženi in pofrancozeni nečaki in nečakinje, dediči njego-rih zakladov*, so postopali z njim zelo grdo nikdar niso imeli zanj ne hvaležne besede in ne ljubezni. Nekoč se je Bismarek resno spri zahtevala od Sviee. Moralo bo pri-fi do vojne med Prusijo in Švico. Bismarek je od št-1 v Pariz pogajat se z Xapob'onom III., da ne bi ta posegel v T'ojno. Ko je tu dosegel 111 je že v>e izgledalo, in res pride do vojne, j-- IJismarck brž prodal svoje vrednostni- papirje, ki so bili ogroženi radi te vojn *. Rotsehild j-* Bismarcku odsvetoval prodajo. toda ta je skrivnostno odgovoril: " Ce bi vi to vedeli, kar vem jaz. bi govorili drugače!" Do vojne pa le ni prišlo in se je Rotsehildovo mnenje izkazalo kot pravilno. Prodani papirji so >e dvignili. Bismarek pa je izgubil mnogo denarja. Dne <1. decembra je umrl letni Rotscbil 1. najstarejši svoje družine. Ko je Amš- v svojem si. letu zbolel, je dejal svojemu zdravniku, da bo kmalu umrl. Zdravnik pa je dejal: "Kaj mislite, gos]»od bar ti ? Doživeli boste še >to let!" Rotsehild se je nasmehnil: "Kaj pa še. če me ljubi Bog more dobiti po tečaju SI. me vendar ne bo jemal po tečaju 100!" Kes je bila to zadnja kupčija Rotschilda. sklenj na s samim Bogom in morda tudi edina, kjer Rotsehild ni diktiral ne cene in ne tečaja. Ali vasi otroci KASUAJO? Otrokov kaSelj srjjatraj-te za »varilo! Samo oslovski kapelj je zahteval 1 1!»27 10."«'0 življenj. Ko se pojavi kašelj, se po-služite Severn's Coujfh Balsain-u. Priljubljen v domih nad 50 let, da hitro. pihinravil vtis, da je vse notranje boje vesti pomiril. Spričo justifika-eije, ki ga je čakala naslednjega dne. je skesano priznal naslednji zločin : V Polenšaku pri Ptuju je bil Zlahtič dobro znan s premožnim posestnikom VLsenjakom. Leta j 1923. ko je bil VLsenjak odsoten, išo našli njegovo mlado ženo, ki je šele par tednov poprej porodila krepkega dečka, in njdno mater umorjeni Ž»-na je imela več težki ran, mati pa popolnoma razbito glavo in strel .skozi vrat. Čič je izpovedal, da je ta zločin zasnoval Zlahtič. izvršila pa sta ga Jekupno. Ko sta se nekaj časa raz-®okazal svojo vero v vas. Kaj pa se tiče izdajalcev, ea-balleros, kako se gla-si geslo Gauohosve toJpe? Sto stisnjetnrh j*-sti se je dvignila v zrak ter otlgovorilo na žarko vprašanje v njegovih očeh: —• Smrt izdajalcu! — so zakričali soglasno. Gaueho se je obrnil protti svojemu poročniku, so popraskal po bradi v globokih misli ter zopet pričel študirati besede objave nagrade. — Mrtvega ali živega! — je mrmral — Neuljudno bi bilo od mene, če bi >e upiral poželjivoet-i generalnega governerja Iiuiza, da fte na te poleže. Ga imam! Mojroče mu bom ustregel, ter mogoče o-^>ebno zahteval nagrado! < >brnil se je naokrog ter se režal deškim pogledom, ki so se osre-dotoeevaJi ti a njegovem obrazu. — Moji tovariši, ravno sedaj sem obžaloval svojo usodo vspri-eo neakeije zadnjih {»ar tednov, — ji.ni je rekel. — Trosili smo slavne dni te solnčne spomladi tukaj, v st\rojem zimskem taborišču, zadovoljni s preganjanjem par glav živine ter malenkostnimi napadi ra par majhnih naselbin. Naše zlato pa. nam je uhajalo skozi prste. Naše puške rjavijo vwled nerabe. V mestu generalnega governerja pa so bogastva, vino, godba ... in krasne ženske, ki bi bile gotovo »esele družbi- takih junaških duš in jjustolaveev, kot smo mi! Temni obrazi so se pričeli razsvetljevani in tsmehi so se pričeli o-gla£ati med godrnanja. — Jaz sem te po-dal, moj verni Lupo, v mesto, da pr°motriš po-lo/'aj. To zanimivo razkritje glede mojega. zajetja je bilo tako laskavo za mojo nečimnrnost, da je bila ta novica dosti bolj ugodna zame kot vse drugo. Napraviti moramo zgodnji obitik v mesto tega velikodušnega Rurza ter mu nuditi možnost, da se osebno prepriča o naši izurjenoti, našem pogumu in o liawi strogi trgovski natančnosti. Prižgal je z nohti vžigalico, nažgal cigareto .ter hlastno vsesava! dim. Nato pa je stopi! pred Lupa ter vprašal, s poredno«! jo, v svojih očeh : — Iu sedaj, tovariš, kakšne so novice o svetlejših straneh življenja v mertui? Ali imajo kake govorice med visok orodnim i • Ali so tvoji ljudje kaj izvedeli o najbolj krasnem nakitu? Kdo je vladajoča le]H>tiea : Počastiti jo moram s svojimi pozornostmi, ko bom ■ jospel. Kaj je najnovejša zabava ! Ali si kaki novi pilesi ali pa še vedno obstaja kot prvi in najvišji tango? Sirotka uuta Lupa so se razširila v smehljaj. —• Plesi? Jaz sem bil preveč zaposlen, glavar, da izvem za po- lužaj b;itik. d.(»m.»v Iwgatih trgovcev in prodajalcu zlatarjev, da bi ža, si je izmislil neklensko perver-'niee za stebrom, zavil vrv v zanj-1Zagovorniku je dejal, da je pre- brigal za vesele neumnosti ali pa plese. Vendar pa... jutri zvečer, mi ie povedal neki gostilničar, kateremu sem kupil nekaj vina, bo senjor Ruiz zabaval v svoji palači. Vprizoril bo velik ples, na east nekega obiskujočega uradnika iz Rio de Janeiro. Mogoče boste t«m izvedeli za novi ples vi sami, glavar moj! (iaueho j<> udaril svojega pribočnika z roko po hrbtu tako močno, da je slednji zacvilil. — Bravo, Lupo! Ti kažeš svoje zmožnosti kot moja desna roka. To je slavna ideja! 13. februarja: President Hardin*. Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris. Havre George Washington. Cherbourg Deutachiand, Hamburg. Cherbourg Arable. Cherbourg. Antwerpen Augustus, NajKili, l-«nuva 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania. Trat - — ■ 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur iler. Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 28. februarja: Leviathan. Cherbourg Stuttgart. Bremen 1. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: He de France. Havre America, Cherbourg Albert Ballin. Hamburg. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Conte Biancamano. XapoU. Genova m jvu Lra je oosla prizna-1sIai,ost' kai je storiti, sel navado,i e ve- Orožnik in paznik sta ga' Z ENO Dne 26. maja l. 192.1 jr bila izvršena na dvorišču ljubljanskega deželnega .sodišča smrtna obsodba z obešanjem nad 38-letnin posestnikom Simonom Nagličem v. Spod. Bernika pri Kranju Naglič se je 1. 1021 vrnil iz Amerike, kamor je bil odpotoval, da si prisluži kaj denarja. Dobro založen z dolarji se je vrnil in se kmalu po povratku priženil na posestvo Katarine Žumerjeve. ki mu je ob priliki poroke izročila vse svoje imet- je. A" zakonu so se kmalu pojavi- pil na mali podnožnik, postavljen sta bih; oba zelo skromna. Pila sta črno pobarvani krsti. ves cas niti potJez« premetala vse stanovanje ter po-^išno je molil, dokler .se m one^ve-brala denr n riazne vrednosti. Ko Krvnik mu je pokril obraz z sta že odhajala, je opazli Čič, da belim prtičem. Mučna procedura frančiškan, ki je glasno molil, j Ž-* pred .">. uro zjutraj se je za- s<* starka še giblje. Opozoril je .K trajala tri minute. Miren na-Rozman je imel objokane oči. Ves čelo zbirati pred sodno palačo ob- na to Žlahtiča in ga pozval, naj stop C.ča je vzbudil pomilovanje, čas ni spregovoril besedice. Ko ječinstvo, ki je hotelo prisostvovati starki popolnoma upilme luč >iv- Truplo so pokrili z belo rjuho, stopil na stopnice pri vislicah, j. usmrtitvi. Dostop na morišče je Jjenj*. Zlahtič se je nekaj časa j Ko je stopil Zlahtič v spremst-udano nagnil glavo, da j" rabelj.bil dovoljen 18f) osebam, razen te- obotavljal končno je pa pozval (vu orožnikov z zvezanim, rokami pritrdil vrv.... |ga zdravnikom in srninim uradni- Č:ča, naj jo še narkrat zabode z na hrbtu čez prag celice, j- padel j kom. Med tem .se je obsojenec noženi- ^ič je otlsel nato v sobo, nenadoma z glavo naprej na tla :\MER1 KANEC" .SIMON NA- poslovil od brata. Pri njem .se je kJer Je ^b^'ajno našel sekiro in z in se ranil na čelu. Ko so mu ta-GLIČ, KI JE 1'STRELTL nahajal tudi spovednik pater To- 11 j° starki hladnokrvno razbil lo- koj prinesli vode, je vzej sam v ro- minee, ko so stopili v eelieo trije banjo. i^o easo in izpil. Ali ga je obšle pazniki in p pozvali na zadnjo V nasprotju s Cieevim I pot. Brez ugovora se je Naglic njem je Zlahtič. ki je imel nav dvignil, da jim sh>di. Pazniki so | fla je živel z vsemi svojimi žrtva-( PriJe!a pod pazduho in za noge in | ,niu po predpisu zvezali nk- na mi v "dobrem prijateljstvu" kar "_a -sklju^enega nesla na morišče.' [hrbtu in mirnega koraka je Na- ga je varovalo ]>r"d vsakim su- Ivo ?a rako zagledal Mausner. I glič zapustil celico. Korakajoč naj mom, odločno zanikal, da bi s C i- J" široko nasmehnil. Takoj mu , morišče, je bi] Naglič mnogo mir-! čem umoril Visenjakovo. Bil je Je ov:I vrv oko,i vrt». mu dvignil; , nejši. nego njegov spovednik, ki je i bolehen in je dobival ves čas zaj>o- -n natakil vrv na železni I Stopil na dvorišče ves bled. se obr-ira bolniško hrano. [žebelj. Zlahtič je samo za hip po- j nil k Nagliču z nekaterim tolažil-f |gledal, nato je pa zopet zatisnil, nimi besedami in se naglo umaknil °ks0jenCa Sta imeIa VSak ST°)° je nastopila v 4 in poli ! ^ j celico, eno zraven druge. Oba je minutah. Pokrili so z rjuho š- to' i franšiškan pater Pavel pred smrt- truplo. K0 se j« občinstvo razšlo. I Naglič je brez obotavljanja sto-jjo izpovedal in obhajal. V željah so sneli obe trupli in ju položili v! Med žal o- i 7. marca: Dresden, Bremen. Boulogne Sur Mer S. marca: B*r»ngaria Cherbourg 9. marca: Cleveland, Hamburg. Cherb^Uig New Amsterdam. Buuk-gn* Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoli, Genov« 13. marca: Prrsident Harding, Cherbourg «4. marca: Muenchen. Bremen Poxia. Havre t Velikonočni Izlet) 15. marca: Olympic. Cherbourg 10. marca: Arabic. Cherbourg. Antwerpen Veendum, Buuiogne Sur Aler. Rotterdam Conte Grande, Xapoll. Genova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan. Cherbourg 21. ma. :a: I'reaidente Wilson. Trst Berlin, Hrctuen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23 marca: Deutschlar.d. Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbua, Bremen Republic. Cht-rbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Voiendam. Boulogne Sur Jin Kot-terdam 29. marca: lie de France, Havre Btrengariac Cli^himrg 30. marca: Vulcania, Trst Hami.urg. Hamburg, Cherbourg I'ennlai. l .Cherbourg, Antwerpen Ryndarn. Boulogne Sur Mcr Rotterdam 26. junija: Paris. Havre (IZLET) 26. julija: lie ue France. Havre (IZLET) nazaj. la nesoglasja. Demon alkohol pognaj Nagliča v zločin. je ob stebru v smeri proti Dunajski; vino in si privoščila dobro kosi- stnim dejanjem je zvonil mali Zivlje- ce^ti. Pomočnik ga je najprej lo in večerjo. Čič je z globokim 'zvon v frančiškanski cerkvi.... nje uboge Katarine j-1 postalo pra- pritisnil k stebru, med tem j>a je' prepričanjem in močno vero zak-vi pekel. Da jo popolnoma poni- -že stopil krvnik Mausner na .stop- 1 j učil svojo življenjsko bilanco 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlklh: Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar. (Ob polnoči.) Najkrajia pot po {eleanld. Vsakdo 3« v poBebni kabini ■ vsemi modernimi •dobnostl. — Pijača In slavna francoska kuhinja. !■ redno nlsk« TpraJaJt« katarea^koU I »oo*ia*«.*n*ga ag«ata ail i- FRENCH LINE! It State Street, Hew York, W. T. zen načrt. Podkupil je ncke