EUN BEGUNJE NJLCOB IZDAJA: Upravni odbor UREJA: Uredniški odbor UREDNIK: Slavko Knafelj Izhaja mesečno v 750 izvodih Samo za interno uporabo! ZA 00 ZKS ELAN Vlasta Vidic sorazmerne mladem kolektivu, ni V preteklem mesecu je Osnovna reko zl- . me, kar bo v glavnem na ratpi žele-I zniške postaje v Lescah, delno pa J na Fortuni. Odpreme se bodo začele i šele pomladi.- Zakaj to-? Skandinavs-I ki kupec je letošnjo proizvodnje jemal sproti, zato s čolni ni bilo I nikakih težav niti zalog. Za naprej I pa tudi sam nima prostora, niti vo~ , Ije, da bi jih vskladiščeval na I prostem v Skandinaviji. T3L0VADN0 0H0DJS Poleg standardnega orodja, bradelj, konj, koz, gredi, klopi in drugih,, kar je predvideno že lepo število tudi za izvoz, zajema plan še proizvodnjo sank 9.000 kom,- 4.000 kom hokej palic in blizu 3.000 kom različnih lestev, Zahteve tržišča so is Leta v leto večje, novi obrat tj? lovadnega orodja pa bo tudi z maujh no zamude pripravljen na nove naloge. KOVINSKI OBRAT Kot interni kooperant za telovadno orodje, lestve in drugo, samostojni proizvajalec raznih konstrukcij in konzol za opremo in montažo telovadnic, je v programu za leto 1970 močno angažiran. Tudi zanj velja preselitev v nove delovne prostore in obnova nekaterih strojev, odločilen korak za sprejem proizvodnih obveznosti. SEDLARSKA. DELAVNICA kot manjša proizvodna enota z nekaj delavci, ki pa je nepogrešljiva v splošnem obratu za tapeciranje telovadnega orodja, blazin, izdelave žog, vrvi, jermen, pentelj in drugega, v letnem programu pogreša naročilo pajov. l J To naj bi bil prvi grobi opis pre-l dl o ga proizvodnega programa za le- ' to 1970 i Če resumiramo najbistvene | j še značilnosti so v glavnem te; f | 1. Povečanje proizvodnje smuči in I telovadnega orodja. 2, Izboljšanje strukture izdelkov (predvsem smuči in telovadnega orodja). 3, Enakomerna, kontinuirana proizvodnja celo leto. 4, Postopni prehod v nova proizv£ dne prostore z vključevanjem novih strojev v sklopu rekonstrukcije, 5, Izboljšanje tehnologije iip. iz po polnitev organizacije poalftvan ja m uvajanjem mehan:0 ' a x,ie itd* i \ Ta predlog z V3emi potrebnimi izračuni bo šel v obravnavo in potrdi- O 0 0 ZA BOUŠE POSLOVANJE GRE F?J2DVIDEN0 Vzporedno z rekonstrukcijo podjetja smo tik pred tem da sprejmemo v sklopu študija celotne reorganizacije poslovanja,' er.c važnih sistemov, operativno • ~1 hiranj e. To je sistem, ki omogoča pripravo, sprožitev, krmiljenje, t. j, .celoten-pregled razdelitve in izvrševanja posameznih 'nalog po faza!;. delovnih operacij, Ta sistem omogoča povezavo med proizvodnim procesom, procesom nabave in proce-son prodajo* S tem v celoti zagotavlja obvladanje problematike uresničevanja sprejetih nalog in ekonomskih ciljev poslovnega procesa podjetja, y>cdimo odkriti, da je dosedanji hitri' porast podjetja dobesedno tar j c.] vzpoitedno tudi tovrstno ■organizacijsko i z po polnitev. Tako smo pred tem, da ni več dosti časa za razmišljanje, temveč čas za hitro in temeljito akcijo. Ta sistem, ki ga bo pri nas uvajal ’g. ing. Broyer iz Zahodne Nemčije, ima.še to prednost, da nam bc.nudil že preverjene delovne pripomočke Opti piano,- To so predrazdeljeval-nice in razdeljeValnice nalogov za delo po posameznih področjih, obratih in oddelkih, Hadalje 'naprave tkzv. diagonale za nddsorova-ije tehnoloških zaporedij delovnih operacij na delovnih mestih. Slede napra ve za nadzorovanj e noročil, v katerih je mogoče na principu visečih 033T0JEČS 3 kartotek sistematično pregledati časovno odvijanje in nadzorovanje celotnega poslovnega procesa in po sameznih naročil tor jih opredeliti po kroju, kakovosti, nosilcu in času (roku) začetka, izvrševanja in dokončanja. Ta pregled onogoča naročilni rokovni ovidentnik, ki je tako oblikovan, da je z določc-nin številen barvnih simbolov nožno vizualno identifinirati naroči- lo v vseh ono&jenih nadaljnih fazah , Sledi Vidento plošča, kj or sc kapacitete planirajo, tekoče obremenjujejo in razbremenjujejo (terminske periode) v skladu s sprejemanjem novih naročil in dokončanjem posameznih naročil. Naprava za krmiljenje nalogov za delo, naprava z uporabo "rokovnega ravnila" opremljena, z barvnimi signali, razdeljevalni ovidentnik, itd. To majhno naštevanje le mimogrede. Važno jo bistvo, l očeno in moramo bitikos nalogah, ki nam jih ',čas in razvoj nalagata. To pa nam bo. ta sistem'tudi prinesel, če ga bomo znali in hoteli vpeljati do vseh ti stih fines, ki jih onogoča. Uvajalec g. ing. Dreyer je prejšnji mesec imel dveurno predavanje v dru žbenem centru o tem vprašanju* Udeležili so se ga vsi vodilni iz podjetja (32). Vtis, ki ga je napravil na navzoče-, jo bil nadvse sprejemljiv in deber."Hočemo zavihati rokave" je dejal "in ne le .govoričiti." . O f O o ;.k. Mladinski voditelji is raznih 'držav sveta, ki so bili gostje ob 50-le-tnici SKOJA v Zagrebu, 00 imeli prod kratklr: na 31?cin konferenco o vlogi današnja mladine v svetu. 30 članov t.j. ena-skupina, je obiskala Slan dne 14» 10. 1269. Ostali dve skuphi sta bili v "Savi" in v "Iskri" Kranj. Gostjo so si ogleda,li "Slan", kjer jih je sprejel ing« .Jurij, Hočevar, Vlasta Vidic in ing. Peter Petriče!:. Ha razgovorih o vlogi samoupravlja n ja v' družbenem centru v Begunjah, so sodelovali predsednik 33 Slavko Knafelj, sekretarka Vlasta Vidic in predstavnik sindikata ter mladine tov. Janez Škofis. Prikazan jim je bil tudi film o Slanu in se jih je tudi skromno pogostilo. Gostje so bili z obiskom Zadovoljni Smatramo, da je to najboljša in najcenejša reklama, saj bo ime o Slanu, tudi po tej plati prišlo po coior: svetu, To pa predvsem zato, ker odo kot predstavniki mla-linokih gibanj .prav gotovo navdušili ';lane, vnadince in mladinke, ki so lajvečji simpatizerji športa in telovadbe in kot talci najve-■:ji naši kupci - potrošniki. (\(^j ,7 f, 2,3 jo 1,8 io z višjo izobrazbo 0,9 0,9 'jo 0,6 ^ 0,7 kadrovske politiko oz. pri vključevanju novih str kovnih sodelavcev v r.asem podjetju jo, da imajo ostala podjetja, če ne v industriji celotne republike tudi v 3cni lesni industriji višje vrednotene oz. plačane strokovne kadre. Prav v zadnjem času so bili primeri, ko so s srednjo šolsko izobrazbo zahtevali mesečni osebni dohodek 1,700 Hdin, naše- podjetje ‘pa tega o sedanjo ureditvijo ne more zagaraatirati. Iz tega sledi, da sc očitki na račun nižje kategoriziranih delavcev odveč in da bemo morali pristopiti k reševanju sistematične delitve osebnih dohodkov, da bo strokovni kader za strokovno in odgovorno delo nagrajen pravilno v sorazmerju z ostalini podjetji. Za primerjave med kvalifikacijskimi strukturami'navajamo izplačane osebno dohodke v mesecu septembru t.l. v Elanu: Delavec je prejel v povprečju: - z visoko šolsko izobrazbo - z višjo šolsko izobrazbo - s srednjo šolsko izobrazbo - VK delavci - VK delavci v kovinskem oddelku - kvalificirani delavci: v telovadnem orodju v remontu v smučarskem obratu v kovinskem oddelku v sedlarski delavnici 1.747.- Hdin 1.557.- Hdin 1.204,- Hdin 1.220,- Hdin 1,419,- Hdin 1.081,- Hdin 1,080,- Hdin 1,008,- Hdin 1,290,- Hdin 990,- Hdin polkvalificirani in nekvalificirani delavci: v telovadnem orodju 866,- Hdin v smučarskem obratu 931,- Hdin v smučarskem 'obratu - robn. 967,- Hdin (pod normo 60 - 98 cjc doseženo) 7 v v smuč ar skem obratu - robn. (nad normo 119 - 129 z0 v kovinskon oddellcu v obratu plastike v pomožnem obratu - snažilke v sedlarski delavnici Za navedena povprečja smo za vsako kvalifikacijsko skupino vzeli nekaj , delavcev z različnimi kategorijami. Odstopanja se kanejo zaradi indivi- . 985.- Ndin a) 915.- Ndin ,066.- Ndin 703.- II din 833.- Ndin dualnih preseganj nor::, ir. skupnega uspehe ki se' obračunava za vsa!: obrat posebej. erila po plenu proizvodnje, Zanimiv je podatek nekvalificiranega delavca' v obratu smuči pri delovni operaciji robničenja, ko delavca opravljata isto delo in je v izplačilu razlika za 298 Ndin., Vzrok je prav gotovo na eni strani delovna vnema za večjo storilnost, na drugi manjša delovna vnema, gotovo tudi manjša ročna spretnost Pri takih večjih odstopanjih pa so še rezerve za večje produktivnost in boljši uspe^h podjetja. Če bi take razmere analizirali jih je v podjetju še več. f/f- ?! "V septembru je bil izplačani najnižji osebni dohodek 665,- Ndin in 'najvišji 3.110,- Ndin. Razmerje med najvišjim in najnižjim je bilo 4,7 ti. V podjetju X je sekretar 11 lot mlajši od direktorja. Cc skupni starosti sekretarja in direktorja ' prištejemo še 1 lote, je^administratorka 4-krat mlajša. Cez 25 let bo matij kal o skupni starosti direktorja in sekretarja še 1 leto, da bi bila njihova skupna starost še 3-krat večja od staroati administratorke. Koliko so stari vsi trije? Ko je hčerka vprašala očka koliko •je star on. merica in njen bratec, ji je odgovoril: Mamica je 5 let mlajša od mene, tvoj bratec pa £4 ?.et mlajši od na rice. Ce1 skupni starosti mojih in maničnih let prišteješ še 2 leti, je tvv j bratec 7-krat mlajši. Hodiš v šolo, sedaj si pa izračunaj' našo starost sama,! ., w Ji Proizvodna tehnologija smuči je še le v zadnjem času povzela velik razmah in pridobila značaj industrijske proizvodnje. Kakor ELAN, tako ao se tudi vsi ostali industrijski obrati' razvili iz malih rokodelskih delavnic z ozkim proizvo dnim programom. Razvoj zimskega turizina in športa ter vedno močnejša težnja, da človek prenese velik del, ponekod celo pretežni del svoja rekreacije v zimsko prirodo, močno vzbuja rokodelce in malo industrijo, da se ra zvije - razširi proizvodni program količinsko in kakovostno v smeri industrijske proizvodnje, Taka razvojna smer pa zahteva industrijska delovna 3redstva za moderno tehnologijo. Proizvodnja smuči Je zahtevna, nima pa take tradicije kot n.pr. po-hištvena. Zato tudi ni ustaljenih receptov za tehnologijo niti ni tipizirane strojne opreme. Zato si jo posamezni proizvajalci smuči sami izdelujejo. Sele v zadnjem šašu so se pojavili izdelovalci določenih specialni?-! strojev tudi za pro izvodnjo smuči. Ti stroji so zelo dragi, ker gre le za nanjSe Števi- lo naročil. IJiti pa ne zajemajo, vsaj sedaj še ne, celotnega strojnega parka, ki je proizvodnji smuči potreben. Torej tudi mi smo prisiljeni razvi jati sami stroje, ki najbolj odgovarjajo naši tehnologiji. Od strojev pričakujemo, da nam bodo olajšali ročno in fizično težko d£ lo, da bodo opravili več dela in da bo delo povsem enotno in kvalitetnejše opravljeno. Le z dobro strojno opremo bomo lahko t&kjnova- J t li s konkurenco, ki se v svetu vedno b:slj bohoti, Finančni magnati - velike Iružsbe se trudijo po vsem svetu, da nj pridobe svoj poslovni delokrog različne tovarne smuči* Poznane tovarne ICastle, Persenico, Othier, Haramer in še vrsta drugih, so debili nove finančnike in poslovno organizatorje. Siri 3e Head, veča Rossignol. Veča se SLAN z velikimi koraki. Torej gremo v korali z onimi močnimi, ki so bogato opre ml jeni s stroji* Na tem polju sme irmogo opravili. Nabavili smo vrsto strojev novejše ga datuma, Mnogo strojev smo uopo-ano konstruirali doma. Stiskalnice smo opremili 3 pnevmatiko, hidravliko in avtomatiko, ter programa-torji. Sestavne dele predsblikuje-it*o s kopirni;.i rezkarji. Aluminija ste lamele in dele krivino ■ kval i te tno na stroju. Robnike ne krivimo po šabloni z roko, tsmveč na stroju. Ročno delo bi za pripravo robnikov za lep'.j eni e v modelih ne od govarjalc. več. Izboljšali smo tiskarske stroje in stroje za številčenje, izdelali napravo za polivanje in po si par j Vi recauca. Uredili smo transport v eloksirnioi, tehno logijo dvobarvnih palic, stroj za vrtanje pri montaži smuči. Zraven pa še vrsto raznih izboljšav, ki pomagajo dvigniti količino in kvaliteto izdelkov. V pripravi pa imamo še atroj s domače izdelave in še tudi tisto, ki jih bomo v okviru rekonstrukcije nabavili iz uvoza. ELEK T. R AČUNALN ki ing, Jože Jesenke To da z ob zal ovajaj em ugo tavi j amo, da pa strojev ne Vzdržujemo kakor treba m da truda laatnih konstruktorjev no oenimo kakor bi to morali, če bi res pravilno ocenjevali pomen strojev v proizvodnji ■Jaši stroji so zamazani, slabo vzdrževani in nenegovani, ker kljub temu, da. imamo močne remontno skupino, le—ta ni kos več na logar.., čo posameznik stroja, ki r.a njem lalr tudi ne neguje in ga zanemarja,. Dobro vzdrževani stroji sc naše proizvodno sredstvo, ki nam pomaga v stremij enju. ■ da utrdimo svojo to varno, svoj dom in nrso domovino.- Drugo kar pa bi še rad omenil jo čudna pojava, ki se kaže, ko preiz kušamo doma izdelane atroje. .Tadelati stroj, ki bo brez preizkusnih težav prvo minuto pokazal rezultate, ki jih pričakujemo, ni mogoče* Tega ne poznajo niti specializira-ni proizvajalci strojev,, Ilako torej mi, ki res rešujemo specifične in edinstvene primare, tres* posebnih izglodov, Vendar vsi tega ne razumejoc Po ra znih pripombah bi človek celo sodil, da marsikdo s nerazumevanjem spremlja napore pri odpravljanju začetnih težav pri novih strojibs lie3 pada več kritičnih kakor vzpod budnih pripcaib. Take negativne izjave in postajanje pri aticjih, ki jih šel o urejujemo, mnogo škodijo stvaric Vsakomur je neprijetno, če mu nekdo stoji za hrbtom in gleda pod roke - kaj bo! \ Prav bi bilo, 3a bi tako postaj trnje in pripombe opuščali in da bi dokazali, da vemo kaj pomenijo za nas stroji in da. cenimo napore tistih. ki žele oplemenititi našo de lot> (nadaljevanje) Wl ; i i lil Vi w I ’ I teM i:1 1 t4 i -Y , ! i d ; :' W' »•'!'!.-K *' : [ -^a ’ i.-' k-Ki e® 10 nalogo reši. Računalnik lahko reši problem le, če ga znano rešiti ni, sicer ga ne sna -tudi on. Seveda pa ga on reši enojo hitreje in točneje. Kako posredovati računalniku zastavljeno nalogo: Računalnik nas ne . * .sliši in tudi ne razume naše človeške' govorice, če bi hoteli na logo napisati na papir in nu jo po sredovati. Razume pa svojJ : jezik in če nu hočemo nekaj povedati, po_ ten nu moramo v ter: jeziku. Ponavadi računalnik razume več jezikov, kar je odvisne od izvedbe, V splošnem pa vse te jezike na kratko imenujemo RIOSikiilSKS JEZIKE. Za vsak programski jezij: imamo na voljo določeno število besed in predpisana pravila, po katerih lahko te besede uporabljano in jih med seboj kombiniramo. Seveda se tega jezika naučimo mnogo lažje kot nemščine ali angleščine, ker je besed in slovničnih pravil dosti nanj, vendar pa pri uporabi jezika, ki ga razume računalnik, ne smemo napraviti niti najmanjše napake, kajti računalnik zazna vsake jezikovno po moto in nas na to opozori in dokler te napake no odpravimo, noče dalje ničesar razumeti. Navodilo, ki ga dano računalniku v njegovem jeziku imenujemo program. Program nora vsebovati vse podrobnosti naloge. w JI j ih nora. rešiti elektronski računalnik in tudi o morebitnih napakah, ki lahko nastopajo pri reševanju dane naloge, je treba obvestiti računalnik. Torej je računalnik v resnici zelo neumen, tudi najmanjših napak san no odkrije. Nekateri nu zato pravijo nezmotlji- vi idiot, nos, on se ne zmoti pri računanju, vendar pri ten nič ne misli. Ravna se točno po naših navodilih. Običajno pri .reševanju določenih nalog potrebujemo podatke, ki jih hočemo obdelati. Vzemimo ra primer l mesečni obračun 07. Za posameznega j delavca. Zato .••dramo vedeti število | opravij enih ur v določenem mesecu, I njegovo .kategorijo sz. vse podatke j o n.;mi, ki določa dele posamezne- | ga delavca, potem. Število ur dopu- I sta, bolevanja, itd. Računalniku moramo posredovati vse te podatke ter tudi t*Čmo navodilo, kako naj obdela to podatke, da bomo dobili toč on izračun GL, za posameznega de ! lavca. Vidimo torej, da so celotno navodi-. I lo računalnika sestoji iz, dveh de- j lov: a) podatkov b) navodila Prvo : »ra računalnik torej vedeti kaj naj dola, drugič pa, kako naj - , dela. Dostikrat to niso enostavne ( ! nalogo, ki pa jih morajo' delavci,. 1 1 ki delajo na teh -strojih do vseh'po j tankosti poznati. Kako pripravljamo naloge in prenaša i mo na obliko, ki jo razume elektron ski računalnik, se ne bomo spuščali | Zadostuje naj pa, da to niso v splo I šnen enostavno stvari in zahtevajo mnogo dela in seveda tudi poznavan- ! je samih računalnikov. V prejšnjem 'sestavku sem omenil, da i naša tovarna namerava kupti . TBM-ov računalnik. Omenjena firma proiz l vaja več vrst teh strojev, ki se rac* zlikujejo mod seboj po velikosti in' | namenu uporabo, Glede na to jih delimo v dve veliki i skupni: a) za upravljanje gospodarskih or- i ganicacij b) za inključnc tehnično-znanstve- | ne namene, Mi se bomo spoznali z računalniki pod točko a, kajti v to skupino 3pa I da tudi računski stroj, ki ga name- 'j ravano kupiti. Zgradbo tega računal nika si bomo pa ogledali v naslednji ! Številki, // VARČUJMO Z V zadanih dneh sno lahko v vsoh sredstvih za javno komuniciranje, kot so: časopisi, radio, televizija, zasledili 'pozive za splošno varčevanje električnega toka. Kljub vsej resnosti tek pozivov se potrošniki tega niso radi prior zevali, s ten pa so s i. ve da U3tvar-_joli situacijo, kakršna je bila tudi v našen podjetju. Posledice takega stenj;, v celotnem gospodarstvu kot tudi pri posameznih osebah so' katastrofalne. Zato je primerna situacija, da spregovorimo tudi o štednji v na^-šem podjetju ne s ar'.o o sedanjem stanju, temveč tudi kasneje, ker obstaja poleg dejstva, da si brez elektrike ni možno zamisliti obsto_ ja, tudi dejstvo, da je vsaka Oh treba plačati in da v skupnem znesku to predstavlja velike vsote d_e nar j a. Kako naj štedimo, se bomo vprašali, seveda pri tem ne bomo pogledali stvari do dna, ker so nem bo druga če same po sebi navrglo več načinov varčevanja kot so: prižigati luči v času in samo tam kjer so res potre bne, ugasniti luči tam in takrat ko že zadostuje dnevna svetloba, izkoriščati motorje takrat ko tečejo maksimalno, izogibati se indi vidualnega nočnega delo kdčar zaradi enoga stroja g rijo luči, dela ventilacija in tečejo kompresorji, izogibati se je razkosanega dela predvsem na stiskalnicah. Poleg tega bi se našlo za naštevanje še mnogo drobnih stvari, na katere Branico Renko naj {»g .jpomni vsak posameznik v svojem okolju. Varčevati je'tam, kjer je to možno brez pos3edic. 'Ja. je mogoče nekaj i prihraniti, so nam vzgled redukcije, ker smo v enem dnevu ob zelo poo3trsni štednji prihranili 15 ^ ! energije z nezmanjšano proizvodnjo. | To je seveda pretirano, vendar pa i bi 5 j prihranka lablro dosegli ne- j opazno za produkcijo. To izgleda selo malo, kar ni točno, jccr pomeni 5 fo prihranita od porabljenih 15C oOCO EVli 7.500 ŠHh ali enomesečna potrošnja za cca 15 sodobnih ^o spe dinjstev, Opisan1' primer nas nehote napoti k razmišljanju k/.liko je poleg ele- l ktrično energije možno pr/.nraniti | še drugod, kot ne/ racionalnejšem izkarinčaaju materiala, negovanju / snovnih sredstev,, r-. nntJ.emu tran- j športu in času, itd., Pregovor: "Iz . .a le go. raste veliko", I velja tudi za podjetje, katerega je i smatrati kot drugi dom, kot celoto | in ne kot se lahke sklepa iz odnosov posameznikov do dela in delov- t nih naprav kot stvar, ki je podar- l j ona in s katero se lahko ravno brc | zobzirno z mislijo, da bodo plačali , drugi. Zaradi pogostih priporih na poslovanje obrata družbene prehrane ob javijan izvide inšpekcije Zavoda za zdravstveno varstvo. Preglede poslovanja toplih obrokov dela o-nenjeni zavod zaradi čistoče in ugotavljanja če topli obroki odgovarjajo kalorični vrednosti, ki jih no rano dobiti k hrano za nad_o nestilo izgubljene energijo. Kontrola je bila opravljena dvak-rat. Prvič je bil topli obrok* Špageti, ha2e enaka in 2 kosa črnega kruha: Neto teža obroka brez kruha 426 g Suha snov 24,5 (fc Maščoba v suhi snovi 33,2 j Maščoba v prvotni snovi 0,1 % Sranov naščobe v obroku 34,6 g V/ \ ' Kalorična vrednost: brez kruha kruh 537 kcal. 413 •' skupaj 1.005 kcal. " T : Granov naščobe v obroku 45,4 g Kalorična vrednost: broz kruha 595 kcal. kruli 418 kcal. Drugič: Kislo zelje, kranjska klobasa in 2 kosa črnega kruha (170 g). Neto teža obroka brez kruha 528 g Suha snov 17,3 $ t Maščoba v suhi snovi /$t4 $ ; Maščoba v prvotni snovi 8, o rjo sirupa j 1.030 kcal. Iz teh. dveh prinerov sledi, da je kalorična vrednost hrane napovpre j čna, .čo jo ugotovljeno, da naj bi j topli obrok vseboval od 800 - 900 ! kalorij z oziroru na značaj naše proizvodnje ir delovnih pogojev. Inšpekcija je napravila več izvidov - brisov na snažnost iz nest, ki icraj c biti hi giensko neoporečni s učena snažnosti 1. desna roka Mrak Francke 1200 saprofiti ustreza 2. roka Kolman. Ivanke 600 saprofiti ustreza 3* površina Icruha - sterilno ustreza im košara 2ras kruh 60 saprofiti ustreza 5. stena h*fedilnika 120 raprofiti ustreza 6. kovinski predal za Ionih 40 saprofiti ustreza 7* kovinska kaseta za jedilni pribor 20 naprofivi ustreza 8. vilice, nož 32 r.aprcfiti ustreza 9* krožnik plitvi 100 saprofiti ustreza 10. krožnik globoki ICO saprofiti ustreza 11. kozarec 1 dl 20 saprofiti ustreza 12. odcejalnik kovinski 200 saprofiti ustreza 13. nož za kruj-v 80 saprofiti ustreza 14. ■ tnala 120 saprofiti ustreza 15. deska za kuhano nebo 100 saprofiti ustreza Iz navedenih analiz lahko ugotavljamo, da je poslovanje : zasega obrata & \d>,/ m\l{: CEM ai dev IZPIACA1I0 ZA LSGSC 0KT0B3R 1939 i mjhiujj;. 'TELOVADIL' .7 X .JZ 3GVH15KI OSAT <_ 2SRAT OBRAT I-1ACTI3E šamro LjJisui &:de^t SKUPNO P0UJ3TJE O 131 56 111 j, 104 fo 103 $ 144 'fo 130 $ 128 io /4 \ l f~>l ir\ oktobra 'rane Valjavec tf) rt I^ ® l fp.K 'i0/ O STANJE DELOVNE SILE jfE '31.10.1969 V podjetju z obratom družbene prc~ hrane je bilo akutno zaposlenih 642 delavcev, cd tega: 353 moških 289 žensk I . \ ,V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 30 delavcev, od tega: Ž5 moških 5 žensk GI3AIUE DELOV!53 SILE O V pddjetje smo tekom meseca sprejeli sledeče nove delavec: JAN Franc - pleskar, na delovno mesto izdelovalca izdellrov iz plastike - obret plastike ?or-iun&, MA11KELJ Ciril - avtomehanik, na delovno 'uoato kovinska dela - kovinski oddelek, ' ) i ZAK3EK Danilo - delavec, na delovno maste montažne dela -skladišče gotovih izdelkov - ca det loč en čas, LEGAT Zdravke - delavec, na delovno inosto montažna dela -skladišče gotovih izdelkov -sa določen čas, ?A?U3R Franc - ':I jučavničar r na delovno mesto remontnega ključavničarja ■ pomožni obrat - iz JLA.. O V inštitut oa 3rao tekom meseca spre jeli sledeSe nove delavce: L. i SAliCA Aleksander - do sedaj vajenec za fotografa na delovno mesto" pomožnega delavca v labolato-riju, OMAM Jožefa - tehnični risar - na delovno nesto pomožnega laboranta . Iz podjetja pa so odšli: O CEHNOSA Frančiška - delavka, zaposlena na mizarskih delih v obratu ssinuči - samovoljna zapistiuBv dela, KOKALJ Andrej - delavec, zaposlen na rečnih iPinarskib delih -v obratu sauči - samovoljna zapustitev dela, ti/3KELJ Janez - ključavničar VK -zaposlen na delovnem mestu izdelovalca posebnih izdelkov - ;po sporazumu, JUSTIN Stanislav - tapetnih - zaposlen na delovnem mestu sedlarska dela - po sporazumu. 15 V OKTOBRU SO PRAZNOVALI GVOJ JUBILEJ, SKUPNE DELOVNE DOBE V PODJETJU: 1. Pristavec Alojz st. 23 let 2. Grmovšek Tončka 22 let 3. Petrič Anica 20 let 4. Marolt Stanislav 13 let 5. Svab Valentin 18 let 6. Dobravec Ciril 17 let 7. Kocjančič Slavko 17 let 8. Prašiček Štefka 14 let 9. Primc Janez 14 let 10. Biček Stanko 13 let 11. Bukovec Avgust 13 let 12. Langus Ivica 13 let 13. Mencinger Zdea’xf; 13 let 14. Koselj Anton st. 12 let 15. Potočnik Rudolf 12 let 16. Fir Vinico 11 let 17. Lipnik Jože 11 lot 18. Peterman Franc 11 let 19. Koren Marija 10 lot 20. Uršič Marija 10 let 21. Arh Erika 9 let 22. Dežman Jože 9 let 23. Gomilar Ibolka 9 let 24. Jurovič Elizabeta 9 let 25. Krničar Janez 9 let 26. Marenk Ana 9 let 27. Poklukar Marica 9 let 28. Mohorč Marjan 8 let 29. Potočnik Pavel st. 8 let 30. Joscnko Marjan 7 let 31. Pangerc Ana st. 7 let 32. Bijol Stanislav 6 lot 33. Brcar Ivanka 6 let 34. Leskovec Rajko 6 let 35. Po S trak Jakob 6 let 36. Primec Daša 6 lot 37. Vuzem Zvonimir 6 let • GC CO Hrovat Anton 5 let 39. Kleiudienst Jožica 5 let 40. Mavrič Jelka 5 let 41. Mihelič Ivan 5 let 42. Trpine Jožefa 5 let 43. Zupan Ivanka 5 let Vsem in ž vem jubilantom iskreno c alimo veliko uspehov nadaljnem delu! estitamo pri njiho- -O Sen 3” let ritarejši od 3ina. Cez 3 leta pa bo iuel nin točno 3-krat nanj let kakor jih inan jaz sedaj. Koliko let inava? 16 N A G 3 A D N A ' K 3,1 i. TJ X A 1 a Q O 4 h 6 7 8 9 IlO (li !2 j 13 ! 14 • 15 fpl 16 •'' ' . 17 10 L9 20 tli N# 21 22 * Sl SP 23 24 25 26 27 h : * • 28 29 n:*i V' %'>W HO Jo.no z Legat 31 32 33 34 35 36 37 30 11 39 40 41 «f§- 4i! 43 ■k 44 45 46 I| 47 i# 48 49 KA uv 51 52 53 i 1 VODORAVNO: 1. vodstvo države, 7« opravile v cilinu, 13. del ustne votline, 14, naša na,i vin ja gora. IG, vrh v Julji jskih Alpah (2505 ti), 13« Športno oblačilo, 17. avte aj.tr o eno ve' tovarne, 10. drugo in2 za jeguljo, 19. udeleženec križarskih vojn. 21. sosednji Srki, 22. fantič, 23. podoba, 24. tropska rastlina, 26,-pri ponoček pri risanju, 20. nenaden napad, 29. gradbeni naterial, 3C, Sivijenska tekočina, 31, preko njega ste pano v hišo, 33. nenadno sl ar-bo počutje, 37. prebivalec gorate pokrajine v Mali Aziji, 30, drevo ali sad, 39. pregrinjalo, 41. konična oznaka za Eadon, 42. oblači- lo, 44. pticc ujeda, 46. oče, 47. ujenatije končnih zlogov pri pesnicah, 40. žensko ine, 49. inc uiirle .francoske igralke Garci, 51. najvišjo razvito Sivo bitje, 52, izkušenost, 53. planinski greben na ne-ji Bosno in Dalnacije. Navpičnot 1, odkupovanje, 2. blaginja, 3, nedelavnost, 4. gorovje ob zahodni o-bali Arabskega polotoka, 5. sanje, 17 6, začetnici priimka in imena našega znanstvenika in izumitelja, ?,. ribiški pripono6ek, 8. maroga, 9. začetnici velikega norveškega okla datelj a, 10« pod, 11, sestavili del jadrnice, 12« ljubkovalno žensko 'in©, 14« vrsta tkanine - ponavadi perilo, 16, mehanično učenje, 19, trdnjava pri Splitu, 20, radijski sprejemnik,! 23. padavina, 2oitali janski gpolniJc, 27. moško ines 28. vrsta obrednega drevesa, 30J pijača z niekon, 31, upornik, 32« enaka soglasnika, 33„ prelaz, 34t pasivna hrvaška pokrajina, 35, pomiritev -prenehanje prepira, 33. športni vaditelj, 37. orodje za zemeljska dela, 38. izloček ustnih Slez, 40,-prisilno delo tlačanov, 43. vrsta pregleda pri ned, pregledih (žrelo) 44. ime pesnika Zupančiča, 46. nap-lačilo, 48, kurirji, 50, naša pevka zabavne glosbo, ki je delala v Fran ciji, 51. soglasnika z začetka , j abecedeo ^klblCi' ali j KLUB "KIIJAT3LJEV .nSBKI&m EOZfe ! JA V BEGUNJAH" | ' S.K. i V lanskem letu, po občnem zboru,. I kjer 'je sodelovalo nad 100 članov I kluba "prijateljev jeseniškega ho-* | keja" v Begunjah, so po sezoni po~ I vabili v goste tekmovale3 iz Jese-[ nic. Srečanje je bilo v prijatelj-I skem duhu in je potrdilo vez ned ■ I nastopajočimi in gled:..:.ci, privrženci tega temperamentnega zimske-l ga športa. > 1 / J Begunjski klub je prvi. te vrste v 1 neposredni bližini Jesenic in je ! dobro organiziran. Prav gotovo bo i vzor ,ostalim že porajajočim klubom, | ki se• organizirajo tudi 'drugje, kot v Kropi; Bledu in morda še kje. Na-I jveč vredno pri tam pa je to, da se j' je ta iniciativa razvila spontano, :■ savn od sebe. P c men ustanavljanja J le-teh pa je vsekakor ta, da še gla i bij o povezuje publikn igralci in | pa da ne :ie bolj popularizira ta j- šport med prebivalci okoliških mest j. in vasi. I . I . . ! degunjsKi prijatelji 'jeseniškega ho ■ :.:oja želijo v nastopajoči sezoni ,[ trinajstkratnemu, državnemu prvaku ; prav toliko uspeha kot do sedaj in | aphlirajo. na vse.ljubitelje hokeja, i naj se organizirajo in 3 tem poma-: gajo razvoju te vrste športa. MAL! OGLAS Na iniciativo nekaterih članov kolektiva, odpiramo te rubriko v Želji, da bi z ugodnimi r n.-ds obojnimi nakupi in predajami pomgali drug drugemu iz vsakdanjih težav. Nedvomno ima še kdo izčied vas, dragi bralci, kaj odveč, dobro ohranjeno kar bi lahko pogrešil. Drugemu, ki to potrebuje, bi za ugodno ceno praV te- prišlo zelo prav. Da vam malo pomagam, v poštev pride la.:iko vsot smučarski čevlji, grame-vonske plošče,' obleke, prevozna sre dstva ali usluge, itd. 'Objavili bona le rosne oglase in to brezplačno. \ Urednik! Glej prve oglase nr£ str, 2C KINO RADOVLJICA Marija Oema^ar P0J3M ZA PAHCA VILLA - mehiški barvni film • 1C, II. 1569 ob 20 uri 16. 11. 1968 ob 14 uri. YA'iA GEUE - ameriški arvni pustolovski film 15. 11. 1389 ob 18 uri 2ELEŽIII SAP3TA1I - italijanski barvni zgodovinski film 14. 11. 1969 ob 20 uri 18. 11. 1969 ob 16 uri 0E3?w.'JIJA GANGMIAEO - italijaasko-špansko-nemški barvni film 15. 11. 1369 ob 18 uri 16. 11. 1969 ob 20 uri ZADLUA. BORBA - ameriški film 17. II. 1969 ob 20 uri "F" ZOT FLIiTT - ameriški barvni kriminalni GG film 18. 11. 1969 ob 20 uri 22. 11. 1369 ob 18 uri 23. 11. 1989 ob 20 uri ^IRATI MISSI3IPIJA - zapadno -nemški barvni pustolovski CS film 19. 11."1969 ob 18 uri 22. 11. 1969 ob 20 uri PIRATI MISSISIPIJA - zapadno nemški barvni pustolovski OS film 19. 11. 1969 ob 18 uri 22. 11. 1389 ob 20 uri N ARABSKI - amepiški barvni film 20. 11. 1369 ob 19 uri 21. 11. 1369 ob 19 uri 22. 11. 1969 ob 10,30 uri Z';'jA?A 30G-H'IJA RIO SENA - nemško— španski barvni pustolovski 03 film 19. 11. 1969 ob 20 uri 23. 11. 1969 ob 14,30 uri TUJEC V MESTU - italijanski barvni pustolovski CS film 24. 11. 1369 ' ob 20 uri 26. 11. 1969 ob 18 uri ZLATA L512LIGA vestern film 25. 11. 1969 29. 11. 1969 30. 11. 1969 - ameriški barvni ob 20 uri ob 18 uri ob 14 uri X-jADII0I'TtVlII 2AZNJ3N3C - ameriški barvni CS film 26. 11. 1969 ob 20 uri 29. 11. 1369 ob 16 uri 27. 11. 1369 ob 20 uri SLAW1 FANTJE atern film 20. 11. 1389 29. 11. 1369 30. 11. 1969 - ameriški barvni ve- ob 13 uri ob 14 uri ob 16 uri VDJBTU V 30LHII SKSPI - zapadno nemški barvni- pustolovski film 30. 11.v lij69 ob 18 uri 29. 11. 1989 ob 18 uri 1. 12. 1969 ob 18 iri vni film 30. 11. 1969 1. 12. 1369 ob 20 uri ob 16 in 20 uri /3 STRELJAJ Z.17T jJHLILI - švedski barvni zabavni film 2, 12. 1969 ob 20 uri 4, 12, 1969 ob 20 uri 7. 12» 1969 ob 16 uri \ ZADIIJI SAFARI - ameriški barvni pu stolovski film 3. 12. 1969 ob 10 uri 6, 12. 1969 ob 20 uri 7, 12. 1968 ob 18 uri BSUJAMUI - francoski barvni ljuba-vni film 3. 12. 1969 ob 20 uri 6„ 12. 1969 ob 10 uri 7. 12. 1969 ob 20 uri V DEZ3LI PALČKOV - ameriški barvni mladinski film 6. 12. 1969 ob 16 uri 7. 12. 1869 ob i4 uri CABASaO - ameriški barvni CS film 0. 12e 1969 ob 10 uri 11, 12. 1969 ob 20 uri 14., 12. 1969 ob 10 uri VOHUNKA BEEEZ IMHMA. - italijansko-jugoslovanski barvni voh-inski film 8., 12. 1S69 ob 20 uri 12, 12, 1369 ob 20 uri 14c 12, 1969 ob 14 uri CUSTER. IZ ZA.. *0 DA. - franc osti barvni vestern film 9. 12, 1969 ob 20 uri 13, 12, 1969 ,ob 17,30 uri 14, 12, 1969 ob 20 uri Cene vstopnicam zvišane! IIAVIHANCI IZ PRVE SLOPI - zapadno nemški barvni zabavni film 10, 12„ 1869 ob 18 uri 13. 12, 1969 ob 20 uri 14. 12„ 1369 ob 16 uri (nadaljevanje s str. 18) kupim nadnji amortizer za "Frino" NSU Stane Jagodic prodam po ugodni ceni popolnoma nov otroški' športni voziček nemške znaike, Alojz Svetina O—- ROJSTVA! I i I Rodila sta ses i miOLT Jožotu deček I PRESTRL Mariji deček 20