PSALMI PO HEBREJSKEM BESEDILU. V Ljubljani. Založila Britanska in inozemska svetopisemska družba. 1925 . v_ J 1^5 - 'boco 1> L \&5 Psalmov knjiga prva Psalm 1. , I Blagor možu, ki ne hodi po svetu brez¬ božnih in ne stopa na pot grešnikov ter ne "Odeva v družbi zasmehovalcev. 2 Temuč ve¬ ruje njegovo je v postavi Gospodovi, in po¬ njavo njegovo premišljuje noč in dan. 3 Je na¬ mreč kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, n 1 rodi svoj sad ob svojem času in ki mu listje uvene, in karkoli počenja, se mu posreči. 4 Ne tako brezbožni, ampak kakor pleve ki jih veter raznaša. 5 Zatorej ne obstoje rjezbožni v sodbi, ne grešniki v zboru pravič- ? l h. 6 Kajti Gospod pozna pravičnih pot, pot "k brezbožnih izgine, Psalm 2. i , I Zakaj hrurnč narodi in ljudstva si izmiš- pjo prazne reči? 2 Vzdigujejo se kralji zemlje j 11 knezi se skupaj posvetujejo zoper Gospoda j 11 zoper Maziljenca njegovega, 3 govoreč'. Raz¬ dajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone 1 » 4 On, ki stoluje v nebesih, se smeje, za- jjbehuje jih Gospod. 5 Tedaj jih ogovori v jezi , v °ji in v srdu svojem jih prestraši: 6 Jaz pa * ei h vendar postavil kralja svojega na Sionu, '° r i svetosti svoje. f 7 Oznanim naj vam sklep: Gospod mi je j e kel; Sin moj si ti, jaz sem te_ danes rodil, r losi me, in narode ti dam v dediščino in kraje 4 Paalm 2. 3. 4. zemlje v posest tvojo. 9 Zdrobiš jih s pali c ° železno, kakor prsteno posodo jih razbiješ. 10 Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, d a l , se poučiti, o zemlje sodniki! II V svetem str*' hu služite Gospodu in radujte se s trepetom 12 Poljubite Sina, 1 da se ne razsrdi in ne P°' g-inete na potu, ker skoraj se razvname j el . e njegova. Blagor vsem, ki imajo v njem zave 11 svoje! Psalm 3. Psalm Davidov, ko je bežal pred Absalomom, sinom svojim. I Gospod, koliko je nasprotnikov moj' l, 0 Mnogo jih je, ki vstajajo proti meni. 2 Mnp|" jih je, ki govore o duši moji: Ni zanj rešita v Bogu nobene. (Sela.) 3 Ti pa, o Gosp 0 ^ 1 ščit si meni, slava moja, in ti povzdiguješ gl*'-,, mojo. 4 Z glasom svojim vpijem h Gospodu, 1 mi odgovarja z gore svetosti svoje. (Sela.) ( 5 Legel sem in spal, in zbudil sem se, K, Gospod me podpira. 6 Ne bodem se bal lj jj stva miriad, ki so se okrog razpostavili p r ° meni. ( 7 Vstani, o Gospod, reši me, moj Bog! *.<, ti si udaril vse sovražnike moje po čeljust j brezbožnikom si zdrobil zobe ti. 8 Gospod^ je rešitev. Na ljudstvo tvoje pridi blago®* 0 tvoj! (Sela.) Psalm 4. Načelnika godbe; z godbo na strune. Psalm Davidov. I Ko kličem ; odgovdri mi, o Bog prft'jj; nosti moje, ki si mi v stiski napravil prostoL, milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo. 2 . , novi odličnih mož, doklej bode slava mOJ a jj nečast? Bodete li ljubili ničemurnost in is** 1 Psalm 4. 5. 6 j ^ z '? (Sela.) 3 Spoznajte vendar, da si je Go- , p 0D posebej odbral pobožnega; Gospod čuje, kličem k njemu. 4 Prestrašite se in ne gre- Se; razgovarjajte se v srcu svojem na le- j ? s čih svojih in pomirite se! (Sela.) 5 Darujte britve pravičnosti in upajte v Gospoda! k 6 Mnogi govore: <0 da bi uživali dobro!« ^ v igni nad nas svetlobo obličja svojega, Go- p 0d! 7 Ti si mi dal veselja v srcej več nego 1“ imajo oni, ko se jim žita in vina obrodi prebitek. 8 V miru ležem in zdajci zaspim, pkaj ti, Gospod, i v samoti mi daješ, da pre- kam brez skrbi. Psalm 5. Načelniku godbe; s piščalmi. Psalm Duvidov l Besede moje čuj, Gospod, ozri se na pre¬ seljevanje moje. 2 Poslušaj vpitja mojega glas, ^ r alj moj in Bog moj, kajti k tebi molim. 3 Go- p 0 D , zgodaj bodeš slišal glas moj, zgodaj Položim prošnjo pred teboj in bodem čakal, f Ker ti nisi Bog mogočni, ki bi mu bila všeč , r ezbožnost, hudobnež ne sme bivati pred te- “°j. 5 Samohvalniki ne zdrže pred očmi tvojimi, l? v ražiš vse, ki delajo krivico. 6 Pogubiš nje, 5* govore laž; moža krvoželjnega in zvijačnega psi Gospod. 7 Jaz pa vnidem, obdan z obi¬ stjo milosti tvoje, v hišo tvojo, priklonim se P r oti hramu svetosti tvoje v svetem strahu tv ojem. 8 Gospod, vodi me v pravičnosti svoji avoljo zalezovalcev mojih, ravno stori pot 7oj o pred menoj. 9 Zakaj v njih ustih ni nič JjSničnega, njih notranjost je poguba, grob “Oprt njih grlo, z jezikom svojim se dobrikajo tlačno. 10 I^okori jih, o Bog, padejo naj po “oklepih svojih; pahni jih doli v obilosti njih ^ re greh, ker se upirajo zoper tebe. 11 In vese- 6 Psalm 6. 6. 7. lili se bodo vsi, ki pribegajo k tebi, in na vel' , bodo prepevali, ker si jim bramba, in rado'"® se bodo v tebi ljubitelji tvojega imena. 12 Z®" kaj ti blagoslavljaš pravičnega, ti, Gospod, ^ e ’ laš, da ga milost krije kakor ščit. Psalm 6. Načelniku godbo; s strunami, za moške glasov«' Psalm Davidov. I Gospod, v jezi svoji me ne karaj, n* 1 * ! v srdu svojem me ne kaznuj. 2 Milosten 111 bodi, Gospod, ker opešal sem, ozdravi o J ,®j Gospod, ker preplašene so kosti moje 3 111 duša moja je preplašena silno — ti pa, o G°' spod, doklej? 4 Povrni se, Gospod, otmi dušo mojo, r eS ' me zaradi milosti svoje. 5 Kajti spomina nat 1 -’ v smrti ni, v grobu kdo bi te slavil? 6 Utr u ' jen sem v zdihovanju svojem, vsako noč tD°' čim s solzami posteljo svojo, plava mi J e ' žišče v solzah preobilih. 7 Otemnelo je od ž®' lovanja oko moje, postaralo se je zbok zatira*' cev mojih. 8 Poberite se od mene vsi, ki delate krivic?’ ker Gospod je slišal mojega joka glas. 9 Sl*' šal je Gospod prošnjo mojo, Gospod sprejn’ e molitev mojo. 19 Osramočeni bodo in silno s e preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti moral 0 v sramoti naglo. Psalm 7. Pesem Davidova, ki jo je pel Gospodu z ozirom a® besede Kusa Benjaminca. I O Gospod, Bog moj, v tebi imam 2?' vetje, reši me vseh preganjalcev mojih 10 oprosti me, 2 da ne zgrabi sovražnik kak oj lev duše moje in je ne raztrga, ko ni pomo c ' Psalmi 7. 8. 7 : "'ka. 3 O Gospod, Bog moj, ako sem storil 'sta, ako je krivica na rokah mojih, 4 ako sem st oril hudo njemu, kije v miru živel z menoj (ko s ?tn vendar rad pomagal njemu, ki me je za¬ oral po krivem): 5 preganja naj sovražnik dušo •hojo in jo dohiti ter potepta na tleh življenje "'oje in v prah potlači slavo mojo. (Sela.) 6 Vstani, Gospod, v jezi svoji, vzdigni se Pfoti razkačenosti zatiralcev mojih in prebudi meni na pomoč; saj si sodbo zapovedal. ‘ Tako naj te obda zbor narodov, in nad njim *. e vrni zopet v višavo. 8 Gospod bode sodil tadstva. Sodi me, Gospod, po pravičnosti 'hoji in po nedolžnosti, ki je na meni. 9 Pre- "eha naj, prosim, zloba brezbožnikov, pravič¬ nega pa utrdi; saj preiskuješ srca in obisti, ”og pravični. 10 Ščit moj je Bog, rešitelj tistih, ki so pra- Ve ga srca. 11 Bog je pravičen sodnik, Bog '"ogočni se srdi nad brezbožnikom vsak dan. '2 Ako se ne izpreobrne, nabrusi svoj meč, lok Sv oj je že napel in ga pripravil, 13 pomeril je v anj smrtno orožje, ognjene je naredil psice ? v oje. 14 Glej, brezbožnih rodi krivico; spočel 1® nadlogo, rodil bode laž. 15 Jamo je kopal in 1° poglobil, a pade vanjo sam, ki jo je naredil. Povrne se nadloga njegova na glavo njegovo ln nad teme njegovo pride njegovo nasilstvo. '7 Hvalil bodem Gospoda po pravičnosti nje¬ govi in psalme prepeval imenu Gospoda Naj- Hšjega. Psalm 8. Načelniku godbe; na gitit. Psalm Davidov. 1 O Jehova, Gospod naš, kako veličastno je 'me tvoje na vsej zemlji, ki si odel s slavo svojo nebesa! 2 Iz ust otrok in dojencev si "stanovil sebi hvalo zavoljo nasprotnikov svojih, da ukrotiš neprijatelja in maščevalca. Nori Zakon. 82 8 Psalm 8. 9. 3 Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvoj 1 ' 1 delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil,^ 4 g 0 ', vorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, n*! sin človekov, da ga obiskuješ? 5 Le malo sl ga storil nižjega nego angele, a venčal si ga 5 slavo in veličastvom. 6 Postavil si ga za vl»' darja čez dela svojih rok, vse si mu podlo? 11 pod noge: 7 drobnico in goved, kolikor je J®' in tudi poljske živali, 8 ptice pod nebom in rib e v morju, karkoli se izprehaja po morskih stezah 9 Jehova, Gospod naš, kako veličastno J e ime tvoje na vsej zemlji I Psalm 9. Načelniku godbo; na mutlaben. Psalm Davidov. I Hvalil te bodem, Gospod, iz vsega sr? 11 svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoj 9, 2 Veselil se bodem in radoval v tebi, psalm® bom prepeval tvojemu imenu, Najvišji. 3 K ® 1 sovražniki moji se umikajo, padajo in ginej® pred obličjem tvojim. 4 Zakaj ti si vodil sodb® mojo in pravdo mojo, sedel si na prestolu k»‘ pravičen sodnik; S pokaral si narode, pogub 1 ' krivičnika, njih ime si izbrisal na večne čas® 1 6 Sovražnikov je konec, razdejani so na vek® 1 mesta njih si uničil, da, njih spomin je i ? ' ginil. 7 A Gospod stoluje na veke, pripravil J® za sodbo prestol svoj. 8 On bode sodil vesolj® 1 svet v pravičnosti, pravde razsojal narodom p® pravici. 9 Gospod bode tudi grad na viši® 1 siromaku, grad na višini ob časih stiske. 10 1® bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, k®> ne zapustiš njih, ki te iščejo, Gospod. 11 Hval' niče pojte Gospodu, ki prebiva na Sion®' oznanjujte ljudstvom dela njegova. 12 Da se J® on, ki maščuje kri v moritvi prelito, spomni* njih, ni pozabil vpitja trpinov. Psalm 9. 10. 9 s 13 Usmili se me, Gospod, ozri se v poni- ■ an je moje od sovražnikov mojih, da me vzdigneš 2 Pred smrtnih vrat: 14 da oznanjam vso slavo v °jo, nted vrati hčere Sionske se radujem v v eličanju tvojem. 15 Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo y*ni napravili; v mrežo, ki so jo skrito nasta- I** 1 ! se je ujela njih noga. 16 Pokazal se je Go- ,i ? D PO sodbi, katero je storil: v njega lastnem o e *ti je zapletel brezbožnika. (Pomisleka vrednot ^ela.) . 17 Brezbožniki se morajo obrniti v pekel, J 51 narodi, ki so pozabili Boga. 18 Kajti siro¬ vk ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje e pogine za večno. 19 Vstani, o Gospod, da , e ne šopiri človek umrljivi, sojeni naj bodo ^jodi pred obličjem tvojim. 20 V strah jih ? ri mi, Gospod, spoznajo naj narodi, da so bijoči. (Sela.) Psalm 10. s] ,1 Zakaj stojiš oddaleč, o Gospod? Zakaj se ^tivaš ob časih stiske? 2 Prevzetnost brez- ° 2 nika hudo straši ubožca. Ujamejo se naj v ^klepih, katere izmišljajo. 3 Kajti brezbožnik ® hvali z željami duše svoje, in lakomnik se v ar eka Gospoda in ga zaničuje. 4 Brezbožnik ^ lapuhu obraza svojega govori: Saj ne bo 5 a ztioval, ni Boga. To so vse misli njegove. v .”arna so pota njegova v vsakem času; pre- isoko so pogledu njegovemu sodbe tvoje; na /°Je nasprotnike piha prezirljivo. 6 V srcu L®Jem govori: Ne ganem se, od roda do roda .Phem brez nesreče. 7 Kletve polna so usta J®?ova in zvijač in goljufije; pod jezikom nje- jpvim je nadloga in krivica. 8 Poseda na preži v aseh, v zakotju ubija nedolžnega, oči nje- fr'-® P re žč na onemoglega. 9 V skrivališču v kakor lev v svojem brlogu, preži, da »s* i 10 Psalm 10. ll. zgrabi siromaka; že ga prijema ter vleče v str®® mreži svoji. 10 Skijuči se, potuhne se, in mogli padajo v krepke kremplje njegove. H srcu svojem govori: Pozabil je Bog mogoč®' obličje svoje skriva, nikoli ne bo videl tega- : 12 Vstani, o Gospod! Bog mogočni, dvig® roko svojo, ne pozabi ubogih. !3 Zakaj s . n \ brezbožnih zaničevati Boga in v srcu svojci govoriti, da ne bodeš kaznoval? U Videl si, s zakaj ti gledaš nadlogo in gorje, da povrnef. svojo roko; brambi tvoji se izroča nesreč®' siroti si ti pomočnik. 15 Zdrdbi roko brezt'°__. niku in hudobneža krivico kaznuj, dokler je 0 « najdeš več. 16 Gospod je Kralj vedno in .ve¬ komaj, poginili so pogani z zemlje njeg°, 17 Hrepenenje krotkih si uslišal, Gospod: p°.. laziš jim srce, nagneš k njim svoje uho, 13 nj maščuješ siroto in stiskanega, da ju ne str® več človek, Id je iz zemlje. Psalm 11. Načelniku godbe. Psalm Davidov. kako da S°\ l Gospod mi je zavetje vorite duši moji: Leti na vašo goro, 2 Kajti glej, krivičniki natezajo lok, psico sV L - pokladajo na tetivo, da streljajo v temi na®};'' .cfi' ki so pravega srca. 3 Ko se celo stebri p° rajo, kaj naj počne pravični? 4 Gospod je v templju svetosti svoje, & * spod, čigar prestol je v nebesih; njegove 0 1 vidijo, njegove trepalnice preiskujejo sin° v , človeške. 5 Gospod preiskuje pravičnika, br® božnika pa in siloljubnega sovraži duša njeg.° 6 Dežil bode na brezbožne zanke, ogenj \ žveplo in pekoč veter bode njih čaše deW 7 Kajti pravičen je Gospod in ljubi pra v i,, nost; kdor je pošten, bo gledal obličje govo. Psalm ia. 13. 11 Psalm 12. Načelniku godbe; za moške glasove. Psalm Davidov. j I Pomagaj, Gospod, ker preminil je dobro¬ tnik, ker izginila so zvesta srca izmed sinov j °Veških. 2 Lažnivost govorč drug z drugim, f Priliznjenimi ustnami in z dvojnim srcem go- J* r e. 3 Gospod pokonča vse priliznjene ustne v Jezik, ki bahavo govori, 4 nje, ki govore: /Sega jezika moč obvelja, ustne nase so v A s ,i oblasti; kdo bi nam bil gospodar? 5 Za- > zatiranja ubožcev, zavoljo vzdihovanja ,® v ežev vstanem sedaj, govori Gospod; na Sm 110 postavim njega, ki po tem koprni. 6 Be- j Gospodove so čiste besede, kakor sre- j r °> očiščeno v topilni peči na zemlji, osna- sedemkrat. 7 Ti, Gospod, ohraniš uboge, tnil jih boš tega rodu na veke. 8 Brezbožni °pirno hodijo vseokrog, ko se povzdiguje malo- r,( hiost med človeškimi otroki. Psalm 13. Načelniku godbe. Psalm Davidov. v J Doklej, o Gospod? Bodeš li zabil me =Cno? Doklej bodeš skrival obličje svoje pred f®hoj? 2 Doklej naj gojim skrbi v duši svoji, „"k>st v srcu svojem vse dni? Doklej se bode «Penjal sovražnik moj proti meni? 3 Ozri Se 4*, odgovčri mi, Gospod, moj Bog, razsvetli 'hoje, da ne zaspim na smrt; 4 da ne po- ^ Ce sovražnik moj: Premagal sem ga; da se e radujejo nasprotniki moji, če bi omahnil. (, 5 Jaz pa upam v milost tvojo; radovalo se 1) Srce moje v zveličanju tvojem; 6 prepeval 0c >em Gospodu, ker mi je storil dobro. 12 Psalm 14. 15. 16. Psalm 14. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Nespametnež govori v srcu svojem: Boga. Izprijeni so, ostudno je, kar počenjal j ni ga, ki bi delal dobro. 2 Gospod je pogled* z nebes na sinove človeške, da bi videl, J - li kateri razumen, je li kdo, ki išče Boga. 3 v so odstopili, vsi skupaj so se pokazili; ni » ’ ki bi delal dobro, enega samega ne. _ ■ 4 Nimajo li nič spoznanja vsi, ki delajo K' vico? ki žro ljudstvo moje, kakor da jedo kri 1 j in Gospoda ne kličejo. 5 Tu se preplašijo 0 groze, ker Bog je na strani pravičnemu rod ' 6 Sklep siromaka sramotite, seveda! ker G° s spod je zavetje njegovo. 7 O da bi prišlo Siona zveličanje Izraelovo! Ko bode GosP°, nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, rado v * se bode Jakob, veselil se Izrael. Psalm 15. Psalm Davidov. 1 Gospod, kdo sme prebivati v šatoru jem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje? . 2 Kdor živi brezmadežno in ravna pravic^ ter govori resnico iz srca svojega; 3 kdor * obrekuje z jezikom svojim, ne dela hudežjj bližnjemu svojemu in ne obklada s sram ot soseda svojega; 4 v čigar očeh je zaniče^ od Boga zavrženi, spoštuje pa nje, ki se bw Gospoda; ko priseže, čeprav v škodo svoj"] ne prevrača besede ; 5 kdor ne lihvari z den*j jem svojim, in darila ne sprejme zoper ned 0 žnega. Kdor tako ravna, ne omahne nikdar- Psalm 16. Miktam Davidov. I Varuj me, Bog mogočni, ker v tebi iščf*J zavetja. 2 Gospodu govorim: Ti si mi A Psalm 16. 17. j>P°d, ni sreče zame zunaj tebe; 3 in svetftt- .°m, ki so na zemlji: To so slavni, v katerih )e vse vese ij e moje. 4 Mnoge bodo bolečine *'stih, ki hite za drugim bogom; daroval ne “°dem njih krvavih daritev, ne jemal njih imen j 18 - ustne svoje. 5 Gospod je delež posesti moje j 1 mojega keliha; ti vzdržuješ odmerjeno mi ? e diščino. 6 Merilne vrvi so mi padle v pre¬ krasnih krajih, da, moja dedina me silno ve- Se li. 7 Slavil bodem GOSPODA, ki mi je dobro Sv etoval; tudi po noči me poučujejo obisti ?°je. 8 Predočujem si Gospoda neprestano; * e r je na desnici moji, ne omahnem. 9 Tega veseli srce moje, in raduje se slava moja, 'Udi meso moje bo počivalo brez skrbi. 10 Ker j e pustiš duše moje v državi smrti, ne privoliš, ®a vidi ljubljenec tvoj trohnobo. 11 Daš mi ?.Poznati življenja stezo: najslajših radosti obi- ' c , a je pred obličjem tvojim, polno milin v de¬ vici tvoji vekomaj. Psalm 17. Molitev Davidova. , | Čuj, o Gospod, pravičnost, poslušaj sto¬ kanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je " r ez ustnic zvijačnih. 2 Od tvojega obličja naj Pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je Pravo. 3 Preiskal si srce moje, pregledal me c° noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi na- ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust. .. Glede na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvo- Jl n sem se čuval potov siloviteža ; 5 Vzdržal e W korake svoje na stezah tvojih, niso se s Poteknile noge moje. ,6 Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mo¬ lzni; nagni, k meni uho svoje in poslušaj go- .. 0r moj. 7 Čudovito pokaži milost svojo, re- •delj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upor- 14 Psalm 17. 18. nikov na desnico tvojo. 8 Hrani me kak? zenico v očesu, v senci peroti svojih me skf, vaj 9 pred brezbožniki, ki me napadajo, P fe sovražniki duše moje, ki me oblegajo. l 0 Br e * čutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi 8? vore ošabno. 11 Pri vsakem koraku me že o? stopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pabn e j. na tla. 12 Podoben je sovražnik moj levu, v želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v si { vališču. j 13 Vstani, Gospod, stopi mu nasproti, zvm ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z n 1 2 * 4 ® čem svojim. 14 Oprosti me ljudi z roko sV jo, Gospod, ljudi tega sveta, katerih delež 1 v tem življenju, katerim polniš trebuh z ?? kladom svojim; sinov imajo dosita in preobw_ svoje zapuščajo otrokom svojim. 15 Jaz pa k 0 dem v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil s bom, ko se zbudim, s podobo tvojo. Psalm 18. Načelniku godbe. Psalm Davida, hlapca GospodovR«*? ki je govoril Gospodu te pesmi besede v dan, !‘ ga je bil rešil Gospod iz pesti vseh sovražnikov Ar govih in iz roke Savlove; in rekel je: l Srčno te ljubim, o Gospod, moja m 0 . 0 , 2 Gospod je skala moja in visok grad moj? rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje mdr' kamor pribegam, ščit moj in rešenja mojeir rog, visoka trdnjava moja. 3 Gospoda kliče 1 ?’ ki je hvale vreden, in tako se rešujem sovra*" nikov svojih. 4 Objele so me smrti vezi in hudourniki pfj’ gube so me prestrašili; 5pekla vezi so me od dale, smrtne zanke so me zajele. 6 V stisr svoji sem klical Gospoda in k Bogu svojen 1 * " I sem vpil: iz svetišča svojega je začul moj gj 8 ’ in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes nj e ' 15 Psalm 18. 1 7 Tu se je zmenila in stresla zemlja, L*®i podstave gord so se zmajale, gibale so se, .? r se je srdil. 8 Dim se je valil iz nosnic Jehovih in ogenj požrešen iz ust njegovih, i^tjavica goreča je prhala od njega. 9 Nagnil i. hebo ter stopil doli, in oblačna temota mu je j lla pod nogami. 10 In sedeč na kerubu, je letel J 1 plaval na vetra perotih. II Temo si je na¬ javil za ogrinjalo, za šator svoj okoli sebe, ; r '}k voda in roje oblakov. 12 Iz svita pred njim v . švigala skozi oblake njegove toča in žerja- h - ognjena. 13 Na nebesih je grmel Gospod in v '. a 3višji je dal slišati svoj glas — toča in žerja- lt lCa _ 0 gnjena. 14 In izstrelil je psice svoje in so- • lešnike razkropil, metal je strelo za strelo, in j'* 1 je zbegal. !5 In prikazale so se struge voda, sl °dgrnile so se podstave vesoljne zemlje od ' Va J‘jenja tvojega, Gospod, od sape jeze tvoje. 16 Iz višine je posegel in me prijel, potegnil Ule le iz mnogih vodd. 17 Rešil me je neprija- mojega močnega in sovražilcev mojih, '“epkejših pd mene. 18 Naskočili so me v dan e sreče moje, a Gospod mi je bil podpora, 19 in II® le izpeljal na piano, rešil me je, ker me je ni •-1. 20 Pobelil mi je Gospod po pravičnosti (j.Jii po čistosti mojih rok mi je povrnil; 21 kajti tl al sem se potov Gospodovih ter se nisem Sna 110 odvrnil od Boga svojega. 22 Zakaj vse n ?dbe njegove so pred mojimi očmi, in postav J e govih ne zavračam od sebe. 23 In bil sem r 11 popolnoma vdan ter sem se pazil, da ne r- n r\ OA r 7ct+r\ mi i rt mrrn i 1 f"in^POr) Po ham krivično. 24 Zato mi je povrnil Gospod {Jj* Pravičnosti moji, po čistosti mojih rok pred asovimi očmi. 25 Dobrotljivemu se izkazuješ “brotljivega, popolnoma vdanemu se izkazuješ ■jPpolnega; 26 kdor se očiščuje, njemu se kažeš t . s tega, ali popačenemu nasprotuješ. 27 Zakaj n . v 0 t»nlješ ljudstvo ubogo, prevzetne oči pa po¬ tuješ. 28 Da, svetilo moje razsvetljuješ; Go- 0t> , moj Bog, razjasnjuje moje tmine. 29 S 16 Psalm 18. teboj namreč prodiram skozi krdelo in z Bog 01 " svojim preskakujem zid. 30 Tega Boga mogočnega pot je brezm® dežna, govor Gospodov ves čist; ščit je vse 1 « ki pribegajo k njemu. 31 Ker kdo je BograZ e j Gospoda? in kdo skala razen našega Bog® 32 Ta Bog mogočni, ki me opasuje z močjo 1 brezmadežno dela mojo pot. 33 Dela, da so noge kakor jelenje, in me stavi na višino moJ°. 34 Vadi za boj roke moje, da napnem z svojo lok jekleni. 35 Dal si mi tudi zveliča 11 ! svojega ščit, in desnica tvoja me je podpir®' in ljubeznivost tvoja me je poveličala. 36 K®?' širil si prostor korakom mojim pod mano, 11 členki mojih nog niso omahovali. . 37 Zasledoval sem sovražnike svoje in J 1 * dohitel, in nisem se vrnil, dokler jih nisem l . ničil. 38 Zdrobil sem jih tako, da ne moi e ! I. več vstati, padli so mi pod noge. 39 Ker ti 5 me opasal z močjo za vojsko, upognil si podu 1 _ nje, ki so se vzpenjali zoper mene. 40 In Z® podil si v beg nasprotnike moje, sovražiK moje, da jih ugonobim. 41 Vpili so, a ni bilo, ki bi jih rešil, h Gospodu so vpili, a °. jim odgovoril. 42 Tu sem jih strl, da so kak° prah pred vetrom, kakor blato na ulicah se 1 ^ jih poteptal. 43 Otel si me iz prepirov ljudstv in postavil narodom za glavo; ljudstvo, ki nisem poznal, mi je služilo. 44 Le slišali 5 j o meni, in so se mi pokorili, tujci so se vdajali z laskanjem. 45 Tujci so v strahu k°' prneli in pritrepetavali iz gradov svojih. . 46 Živ je Gospod; in slavljena bodi skal', moja in naj se povišuje Bog rešenja mojeg®’ 47 Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje ■? spravlja ljudstva podme; 48 ki me rešuje sovrag nikov mojih; da, ti si me povzdignil nadnje, vstajajo zoper mene, možu silovitemu si me >*' trgal. 49 Zatorej te bodem hvalil med narod* 1 Gospod, in psalme prepeval tvojemu imen 11 ' I Psalm 18. 19. 17 ?® On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svo- Je mu i n izkazuje milost maziljencu svojemu, Da- *idu in semenu njegovemu na veke. Psalm 19. Načelniku godbe Psalm Davidov, 1 Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega jk delo rok njegovih kaže oblok nebesni. 2 Dan ipifie dnevu vest o njem in noč poroča noči. i 3 Ni govora, ne besed, a vendar umejo njih |'as. 4 Po vsej zemlji se razlega njih oznanilo, I kraja vesoljnega sveta njih govor; solncu P a je postavil šator na njih. 5 In ono izhaja kakor ženin iz Staniče svoje, raduje se ka¬ kor korenjak, da poteče svojo pot. 6 Od kraja Re bes je vzhod njegov in tek njegov do njih P°ka, in ničesar ni, kar bi se skrilo njegovemu 2 aru. 7 Postava Gospodova je brezmadežna, oži- v ha dušo; pričevanje Gospodovo zanesljivo, jbodrost daje nevednemu; 8 zapovedi Gospo¬ dove so prave, razveseljujejo srce; povelje Go- jfODovo čisto, razsvetljuje oči; 9 sveti strah “Ospodov je čist, vekomaj ostane; sodbe Go- t p ODovE zgolj resnica, pravične so vse; 10 ža¬ ljene bolj nego zlato, dč, nego mnogo či- s ' e ga zlata, in slajše nego med, nego samotok ledeni. I i Služabnik tvoj prejema tudi opo- Jjhne po njih; kdor jih hrani, plačilo ima ve- u ko. 12 A zmote — kdo jih zaznava? I skritih 1156 odveži pregreškov\ 13 Tudi grehov iz pre- Zaa pnosti obvaruj služabnika svojega, da ne gospodujejo meni; tedaj bodem brez madeža 11 čist velike pregrehe. 14 Prijetne naj bodo r st mojih besede in srca mojega premišljevanje P re d teboj, o Gospod, skala moja in odrešenik ttiojl Psalm 20. 21. IB Psalm 20. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Usliši te naj Gospod v dan stiske; 1)11 višavo naj te postavi ime Boga Jakobovega 2 Pošlje naj ti pomoč iz svetišča in s Siona n®’ 1 te podpira. 3 Pomni naj vseh daritev tvojih 111 všečno naj sprejme žgalno daritev tvojo. (Sel® 1 - 1 4 Da ti naj po srcu tvojem in izpolni naj v ? r ' namere tvoje. 5 Veselo hočemo peti o rešeni 11 tvojem in v imenu Boga našega dvignemo stave. Gospod naj izpolni vse prošnje tvoje. . 6 Sedaj vem, da Gospod pomaga maj 1 l.iencu svojemu, ga usliši iz nebes svetosti svoj® po mogočnih rešilnih delih desnice svoje. 7 se zanašajo na vozove in oni na konje, mi P ;l se hvalimo z imenom Gospoda, Boga svojega 8 Oni se spotikajo in padajo, mi pa se vzdigneB 1 *! in ostanemo trdni. 9 Gospod, rešil Kralj n a * usliši nas, kadar ga kličemo. Psalm 21. Načelniku godbe. Psalm Davidov. l Gospod, moči tvoje veseli se kralj, * n rešitve tvoje kako se silno radujel 2 Željo src 11 njegovega si mu dal in prošnje ustnic njegov 1 * 1 mu nisi odrekel.. (Sela.) 3 Kajti prinašaš mu n r proti blagoslove dobrote, na glavo njegovo P?" kladaš venec iz zlata čistega. 4 Življenja te j e prosil, ti si mu ga dal, dni dolgost na vedn® večne čase. 5 Velika je slava njegova vsled: r e .' šitve tvoje, diko in veličastvo si položil nan> 6 Kajti postavil si ga za blagoslov na vek®' razjasnil ga z radostjo pri svojem obličju. 7 Za' kaj kralj upa v Gospoda, in po milosti Naj' višjega ne omahne. Psalm 21. 22. 19 8 Z roko svojo dosežeš vse neprijatelje svoje, J desnico svojo dosežeš vse sovražilce svoje. • Narediš, da bodo kakor peč razbeljena ob 'fsu srditega obličja tvojega; Gospod jih uni- v jezi svoji in ogenj jih požre. 10 Sad njih Pokončaš z zemlje in njih seme izmed sinov 'loveških. il Kajti nameravali so ti hudo, sno¬ vali so naklep, a ne morejo ga izvršiti. 12 Ker ■J j Uh zapodiš v beg, na tetive svoje položiš vfice in jih pomeriš njim v obraz. 13 Vzdigni se, vospod, v moči svoji; in peli bodemo in s Psalmi proslavljali hrabrost tvojo. Psalm 22. Načelniku godbe; kakor ,Košuta jutranje zarje 1 . Psalm Davidov. I Bog moj, Bog moj, zakaj si me zapustil? Palec si od rešitve moje, od stoka mojega "esed. 2 O Bog moj, kličem po dnevi, a ne od¬ govarjaš, tudi po noči, in ni mi pokoja. 3 Ti si v endar svet, ki stoluješ nad slavospevi Izraela. J V tebe so upali očetje naši, upali so, in osvo¬ bodil si jih. S K tebi so vpili, in oteti so bili, v tebe so upali, in niso bili osramočeni. 6 Jaz Pa sem črv in ne mož, poroga ljudem in zani- c evan od ljudstva. 7 Vsi, ki me vidijo, me za¬ smehujejo, reže se in z glavo maj<5: 8 Zanašal Se je na Gospoda! Ta naj ga reši, otme ga n aj, ker ima veselje nad njim! 9 Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, vdahnil si mi "Panje pri prsih matere moje. 10 Nate sem oprt 0£ 1 rojstva, od telesa matere moje si Bog moj jhpgočni ti. II Ne bivaj daleč od mene, ker je blizu stiska, ker ni pomočnika. 12 Obsuli so me junci mnggi, krepki junci "Asžnski so me obstopili. 13 Zrelo svoje odpi- . fajo zoper mene kakor lev zgrabljiv in rjoveč. Psalm 22. JO 14 Kakor voda se razlivam in vse kosti i" 0 !' se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taj® se v osrčju mojem. 15 Moč moja je usehnil?' da- je kakor čepinja, in jezik moj se prijemu nčbesa mojega, in v prah smrti si me pel 02 }*' 16 Kajti obdali so me psi, hudobnikov krdel® meje obkrožilo, prebodli so moje roke in n og e moje. 17 Seštel bi lahko vse svoje kosti; 011 pa gledajo, všečno se ozirajo v me. 18 Oblači" moja delč med seboj in za suknjo mojo meče)? kocko. 19 Ti pa, Gospod, ne bivaj daleč, m? moja, hiti mi na pomoči 20 Otmi meču dus® mojo,'iz moči psa edino mojo. 21 Reši me 1 žrela levovega! Da, izpred rogovja divjih ° r volov si me uslišal. 22 Oznanjali hočem ime tvoje bratom sv®" jim, sredi zbora bodem te hvalil: 23 Vi, ki se bojite Gospod.*., hvalite ga; vse seme Jakobov 0 ! slavite ga, in boj se ga vse seme Izraelov 0 24 Ker ni zaničeval in ni mrzel trpljenja trpip 0 '. vega, tudi ni skril obličja svojega pred njih 1 ! temuč, ko je vpil do njega, ga je uslišal. 25 tebe izvira hvalospev moj v zboru velik? 1111 obljube svoje bodem opravljal vpričo njih, ki.®? ga boje. 26 Jedli bodo krotki in se našit} 11 ! hvalili bodo Gospoda, kateri ga iščejo; naj srce vaše vekomaj! 27 Spomnijo se in izpreobrnejo se h GO' SPODU vsi kraji zemlje, in klanjale se b°d° pred teboj vse družine poganskih narodo v - 28 Kajti Gospodovo je kraljestvo, in on yl&' da nad narodi. 29 Jedli bodo in priklanjali s ? vsi zemlje bogatini; pred njim bodo padali vsi> ki gredo v prah in ki ne morejo ohraniti duš® svoje v življenju. 30 Potomstvo mu bode sl*j' žilo; pripovedovali bodo o Gospodu prihod' njemu rodu. 31 Pridejo in oznanjali bodo pr a ' vičnost njegovo ljudstvu, ki se porodi, da je « izvršil. Psalm 23. 24. Sl Psalm 23. Psalm Davidov. I Gospod je moj pastir, slabo se mi ne 'bore goditi. 2 Na pašnikih zelenih me pase, k lihim vodam me Vndi. 3 Poživlja dušo mojo, podi me po pravičnosti stezah zavoljo svojega 'mena. 4 Tudi ko bi hodil po dolini smrtne sence, Pe bojim se zlega, ker ti si z menoj: šiba tvoja 'n palica tvoja me tolažita. 5 Pred menoj pri¬ pravljaš mizo, sovražnikom mojim nasproti; * oljem maziliš glavo mojo, kelih moj je poln do vrha. 6 Zgolj dobrota in milost bodeta me sprem¬ ljali vse dni življenja mojega, in prebival bodem v hiši Gospodovi na večne čase. Psalm 24. Psalm Davidov. I Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje, pesoljni svet in prebivalci njegovi. 2 Kajti on )o je utemeljil nad morji, nad rekami jo je trdno Postavil. 3 Kdo pojde na goro Gospodovo in kdo bo s tal na mestu svetosti njegove? 4 Kdor je nedolžnih rok in srca čistega, kdor ne žene za ničemurnostjo duše svoje in ne priseza na go¬ ljufijo. 5 Ta prejme blagoslov od Gospoda in Pravičnost od Boga resenja svojega. 6 To je narod onih, ki Ga iščejo, ki iščejo obličje tvoje, Bog Jakobov. (Sela.) 7 Dvignite, vrata, glave svoje in dvignite se, večne duri, da vstopi slave Kralj! 8 Kdo Pa je ta slave Kralj? Gospod, krepak in mo¬ gočen, Gospod, mogočen v boju. 9 Dvignite, « Vrata, glave svoje, dvignite se, pravim, večne s: Psalm 24. 36. duri, da vstopi slave Kralj! 10 Kdo je on, ta slave Kralj? Gospod nad vojskami, on je slave Kralj. (Sela.) Psalm 25. Psalm Davidov. I K tebi, o Gospod, povzdigujem dušo svo¬ jo. 2 Bog moj, v tebe upam, naj ne prideta v sramoto, sovražniki moji naj se ne radujej 0 nad mano. 3 Saj kdorkoli čaka tebe, ne pride v sramoto; osramočeni pa bodo, ki nezvesto ravnajo brez vzroka. 4 Pota svoja mi kaži. Gospod, steze svoje me uči. 5 Vodi me, da ho¬ dim po resnici tvoji, in uči me, ker ti si Bog rešenja mojega, tebe čakam ves dan. 6 Spo¬ mni se, o Gospod, mnogega usmiljenja svojeg* in milosti svojih, ki so od vekomaj. 7 Greho^ mladosti moje in prestopkov mojih se ne spo¬ minjaj, po milosti svoji se me spominjaj ti, za¬ voljo dobrote svoje, o Gospod. 8 Dober in zvestih misli je Gospod, za¬ torej uči grešnike pravi pot. 9 Vodi krotke, da hodijo po pravici, in krotke uči pot svoj- 10 Vse steze Gospodove so milost in resnica njim, ki hranijo zavezo njegovo in pričevanj* njegova. 11 Zaradi imena svojega, GOSPOD, odpusti krivico mojo, ker velika je. 12 Kdo je tak mož, ki se boji Gospoda- On ga pouči, katero pot naj izvoli. 13 Duš* njegova bode prebivala v dobrem, in seme nje¬ govo bo podedovalo deželo. 14 Skrivnost Go¬ spodova je javna njim, ki se ga boje, in za¬ vezo svojo jim razodeva. 15 Oči moje gledajo neprestano v Gospo¬ da, zakaj on potegne iz mreže noge moje- 16 Ozri se v me in milost mi stdri, ker osamel sem in ubožen. 17 Stiske srca mojega so se pomnožile, iz nadlog mojih me reši. 18 P'gl el siromaštvo moje in težave moje, in odpusti vse Psalm 25. 26. 27. 53 grehe moje. 19 Poglej sovražnike moje, veliko hh je, in z zlovoljnim sovraštvom me sovražijo. 2 0 Varuj dušo mojo in reši me, ne pridem naj v sramoto, ker v tebi iščem zavetja. 21 Brez- madežnost in poštenost naj me stražita, ker tebe čakam. 22 Reši, Bog, Izraela vseh nadlog njegovih. Psalm 26. Psalm Davidov. I Za sodnika mi bodi, Gospod, ker sem bodil v brezgrajnosti svoji; in v Gospoda 6 em upal, ne omahnem. 2 Izkušaj me, Gospod, jn preišči me, z ognjem preizkusi obisti moje 'n srce moje. 3 Zakaj milost tvoja mi je pred °čmi in neprestano hodim v resnici tvoji. 4 Ne Posedam z ničemurnimi ljudmi in z licemerci s e ne shajam. 5 Hudobnežev zbor sovražim in 2 brezbožniki nočem sedeti. 6 V nedolžnosti Umivam roke svoje, oltar tvoj hočem obhajati, 0 Gospod, 7 da zapojem hvalno pesem in Oznanjam vsa čuda tvoja; 3 Gospod, prebiva¬ lišče ljubim hiše tvoje in mesto, kjer prebiva slava tvoja. 9 Ne pograbi z grešniki duše moje in z mož¬ mi krvoželjnimi življenja mojega. 10 V njih rokah je hudodelstvo, desnica njih je polna daril podkupnih. 11 Jaz pa hodim v brezgraj- uosti svoji, reši me in milost mi stori. 12 Noga moja stoji na ravnem, v zborih bodem slavil Gospoda. Psalm 27. Psalm Davidov. I Gospod je luč moja in rešitev moja, ko¬ ga bi se bal? Gospod je življenja mojega obra¬ la, koga bi se plašil? 2 Ko so se mi bližali Sori Zakon. 33 Sl Fsalm 27. 28. hudobniki, da pojedo moje meso, zatiralci mol' in sovražilci moji, spoteknili so se in padli- 3 Če bi se vojska utaborila proti meni, brez strahu mi je srce, če bi nastal boj zoper mene, upajoč še veselim se tega. 4 Eno sem prosil Gospoda, to samo želiffl : da smem bivati v hiši Gospodovi vse dni živ¬ ljenja svojega, da gledam lepoto Gospodovo in jo preiskujem v svetišču njegovem. 5 Kajti on me skrije v koči svoji ob dnevu nesreče, prikrije me v skrivališču šatora svojega ih me vzdigne na skalo. 6 In tako bo povišana glava moja nad sovražnike moje, stoječe okrog' mene, in daroval bodem v šatoru njegovem daritve glasnega veselja, pel bodem in psalffl e brenkal Gospodu. 7 Sliši me, o Gospod, ko kličem z glasom svojim, usmili se me in odgovčri mil 8 Ke* veliš : Iščite obličje mojet srce moje ti govork Obličje tvoje bodem iskal, Gospod. 9 Ne skri¬ vaj mi obličja svojega, ne zapodi v jezi hlapca svojega; pomoč moja si bil, ne zavrzi me j 1 ) ne zapusti me, o Bog zveličanja mojega. 10 Kaji' oče moj in mati moja sta me zapustila, GospOP pa me k sebi privije. II Uči me, Gospod, svoj pot in vodi me po ravni stezi zavoljo njih, ki name preže. 12 Ne izdajaj me želji zatiralcev mojih, ker zoper mene stoje lažnive priče ih ki pihajo silovitost. 13 Ko bi ne veroval, da bodem užival do¬ broto Gospodovo v deželi živečih, bi bil p 0 ', ginil. 14 Čakaj Gospoda, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da, čakaj Gospoda 1 Psalm 28. Psalm Davidov. I K tebi, o Gospod, kličem, skala moja, n® delaj mi se gluhega, da ne postanem, ako m 1 bodeš nem, podoben njim, ki gredo v grob- F»alm 38. 20. 25 ? Čuj prošenj mojih glas, ko vpijem k tebi, ko Rezani roke svoje proti hramu tvoje svetosti. ’,Ne vleci me v pogubo z brezbožniki in ž ''jkni, ki delajo krivico, ki govore mir z bliž¬ jimi svojimi, hudobija pa biva v njih srcu. l P a J" jim po njih delu in po hudobnosti njih ® e ianj, po delu njih rok jim daj, povrni jim, kar 'j° zaslužili. 5 Ker ne menijo se za dejanja Go- ^Odova in za delo rok njegovih — podere jih, ' Postavi jih ne. s 6 Hvaljen bodi Gospod, ker je uslišal pro- **pj mojih glas. 7 Gospod je moč moja in ® Cl t moj; njemu je zaupalo srce moje in po¬ žgal mi je, zato se silno raduje srce moje in /javil ga bodem s pesmijo svojo. 8 Gospod je Poč svojim in rešilna obrana maziljencu svo- J . 6 mu. 9 O, reši ljudstvo svoje in blagoslovi ; e diščino svojo, in pasi jih ter podpiraj jih na f ekel Psalm 29. Psalm Davidov. „ I Dajajte Gospodu, sinovi Božji, dajajte Go- 5 ?odu slavo in hvalo. 2 Dajajte Gospodu slavo Jugovega imena, priklanjajte se Gospodu v '•iki svetosti. k 3 Glas Gospodov se razlega nad vodami, slave mogočni grmi, Gospod nad velikimi ipdami. 4 Glas Gospodov doni mogočno, glas j ospodov doni veličastno. 5 Glas Gospodov '°nii cedre, Gospod lomi cedre na Libanonu; L'n dela, da skačejo kakor tele, Libanon in prion kakor divjega bivola mladič. 7 Glas ^Ospodov šviga plamene ognjene. 8 Glas Go- JjODov pretresa puščavo, Gospod pretresa pu- “tavo Kadeško. 9 Glas Gospodov dela, da ^°-šute pred časom rodč, in veje lomi goz- 2 °tn — ali v svetišču njegovem vse kliče: 'naval Psalm 29. 30. 31. 2fi 10 Gospod je sedel kot kralj o potopu, j® Gospod kralj stoluje vekomaj. 11 Gospod djj moč svojemu ljudstvu, Gospod bode blagoslov® ljudstvo svoje z mirom. Psalm 30 Psalm Davidov; pesem pri posvečevanju hiše njegove. I Poveličeval te bodem, Gospod, ker,.** me povzdignil in nisi dal sovražnikom moj' 1 ? radovati se nad mano. 2 Gospod, Bog rn°l' ko sem vpil k tebi, si me ozdravil. 3 Gospo®’ izpeljal si ir kraja smrti dušo mojo, ohranil ® živega izmed njih, ki padajo v jamo. 4 P o)}~ psalme Gospodu, svetniki njegovi, in slavi 1 spomin svetosti njegove. 5 Kajti jeza njego v je le za trenotek, dobrota njegova pa za ve vek; jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so sp eT veseli. 6 Jaz pa sem govoril v sreči svoji: omahnem vekomaj. 7 Gospod, po blagovoljno^*, svoji si storil, da je trdno stala gora moj® 1 ko si pa skril obličje svoje, sem bil zbeg 3 ®' 8 K tebi sem klical, Gospod, in Gospoda. se® milo prosil: 9 Kaj pridobiš v moji krvi, ® pojdem doli v jamo? ali te bode prah slav 1 ® bode li oznanjal resnico tvojo? 10 Čuj, o G _ spod, in usmili se me, Gospod, bodi mi P°' močniki II Izpreobrnil si mi jok moj v pl eS j razpasal si raševnik moj in opasal me z dostjo, 12 da ti prepeva slava moja in ® umolkne. Gospod, Bog moj, hvalil te bode®* vekomaj. Psalm 31. Načelniku godbe. Psalm Davidov. i Pri tebi, Gospod, iščem zavetja; naj ®.j bodem osramočen vekomaj; po pravičnosti svoj Psalm 31. 2? 'Se osvobodi. 2 Nagni k meni uho svoje, hitro Ste otmi; skala pribežališča mi bodi, trden grad, da se rešim. 3 Kajti skala moja si in trdnjava tn oja, torej zavoljo imena svojega me vodi in *Se spremljaj. 4 Izpelji me iz mreže, katero so s krili zoper mene, saj ti si obrana moja. 5 V roko lyojo izročam duha svojega. Odrešil si me, o Pospod, resnice Bog mogočni. 6 Sovražim nje, f,' časte ničemurnosti prazne, jaz pa upam v JjOspoDA. 7 Radoval se bodem in veselil usmi- ' venja tvojega, ker si se ozrl na siromaštvo jSoje, spoznal duše moje stiske; 8 in nisi me ' 2 dal sovražniku v roko, a v prostoren kraj si Postavil noge moje. 9 Usmili se me, Gospod, ker v stiski sem, I "d žalovanja hira oko moje, duša moja in telo l"oje. 10 Kajti v žalosti je minilo življenje moje jjj leta moja vzdihovanju; vsled moje krivice Jtta krepkost moja in kosti moje ginejo. 11 Za¬ voljo vseh sovražnikov svojih sem prišel v za- Stt ieh, da, celo sosedom svojim, strah pa sem kancem svojini; ko me zagledajo zunaj, beže mene. 12 V pozabljenje me zagreba srce pkor mrtvega, postal sem kakor orodje potrto. 1» Kajti zasramovanje čujem od mnogih ; stra- j Se nje od vseh strani; posvetujoč se skupaj zoper J ["ene, mislijo, kako bi prestregli dušo mojo. j, 1 Jaz pa upam v tebe, Gospod, govorim: J °g moj si ti. 15 V rokah tvojih so časi moji; jtjhi me iz rok sovražnikov mojih in pregan- 'Cev mojih. 16 Daj, da sveti obličje tvoje nad v °jim hlapcem, reši me po milosti svoji. 17 Go- * P °D, naj ne pridem v sramoto, ker tebe kli¬ cni; osramočeni naj bodo brezbožni in molče gredo v pekel. 18 Oneme naj ustne lažnive, p govorč zoper pravičnega trdo, z napuhom " zaničevanjem. I 1 9 O, kako obila je dobrota tvoja, ki jo [•raniš njim, kateri se te bojč, in jo izkazuješ Ktn, kateri pribegajo k tebi, vpričo otrok člo- 28 Psalm 31. 32. veških. 20 Skrivaš jih v skrivališču oblici,® svojega pred zarotami ljudi, varuješ jih v ko cl svoji prepira jezikov. 21 Hvaljen bodi GosPODi ker mi je izkazal čudovito milost svojo * utrjenem mestu. 22 Jaz sem bil sicer rekel " malodušnosti svoji: Iztrebljen sem izpred od tvojih. Vendar si slišal molitev mojih glas, k 0 sem k tebi vpil. 23 Ljubite Gospoda, vsi svej' niki njegovi: Gospod hrani zvestobo in povra c ® preobilo njemu, ki ravna ošabno. 24 Mocj 1 . bodite in naj se vam ohrabri srce, vi vsi, ** čakate Gospoda. Psalm 32. Paulin Davidov. Pouk. I Blagor mu, komur so odpuščeni prestop! 51 ’ čigar greh je prikrit. 2 Blagor človeku, ki h 111 Gospod ne všteva krivice in čigar duh nima v sebi zvijače. . 3 Ko sem molčal, so perele kosti moje vsle® stoka mojega po cele dneve. 4 Ker po dnevi Jd po noči je bila težka nad mano roka tvoja, d se mi je sok životni sušil kakor v poleta vročini. (Sela.) 5 Greh svoj sem ti razodel >* krivice svoje nisem prikril; dejal sem: Izp°j vedam se prestopkov svojih Gospodu. In ti s odpustil krivdo mojega greha. (Sela.) „ , 6 Zato naj te ponižno prosi vsak poboz^ ob času, ko te lahko najde; zares, ko pride p°j vodenj velikih vodž, njega ne doseže. 7 Ti s - zavetje meni; stiske me obraniš, s pesinaD 3 oproščenja me obdaš. (Sela.) 8 Jaz ti dam razumnost in kazal ti bode 1 * po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bodem v K vpirajoč svoje oko. 9 Ne bodite kakor ko™ kakor mezeg brez razuma, ki jima je z uzd in vajetom, njiju opravo, brzdati gobec, sic? se ti ne pokorita. 10 Mnoge bolečine zadeiicP Psalm 32. 33. 29 J^zbožnika; kdor pa stavi upanje v Gospoda, obdaja milost. II Veselite se v Gospodu n radujte, pravični, in glasno pojte vsi, ki ste Pravega srca. Psalm 33. I Radujte se, pravični, v Gospodu, poste¬ lj 1 ^ se spodobi hvalno petje. 2 Slavite Go- p Oda s. citrami, z desetostrunjem mu pojte P S{ Ume. 3 Pojte mu novo pesem, krepko udar¬ ite na strune z radostnim vpitjem. 4 Ker P r ava je beseda Gospodova in vsako delo nje- £°v 0 se vrši v zvestobi. 5 Pravičnost ljubi j 11 sodbo, milosti Gospodove polna je zemlja. I 2 besedo Gospodovo so ustvarjena nebesa A z dihom ust njegovih vsa vojska nebeška. J Morske vode zbira kakor na kup in v shrambe “ ev a valove. 8 Boj se Gospoda vsa zemlja, P r ed njim naj trepetajo vsi prebivalci sveta. * Kajti on je rekel, in se je zgodilo, on je za¬ jedal, in stalo je trdno. 10 Gospod uničuje JArodov sklepe, misli ljudstev podira. 11 Sklep “Ospodov pa ostane vekomaj, misli srca nje- jfovega od roda do roda. 12 Blagor narodu, Agar Bog je Gospod, ljudstvu, katero si je 'tvolil v dediščino. , 13 Iz nebes gleda Gospod ; vidi vse sinove yoveške. 14 Z mesta prebivališča svojega gle- na vse prebivalce zemlje, 15 on, ki obrazuje Sr ca njih vseh, ki pazi na vsa njih dela. 16 Ni kralja, ki bi se rešil z množico krdel, junak ne otme z veliko močjo. 17 Vara se, kdor u-pa s konjem rešiti, velika moč njegova ga varno ne odnese. 18 Glej, Gospod vpira “ko svoje na njč, ki se ga boje, na njč, ki ča- pio milosti njegove; 19 da reši smrti njih dušo n jih žive ohrani v lakoti. 20 Duša naša čaka Gospoda, on je pomoč aa ša jn ščit naš. 21 Kajti v njem se razveseli so Fsaltn 33. 34. srce naše, ker sino zaupali njegovemu sveten’’* imenu. 22 Milost tvoja, o Gospod, bodi na” nami, kakor te zaupno čakamo. Psalm 34 Psahu Davidov, ko je premenil vedenje svoje Abime.lekom in je odšel, ko ga je on spodil. I Slavil bodem Gospoda vsak čas, vedn°_ bodi hvala njegova v ustih mojih. 2 V GO' spodu se bode ponašala duša moja, culi bod^ to krotki ter se veselili. 3 Poveličujte Gospod*: z menoj in skupno povišujmo ime njegov? 4 Iskal sem Gospoda, in mi je odgovoril in _ vseh strahov mojih me je rešil. 5 Kateri g’ e ' dajo vanj, bodo razsvetljeni, in obličje njih n® zardi od sramote. 6 Ta ubožec je klical,, 1 !. Gospod je uslišal in rešil ga je iz vseh sti s " njegovih. 7 Satorišče stavi angel Gospod 0 ’ okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje. 8 0» u site in vidite, kako dober je Gospod. Blag 1 -" možu, ki išče v njem zavetja svojega. 9 Bo.) 1 ? se Gospoda, svetniki njegovi, ker stradanja njim, ki se ga boje. 10 Mladi levi so v potre 0 isi stradajo, kateri pa iščejo Gospoda, ne p 0 ' grešajo nobene dobrote. !! Pridite, otroci, poslušajte me, strahu GO' spodovega vas bodem učil. 12 Kdo je oni m° ž ' ki se veseli žjvljenja, želi mnogo dni, da uži'"; dobro? 13 Varuj jezik svoj hudega in ustn svoje, da ne govore zvijače. 14 Umikaj s hudemu in delaj dobro, išči mini in hodi njim. 15 Oči Gospodove pazijo na pravične ušesa njegova na njih vpitje. 16 Srdito pa J njim, ki delajo hudo, obličje Gospodovo,^ H® iztrebi z zemlje njih spomin. 17 Ko klicej pravičn , jih sliši Gospod in iz vseh stisk J 1 " otimlje. 18 Blizu je Gospod tistim, ki so P 0 ’ trtega srca, in ponižne v duhu rešuje. 19 Mnog e Psalm 34. 35. Sl 5? pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši . OSPod. 20 Vse kosti njegove ohrani, ena ’ 2 m_ed njih se ne zlomi. 21 Brezbolnika pa za- ^ l 'ši hudo, in sovražilci pravičnega se bodo Pokorili za krivico svojo. 22 Gospod otimlje ??šo hlapcev svojih in ne pogubi se nobeden, ' l išče zavetja v njem. Psalm 35. Psalm Davidov. . . I Bojuj se, Gospod, zoper nje, ki se boju- le Jo z menoj, vojskuj se ž njimi, ki se vojskujejo * menoj. 2 Zgrabi ščit veliki in mali in vstani “jeni v pomoč. 3 In potegni sulico in zapri pot ;hm, ki me preganjajo; reci duši moji: Jaz sem ^ e senje tvoje. 4 Sramujejo se naj in v sramoto Pridejo, kateri iščejo duše moje, umekniti se jP°rajo in rdečica naj jih oblije, kateri mi na¬ meravajo hudo. 5 Bodo naj kakor pleve pred jetrom, in angel Gospodov naj jih podi. J Temna bodi njih pot in polžka, in angel Go- ^Odov naj jih preganja. 7 Ker brez vzroka mi skrito nastavili mrežo svojo, brez vzroka ■ a uio izkopali duši moji. 8 Poguba naj pride Pfnj iznenada, in naj ga ujame mreža njegova, j 1 jo je skril, v pogubo naj pade vanjo. 9 In moja se bo radovala v Gospodu, veselila “ e v rešenju njegovem. 10 Vse kosti moje bodo Sovorile: Gospod, kdo je tebi enak? Siromaka ^unljes iz rok močnejšega od njega, siromaka ** ubožca iz rok njega, ki ga pleni. 11 Priče vstajajo krivične, cesar si nisem v s . v esti, me izprašujejo. 12 Hudo mi vračajo za m>bro; zapuščena je duša moja. 13 In vendar ® e ni jaz, ko so bili bolni, oblečen v raševino, ? Postom pokoril dušo svojo, in molitev moja se , e vračala v nedrije moje. 14 Vedel sem se, ka- *°r bi mi bil prijatelj ali brat, kakor žalujoč po 82 Psalm 36. 36. materi sem hodil sključen v žalni obleki. 15 Oj! pa so se radovali moje hromote in se zbir®' 1 ' zbirali so se zoper mene, druhal hudobna, J" nisem tega vedel, psovali so me in niso n e ' hali; 16 kakor brezbožni zabavljivci pri p n se radovali v obilosti miru. 12 Brezbožnik hudo misli zoper pravičnega in škriplje z zobmi svojimi proti njemu. 13 Go¬ spod pa se mu smeje, ker vidi, da prihaja daj 1 njegov. 14 Meč so potegnili brezbožni in lok svoj napeli, da podero ubožca in siromaka, da pobijejo tiste, ki pošteno živč. 15 A njih meč jim predere srce in njih loki se zdrobe. 16 Boljše je malo, kar ima pravičnik, nego velika bogastva brezbožnikov. 17 Kajti roke brezbožnih bodo strte, pravične pa podpira Gospod. IS Gospod pozna dneve popolnoma mu vdanih, in njih de; diščina ostane vekomaj. 19 Ne bodo osramočeni ob hudem času in v dnevih lakote bodo na®; čeni. 20 Toda brezbožni poginejo, in sovražnik 1 Gospoda bodo kakor krasota livad, minevajo in izginejo kakor dim. 21 Napdsodo jemlje brezbožnik, a vrniti p e more, pravičnik pa je milosten in darežljiv- 22 Kajti blagoslovljene! Božji podedujejo deželo, katere pa prokletstvo Njegovo zadene, bodo iztrebljeni. 23 Gospod utrjuje stopinje vrlega moža, in pot njegova Mu je po volji. 24 Ka¬ dar pade, ne obleži, ker Gospod podpira roko njegovo. 25 Mlad sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha. 26 Ves dan deli miloščino in posoja, in v blagoslovu je seme njegovo- 27 Odstopi od hudega in delaj dobro, in pi" e ' bival bos v deželi vekomaj. 28 Kajti Gospod ljubi pravico in ne zapusti svetih svojih, na veke jih bode hranil; seme brezbožnikov pa se iztrebi. 29 Pravični podedujejo deželo in pr e ' bivali bodo večno v njej. 30 Pravičnega us ta uče modrost, in jezik njegov govori pravico- Psalm 37. 38. B5 31 V srcu njegovem je postava njegovega Boga, Ueomahljivi mu bodo koraki. 32 Brezbožnik zalezuje pravičnika in želi ga ^moriti. 33 A Gospod ga ne pusti v roki nje¬ govi, tudi ga ne obsodi, ko ga bodo sodili. Čakaj Gospoda in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo; ko bodo Iztrebljeni brezbožni, boš videl. 35 Videl sem “rezbožnika silovitega, in razprostiral se je ?akor zeleneče drevo v domači zemlji. 36 In s el sem mimo, in glej, ni ga bilo več, in iskal ?em ga, a ni ga bilo najti. 37 Opazuj poštenega In glej pravičnega: da bodočnost ima mož miru. j* 8 Prestopniki pa poginejo vsi skupaj, zarod prezbožnih se iztrebi. 39 A rešitev pravičnih 3e od Gospoda, on je njih zavetišče ob času s tiske. 40 In pomaga jim Gospod ter jih otimlje, °timlje jih brezbožnikov in jih rešuje, ker so Pribegli v zavetje k njemu. Psalm 38. Psalm Davidov, v spomin. I Gospod, v srdu svojem me ne pokori in v togoti svoji me ne kaznuj. 2 Kajti psice tvoie So se zabodle vame in težko me tlači roka tvoja. 3 Nič zdravega ni na mesu mojem za¬ voljo srda tvojega, miru ni v kosteh mojih za- v°ljo greha mojega. 4 Zakaj krivice moje mi Presezajo glavo, kakor težko breme me tlačijo, Pretežke so zame. 5 Rane moje smrde in se Snojč, zavoljo nespameti moje. 6 Mučim se in sključen sem jako, ves dan hodim v žalni obleki. 7 Kajti ledja moja so polna prisada in nič ni Pravega na mesu mojem. 8 Oslabljen sem in Potrt presilno, tulim od stokanja svojega srca. 9 Gospod, pred teboj je vse hrepenenje moje 'o zdihovanje moje ti ni skrito. 10 Srce moje Polje, zapustila me je moja krepkost, tudi luč 86 Psalm 38, 39. mojih oči mi je zamrla, ll Ljubljenci moji in prijatelji moji izdaleč gledajo nadlogo mojo, 111 sorodniki moji stoje ocldaleč. 12 Tisti pa, ki n 1 ! prežč po življenju, mi stavijo zanke, in kateri iščejo nesreče moje, govorč o pogubi in izmis' ljajo ves dan zvijače. 13 Jaz pa, kakor glušec ne slišim in sen 1 kakor mutec, ki ne odpre svojih ust. 14 Da; postal sem kakor on, ki ne sliši in ki mu ni dokazov v ustih. 15 Kajti tebe čakam, o GO; spod, ti zame odgovoriš, Gospod Bog mol 16 Ker rekel sem: Da se pač ne radujeio ran menoj! Ko omahuje noga moja, se povzdigujei 0 proti meni. 17 Zdajpazdaj se bojim, da padel?) in bolečina moja mi je vedno pred očmi. 18 Kri; vico svojo namreč pripoznavam, in greh top) me skrbi. 19 Neprijatelji moji pa so čvrsti i, n močni, in množijo se, kateri me sovražijo i* krivih vzrokov. 20 In vračajoč hudo za dobro, mi nasprotujejo, zato ker hodim za dobrim- 21 Ne zapilsti me, o Gospod, Bog moj, n® bivaj daleč od mene! 22 Hiti mi na pomoč, 0 Gospod, rešenje moje! Psalm 39. Načelniku godbe, Jedutmiu. Psalm Davidov. I Rekel sem: Pazil bodem na pota svoja, da ne grešim z jezikom svojim; z uzdo bodenj čuval usta svoja, dokler bode brezbožnik pred menoj. 2 Onemel sem in se vdal tihoti, tih sem bil, ne meneč se i za dobro; ali hujšala se j e bolečina moja. 3 Srce moje se je vnemalo j meni, v premišljevanju mojem se je vžgal ogenb govoril sem z jezikom svojim: 4 Daj, da zvenh o Gospod, konec svoj in kolika je mera mojil’ dni, da vem, kako sem minljiv. 5 Glej, le p® dlan dolge si naredil dni moje, in vek m°J Psalm 39. 40. A? je kakor nič pred teboj; zares, zgolj ničevost je vsak človek, čeprav stoji trdno. (Sela.) 6 Zares, kakor senčna podoba hodi človek, res, za nič se toliko vznemirja: kopiči imetje, a ne ve, kdo to pograbi. 7 In sedaj, česa naj pričakujem, o Gospod? Nada moja se ozira v te. 8 Vseh prestopkov mojih me reši, nespa- metnežem v zasmeh me ne izpostavi. 9 Molčim, ne odprem ust svojih, ker ti si vse prav storil. 10 Obrni od mene bič svoj, od udarca roke tvoje jaz omahujem. 11 Ko s kaznimi za krivde Pokoriš človeka, uničuješ kakor molj sukno le¬ poto rjegovo — zares, zgolj ničevost je sleherni človek. _(Sela.) 12 Čuj molitev mojo, o Gospod, in uho nagni k vpitju mojemu; nikar ne molči solzam mojim, kajti tujec sem pri tebi in naselnik ka¬ kor vsi očetje moji. 13 Prizanesi mi, da se okrepčani, preden odidem in me več ne bo. Psalm 40. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Stanovitno sem čakal Gospoda, in on je, hagnivši se k meni, slišal vpitje moje. 2 In me je potegnil iz jame pogube, iz kaluže, in je postavil noge moje na skalo, utrdil korake moje. 3 In v usta moja je del novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu: mnogi br do to videli in se bali ter upali v Gospoda. 4 Bla¬ gor možu, ki stavi v Gospoda upanje svoje ter se ne ozira v prevzetnike in nje, ki odsto¬ pajo za lažjo. S Mnoga so čuda tvoja, o Go¬ spod Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih ho¬ tel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel. 6 Klalnih in jedilnih darov se nisi veselil, « ušesa si mi odprl, žgalnih žrtev in daritev za Psalm 40. 41. greh nisi zahteval. 7 Tedaj sem rekel: Glej; jaz grem — v zvitku knjige je pisano o meni; 8 veselje mi je delati voljo tvojo, Bog moj, j n postava tvoja je v mojem srcu. 9 Blagovestje o pravičnosti sem oznanjal v zboru velikenb glej, ustnic svojih nisem zadržaval, o GoSPODi ti veš. 10 Pravičnosti tvoje nisem skrival , v srcu svojem, zvestobo tvojo in zveličanje tvoje sem razglasil, nisem utajil milosti in resnice tvoje velikemu zboru. ll Ti pa, o Gospod, ne odtezaj mi us®>' ljenja svojega, milost in resnica tvoja naj m® hranita vedno. 12 Kajti obsula se me zla, k 1 jim ni števila, zgrabile so me krivice moje tako, da ne morem pregledati; več jih je neg 0 glave moje las, in srce moje me je zapustilo- 13 Blagovoli me oteti, o Gospod, hiti mi na pomoč, Gospod! U Osramočeni naj bodo j 11 rdečica naj jih oblije vse vkup, ki iščejo dus® moje, da jo pogube; umaknejo se naj in pri' dejo v nečast, ki žele nesreče moje. 15 Ostri® naj nad plačilom sramote svoje, ki mi pravijo. 1 Aha, aha! 16 Vesele se naj in radujejo v tebi vsi, ki te iščejo; govore naj vedno: Poveličan bodi Gospod! kateri ljubijo rešenje tvoje,- 17 Ubog sem res in potreben, ali Gospod skrbi zame. Pomoč si moja in rešitelj moj, o Bog moj, ne odlašaj! Psalm 41. Načelnika godbe. Psalm Davidov. 1 Blagor mu, kdor se sočutno ozira na siro¬ maka: ob dnevu nesreče ga otme Gospod- 2 Gospod ga bode zaslanjal in ga .obrat® življenju, da ga bodo blagrovali na zemlj>i in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih; 3 Gospod ga bo podpiral na postelji slabosti! vse ležišče njegovo v bolezni njegovi premeni®- Psalm 41. 42. «9 4 Jaz sem rekel: Gospod, usmili se me, °zdravi dušo mojo, ker tebi sem grešil. 5 So¬ vražniki moji pa govore hudo o meni: Kdaj °ode umrl in izgine ime njegovo? 6 In če me kdo pride obiskat, govori laž; srce njegovo si zbira krivico, in gre ven in jo raznaša. 7 Sku- Paj šepetajo zoper mene vsi sovražila' moji, zoper mene izmišljajo, kar bi mi bilo v zlo, govoreč: 8 Stvar silno huda se ga je prijela, in Ser je obležal, ne vstane več. 9 Celo prijatelj moj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, le vzdignil peto proti meni. lo Ti pa, Gospod, usmili se me in me Jzdigni, da jim povrnem. II V tem spoznam, da se me veseliš, ko ne bode sovražnik moj ll kal nad menoj. 12 Mene pa vzdržuješ v brez- dadežnosti moji in me staviš pred obličje svoje 2 a večno. 13 Slava Gospodu, Bogu Izraelovemu, od v ekomaj do vekomaj. Amen in Amen! Psalmov knjiga druga. Psalm 42. Načelniku godbe Pouk. sinov Koraliovih. I Kakor jelen koprni po potokih vodi, tako duša moja koprni po tebi, o Bog. 2 Žejna je duša moja Boga, mogočnega, živega Boga. Kdaj pridem in se prikažem pred obličjem Bož¬ jim? 3 Solze moje so mi za hrano po dnevi in. Po noči, ko mi rekajo ves dan: Kje je Bog tvoj? 4 Tega se spominjam, ko izlivam v sebi dušo svojo: kako sem šel s krdelom in jih Novi Zakon. 84 Psalm 42. 43. 40 spremljal do hiše Božje, z glasom radostnega petja in hvale, v množici, ki praznuje. 5 Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bodem slavil, da J e pomoč; obličja mojega in moj Bog. 6 Žalostna je v meni duša moja, zatorej se spominjam tebe iz dežele Jordanske in Hormon¬ ske, z gore Micara. 7 Brezno kliče breznu ob šumenju slapov tvojih, vsi valovi in zagon 1 tvoji so se zgrnili name. 8 Vendar mi pošlje Gospod ob dnevu milost svojo, in po noči bode z menoj hvalna pesem njemu, molitev k Bog 11 mogočnemu življenja mojega. 9 Govoril bodeffl Bogu mogočnemu, skali svoji: Zakaj me zabiš? zakaj mi je v žalosti hoditi zaradi zatiranja sovražnikovega? 10 Kakor bi drobili kosti moje> me sramotč zatiralci moji, govoreč mi ves dani Kje Bog je tvoj? H Kaj si tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni? Čakaj Boga, kajti še ga bodem slavil, da je pomoč obličja mo¬ jega in moj Bog. Psalm 43. I Sodi me, o Bog, in prevzemi jtravdo moj o zoper ljudstvo nesveto, moža zvijačnega in kri¬ vičnega reši me. 2 Kajti ti si Bog moči moje; zakaj me zametaš? zakaj mi je v žalosti hodit* zaradi_ zatiranja sovražnikovega? 3 Pošlji lu° svojo in resnico svojo, oni naj me vodita, pri¬ peljeta naj me na goro svetosti tvoje in v ša- tore tvoje; 4 da stopim pred oltar Božji, pred Boga mogočnega, ki je veselje radosti moje, id te slavim s citrami, o Bog, Bog moj. 5 Kaj si , tako žalostna, duša moja, in nepokojna v meni/ Čakaj Boga, kajti še ga bodem slavil, da ] e pomoč obličja mojega in moj Bog. Fzalm 44. 41 Psalm 44. fraSelniku godbe. Psalm einov Korahovih. Pouk. 10 Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje "‘iši so nam pripovedovali, kako delo si storil * njih časih, v časih starodavnih. 2 Ti si z roko ® v ojo izgnal poganske narode in naselil njč, * a trl si ljudstva in razširil njč. 3 Niso namreč 1 mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih jhna jim ni dala rešenja, marveč desnica tvoja rama tvoja in obličja tvojega luč, ker bla¬ govoljen si jim bil. 4 Ti sam si kralj moj, o °°g: Pošlji vsakršno rešenje Jakobu. 5 S teboj Poderemo na tla zatiralce svoje : v imenu tvo- km pogazimo nje, ki se vzpenjajo zoper nas. ” Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj ?}e ne reši. 7 Ali ti nas otimlješ zatiralcev na- Sl h in sovražilce naše osramočuješ. 8 Z Bogom hvalimo vse dni in ime tvoje bodemo slavili 'ekomaj. (Sela.) . 9 Zdaj pa si nas zavrgel in izdal v sramoto ' n ne hodiš z našimi vojskami. 10 Storil si, da s mo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši ? l kopičijo plen. H Izdal si nas kakor ovce v *j r ano in med pogane si nas razkropil. 12 Pro- tl;i l si ljudstvo svoje za malo in povišal nisi Ce ne njegove. !3 Izpostavil si nas v zasrambo s ?sedom našim, v zasramovanje in zasmehova¬ le njim, ki so okoli nas. 14 Za pregovor si nas P°stavil med narodi in da ljudstva majejo z Slavo nad nami. 15 Ves dan mi je nečast moja pred očmi in obličja mojega sramota me po- ?riva. 16 Zaradi glasu zasramovalca in preklin- Jalca, spričo sovražnika in maščevalca. 17 Vse to nas je zadelo, in vendar te nismo Pozabili niti nezvesto ravnali proti zavezi tvoii. ? Ni se umeknilo srce naše in stopinja naša J’ zavila v stran od steze tvoje, 19 da si nas '“ko potrl v kraju šakalov in pokril s senco 84 * Psalm 44. 49. 49 smrti. 20 Ako bi bili pozabili ime Boga svojega in iztegnili roke svoje k bogu tujemu, 21 ali d' ne bil. Bog tega poiskal? Saj on pozna srci 1 skrivnosti. 22 Toda zavoljo tebe nas morč ve 5 dan, cenijo nas kakor ovce za klanje. 23 Zbiidi se, zakaj spiš, o Gospod? Vstafdj ne zametaj nas na večno! 24 Zakaj skriva 5 obličje svoje, pozabljaš bedo našo in zatiranj? naše? 25 Ker v prah je ponižana duša naša, ta ; se je prijelo telo naše. 26 Vstani na ponio c nam in reši nas zavoljo milosti svoje. Psalm 45. Načelniku godbe. O lilijah. Psalm sinov Kojahovih' Pouk. Pesem ljubezni. I Iz srca mojega vre lepa beseda; pravim- Kralju pesem mojal jezik moj bodi kakof pero spretnega pisarja. 2 Mnogo lepši si sinov človeških, miloba je razlita po ustna 11 tvojih, zatorej te je Bog blagoslovil vekomaj- 3 Mec svoj si opaši okoli ledij, o junak ffl°' gočni, slavo svojo in veličastvo svoje. 4 In f veličastvu svojem srečno hodi v prospeh rej snice ter krotkosti in pravičnosti, in pokaže 41 desnica tvoja strahotna dela. 5 Psice tvoje_ so ostre, ljudstva bodo padala podte — zasadi s f sovražnikom kraljevim v srce. 6 Prestol tvoji o Bog, ostane vselej in vekomaj, pravičnost} žezlo je tvojega kraljestva žezlo. 7 Ljubil sl pravičnost in sovražil krivico, zato te je p°' mazilil Bog, Bog tvoj, z oljem veselja pred to¬ variši tvojimi. 8 Vsa oblačila tvoja diše mir 0 in aloo in kasijo, iz palač slonokoščenih te razveseljuje godba na strune. 9 Hčere kraljev 6 so med dragimi tvojimi, kraljica stoji tebi 0 ° desno v zlatu iz Ofirja. 10 Čuj, hči, in glej in nagni uho svoje te f pozabi ljudstvo svoje in hišo očeta svojegm Psalm 45 46. 43 11 In radoval se bode kralj lepote tvoje; zakaj “n je Gospod tvoj: poklanjaj se njemu! 12 In uči Tirska pride z darilom, bogatini izmed ljudstev bodo prosili blagovoljnosti tvoje. 13 Vsa krasna je liči kraljeva v notranjščini hiše, obleka Ujena z zlatom je pretkana. 14 V pisanih obla¬ čilih jo pršvedo h kralju, zanjo pa device, njene tovarišice, pripeljejo k tebi. 15 Vodili jih bodo 2 največjim veseljem in radovanjem in stopijo j' palačo kraljevo. 16 Na mestu očetov tvojih oodo sinovi tvoji, za vojvode jih postaviš po v sej zemlji. 17 Spominjal bodem imena tvojega °d roda do roda, zato te bodo slavila ljudstva v edno in na večne čase. Psalm 46. Načelniku godbe; psalm sinov Korahovih; za visoke glasove. Hvalna pesem. 1 Bog nam je pribežališče in moč, v stiskah Pomoč najhitrejša. 2 Zato se pa ne bojimo, če¬ prav se premakne zemlja, če se gore pogreznejo v globino morja. 3 Šumijo naj in se penijo njega v ode in gore gibljejo od navala njegovega. (Sela.) 4 Je reka, potoki njeni razveseljujejo mesto “ožje, kraj presveti prebivališč Najvišjega. 5 Bog je v sredi njegovi, ne gane se, Bog mu Pomore zjutraj ob svitu. 6 Ko hrume narodi in s e gibljejo kraljestva, oglasi se on, in taja se 2 emlja. 7 Gospod vojnih krdel je z nami, grad v isok je nam Bog Jakobov. (Sela.) 8 Pridite, glejte dela Gospodova, kakšno Pustošenje je naredil na zemlji. 9 Vojske miri tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, Ppjne vozove sežiga z ognjem. 10 »Odnehajte l Jl spoznajte, da sem jaz Bog! Povišan naj bo- uem med narodi, povišan na zemlji.» II Gospod J°jnih krdel je z nami, grad visok je nam Bog Jakobov. (Sela.) 44 Psalm 47. 48. Psalm 47. Načelnika godbe. Sinov Korahovih psalm. I Vsa ljudstva ploskajte z rokami, uka|t e Begu z donečim glasom! 2 Kajti Gospod, višji, je strašen, kralj velik nad vso zemlj°_ 3 Ljudstva nam sili v oblast, narode pod n°g_ naše. 4 Odbira nam posestvo naše, ponos J a ' koba, ki ga je ljubil. (Sela.) 5 Bog je šel v višavo z veselim glasot 1, i Gospod s trombe bučanjem. 6 Pevajte Bog 11 ’ pevajte psalme, pevajte Kralju našemu, pevajt® psalme. 7 Zakaj vse zemlje kralj je Bog, pevajt^ psalme poučno. 8 Bog kraljuje nad narodi, Bog sedi na prestolu svetosti svoje. 9 Plemenitni*^ narodov so se zbrali v ljudstvo Boga Abrah £l ' movega; zakaj Božji so zaščitniki zemlje, sil n ° je vzvišen. Psalm 48. Pesem. Psalm sinov Korahovih. I Velik je Gospod in visoke hvale vredf 11 v mestu Boga našega, na gori svetosti svoj 6, 2 Krasno se dviga, veselje vse zemlje je go ril Sion, na severni strani, mesto Kralja velikeg?’ 3 Znan je Bog v dvorih njegovih kot grad sok. 4 Kajti glej, kralji so se zbrali, pripodn 1 so se skupaj, 5 a videli so in so ostrmeli, znj e j dli so se in zbežali urno. 6 Trepet jih je obs e * tam, bolečina kakor porodnico. 7 Z iztočm 111 vetrom razbijaš ladje tarsiške. 8 Kakor snio slišali, tako smo videli v mestu Gospoda n ' A . vojskami, v mestu Boga našega: Bog ga utrjuj e na veke. (Sela.) . 9 Premišljali smo milost tvojo, o Bog, sred’ svetišča tvojega. 10 Kakor ime tvoje, tako \ slava tvoja do krajev zemlje; pravičnosti l e P.salm 48. 49. 43 P°lna desnica tvoja. 11 Veseli se naj gora Sion, "adostno naj poskakujejo hčere Judove zavoljo v°deb tvojih. 12 Obhodite Sion in obkrožite ga, j^ejte stolpe njegove. 13 Ogledujte natančno jdno zidovje njegovo, preglejte palače njegove, ?a znate pripovedovati prihodnjemu rodu! l4Za- ®aj ta Bog je Bog nas vselej in vekomaj. Ta "as bode vodil do smrti. Psalm 49. Načelniku godbe. Sinov Koraliovih psalm. I Čujte to vsa ljudstva, poslušajte vsi sveta Prebivalci, 2 nizki in visoki, bogatini in ubožci ?si skupaj! 3 Usta moja bodo govorila modrost srca mojega premišljevanje bo razumnost. 1 Uho svoje nagnem h govoru v prilikah, na st rune igraje bodem razodeval uganko svojo. 5 Kaj bi se bal v dnevih nesreče, kadar me “1'daja lcrivičnost tistih, ki mi so za petami, 6 njih, ki zaupajo v premoženje svoje in se po- "ašajo v obilosti bogastva svojega? 7 Brata Jikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati “°gu zanj spravnega denarja 8 (predrag na¬ mreč je njih duše odkup, zato ga ne zmore 'Jekomaj), 9 da bi živel za večno, pe moral vi¬ deti jame. 10 Saj vidi bogatin : mrjč modri, ei }ako ginevajo nespametni in neumni in dru- Sjm puščajo bogastvo svoje. 11 Menijo, da hiše "jih bodo trajate za veke, prebivališča njih za ?se rodove; zato imenujejo dežele s svojimi 'meni. 12 In vendar človek v veličju nima ob¬ čanka, podoben je živalim, ki poginejo. 13 To je usoda njih, ki tako v sebe zaupa¬ le ; vendar njih nasledniki odobravajo njih go¬ vorjenje. (Sela.) 14 Kakor ovce bodo razpostav¬ ljeni v državi smrti, smrt jim bode pastir; in Pravični jim bodo gospodovali tisto jutro, in "jih obliko pokonča pekel, da ji ne bo več bi- <16 Psalm 49. 50. vališča. 15 Ali dušo mojo reši Bog iz države smrti, ker me vzame k sebi. (Sela.) 16 Ne boj se, ko kdo zabogati, ko se p°' množi slava hiše njegove. 17 Ker ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slav® njegova. 18 Čeprav blagruje dušo svojo , v življenju svojem — i tebe hvalijo, ko si p rl ' voščiš —, 19 vendar pride k rodu očetov svo¬ jih, ki vekomaj ne bodo uživali luči. 20 Človek ki je v veličju, a ni razumen, je podoben živimi ki pogine. Psalm 50. Psalm Asafov. i Bog mogočni, Bog, Gospod je govoril in poklical zemljo od vzhoda solnčnega do zahoda' 2 S Siona, najvišje lepote, se je zasvetil Bogi; 3 Pride Bog naš in nikar ne bode molčal’ ogenj požirajoč gre pred njim in okrog njeg a silen vihar. 4 Nebesom kliče odzgoraj in zem¬ lji, da sodi ljudstvo svoje: 5 »Zberite mi svet¬ nike moje, ki so storili zavezo z menoj pri da¬ ritvi!» 6 In nebesa oznanjajo pravičnost nj e " govo,Jkajti Bog je sodnik. (Sela.) 7 Čuj, ljudstvo moje, in govoril bodem, 0 Izrael, in zoper tebe bom pričal! Bog, tvoj Bog! sem jaz. 8 Nočem te grajati zavoljo darite'j tvojih, saj žgalne daritve tvoje so vedno pred menoj. 9 Ni mi treba jemati iz tvoje hiše junca? ne kozličev iz tvojih ograj. 10 Ker moja ) e vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah 11 Vso perutnino gorsko poznam, in kar poja po polju, je v moji oblasti. 12 Ko bi bj* gladen, ne rekel bi tebi, ker moja je zemlji vesoljna in vse, kar je na njej. 13 Ali mar jeh 1 meso volovsko, ali pijem kozlov kri? 14 Hval] 11 : daritve prinašaj Bogu in Najvišjemu opravljaj obljube svoje. 15 In kliči me v dan stiske, rest* te bodem, in ti me boš častil. Psalm 50. 51. 47 16 Toda krivičniku pravi Bog: Kaj da na¬ devaš zapovedi moje in jemlješ zavezo mojo v teta svoja? 17 Saj ti sovražiš svarjenje in besede 'hoje si vrgel vzad zase. 18 Kadar vidiš tatu, ž njim hitro sprijazniš in s prešestniki se teužiš. 19 Usta svoja rabiš za hudo in z jezi¬ kom svojim spletaš zvijačo. 20 Sede obrekuješ Svojega brata, matere svoje sina spravljaš v sramoto. 21 To si delal, in ker sem molčal, si jhenil, da sem prav tebi enak. A karal te bo- nem in vse ti postavil pred oči. 22 Pazite vendar na to vi, ki zabite Boga, “a ne zgrabim in ga ne bode, ki bi rešil. Kdor daruje hvalo, me prav časti, in kdor '■ravnava pot svojo, mu pokažem zveličanje ' : ' 0 žj e. Psalm 51. Načelniku srodbe. Psalm Davidov, ko je prišel k kjercm Natan prorok, potem ko se je bil sešel z Batsebo. I Milosten mi bodi, o Bog, po dobroti svoji, Po obilosti svojega usmiljenja izbriši pregrehe 'hoje. 2 Cisto me operi krivice-moje in greha 'hojega me očisti. 3 Ker pregrehe svoje jaz Spoznavam in greh moj mi je vedno pred očmi. ? Tebi, tebi samemu sem grešil in storil, kar je zlo tvojim očem; da se ti izkažeš pravičnega, kadar govoriš, in čistega, kadar sodiš. 5 Glej, v krivici sem se rodil in v grehu ®e je spočela mati moja. 6 Glej, ti želiš resni¬ čnost v notranjščini, zato mi v skritosti srca razodevaj modrost svojo. 7 Očisti me z izopom, na bodem čist, operi me, da bodem bel bolj Pego sneg. 8 Daj mi slišati veselje in radost, na veselja poskakujejo kosti, ki si jih potrl. 3 Skrij srdito obličje svoje grehom mojim in v ,se krivice moje izbriši. 10 Srce čisto mi ustva¬ ri, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni. 48 Faalm 51. 52. 11 Ne zavrzi me izpred svojega obličja in sve' tega Duha svojega ne jemlji od mene. 12 P°' vrni mi zopet veselje zveličanja svojega in 1 * * 4 5 6 duhom radovoljnosti me podpiraj. 13 Učil bodem prestopnike pota tvoja, 1,1 grešniki se povrnejo k tebi. 14 Reši me krivde prelile krvi, o Bog, Bog zveličanja mojega, } a radostno bo hvalil jezik moj pravičnost tvoje- 15 Gospod, odpri moje ustne, in usta moja bo?? oznanjala hvalo tvojo. 16 Ker ti se ne veseli/ daritev, pač bi jih dal rad, tudi žgalnih dal' 1 ' tev ne maraš. 17 Daritve Božje so duh potrt srca potrtega in pobitega, o Bog, ne zameta/ 18 Z dobrotami obsiplji Sion po blagovno'J' nosti svoji, sezidaj zidovje jeruzalemsko. 19 Te' daj se bodeš veselil daritev pravičnosti, žgalmj! in celih daritev, tedaj bodo pobožni pokladab junce tebi na. oltar. Psalm 52. Načelniku godbe. Pouk Davidov; ko je Doeg Ed?' mec prišel in naznanil Savlu ter mu rekel: D& vl jo izgovarjajo. 13 Pokončaj jV/i v srdu, pokon¬ čaj, da jih ne bode več; in spoznajo naj, da Bog gospoduje v Jakobu in tja do mej zemlje. (Sela.) 14 In zvečer se vračajo, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu. 15 Klatijo se okoli zavoljo jedi; ko se ne nasitijo, tu pre¬ nočujejo. 16 Jaz pa bodem pel o moči tvoji in veselo pel o milosti tvoji, ker ti si mi bil grad visoki in pribežališče ob dnevu stiske. 17 O moč moja, tebi bodem prepeval psalme, zakaj Bog je grad moj visoki, Bog milosti moje. Psalm 60 . Načelniku godbe; kakor ,Lilija pričevanja*. Miktain Davidov v poučevanje; ko se je borii z Aramoi obeh dveh rek in z Aramoi Zobejskimi in se j» Joab vrnil in pobil Edomoev v Solni dolini dva¬ najst tisoč. 1 O Bog, zavrgel si nas ( razkropil nas, srdit si bil, a zopet nas ustanovi! 2 Zmajal si deželo, raztrgal jo, zaceli razpoke njene, ker omahuje! 3 Storil si, da je ljudstvo tvoje čutilo trdost, dal si nam piti vina omotnega. 4 Dal si njim, ki se tebe bojč, zastavo, da naj se povzdigne zaradi resnice. (Sela.) 5 Da bodo oteti ljubljenci tvoji, stdri rešenje z desnico svojo in usliši nas! 6 Bog je govoril v svetosti svoji: radoval se bodem, razdelim Sihem in dolino Sukotsko Psalm 60. 61. 62. S5 premerim. 7 Moj je Gilead in moj Manase in Kfraim glave moje bramba, Juda moje žezlo, 8 Moab umivalnica moja, na Edomca vržem obuvalo svoje, nad mano, o Filisteja, ukaj! 9 Kdo me popelje v mesto utrjeno, kdo me Pripelje noter do Edomeje? 10 Ali ne ti, o Bog, ki si nas bil zavrgel, in nisi hodil, Bog, z na¬ šimi vojskami? II Daj nam pomoč zoper so¬ vražnika, ker ničeva je pomoč človeška. 12 V Bogu delajmo junaške čine, in on bode poteptal zatiralce naše. Psalm 61. Načelniku godbe; na strune. Psalm Davidov. I Sliši, o Bog, vpitje moje, pazi na molitev mojo. 2 Od kraja zemlje kličem k tebi, ko osla- beva srce moje; pelji me na skalo, višjo od mene. 3 Ker bil si mi pribežališče, stolp krepak v bran pred sovražnikom. 4 Bival bodem v ša- toru tvojem na veke, pribežim pod zaščito pe¬ ruti tvojih. (Sela.) 5 Ker ti, o Bog, si poslušal obljube moje, dal si mi dediščino tistih, ki se bojč imena tvojega. 6 Dni dodaj dnevom kraljevim, leta njegova naj bodo kakor mnogih rodov. 7 Ostane naj vekomaj pred Bogom, milost in resnico pri¬ pravi, da naj ga varujeta. 8 Tako bodem psalme peval tvojemu imenu večno, opravljajoč dan na dan obljube svoje. Psalm 62. Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Davidov. I Samo Bogu tiho vdana je duša moja, od njega pride rešenje moje. 2 Samo on je skala moja in rešitev moja, grad visoki moj, ne oma¬ hnem mnogo. 3 Doklej se hočete zaganjati v moža? da ga porazite vi vsi kakor nagnjeno Kovi Zakon. 35 56 Psalm 82. 83. steno in omajano ograjo! 4 Posvetujejo se sa¬ mo, kako bi ga z višave njegove pehnili; laz jim ugaja: z usti svojimi vsak blagoslavlja, zno¬ traj v sebi pa preklinja. (Sela.) 5 Samo Bogu bodi tiho vdana, duša moja, zakaj od njega pride pričakovanje moje. 6 Samo on je skala moja in rešitev moja, grad moj visoki, ne omahnem. 7 Na Bogu temelji rešitev moja in slava moja; skalo moči svoje, pribežališče svoje imam v Bogu. 8 Zaupajte vanj vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog narn je pribežališče. (Sela.) 9 Le ničevost so preprosti ljudje, laž pa odlični možje; na tehtnico vkup položeni, po¬ skočili bi nad ničevost. 10 Ne upajte v odiranje in plen naj vas ne dela ničemurnih; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanje srcal 11 En¬ krat je govoril Bog, dvakrat sem slišal: da Božja je moč 12 in tvoja, o Gospod, milost — zakaj ti povrneš vsakemu po delu njegovem. Psalm 63. Psalm Davidov, ko jo bil v puščavi Judejski. I O Bog, Bog mogočni moj si ti, zgodaj te iščem; po tebi žeja dušo mojo, po tebi hrepeni meso moje v deželi suhi in pusti, kjer ni vodi- 2 Tako sem te gledal v svetem kraju, da bi videl tvojo moč in slavo tvojo. 3 Kajti boljša je milost tvoja od življenja; hvalijo naj te ustne mojel 4 Tako te bodem slavil, dokler bodem živ, v imenu tvojem bom povzdigaval roke svoje. 5 Kakor mozga in tolsče se nasiti duša moja, in z blagoglasnimi ustnami te bodo hva¬ lila usta moja; 6 ko se spominjam tebe na le¬ žišču svojem, vse nočne straže so misli moje pri tebi. 7 Kajti bil si mi velika pomoč, zato bodem radostno prepeval v senci peruti tvojih. 8 Duša Psalm 63. 64. 65. 57 moja se tebe drži in gre za teboj, ko me pod¬ pira desnica tvoja. 9 Ali oni, ki preže na po¬ gubo duše moje, pojdejo v najspodnje kraje zemlje. 10 Izročeni bodo oblasti meča, lisicam bodo v delež. 11 Toda kralj se bode radoval v Rogu, ponašal se bode, kdorkoli priseza pri njem; kajti zamašila se bodo usta laž govo¬ rečim. Psalm 64. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Čuj, o Bog, glas moj, ko žalujem, strahu sovražnikovega varuj življenje mojel 2 Skrivaj me skrivnemu naklepu hudobnih, hrumeči mno¬ žici njih, ki delajo krivico; 3 ki so nabrusili kakor meč jezik svoj, namerili psico — grenko besedo, 4 da ustrelijo iz zakotja nedolžnega; nenadoma streljajo vanj in se nič ne boje. 5 Po¬ trjujejo si hudobni dogovor, pogovarjajo se, kako naj skrijejo zanke, pravijo: Kdo bi jih videl? 6 Izmišljajo si hudobije: Dognali smo, pravijo, zvit naklep! In notranje mišljenje vsakega in srce je pregloboko. 7 Ali Bog ustreli vanje, naglo prileti psica, hipoma bodo ranjeni 8 in pasti morajo; naklep njih jezika pride nadnje; kdorkoli jih bo videl, bode majal z glavo. 9 In vsi ljudje se bodo bali in oznanjali delo Božje in premišljevali de¬ janje njegovo. 10 Veselil se bode pravični v Gospodu in upal vanj, in hvalili se bodo vsi, ki so pravega srca. Psalm 65. Načelniku godbe. Psalm Davidov, pesem, I Tebi gre molčanje in hvala, o Bog, na Sionu, in tebi se opravljajo obljube. 2 K tebi, ki poslušaš molitev, prihaja vse meso. 3 Kri- 85 * 68 Psalm 86. 88. vičnosti so me preveč obtežile, prestopke naše, ti nam jih odpustiš. 4 Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da se ti bliža, da prebiva v vežah tvojih! nasitimo se z dobroto hiše tvoje, s sve¬ timi rečmi tvojega svetišča. 5 S strašnimi rečmi nam odgovarjaš v pra¬ vičnosti, o Bog zveličanja našega, upanje vseh krajev zemlje in najdaljnih morij! 6 Ki gore utrjuješ v kreposti svoji, z močjo opasan. 7 Ki miriš šum morja, šum valov njegovih in naro¬ dov hrum; 8 tako da se bojč prebivalci naj¬ daljnih krajev znamenj tvojih; delaš, da se ve- selž, kjer je jutra svit in večera mrak. 9 Ti si obiskal zemljo in ji dal obilost, mo¬ čno jo obogatil. Potok Božji je napolnjen z vo¬ dami. Pripravljaš jim žito, ko si jo tako obde¬ lal, 10 napojivši njene brazde, razmočivši njene grude; z deževjem si jo zrahljal, kal njeno blagoslovil. II Venčal si leto dobrote svoje, in sledovi tvoji kapljajo maščobo. 12 Kapljajo i trate v puščavi, in griči so kakor opasani z radostjo. 13 Pašniki so vsi polni čed m doline so pogrnjene z obilim žitom. Vse veselo uka in poje. Psalm 66. Načelniku godbe. Pesem in psalm. I Ukajte Bogu po vsej zemlji! 2 S strunami pojte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi! 3 Govorite Bogu: Kako strašna so dela tvoja! Zavoljo velike moči tvoje se ti z laskanjem vdajajo sovražniki tvoji. 4 Vsa zemlja se ti bode klanjala in ti psalme prepe¬ vala, vsi bodo pevali o tvojem imenu. (Sela.) 5 Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim! 6 Morje je izpre men.l v suho, prek velike reke so šli peš; tam smo se radovali v njem. 7 Z močjo Psalm 66. 67. 69 svojo gospoduje vekomaj, oči njegove opazujejo narode; kateri so uporni, naj se ne povišujejo pri sebi! (Sela.) 8 Slavite, ljudstva, našega Boga in glas hvale njegove naj se razlega! 9 Ki je dušo našo postavil v življenje in ni pripustil, da omahnejo noge naše. 10 Kajti izkušal si nas, o Bog, z ognjem si nas izčistil, kakor se čisti srebro. 11 Peljal si nas v mrežo, del si nam težko breme na ledja. 12 Storil si, da so jezdili ljudje čez glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; a slednjič si nas pripeljal v obilo bla¬ ginjo. 13 Z žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in ti opravim svoje obljube, 14- ki so jih izrekle ustije moje in govorila usta moja v stiski moji. 15 Zgalne daritve pitanih ovac ti prinesem in kadilo ovnov, daroval bodem vole s kozliči vred. (Sela.) 16 Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji. 17 K njemu sem klical s svojimi usti in hvalnica mi je bila na jeziku. 18 Ako bi se bil namenil v hudob¬ nost v svojem srcu, Gospod bi ne bil slišal. 19 Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas. 20 Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje. Psalm 67. Načelniku godbe, na strune. Psalm in pesem. I Bog nam bodi milosten in blagoslovi nas, razsvetli naj obličje svoje proti nam. (Sela.) 2 Da se spozna na zemlji pot tvoja, med vsemi narodi zveličanje tvoje. 3 Slavč te naj ljudstva, o Bog, slavč naj te ljudstva vsa. 4 Veselč se naj in glasno pojo narodi, ker bodeš pravično sodil ljudstva in vodil narode na zemlji. (Sela.) 5 Slavč te naj go Psalm 67. 68. ljudstva, o Bog, slavč te naj ljudstva vsa. 6 Zemlja daje sad svoj; blagoslovil nas bode Bog, Bog naš. 7 Blagoslovil'nas bode Bog, in bali se ga bodo vse meje zemlje. Psalm 68. Načelniku godbe. Davidov y :;a!m in pesem. I Da vstane Bog! razkropč se naj neprija- telji njegovi in sovražilci njegovi naj beže pred njegovim obličjem! 2 Kakor bi puhnil dim, ;V/; puhneš; kakor se staja vosek pri ognju, izgi¬ nejo naj brezbožni izpred Božjega obličja. 3 Pra¬ vični pa naj se veselč, poskakujejo pred Bogom in se veseli v radosti. 4 Pojte Bogu, prepevajte psalme njegovemu imenu, pripravite pot njemu, ki se pelje po puščavah, Gospod mu je ime, in radujte se pred njim. 5 Oče je sirotam in sodnik vdovam Bog v prebivališču svetosti svo¬ je. 6 Bog množi samotarje v rodovine, pelje vklerjene iz spon v blaginjo; uporniki pa pre¬ bivajo v kraju presuhem. 7 O Bog, ko si šel na čelu ljudstva svojega, ko si stopal po puščavi (Sela), 8 tresla še je zemlja, tudi nebesa so se rosila od pričujočnosti Božje, i tisti Sinaj je trepetal od pričujočnosti Boga, Boga Izraelovega. 9 Dež preobilen si rosil, o Bog; dediščino svojo, ko je hirala, si oživljal. 10 Krdelo tvoje je prebivalo v njej; ti si jo pripravil po dobroti svoji siromaku, o Bog. II Gospod dd besedo, in njih, ki naj bi bla- govest oznanjale, bo velika množica. 12 Kralji vojnih krdel zbeži, zbežč, in ona, ki biva doma, bo delila plen. 13 Ko ležite med ograjama, bodete podobni perutim goloba, ki so prevlečene s srebrom in njega perje z zelenorumenim zla¬ tom. 14 Ko V sem0 g 0 čni razkropi kralje v tej deželi, bode svetlo, kakor da Salmon s snegom je posut. Psalm 08. 15 Gora Božja je gora Basanska, vrhovata gora je gora Basanska. 16 Zakaj gledate ne¬ voščljivo, gor 2 vrhovate, na goro, ki si jo je Bog želel za svoj sedež? Gospod tudi bode prebival tu vekomaj. 17 Voz Božjih je dvakrat deset tisoč tisočkrat tisoč; Gospod je med njimi, kakor na Sinaju, v svetišču. 18 Sel si gori v višavo, ujeto si peljal ujetnikov množico, pre¬ jel si darove med ljudmi, celo od upornikov, da prebiva med njimi Gospod, Bog. 19 Slavljen bodi Gospodi dan za dnevom nosi breme naše; on, Bog mogočni, je naše zveličanje. (Sela.) 20 On, Bog mogočne je nam Bog za vsaktero pomoč, in pri Jehovi, Gospodu, je rešitev tudi iz smrti. 21 Gotovo, Bog razbije glavo sovražnikov svojih ; teme lasato njega, ki hodi nepr>stano v krivicah svojih. 22 Rekel je bil Gospod: Iz Basana joripeljem nazaj, na¬ zaj jih pripeljem iz globočin morja, 23 da po¬ močiš nogo svojo v kri in jezik psov tvojih delež svoj ima na sovražnikih. 21 Videli so svečanostni izprevod tvoj, o Bog, svečanostni izprevod Boga mojega, kralja mojega, v svetišče: 25 spredaj so šli pevci, po¬ tem godci na strune sredi deklic, ki so bile na tambure. 26 V zborih slavite Boga, Gospoda, kateri ste iz vira Izraelovega. 27 Tam je Benjamin, najmlajši, njih gospodar, knezi Ju¬ dovi in njih krdelo, knezi Zabulonovl, knezi Naftalijevi. 28 Bog tvoj je zapovedal, da bodi moč tvoja. Clirani v moči, o Bog, kar si učinil za. nas. 29 Zaradi templja tvojega v Jeruzalemu ti pri- neso kralji darila. 30 Zagrozi zverini v trstju, čedi juncev s teleti ljudstev; z;sit&se. ti podvrže s kosovi srebra. Razkropi ljudstva, ki jih vojske veselčl 31 Prideji velikaši iz Egipta, Etiopija hitro iztegne roke svoje proti Bogu. 32 Kraljestva zemlje, pojte Bogu, psalme prepevajte Gospodu, (Sela) 33 njemu, kx se 65 P3alm 68. 69. pelje po nebesih nebes, ki so od starodavna; glej, glas svoj daje slišati, glas krepak. 34 Da¬ jajte moč Bogu! Veličastvo njegovo je nad Izraelom in moč njegova v višavah. 35 Strašen si, Bog, iz svetišč svojih; Bog mogočni Izrae¬ lov daje moč in obilo sile svojemu ljudstvu. Proslavljen bodi Bog! Psalm 69. Načelniku godbe; kakor ,Lilije 1 . Psalm Davidov. I Reši me, o Bog, ker vode so mi prišle že do duše. 2 Pogrezam se v blato pregloboko, kjer ni tal pod nogo, zašel sem v globočino vodd, roj valov pritiska name. 3 S kričanjem sem se utrudil, vnelo se je grlo moje, oči moje pešajo, ko čakam svojega Boga. 4 Več jih je nego glave moje las, ki me crtč brez vzroka, močni so, ki me hočejo uničiti, sovražniki mi po krivici; česar nisem vzel, me silijo vrniti. 5 O Bog, ti poznaš nespamet mojo in prestopki moji ti niso skriti. 6 Ne bodi jih spričo mene sram, ki tebe čakajo, o Gospod, Gospod nad vojskami; rdečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov. 7 Zakaj za¬ voljo tebe prenašam zasmehovanje, sramota je pokrila obličje moje. 8 Tujec sem postal bra¬ tom svojim in neznanec matere svoje sinovom. 9 Ker gorečnost za hišo tvojo me je razjedla, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, je zadelo mene. 10 Ko sem jokal in s postom po¬ koril dušo svojo, bilo mi je le v zasmehovanje. 11 Ko sem se oblačil v raševino, tedaj sem jim bil v pregovor. 12 O meni govoričijo vkup se¬ deči pri vratih, za pesem pa sem njim, ki pijejo opojno pijačo. 13 Jaz pa — prošnja moja je do tebe, Go¬ spod, ob času milosti. O Bog, po obilosti mi¬ losti svoje me usliši, po zvelicalni resnici svoji. Psalm 69. 63 14 Potegni me iz blata, da se ne pogreznem, otet naj bodem sovražilcev svojih in iz globočin vodd. 15 Valovje vodd naj me ne potopi in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre žrela svojega nad mano. 16 Odgovdri mi, Gospod, ker dobra je milost tvoja, po obi- losti usmiljenja svojega ozri se v me. i 7 In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu, ker v stiski sem, hitro mi odgovdri 1 18 Približaj se duši moji, reši jo, zavoljo sovražnikov mojih me odkupil 19 Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečastmojo, pred teboj so vsi sovražniki moji. 20 Zasramovanje je potrlo srce moje in hudo sem bolan; in čakal sem, da bi me kdo miloval, pa ni bilo nikogar, čakal sem tolažiteljev, pa jih nisem dobil. 21 Da, za jed so mi dali žolča in v žeji moji so mi dali piti octa. 22 Njih miza bodi pred njimi za zanko in brezskrbno njih življenje za zadrgo. 23 Otemne naj njih oči, da ne vidijo, in daj, da ledja njih omahujejo neprestano. 24 Izlij nanje jezo svojo in srd tvoj naj jih dohiti. 25 Pusto bodi njih bivališče, v šatorih njih ne bodi prebivalca. 26 Kajti preganjajo njega, ki si ga ti udaril, in spletajo pripovedke o bolečini prebodencev tvojih. 27 Pridevaj krivico njih krivici, in ne dosežejo naj pravičnosti tvoje. 28 Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapišejo. 29 Jaz pa sem ubožen in v bolečini; rešitev tvoja, o Bog, postavi me na varno. 30 Hvalil bodem ime Božje s pesmijo in poveličeval ga z zahvaljevanjem. 31 To bode všeč Bogu bolj nego vol, junec z rogovi in z razdeljenimi par¬ klji. 32 Ko bodo to videli krotki, se bodo ve¬ selili; naj oživi srce vaše, ki iščete Boga! 33 Zakaj Gospod se ozira na potrebne in jet¬ nikov svojih ne zameta. 34 Hvalijo naj ga ne¬ besa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih. 64 Psalm 68. 70. 71. 35 Zakaj Bog dd rešitev Sionu in sezida mesta Judova, da stanujejo tam in podedujejo deželo. 36 In zarodi hlapcev njegovih jo bodo posedli, in kateri ljubijo ime njegovo, v njej prebivali. Psalm 70. Načelniku godbe. Psalm Davidov, za spomin, 1 Bog, hiti me otet, Gospod, hiti mi na pomoči 2 Osramotč se naj in z rdečico oblijo, kateri mi strežejo po življenju; umaknejo se naj in v n “čast pridejo, ki se vesele nesreče moje! 3 Nazaj na; sbeže v plačilo sramote svo¬ je, kateri govorč: Aha, aha! 4 Vesel č se naj in radujejo v tebi vsi, ki te iščejo, in kateri ljubijo rešenje tvoje, govorč naj vedno: Pove¬ ličan bodi Bogi 5 Jaz pa sem ubožen in po¬ treben; o Bog, hiti k menil Pomoč moja in rešitelj moj si ti, o Gospod, ne odlašaj! Psalm 71. I K tebi, Gospod, zaupno pribegam, sram me ne bodi nikdar. 2 Po pravičnosti svoji me otmi ir. oprosti, nagni k meni uho svoje in reši me! 3 Bodi mi skala prebivališča, kamor naj se vedno umikam; zapoved si dal, da bodem rešen, ker skala moja in trdnjava moja si ti. 4 Bog moj, reši me iz roke brezbožnika, iz pesti krivičneža in nasilnika, 5 Zakaj ti si nada moja, Gospod Jehova, upanje moje od moje mladosti. 6 Nate sem se opiral od rojstva, od osrčja matere moje si me odtrgal ti; tebi ve¬ dno velja hvalospev moj. 7 Kakor čudo sem bil mnogim, toda ti si moje pribežališče trino. 8 Usta moja bodo polna hvale tvoje, ves dan slave tvoje. 9 Ne zavrzi me ob starosti času, ko peša krepkost moja, ne zapusti me. 10 Kajti sovraž- Psalm 71. 72. 65 niki moji govore o meni, in oni, ki prežč na dušo mojo, se posvetujejo vkup, 11 govoreč: Bog ga je zapustil, podite in zgrabite ga, ker nikogar ni, ki bi ga rešil. 12 Bog, ne bivaj da¬ leč od mene, Bog moj, na pomoč mi hiti! 13 Osramctč se naj in poginejo nasprotniki duše moje, pokrijejo naj se z nečastjo in sra¬ moto, kateri iščejo hudega meni. 14 jaz pa bodem stanovitno čakal in vedno bolj te hvalil. 15 Usta moja hočejo oznanjati pravičnost tvojo, ves dan zveličalno pomoč tvo¬ jo, ker ne znam števil njenih. IS Pridem opevat mogočna dela Gospoda Jehove, s hvalo bodem oznanjal pravičnost tvojo, samega tebe. 17 Bog, učil si me od mladosti, in še do- sedaj oznanjam čuda tvoja. 18 Zatorej tudi do starosti in do sivosti me ne zapusti, o Bog, dokler oznanjam rame tvoje prihodnjemu ro¬ du in moč tvojo vsem, ki še pridejo. 19 In pra¬ vičnost tvoja, o Bog, seza do nebes višave; kar si storil, je veliko; Bog, kdo je tebi enak? 20 Ti, ki si nam dal izkusiti stiske velike in hude, nas zopet oživiš in nas zopet izvlečeš iz brezen zemlje, 21 velikost mojo pomnožiš in se obrneš, da me potolažiš. 22 Tudi jaz te bodem slavil s strunami in resnico tvojo, moj Bog; prepeval ti bodem s citrami, o svetnik Izrae¬ lovi 23 Glasno se bodo radovale ustne moje, ko ti bom prepeval psalme, in duša moja, ki si jo odrešil. 24 Tudi jezik moj bode oznanjal ves dan pravičnost tvojo, ker so osramočeni, ker So z rdečico obliti, ki iščejo hudega meni. Psalm 72. Psalm Salomonov. I Bog, sodbe svoje daj kralju in pravičnost svojo sinu kraljevemu. 2 Sodi naj ljudstvo tvoje pravično in uboge tvoje po pravici. 3 Mir naj ljudstvu gore rodč in griči, po pravičnosti. 66 Psalm 72. 4 On oskrbi pravico ubožcem ljudstva, po¬ moč sinom siromakov, stiskalen pa zdrobi. 5 Bali se te bodo, dokler bo svetilo solnce in dokler trajal mesec, od roda do roda. 6 Pride kakor vlaga na pokošen travnik, kakor deževje, ki namaka zemljo. 7 Pravični bode v cvetu ob času njegovem, in miru bo obilost, dokler ne izgine luna. 8 In gospodoval bode od morja do morja in od velereke do mej zemlje. 9 Pred njim se bodo klanjali prebivalci puščave, in sovražniki njegovi bodo lizali prah. 10 Kralji tarsiški in kralji z otokov mu bodo nosili da- ri, kralji iz Sabeje in Sabe mu prineso davek. 11 Dd, molili ga bodo vsi kralji, vsi narodi mu bodo služili. 12 Kajti rešil bode siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. 13Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil. 14 Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih. 15 In živel bode ubožec, in kralj mu bo dajal zlata sabejskega, in bode prosil zanj nepre¬ stano, ves dan ga blagoslavljal. 16 Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gord, šumel bo kakor Libanon sad njegov; in ljudstva bode zacvetlo po mestih kakor trave zemeljske. 17 Ime njegovo bode vekomaj; dokler bode trajalo solnce, bode poganjalo ime njegovo, in blago¬ slavljali se bodo v njem in ga blagrovali vsi narodi. 18 Slava Gospodu, Bogu, Bogu Izraelovemu, ki sam dela čuda. 19 In slava bodi slavnemu imenu njegovemu vekomaj, in slave njegove naj se napolni vsa zemlja! Amen in Amenl 20 Koneo molitev Davida, sina Jesejevega. 67 Psalmov knjiga tretja. Psalm 73. PBalm Azafov. I Zares, dobei je Bog Izraelu, njim, ki so čistega srca. 2 Jaz pa — malo da se niso spo- telmile noge moje, skoraj nič, da niso izpod- drsnili koraki moji. 3 Zakaj zavidal sem pre- vzetnikom, ko sem gledal brezbožnih blago¬ stanje. 4 Ker ni ga trpljenja do njih smrti, poln zdravja je njih život. 5 Njim se ni truditi kakor drugim smrtnikom, in kakor druge ljudi jih ne tepo nadloge. 6 Zato jim je ošabnost okrog vratu kot verižica, silovitost jih pokriva kakor obleka. 7 Oči jim gledajo debele iz polti zalite, v domišljavosti srca prestopajo vse meje. 8 Ro¬ gajo se in hudobno govorč o zatiranju, govorč Kot vzvišeni nad vse. 9 Proti nebu dvigajo usta svoja, in kar izreče njih jezik, mora ve¬ ljati na zemlji. 10 Zato hiti za njimi njih ljud¬ stvo, in njih nauke srkajo kot vodo obilo. 11 In govorč: Kako naj Bog ve? Ali je pač kaj zna¬ nja pri Najvišjem? 12 Glejte! ti so brezbožni in, vsekdar živeč brez skrbi, kopičijo bogastvo! 13 Res, zastonj sem čistil srce svoje in v ne¬ dolžnosti umival svoje roke, 14 ker _ sem bil vendarle tepen ves dan, in kazen me je iznova zadela vsako jutro. — IS Ako bi bil jaz rekel: Govoril bodem istotako, glej, nezvest bi bil rodu tvojih otrok. 16 Tedaj sem premišljal, da bi to razumel: a pretežavno je bilo očem mojim. 17 Dokler nisem stopil v svetišča Boga mogočnega in zagledal njih konca. 18 Zares, na polžka tla si jih postavil, treščiš jih, da bodo v podrtine. 19 Kako so hipoma opustošeni, konec jih je, poginili so vgrozah! 20 So kakor sanje, ko se 63 Psalm 73. 74. je zbudil Mo; tako, Gospod, ko se zbudiš, uni¬ čiš njih podobo. 21 Ko se mi je grenkobe polnilo srce in me je bodlo v ledicah mojih, 22 tedaj sem bil brez- pameten in nisem vedel ničesar, kakor živina sem bil pred teboj. 23 A vendar sem vedno s teboj, ker si me prijel za desnico mojo. 24 Po svetu svojem me bodeš vodil in naposled spre¬ jel v slavo. 25 Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe ? in če tebe imam, se ne veselim ničesar na zemlji. 26 Najsi peša meso moje in srce moje — skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj. 27 Ker glej, kateri so daleč od tebe, poginejo; pokončaš ga, kdorkoli se s presest; vovanjem izneveri tebi. 28 Jaz pa — dobro mi je, da sem blizu Boga; v Gospoda Jehovo sta¬ vim pribežališče svoje, da oznanjam vsa dela tvoja. Psalm 74. Nauk, Azafov. I Zakaj, o Bog, nas zametaš vedno? zakaj se kadi jeza tvoja zoper čedo paše tvoje? 2 Spomni se občine svoje, ki si jo pridobil od- davnaj in odkupil za rod posesti svoje, gore Sionske, ki si na njej prebival! 3 Prispej k po- drtinam večnim! Vse zlo je storil sovražnik v svetišča. 4 Rjuli so nasprotniki tvoji sredi zbi¬ rališča tvojega, postavili so svoja znamenja za znamenja. 5 Bilo je videti, kakor da vsak dviga kvišku sekiro v goščavi gozdni. 6 In zdaj raz¬ bijajo rezbe njegove vse s sekirami in s kla¬ divi. 7 Zažgali so svetišče tvoje, do tal so oskrunili prebivališče tvojega imena. 8 Rekli so v srcu svojem: Ugonobimo jih vse vkup! Po¬ žgali so vsa zbirališča Boga mogočnega v de¬ želi. 9 Znamenj naših ne vidimo, ni več pro- roka, in ni ga med nami, ki bi vedel, doklej —? Psalm 74. 76, 69 10 Doklej, o Bog, bode zasramoval stiskalec, večno li bode zaničeval sovražnik ime tvoje? M Zakaj odtezaš roko svojo in desnico svojo? Potegni jo iz nedrij svojih in naredi konec! 12 Vendar pa je Bog kralj moj že od ne¬ kdaj, ki dela rešitve na zemlji. 13 Ti si razklal v moči svoji morje, razbil si zmajem glave na vodah. 14 Ti si raztreskal leviatanu glave, dal si ga za jed rodu, zverinam puščave. 15 Ti si odprl studenec in potok, ti si posušil reke neu¬ sahljive. 16 Tvoj je dan, tvoja tudi noč, ti si napravil luč njeno in solnce. 17 Ti si določil vse meje zemlji, poletje in zimo napravil si ti. 18 Spomni se vendar, da je sovražnik sra¬ motil Gospoda in da ljudstvo nespametno za¬ ničuje ime tvoje. 19 Ne daj tisti zveri duše grlice svoje, krdela ubožcev svojih ne žabi ve¬ komaj. 20 Ozri se na zavezo, ker po kotih de¬ žele je polno bivališč silovitosti. 21 Ponižanec naj se ne vrne osramočen, ubožec in siromak naj hvalita ime tvoje. 22 Vstani, o Bog; po¬ tegni se za pravdo svojo, spomni se zasramo¬ vanja, ki ti ga delajo nespametneži vsak dan. 23 Ne pozabi glasu sovražnikov svojih, ropota vzpenjajočih se zoper tebe, ki se vedno vzdiguje kvišku. Psalm 75. Načelniku godbe; kakor ,Ne pogubi! 1 Psalm Asafov in pesem. I Slavimo te, o Bog, slavimo; ker blizu je ime tvoje, čuda tvoja se oznanjajo. 2 Zakaj cko pride določeni čas, jaz bodem sodil pravično. 3 Raztaja se zemlja in vsi prebivalci njeni — jaz sem utrdil stebre njene>. (Sela.) 4 Govorim orevzetnikom: Nikar se ne po¬ našajte! in krivičnikom: Ne dvigajte rogov! 5 Ne dvigajte visoko rogov svojih, ne govorite drzno S trdim vratom, fi Zakaj ne od vzhoda, 70 Psalm 76. 76. 77. ne od zahoda, tudi ne od puščave ne pride povišanje. 7 Marveč Bog je sodnik: tega po¬ niža, onega poviša. 8 Kajti čaša je v roki Go¬ spodovi in se peni od vina, polna je mešanice, in iz nje on naliva: še njeno goščo bodo srka¬ joč pili vsi krivičniki na zemlji. 9 Jaz pa bo¬ dem oznanjal vekomaj, prepeval psalme Bog" Jakobovemu. 10 In vse rogove polomim brez- božmkom; zvišajo pa se naj rogovi pravičnikom Psalm 76. Načelniku godbe; na strune. Psalm ABafov in pesem- I Znan je v Judu Bog, v Izraelu je veliko ime njegovo. 2 v Salernu je koča njegova in prebivališče njegovo na Sionu. 3 Tamkaj je strl ognjene pšice lokov, ščit in meč in vojsko. (Sela.) 4 Svetel si ti, veličasten, bolj nego gore roparske. 5 Plen so postali srčni korenjaki, za¬ spali so v svoje spanje, in nobeden tistih ju¬ nakov ni našel moči v rokah svojih. 6 Od hu- dovanja tvojega, o Bog Jakobov, sta onemogla voz in konj. 7 Ti, ti si strašen, in kdo more stati pred teboj, kadar se jeziš? 8 Z neba si dal slišati sodbo, zemlja se je zbala in utihnila. 9 Ko je na sodbo vstal Bog, da bi rešil vse krotke na zemlji. (Sela.) 10 Res, srd človeški ti je v slavo, z zalogo obilega srda svojega se opašeš, il Obetajte in izvršujte obljube Gospodu, Bogu svojemu; vsi, ki so okoli njega, naj mu prineso dari, strašnemu. 12 Ki uničuje napuh prvakov, strašen je zemeljskim kraljem. Psalm 77. Načelniku godbe; za Jedutuna. Psalm Asafov. I Z glasom svojim hočem vpiti k Bogu, z glasom svojim k Bogu, in nagne uho k meni. Psalm 77, 71 2 Ob dnevi stiske svoje sem iskal Gospoda, roka moja je bila po noči proti nebu iztegnje¬ na neprenehoma, duša moja se je branila pri¬ pustiti tolažbo. 3 Spominjam se Boga in sto¬ kam, premišljam, in duh moj omaguje. (Sela.) INe daš mi zatisniti oči, izbegan sem tako, da govoriti ne morem. 5 Čase premišljujem staro¬ davne, prejšnjih vekov leta. 6 Spominjam se ponočne godbe svoje na strune, v srcu svojem premišljam in duh moj preiskuje, govoreč : 7 Ali bi na večne čase zametal Gospod, ali ne bode nikdar več milostiv? 8 Je li pri kraju milost njegova za vselej? Je li konec obljubi njegovi od roda do roda? 3 Ali je pozabil Bog mogočni deliti milost, ali je pa v jezi zaprl usmiljenje svoje? (Sela.) 10 Na to si rečem: To je moja bolezen, leta trpljenja, namenjena mi od de¬ snice Najvišjega. 11 S hvalo bodem spominjal dejanj Gospo¬ dovih, d&, spominjal se bodem vseh čudes tvo¬ jih od starodavnosti. 12 ln premišljal bodem vsaktero delo tvoje in o dejanjih tvojih bodem razmišljal. 13 O Bog, v svetosti je steza tvoja; kdo je velik Bog mogočni kakor Bog naši H Ti si sam Bog mogočni, čudodelni, pokazal si moč svojo med narodi. 15 Odrešil si s po¬ vzdignjeno roko ljudstvo svoje, sinove Jako¬ bove in Jožefove. (Sela.) 16 Videle so te vode, o Bog, videle so te vode in se tresle, dh, po¬ tresla so se brezna. 17 Izlili so oblaki vode, glas so zagnali gornji oblaki, tudi psice tvoje so švigale semtertja. 18 Bobnel je grom tvoj v viharju, bliski so razsvetljevali vesoljni svet, potresla se je zemlja in trepetala. 19 Skozi morje je šla pot tvoja in steza tvoja skozi široke vode, kjer sledovi tvoji niso znani. 20 Vo¬ dil si kakor čedo ljudstvo svoje po Mojzesu in Aronu. 30 Mo vi Zakon, 1i Psalm 78. Psalm 78. Pouk Asafov. I Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj, nagnite uho svoje govoru mojih ust. 2 V prilikah od¬ prem usta svoja, razglasim uganke iz starih časov. 3 Kar smo slisali in spoznali, kar so nam pripovedovali očetje naši, 4 ne bodemo prikrivali njih otrokom, pripovedujoč nasled; njemu rodu preslavna dela Gospodova in moč njegovo in čuda njegova, ki jih je storil. 5 Kajti ustanovil je pričevanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, kar je zapovedal oče¬ tom našim, da naj jih oznanjajo svojim otro¬ kom. 6 Da to spozna naslednji rod, otroci, ki bodo rojeni, in ti vstanejo ter pripovedujejo otrokom svojim: 7 Upanje svoje da naj stavijo na Boga in ne pozabijo naj dejanj Boga mo¬ gočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove. 8 In ne bodo naj kakor njih pradedje, rod trdo¬ vraten in uporen, rod, ki ni obrnil v pravo smer srca svojega in čigar duh ni bil zvest Bogu mogočnemu. 9 Sinovi Efraimovi, loko¬ strelci oboroženi, so obrnili hrbte ob času bitve. 10 Ohranili niso zaveze Božje in so se branili hoditi po zakonu njegovem, 11 pozabivši de¬ janja njegova in čudovita dela njegova, katera jim je bil pokazal. 12 Delal je čuda pred njih pradedi v deželi Egiptovski, na polju Zoanskem. 13 Razklal je morje in peljal jih čez, in postavil je vode ka¬ kor j‘ez. 14 In spremljal jih je z oblakom po dnevi in vso noč s svetlobo ognja. 15 Razklal je skale v puščavi in jih je obilo napojil kakor iz globočin. 16 Potoke je izpeljal iz skale in storil, da so vode tekle doli kakor reke. 17 Vendar so še dalje grešili zoper njega, upirali se Najvišjemu v pustinji. 18 In izkuša¬ joč Boga mogočnega v srcu svojem, so zahte- Psalm 78. !# Vali jed po svojega srca želji. 19 In grdo go¬ voreč zoper Boga, so rekli: Ali bi mogel Bog mogočni pripravili mizo v tej puščavi? 20 Glejte ( ob skale je udaril, da so tekle vode, in potoki so se udrli — ali bo mogel dati tudi kruha ali pa oskrbeti mesa ljudstvu svojemu? 21 Zato se je Gospod, ko je to slišal, razsrdil, in ogenj se je vnel zoper Jakoba in tudi jeza se je kadila zoper Izraela. 22 Ker niso verovali v Boga in niso upali v rešenje njegovo. 23 In vendar je zapovedal oblakom zgoraj in- odprl vrata ne¬ beška, 24 in dežil nanje mano za jed in jim da¬ jal žito nebeško. 25 Kruh močnih je jedel člo¬ vek; brašna jim je pošiljal dositega. 26 Zagnal je vzhodni veter na nebu in z močjo svojo je pripeljal jug, 27 in je dežil nanje meso kakor prah in kakor morski pesek ptiče krilate, 28 me¬ tal jih je med njih šatore, okoli njih prebivališč. 29 In jedli so in bili so nasičeni močno, in če¬ sar so poželeli, jim je prinesel. 30 Se se niso iznebili poželenja svojega, še jim je bila jed v Ustih, 31 ko je jeza Božja vzplamtela proti njim in morila med močnimi izmed njih m pokon- čavala mladeniče Izraelove. 32 Ob vsem tem so še grešili in niso vero¬ vali v čudovita dela njegova. 33 Zato je storil, da so v ničevosti potekali njih dnevi in njih leta v naglici. 34 Ko jih je pobijal, tedaj so popraševali po njem, in so se izpreobrnili ter zjutraj že iskali Boga mogočnega, 35 spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni, Najvišji, njih odrešenik. 36 Tedaj so ga z usti svojimi dobrikali in z jezikom svojim so se mu lagali, 37 a njih srce ni bilo utrjeno pri njem in niso se izkazali zvesti zavezi njegovi. 38 Toda on je usmiljen, odpušča krivico in ne pokončuje; in mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje. 39 Spominjal se je namreč, da so meso, sapa, ki gre in se ne vrne. 40 Kolikokrat so se mu uprli v puščavi, 86 * "1 Psalm 78. so ga žalili v samotil 41 Zopet in zopet so iz¬ kušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izrae¬ lovega. 42 Niso se spominjali roke njegove, ne dne, ko jih je bil otel zatiralca, 43 ko je v Egiptu delal znamenja svoja in čuda svoja na polju Zoanskem. 44 V kri je izpremenil njih potoke, da niso mogli piti tekočih vod svojih- 45 Poslal je nanje muhe, ki so jih žrle, in žabri ki so jih ugonabljale. 46 In dal je njih sadež cvrčku, in kobilici, kar so s trudom posejali- 47 Uničil je s točo njih trte in smokve njih / mrazom. 48 Izročil je toči tudi njih živino in njih cede bliskom. 49 Izpustil je nanje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, celo 'krdelo angelov nesreče. 50 Prosto pot je napravil svoji jezi, smrti ni ubranil njih duš in življenje njih je izročil kugi 51 In udaril je vse prvo¬ rojence v Egiptu, prvino moči v šatorih Ka- movih. 52 Svoje ljudstvo pa je odpeljal kakor ovce, in vodil jih je kakor čedo po puščavi. 53 In peljal jih je varno, da se jim ni bilo bati, a njih sovražnike je pokrilo morje. 54 Pripeljal jih je do meje svetišča svojega, gore te, ki si jo je pridobila desnica njegova. 55 Izgnal je izpred njih obličja narode in jih je po žrebu razmeril Izraelu v posest in v njih satorih je dal prebivati Izraelovim rodovom. 56 Vendar so izkušali Boga Najvišjega in se mu upirali in pričevanj njegovih se niso držalu 57 Temuč obrnili so se in nezvesto ravnali kakor njih pradedje, obrnili so se kakor lok, ki strelja napačno. 58 Dražili so ga z višinami svojimi in s podobami malikov svojih so ga razvneli do ljubosumnosti. 59 Slišal je Bog in se razsrdil, in Izrael se mu je silno zastudil, 60 In zapustil je prebivališče v Šilu, šator, ki ga je bil postavil med ljudmi. 61 In dal je v sužnost svojo moč in slavo svojo zatiralcu v pest. 62 Izročil je meču ljudstvo svoje in zoper Psalm 78. 78. 75 dedino svojo se je razsrdil. 63 Ogenj je požrl mladeniče njegove, in devicam njegovim se ni pela svatovska pesem. 64 Duhovniki njegovi So padli pod mečem, in vdove njegove niso mogle žalovati. 65 Tedaj se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal; kakor junak, ki vriska od vina. 66 In udaril je sovražnike svoje odzadaj, sramoto večno jim je naložil. 67 Zavrgel je pa šator Jožefov in rodu Efraimovega m izvolil. 68 Te- muč izvolil je rod Judov, goro Sionsko, ki jo je ljubil. 69 In sezidal si je enako nebeškim višavam svetišče svoje, enako zemlji, ki jo je utrdil na veke. 70 In izvolil je Davida, hlapca svojega, vzemši ga iz ovčje ograje; 71 izza do¬ ječih ga je pripeljal, da bi pasel Jakoba, ljud¬ stvo njegovo, in Izraela, dediščino njegovo. 72 Ki jih je pasel po poštenosti srca svojega in vodil jih z obilo razsodnostjo svojih rok. Psalm 79. Psalm Asafov. I O Bog, pridrli so pogani v dediščino tvo¬ jo, oskrunili so hram svetosti tvoje, v groblje so izpremenili Jeruzalem. 2 Dali so hlapcev tvojih trupla ptičem nebeškim, meso svetnikov tvojih zverinam zemlje. 3 Prelivali so njih kri kakor vodo okrog Jeruzalema, in ni ga bilo, ki bi jih pokopaval. 4 V zasramovanje smo so¬ sedom svojim, v zasmehovanje in norčevanje njim, ki so okoli nas. 5 Doklej, Gospod, bodeš li se jezil večno? Bode li gorela kakor ogenj gorečnost tvoja? 6 Izlij srd svoj na pogane, ki te ne spoznavajo, in na kraljestva, ki ne kličejo tvojega imena! 7 Kajti pojedli so Jakoba in razdejali so pre¬ bivališče njegovo. 8 Ne spominjaj se krivic prednikov naših zoper nas, brzo naj nam pride 7« Psalm 79. SO. naproti usmiljenje tvoje, ker obubožali smo silno. 9 Pomagaj nam, Bog zveličanja našega, zavoljo časti svojega imena, in reši nas ter prikrij grehe naše zaradi svojega imena. 10 Za¬ kaj naj bi govorili pogani: Kje je njih Bog? Znano bodi med pogani pred našimi očmi ma¬ ščevanje krvi prelite hlapcev tvojih. 11 Pred obličje tvoje naj pride zdihovanje jetnikov, po velikosti moči svoje ohrani v živ; ljenju, katere že izročajo smrti. 12 In povrni sosedom našim sedemkrat v njih naročje sra¬ moto njih, s katero so te zasramovali, o Go¬ spod. 13 Mi pa, ljudstvo tvoje in čeda paše tvoje, te bodemo slavili večno; od roda do ro¬ da bodemo oznanjali hvalo tvojo. Psalm 80. Načelniku godbe; kakor .Lilije 1 * * 4 * * * 8 . Pričevanje. Psalm Asafov. I O pastir Izraelov, poslušaj, ki vodiš Jo; žefa kakor čedo, ki stoluješ nad kerubi, pokaži se v svetlobi svoji\ 2 Pred Efraimom, Benia; minom in Manasom zbudi moč svojo ter prid) nam v rešitev. 3 O Bog, postavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo. 4 Gospod, Bog nad vojskami, doklej se bo¬ de kadila jeza tvoja ob molitvi tvojega ljud; stva? 5 Pasel si jih s solznim kruhom in piti si jim dal solz obilo mero. 6 Postavil si nas za prepir sosedom našim, in sovražniki se nam smejejo med seboj. 7 O Bog nad vojskami, po¬ stavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo. 8 Trto si bil prestavil iz Egipta, pregnal si narode, da bi jo zasadil. 9 Pripravil si prostor pred njo, da se je ukoreninila in prerasla de¬ želo. 10 Senca njena je pokrivala gore in njene veje cedre naj večje. II Iztezala je mladike Psalm 80. 81. 77 svoje do morja in proti Reki rozge svoje. 12 Za¬ kaj si podrl ograje njene, da jo obirajo vsi mi- mohodeči? 13 Razriva jo merjasec iz gozda in divjačina poljska jo objeda. 14 O Bog nad vojskami, povrni se, prosimo, ozri se z nebes ter glej, in skrbi za to trto is in ohrani, kar je bila vsadila desnica tvoja, Jti sina, ki si ga močnega storil sebi. IB Po¬ žgana je z ognjem, odrezana; od hudovanja obličja tvojega vsi ginejo. 17 Roka tvoja bodi had možem desnice tvoje, sinom človeškim, ki s i ga močnega storil sebi. 18 In ne umaknemo Se od tebe; oživi nas zopet, in klicali bodemo bne tvoje. (9 Gospod, Bog nad vojskami, po¬ stavi nas v prejšnji stan, razjasni obličje svoje, in rešeni bomo. Psalm 81. Načelniku godbe; na gitit. Psalm Asafov. 1 Pojte glasno Bogu, moči naši, ukajte Bo¬ gu Jakobovemu! 2 Zapojte hvalnice in udarite na boben, na citre milozvočne in brenklje! 3 Zatrobite ob mlaju na rog, ob ščipu, v dan praznika našega! 4 Ker postava je to za Izraela, naredba Boga Jakobovega, 5 ki je to za pri¬ čevanje postavil v Jožem, ko je šel proti de¬ želi Egiptovski, kjer sem slišal govor nez; m. B Odtegnil sem izpod bremena ramo njegovo, roke njegove sem oprostil tovorne košare._ 7 Ko si vpil v oni stiski, sem te rešil; odgovoril sem ti izza ogrinjala groma, izkušal sem te pri vodah. Meribskih. (Sela.) 8 Čuj, ljudstvo moje, in izpričeval ti bodem; o Izrael, da bi me poslušal! 9 Ne bodi v tebi boga tujega, nikar se ne klanjaj bogu inostran- cev! 10 Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske; odpri široko usta svoja, in jaz jih napolnim. 11 Ali ljudstvo moje 78 Psalm 81. 88. 83. ni poslušalo glasu mojega in Izrael mi ni bfl pokoren. 12 Zatorej sem jih pustil, naj hodij 0 po srca svo>ega zakrknjenosti, in hodili so p° krivih naklepih svojih. 13 O, ko bi me bilo po¬ slušalo ljudstvo moje, ko bi bil Izrael hodil g? mojih potih I 14 Kar mahoma bi bil potlačil njih sovražnike in zoper njih zatiralce bi bil obrnil roko svojo. 15 Sovražilci Gospodovi bi se mu bili vdajali z laskanjem, in njegov čas bi bil trajal večno. 16 In živil bi ga bil s pšenico najboljšo in z medom iz skalovja bi te bil sitil. Psalm 82. Psalm Asafov. I Bog stoji v zboru Božjem, sodi sredi bo¬ gov. 2 Doklej bodete sodili krivično in se ozi¬ rali na brezbožnih zunanjost? (Sela.) 3 Potegujte se za pravdo ubožca in sirote, nesrečnemu in siromaku pomagajte do pravice! 4 Oprostite ubogega in potrebnega, iz roke krivičnih g» rešite! 5 A ne vedo in ne umejo ničesar, v temi hodijo neprestano: majd se vse podstave de¬ žele! 6 Jaz sem rekel: Bogovi ste in Najvišjega sinovi vi vsi. 7 Toda umrjete kakor navaden človek in padete kakor kdorkoli izmed pogla; varjev. 8 Vstani, o Bog, sodi zemljo; ti namreč dobiš vse narode v last. Psalm 83. PeBem in psalm Asafov. l O Bog, 'ne molči, ne delaj se gluhega in ne miruj, o Bog mogočni! 2 Zakaj, glej, nepri- jatelji tvoji ropočejo in sovražilci tvoji dvigajo glave. 3 Zoper ljudstvo tvoje kujejo prekanjene naklepe in posvetujejo se zoper varovance tvoje. 4 Govord: Pridite in potrebimo jih, da ne bodo Psalm 83. 84. 79 narod, da se nihče ne spominja več imena Izraelovega. 5 Kajti naklep so storili v srcu enih misli; zoper tebe so sklenili zavezo: 6 ša- tori Edomovi in Izmaelci, Moab in Agarenci, I Gebal in Amon in Amalek, Filisteja s Tira Prebivalci; 8 tudi Asirec se um je pridružil, v Pomoč so bili sinovom Lotovim. (Sela.) 9 Stdri jim kakor Midijancem, kakor Sisarju, kakor Jabinu ob potoku Kisonu, 10 ki so bili pokončani pri Endorju, postali so zemlje gnoj! II Naredi njih plemenitnike kakor Oreba in kakor Zeba, kakor Zebaba in Zalmuna vse njih Poglavarje. 12 Ker so rekli: Vzemimo si v last Prebivališča Božja! 13 Bog moj, naredi jih ka¬ kor prah v vrtincu, kakor pleve pred vetrom! •4 Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen, ki p opali gore, 15 tako jih podi z viharjem svojim in z vrtincem svojim jih preplaši! 16 S Sramoto napolni njih obličje, da bodo iskali Jme tvoje, o Gospod! 17 Rdečica naj jih oblije in zbegajo naj se za ves čas, sramujejo se naj }n poginejo, 18 da spoznajo, da si ti, ki ti je ime Jehova, sam Najvišji nad vesoljno zemljo. Psalm 84. Načelniku godbe; na gitit. Sinov Korahovih psalm. I Kako ljuba so prebivališča tvoja, o Go¬ spod nad vojskami! 2 Duša moja hrepeni in koprni po vežah Gospodovih, srce moje in me¬ so moje radostno kličeta v hrepenenju po ži¬ vem Bogu mogočnem. 3 Saj vrabec je našel dom in lastovka si gnezdo, kamor položi mla¬ diče svoje — oltarje tvoje, o Gospod nad voj¬ skami, kralj moj in Bog moj! 4 Blagor jim, ki prebivajo v hiši tvoji, vedno te bodo hvalili. (Sela.) 5 Blagor človeku, čigar moč je v tebi: njim so v srcu pripravljene poti na Sion. 6 Gredč po Solzni dolini, si jo obračajo v kraj 80 Psalm 84. 85. studencev; saj tudi rani dež jo pokriva z M* -1 ' goslovi. 7 Gredo od kreposti do kreposti, vsa * 1 njih se prikaže pred Bogom na Sionu. 8 Gospod, Bog nad vojskami, čuj molitev mojo, poslušaj, o Bog Jakobov! (Sela.) 9 Po¬ glej, o Bog, ki si ščit naš, in glej maziljenca svojega obličjel 10 Kajti boljši je en dan v vežah tvojih nego tisoč drugje', rajši hočem stati ob pragu v hiši Boga svojega nego pre¬ bivati v brezbožnosti šatorih. 11 Zakaj solne« in ščit je Gospod, Bog, milost in slavo daje Gospod, dobrega ne krati njim, ki hodijo v po¬ štenosti. 12 Gospod nad vojskami, blagor člo¬ veku, čigar upanje je v tebel Psalm 85. Načelniku godbe. Psalm sinov Korahovih. I Blagovoljen si bil nekdaj, o Gospod, de¬ želi svoji, nazaj si pripeljal iz sužnosti Jakoba. 2 Odpustil si krivico ljudstvu svojemu, pokril si ves njih greh. (Sela.) 3 Umaknil si ves srd svoj, odvrnir si se od jeze svoje, da ni kipela 4 Postavi nas v prejšnji stan, o Bog zveličanja našega, in potolaži nevoljo svojo proti naffl- 5 Ali se bodeš večno jezil nad nami, raztezal jezo svojo od roda do roda? 6 Ali nas zopet ne postaviš v življenje, da se ljudstvo tvoje ra- duje v tebi? 7 Pokaži nam, Gospod, milost svojo, in daj nam zveličanje svojel 8 Pa poslušal bodem, kaj govori Bog mo¬ gočni, Gospod. Da, mir govori ljudstvu svo¬ jemu in svetnikom svojim, samo v nespamet naj se ne povrnejo. 9 Res, blizu je njim, ki se njega bojč, zveličanje njegovo, da bi zopet slava prebivala v deželi naši. 10 Milost in re¬ snica se bosta srečavala, pravičnost in mir se poljubita. 11 Zvestoba požene iz zemlje, in pra¬ vičnost bo gledala iz nebes. 12 Gospod bode Fsalm 85. 88. 81 tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad. 13 Pravičnost bode pred njim hodila in nas postavila na pot stopinj njegovih. Psalm 86. Molitev Davidova. I Nagni, Gospod, uho svoje in usliši me, ker siromak sem in ubožen. 2 Obrani dušo mojo, ker tisti sem, ki mu deliš milost; reši hlapca svojega, ti Bog moj, ki ima upanje v tebe. 3 Milost mi izkaži, Gospod, ker k tebi kličem ves dan. 4 Razveseli dušo svojega hlapca, ker do tebe, Gospod, povzdigujem dušo svojo. 5 Ti namreč, Gospod, si dober in rad Prizanašaš, in obilen si v milosti vsem, ki te kličejo. 6 Čuj molitev mojo, o Gospod, in poslušaj prošenj mojih glas. 7 V dan stiske svoje te kličem, ker me uslišiš. 8 Ni ti enakega med bogovi, o Gospod, in del ni tvojim enakih. 8 Vsi narodi, kar si jih ustvaril, pridejo in klanjali se bodo pred teboj, o Gospod, in čast dado tvojemu imenu. 10 Zakaj ti si velik in delaš čuda, ti sam si Bog. II Uči me, Gospod, Pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se boji tvojega imena. 12 Slavil te bodem, Gospod, Bog moj, iz vsega srca svo Jega in poveličeval bodem ime tvoje vekomaj 13 Ker velika je milost tvoja do mene, in rešil si dušo mojo iz najglobočje jame. 14 O Bog, prevzetniki so se vzdignili zoper tnene in silovitnikov krdelo preži po življenju mojem, in tebe si niso predstavili pred oči. !5 Ti pa, Gospod, Bog mogočni, usmiljen si in milosten, počasen v jezo in obilen v milosti in resnici. 16 Ozri se v me in stori mi milost; daj moč svojo hlapcu svojemu in reši dekle svoje ®ina. 17 Stdri mi znamenje v dobro, da vidijo 88 Psalm 86. 87. 88. sovražilci moji ia se s sramoto oblijo, ker si mi ti, Gospod, pomagal in me potolažil. Psalm 87. Sinov Korahovih psalm in pesem. I Ustanovitev svojo na svetih gorah, 2 vrata sionska ljubi Gospod bolj ko vsa prebivališča Jakobova. 3 Prečastno je, kar se govori o tebi, o mesto Božje. (Sela.) 4 »Imenoval bodem Egip} in Babilon med njimi, ki me poznajo; glej, Fi- listeja in Tir z Etiopijo — ta je rojen ravno tam». 5 Zato se bode govorilo o Sionu: Ta in oni je rojen v njem, in on, Najvišji, ga utrdi- 6 Gospod bode našteval, popisujoč narode: Ta je rojen ravno tam. (Sela.) 7 In pevaje in ple¬ šoč, poreko : Vsi studenci moji so v tebi Psalm 88. Pesem in psalm sinov Korahovih. Načelniku godbe I na maho.lat leanot. Pouk Hemana Ezrahovca. I O Gospod, Bog zveličanja mojega, po dnevi kličem in po noči pred teboj. 2 Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje k mojemu vpitju. 3 Kajti nasičena je z nadlo¬ gami duša moja in življenje moje se bliža državi smrti. 4 Štejejo me med tiste, ki gredo doli v jamo; podoben sem možu, ki mu je minila živ¬ ljenja moč. 5 Med mrtvimi sem zapuščen kakor pobiti, ležeči v grobu, ki se jih ne spominjaš več, ker so ločeni od tvoje roke. 6 Položi' si me v jamo najglobočjo, v kraje temne, v glo¬ bočine. 7 Trdo me tlači jeza tvoja in vse vaj love svoje zaganjaš v me. (Sela.) 8 Oddalil si od mene znance moje, storil si me njim v naj¬ hujšo gnusobo; zajet sem, in pobegniti ne mo¬ rem. 9 Oko moje mrli od bede; kličem te, Go¬ spod, vsak dan k tebi razpenjam roke svoje. Psalm 38. 89. 88 10 Bodeš li na mrtvih delal čudeže? Ali mrtvi Vstajajo, da bi te slavili? (Sela.) II Ali naj bi se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v kraju pogube? 12 Ali se mar v temini spoznajo čuda tvoja in pravičnost tvoja v po¬ zabljenja deželi? 13 Jaz pa vpijem, Gospod, k tebi, že zjutraj ti hiti naproti molitev moja. 14 Zakaj zametaš dušo mojo, o Gospod, skrivaš mi obličje svoje? 15 Siromak sem in blizu smrti od mladosti svoje, strahove tvoje prenašam in sem izbegan. 16 Jeze tvoje žar gre čezme, strahote tvoje me Uničujejo: 17 obdajajo me kakor vode ves dan, obstopajo me vse skupaj 18 Oddalil si od mene prijatelja in tovariša, temine so mi znanci edini. Psalm 89. Pouk Etana Ezrahovca. I O milostih Gospodovih bodem peval ve¬ komaj, rodu za rodom bodem oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo. 2 Rekel sem namreč: Vekomaj se bode milost sezidavala, v samih nebesih utrdiš zvestobo svojo. 3 tSklenil sem zavezo z izvoljencem svojim, prisegel sem Da¬ vidu, svojemu hlapcu: 4 Na vekomaj utrdim seme tvoje in stavil bodem prestol tvoj od roda do roda». (Sela.) 5 Zato slavč nebesa čudovito delo tvoje, o Gospod, tudi zvestobo tvojo v zboru svetnikov. 6 Zakaj kdo naj se v nebeških višavah primerja Gospodu, kdo je Gospodu po¬ doben med sinovi Božjimi? 7 On je Bog mo¬ gočni, jako strašen v zboru svetnikov in stra- šnejši mimo vseh, ki so okrog njega. 8 O Go¬ spod, Bog nad vojskami, kdo je tebi enako mogočen, "Gospod? in zvestoba tvoja biva okrog tebe. 9 Ti gospoduješ nad morja divjostjo, ko se Vzpenjajo valovi njegovi, ti jih krotiš. 10 Zdro- 81 Psalm 89. bil si Egipt, da je kakor strt, z ramo svoje moči si razkropil sovražnike svoje. 11 Tvoja so nebesa, tvoja tudi zemlja; vesoljni svet in česar je poln ustanovil si ti. 12 Sever in jug, ti si ju ustvaril; Tabor in Hermon veselo po¬ jeta o imenu tvojem. 13 Velemožna je rama tvoja, krepka je roka tvoja, vzvišena desnica tvoja. 14 Pravičnost in prava sodba sta pod¬ stava tvojemu prestolu, milost in resnica hodita pred obličjem tvojim. 15 Blagor ljudstvu, ki pozna trombe radostni glas! Ti hodijo v sve¬ tlobi obličja tvojega, o Gospod! 16 V imenu tvojem se radujejo ves dan in po pravičnosti tvoji se povišujejo. 17 Zakaj dika njih moči si ti, in po blagovoljnosti tvoji bo zvišan rog naš. 18 Gospod namreč je naš ščit in Svetnik Izrae¬ lov naš kralj. 19 Nekdaj si v prikazni govoril svetnikom svo¬ jim in rekel: Pomoč sem podelil junaku, povzdig¬ nil sem izvoljenega iz ljudstva. 20 Našel sem Davida, hlapca svojega,, pomazilil sem ga s svetim oljem svojim. 21 Z njim bodi roka moja stanovitna in rama moja naj ga krepča. 22 Ne bode ga stiskal sovražnik in sin krivice ga ne bode tlačil. 23 Temuč starem izpred njega na¬ sprotnike njegove in sovražilce njegove uda¬ rim. 24 In moja zvestoba in milost moja bode z njim, in v imenu mojem se povzdigne rog njegov. 25 In nad morje položim roko njegovo in nad reke njegovo desnico. 26 On me bode klical: Oče moj si ti, Bog moj mogočni in skala rešenja mojega. 27 Jaz pa ga postavim za prvorojenca, za najvišjega kraljem zemlje. 28 Vekomaj mu ohranim milost svojo, in za¬ veza moja mu ostani zvesta. 29 In postavim seme njegovo, da večno traja, in prestol njegov kakor dnevi nebes. 30 Ako zapustč sinovi nje¬ govi zakon moj in ne bodo hodili v sodbah mojih, 31 ako oskrunijo postave moje in ne bodo ravnali po zapovedih mojih: 32 obiščem Psalm 89. 86 s šibo njih pregreho in z udarci njih krivico. 33 Toda milosti svoje mu ne odtegnem in lagal ne bodem zoper zvestobo svojo. 34 Ne oskru¬ nim zaveze svoje in ne izpremenim ustnic svo¬ jih obljube. 35 Enkrat sem prisegel pri svetosti Svoji; zares, Davidu ne bodem lagal: 36 Večno bodi seme njegovo in prestol njegov kakor solnce pred mano. 37 Kakor luna bode stano¬ viten vekomaj. In priča v nebeških višavah je zvesta. (Sela.) 38 Ti pa si zavrgel in zaničeval, razsrdil si se zoper maziljenca svojega. 39 Zaničeval si hlapca svojega zavezo, oskrunil in vrgel na tla venec njegov. 40 Podrl si vse ograje njegove, trdnjave njegove si izpostavil razdoru. 41 Plenili so ga vsi mimohodeci, v zasmeh je dan sose¬ dom svojim. 42 Povzdignil si zatiralcev njego¬ vih desnico, veselje napravil vsem sovražnikom njegovim. 43 Skrhal si tudi meča njegovega ostrino, in mu nisi dal zmagati v vojski. 44 Sto¬ ril si, da je minila bleščoba njegova, in prestol njegov si zvrnil na tla. 45 Okrajšal si dni mla¬ dosti njegove, pokril si ga s sramoto. (Sela.) 46 Doklej, Gospod, bodeš li se skrival ve¬ komaj? gorela bode kakor ogenj jeza tvoja? 47 Spomni se me — kako sem kratkih dni 1 Za kako ničevost si ustvaril vse otroke človeške! 48 Kateri mož je, ki živi in ne bo videl smrti, ki zavaruje dušo svojo zoper oblast groba? (Sela.) 49 Kje so, o Gospod, milosti tvoje ne¬ kdanje, ki sijih prisegel Davidu v zvestobi svoji? 50 Spomni se, Gospod, sramote hlapcev svojih, da nosim v prsih svojih zasramovanje vseh teh mnogih ljudstev, 51 s katerim so sramotili sovražniki tvoji, Gospod, s katerim so sramotili maziljenca tvojega stopinje. 52 Slava Gospodu vekomaj! Amen in Amenl Psalmov knjiga četrta. Psalm 90. Molitev Mojzesa, moža Božjega. I O Gospod, ti si nam bil prebivališče od roda do roda. 2 Ko niso bile še rojene gore in nisi bil naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni. 3 Pripraviš človeka, da razpade v prah, in ve; liš: Povrnite se, otroci človeški! 4 Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minul, in kakor čas ponočne straže. 5 Kakor s povodnjijo jih pokončavaš, kot spanje so; zju¬ traj so kakor trava, ki vnovič poganja. 6 Zju¬ traj cvete in poganja, zvečer jo pokose in usahne. 7 Kajti g.inemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni. 8 Pred oči svoje si postavil krivice naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega. 9 Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam potekajo kot kratka misel. 10 Dnevi naših let — vseh jih je sedem¬ deset let, ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro v ;e poteče in mi odletimo. 11 A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi? 12 Uči nas to¬ rej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro. 13 Vrni se, Gospod! doklej —? in žal ti bodi za hlapce svoje! 14 Nasiti nas že ob ju¬ tranjem svitu z milostjo svojo, da veselo po¬ jemo in se radujemo vse svoje dni. 15 Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in. let, v katerih smo izkušali hudo. 16 Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje rad njih otroki! 17 Nad nami pa bodi Psalm 90. 91. 92. 87 ljubeznivost Gospoda, Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj! Psalm 91. I Kdor stanuje v zavetju Najvišjega, bode počival v senci Vsemogočnega. 2 Zato pravim Gospodu: Pribežališče si moje in grad moj, Bog moj, v katerega upam. 3 Kajti on te bode rešil iz zanke ptičarjeve in kuge pogubne. 4 S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bode zavetje, ščit in bran je resnica njegova. 5 Ne boj se nočnega strahu, ne pšice, ki šviga po dnevi, 6 ne pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja opoldne. 7 Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa. 8 Samo z očmi svojimi bo¬ deš to gledal in videl povračilo brezbožnikov. 9 Ker si rekel-. Ti, Gospod, si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje, 10 ne zadene te nesreča nobena in šiba se ne približa šatoru tvojemu. 11 Zakaj ange¬ lom svojim zapove zate, da te hranijo po vseh potih tvojih. 12 Na rokah te bodo nosili, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen. 13 Po divjem levu bodeš hodil in po kači, teptal bodeš leva mladiča in zmaja. 14 Ker mi je vdan v ljubezni, pravi Bog, ga hočem oteti, na varno ga postavim, ker pozna ime moje. 15 Kadar me zakliče, ga usli¬ šim, na strani mu bodem v stiski; rešim ga in počastim. 16 Nasitim ga z dolgostjo življenja in storim, da z veseljem gleda zveličanje moje. Psalm 92. Psalm in pesem za sobotni dan. I Dobro je slaviti Gospoda in psalme pevati imenu tvojemu, o Najvišji! 2 Oznanjati zjutraj Novi Zakon. 37 88 Psalm 92. 93. milost tvojo in zvestobo tvojo vsako noč, 3 z desetostrunjem in z brenkljami, z umetno godbo na citre. 4 Kajti razveseljuješ me, Gospod, z delom svojim, glasno bodem prepeval o tvojih rok dejanjih. 5 Kako velika so dela tvoja, Go¬ spod, silno globoke so misli tvoje! 6 Človek živinski ne spoznava in nespametnež ne umeje tega. 7 ICo poganjajo brezbožni kakor trava in cveto vsi, ki delajo krivico, godi se to, da bi se pogubili vekomaj. 8 Ti pa si vzvišen vekomaj, o Gospod! 9 Ker glej, sovražniki tvoji, Gospod, ker glej, sovražniki tvoji poginejo, razprše se vsi, ki de¬ lajo krivico. 10 Rog moj pa povzdigneš kakor samorogov, maziljen bodem s presnim oljem- 11 In oko moje gleda veselje sv je na zalezo¬ valcih svojih, ušesa moja poslušajo, kar mi je všeč o njih, ki se vspenjajo zoper mene. 12 Kakor palma bode zelenel pravičnik, ka¬ kor cedra na Libanonu bode rastel. 13 Zasajeni v hiši Gospodovi bodo. v vežah Boga našega poganjali mladike. 14 Še v sivosti bodo dajali sad, čvrsti ostanejo in zeleneči, 15 da oznanjajo, da je pravičen Gospod, skala moja, in krivice v njem ni nobene. Psalm 93. i Gospod kraljuje, z veličastvom se je ob¬ lekel, oblekel se je Gospod, opasal z močjo; zato trdno stoji vesoljni svet, ne omahuje. 2 Trdno stoji prestol tvoj od nekdaj, od vekomaj si ti. 3 Vzdig¬ nile so se reke, o Gospod, vzdignile so reke šum svoj, vzdigujejo reke bobnenje svoje. 4 Večji ko šum mnogih voda, ko vršenje morskih va¬ lov, še tako veličastnih, veličastnejši je Gospod v višavah! 5 Pričevanja tvoja so zanesljiva ja¬ ko; hiši tvoji se spodobi svetost, o Gospod, na večne čase. Psalm 94. 89 Psalm 94. I Bog mogočni maščevanja, o Gospod, Bog mogočni maščevanja, prikaži se! 2 Dvigni se, o zemlje sodnik, daj povračilo prevzetnim! 3 Doklej bodo brezbožni, o Gospod, doklej bodo veselja poskakovali brezbožni? 4 Ustijo se in govore predrzno, ponašajo se vsi, ki delajo krivico. 5 Tvoje ljudstvo. Gospod, teptajo v prah in tlačijo tvojo dediščino. 6. More vdovo in tujca in ubijajo sirote, 7 govoreč: Ne vidi Go¬ spod in ne pazi Bog Jakobov. 8 Doumejte ven¬ dar, nespametni med ljudstvom, in neumneži, kdaj bodete razumni? 9 Ali on, ki je vsadil uho, bi ne slišal? ali on, ki je naredil oko, bi ne videl ?_ 10 Ali on, ki pokori narode, bi ne grajal, on, ki uči ljudi modrosti? II Gospod pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost. 12 Blagor možu, ki ga pokoriš, Gospod, in ga učiš iz zakona svojega, 13 da mu pripraviš pokoj od dni nesreče, dokler se ne izkoplje brezbožniku jama. 14 Kajti Gospod ne zavrže ljudstva svojega in dediščine svoje ne zapusti. 15 Temuč k pravičnosti se mora vrniti sodba, in zanjo pojdejo vsi, ki so pravega srca. 16 Kdo bi vstal zame zoper hudodelnike? kdo bi se postavil zame zoper one, ki delajo krivico? 17 Ko bi mi ne bil Gospod pomoč, malo da ne bi prebivala v kraju molčanja duša moja. 18 Ko pravim: Omahuje noga moja, mi¬ lost tvoja, o Gospod, me podpira. 19 Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje raz¬ veseljujejo dušo mojo. 20 Ali bi bil s teboj združen prestol pogube, ki, snuje hudobnost pod pretvezo postave? 21 Cetoma se zbirajo proti pravičnega duši in obsojajo kri nedolžno. 22 A Gospod mi je grad visok in Bog moj skala pribežališča mojega. 23 On obrača proti njim njih krivico in po njih hudobnosti jih po¬ konča; pokonča jih Gospod, naš Bog. tl* 90 Psalm 95. 96. Psalm 95. I Pridite, veselo pevajmo Gospodu, ukajmo skali zveličanja svojega! 2 Pojdimo pred obličje njegovo z hvalo, psalme pojoč, mu ukajmo. 3 Zakaj Bog mogočni velik je Gospod in velik kralj nad vse bogove. 4 V roki njegovi so pod¬ stave zemlje in v njegovi oblasti višine gord- 5 Njegovo je morje, on ga je naredil, in suho zemljo so ustvarile roke njegove. 6 Pridite, priklonimo se in padimo na tla, pripognimo kolena pred Gospodom, ki nas je ustvaril! 7 Zakaj on je Bog naš, mi pa ljudstvo paše njegove in čeda vodbe njegove. Danes če slišite glas njegov, 8 nikar ne zakrknite srca svojega kakor v prepiru, kakor ob dnevi izku- šnjave v puščavi, 9 ko so me izkušali očetje vaši; izkušnjo so mi napravili, dasi so videli dela moja. 10 Štirideset let sem imel težave s tistim rodom in sem rekel: Ljudstvo je srca tavajočega. A oni niso spoznali potov mojih. II Zatorej sem prisegel v jezi svoji: Nikakor ne pridejo v pokoj moji Psalm 96. I Pojte Gospodu novo pesem, pojte Gospo¬ du, vse dežele! 2 Pojte Gospodu, slavite ime njegovo, z veseljem oznanjajte od dne do dne zveličanje njegovo! 3 Pripovedujte med po¬ ganskimi narodi veličastvo njegovo, med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova. 4 Ker velik je Gospod in velike hvale vreden, strašen je on nad vse bogove. 5 Kajti vsi bogovi ljudstev so maliki, Gospod pa je naredil nebesa. 6 Slava in lepota sta pred njim, moč in veličastvo v svetišču njegovem. 7 Dajajte Gospodu, ljudstev rodovine, da¬ jajte čast in moč Gospodu! 8 Dajajte Gospodu Psalm 98. 97. 91' slavo imena njegovega, prinesite dar in pridite v veže njegove 1 9 Klanjajte se Gospodu v diki svetosti; trepetajte pred njim, vse dežele! 10 Go¬ vorite med pogani: Gospod kraljuje, tudi zemlje obod je utrjen, da ne omahne; sodil bode ljud¬ stva pravično. 11 Vesele se naj nebesa in po¬ skakuj zemlja, šumi naj morje in kar je v njem; 12 raduj se polje in vse, kar je na njem! Tedaj bo veselo prepevalo vse drevje v gozdu 13 pred obličjem Gospodovim, kajti prihaja; kajti prihaja sodit zemljo. Sodil bode vesoljni svet v pra¬ vičnosti in ljudstva v zvestobi svoji. Psalm 97. 1 Gospod kraljuje, poskakuj zemlja, veselč se naj otoki mnogi. 2 Oblaki in tema ga obda¬ jajo, pravičnost in sodba sta podstava njego¬ vemu prestolu. 3 Ogenj gre pred njim in požiga okrog sovražnike njegove. 4 Bliski njegovi razsvetljujejo vesoljni svet; videč to, trepeta zemlja. 5 Gore se tope kakor vosek vpričo Gospoda, vpričo vse zemlje Gospodarja. 6 Ne¬ besa oznanjajo pravičnost njegovo, da vidijo vsa ljudstva njegovo čast. 7 Osramočeni bodo vsi, ki služijo podobam, ki se ponašajo z ma¬ liki ; klanjajte se mu, vsi bogovi! 8 Sion to sliši in se veseli, in hčere Judove veselja poskakujejo zaradi sodeb tvojih, o Go¬ spod. 9 Zakaj ti, Gospod, si najvišji nad vso zemljo, silno povišan si nad vse bogove. 10 Ka¬ teri ljubite Gospoda, sovražite hudo! On hrani duše svojih, ki jim izkazuje milost, iz rok brez- božnikov jih otimlje. II Luč povsod vzhaja pra¬ vičnemu in veselje njim, ki so pravega srca. 12 Veselite se, pravični, v GOSPODU in slavite spomin svetosti njegove! 92 Fsalm 08. 99. Psalm 98. Psalm I Pojte Gospodu novo pesem, ker storil je čudovita dela; rešitev mu je pridobila desnica njegova in rama njegove svetosti. 2 Naznanil je Gospod rešitev svojo, pred očmi narodov je razodel pravičnost svojo. 3 Spomnil se je mi¬ losti svoje in zvestobe svoje do hiše Izraelove; vse meje zemlje so videle Boga našega rešitev. 4 Ukajte Gospodu, vse dežele, vriskajte in pevajte psalme. 5 Pojte psalme Gospodu s ci¬ trami, s citrami in ubranimi glasovi! 6 S trom¬ bami in glasom roga ukajte pred kraljem Go¬ spodom. 7 Sumi naj morje in kar je v njem, vesoljni svet in prebivalci njegovi. 8 Reke naj ploskajo z rokami, z njimi vred naj pojd gore, 9 pred Gospodom, kajti prihaja sodit zemljo! Sodil bode vesoljni svet v pravičnosti in ljud¬ stva po pravici. Psalm 99. I Gospod kraljuje, ljudstva trepetajo; sedeč na kerubih, kraljuje, maje se zemlja. 2 Go¬ spod je velik na Sionu in visok je on nad vsa ljudstva. 3 Slave naj ime tvoje veliko in strašno, — On je svet! — 4 in moč kralja, ki ljubi pra¬ vico! Ti si utrdil, kar je pravično, pravo sodbo in pravičnost ti izvršuješ v Jakobu. 5 Povišujte Gospoda, Boga našega, in pokleknite pred pod¬ nožjem nog njegovih": On je svet! 6 Mojzes in Aron sta bila med njegovimi duhovniki in Samuel med njimi, ki kličejo ime njegovo; klicali so h Gospodu, in on jim je odgovarjal. 7 V oblačnem stebru jim je govoril; hranili so pričevanja njegova in postavo, ka¬ tero jim je dal. 8 Gospod, Bog naš, ti si jim odgovarjal, bil si jim Bog mogočni, odpuščajoč Psalm 89. 100. 101. 93 grehe, pa tudi kaznujoč njih dejanja. 9 Povi¬ šujte Gospoda, Boga našega, in pokleknite na gori svetosti njegove! Zakaj svet je Gospod, Bog naš! Psalm 100. Psalm za hvalno daritev. I Ukajte Gospodu, vse dežele! 2 Služite Gospodu z veseljem, pridite pred obličje nje¬ govo z radostnim petjem! 3 Spoznajte, da je Gospod Bog, on nas je ustvaril, ne pa mi sebe; ljudstvo njegovo smo in ovce paše njegove. 4 Vstopite v vrata njegova s hvalno daritvijo, s poveličevanjem v veže njegove: zahvaljujte se mu, slavite ime njegovo! 5 Ker dober je Gospod, vekomaj traja milost njegova in od roda do roda zvestoba njegova. Psalm 101. Psalm Davidov. I Milost in pravico bodem opeval, tebi, o Gospod, pel psalme. 2 Pazil bodem na pot po¬ polnosti, o kdaj prideš k meni? hodil bodem v poštenosti srca svojega sredi hiše svoje. 3 Sta¬ vil si ne bodem pred oči stvari pregrešne, čine razuzdanosti sovražim, ne primejo se me. 4 Srce lokavo bodi daleč od mene, hudega ne pozpam. 5 Kdor skrivno obrekuje bližnjega svojega, njega iztrebim; kdor je ošabnih oči in srca napihnjenega, tega ne strpim. 6 Oči moje se bodo vpirale na zveste v deželi, da naj sedajo z menoj.; kdor hodi po potu popolnosti, ta mi bode stregel. 7 Stanoval ne bode v hiši moji, kdor dela zvijačo; kdor govori laž, ne bode obstal pred mojimi očmi. 8 Vsako jutro bodem zatiral vse brezbožnike iz dežele, da potrebim iz mesta Gospodovega vse, ki delajo krivico. Psalm 102. 94 Psalm 102. Molitev trpina, ko omaguje in pred Gospodom izliva žalovanje svoje. I Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe! 2 Ne skrivaj mi obličja svojega v dan stiske moje, nagni mi uho svoje; ob dnevu, ko kličem, me hitro usliši! 3 Kajti gi- nejo kakor dim dnevi moji in kosti mojfe so pereče. 4 Opaljeno je kakor trava in velo srce moje, kajti pozabil sem jesti kruh svoj. 5 Od glasu zdihovanja mojega se drže kosti moje mojega mesa. 6 Podoben sem pelikanu v pu¬ ščavi, sem kakor sova v podrtinah. 7 Bedim in sem kakor samoten vrabec na strehi. 8 Ves dan me sramote sovražniki moji; kateri divjajo zoper mene, rotijo se pri meni. 9 Kajti pepel jem kakor kruh in pijačo svojo mešam s sol¬ zami, 10 zaradi srda tvojega in togote tvoje, ker vzdignil si me in me vrgel na tla. 11 Dnevi moji so kakor senca pred mrakom in sam usi¬ ham kakor zel. 12 Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj in spo¬ min tvoj od roda do roda. 13 Ti bodeš vstal in se usmilil Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določeni je prišel. 14 Kajti hlapcem tvojim je drago njega kamenje in smili se jim njega prah. 15 In bali se bodo pogani imena Gospodovega in vsi kralji zemlje slave tvoje. 16 Ko sezida Gospod Sion in se prikaže v slavi svoji, 17 se ozre na molitev zapuščenca, in ne bode zametal njih molitve. 18 Zapiše se to na¬ slednjemu rodu, in ljudstvo, ki bode ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda: 19 ker je pogledal z vi¬ šave svetosti svoje, ozrl se Gospod iz nebes na zemljo, 20 da usliši jetnikov zdihovanje, da oprosti nje, ki so izročeni smrti, 21 da ozna¬ njajo na Sionu ime Gospodovo in hvalo nje 1 govo v Jeruzalemu, 22 ko se zbero ljudstva vsa in kraljestva, da služijo Gospodu. Psalm 102. 103. 9 & 23 Potlačil je na tem potu moč mojo, dni moje skrajšal. 24 Dejal sem: Bog- moj mogočni, ne vzemi me sredi mojih dni! Skozi vse rodove so dnevi tvoji. 25 Saj ti si nekdaj ustanovil zemljo, in delo tvojih rok so nebesa. 26 Ona preidejo, ti pa ostaneš; da, vse tisto se postara kakor oblačilo, kakor obleko jih izpremeniš, in se izpremene. 27 Ti pa si večno isti in let tvo¬ jih ni konca! 28 Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali v deželi in niih seme se utrdi pred teboj. Psalm 103. Psalm Itavidov. I Slavi, duša moja, Gospoda, in vse, kar je v meni, sveto ime njegovo! 2 Slavi, duša moja, Gospoda in ne pozabi vseh dobrot njegovih! 3 Ki ti odpušča vse krivice tvoje, ki ozdravlja vse bolezni tvoje, 4 ki otimlje iz jame življenje tvoje, ki te venca z milostjo in usmiljenjem, 5 ki napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se kakor orlu ponavlja mladost tvoja. 6 Kar je pravično, dela Gospod in pravo¬ sodje vrši za vse zatirance. 7 Razodel je Moj¬ zesu pota svoja, sinovom Izraelovim dela svoja. 8 Usmiljen in milosti v je Gospod, počasen v jezo in obilen v milosti. 9 Ne huduje se veko¬ maj in večno ne drži jeze. 10 Ne dela nam po grehih naših in ne povrača nam po krivicah naših. 11 Temuč kakor so visoko nebesa nad zemljo, tako močna je milost njegova nad njimi, ki se ga bojč. 12 Kakor daleč je vzhod od za¬ hoda, tako daleč spravlja od nas prestopke naše. 13 Kakor se oče usmili otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojč. 14 Kajti on pozna, kakšna stvar smo, spo¬ minja se, da smo prah. 15 Človekovi dnevi so kakor trava, on cvete kakor cvetica na polju; 16 ko veter potegne čeznjo, je ni več in mesta 96 Fsa'm 103. 104. njenega ni več poznati. 17 A milost Gospodova se razteza od veka do veka nanje, ki se ga bojč, in pravičnost njegova je za sinov sinove, 18 zanje, ki hranijo zavezo njegovo in se spo¬ minjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo. 19 Gospod je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje vsem. 20 Slavite Gospoda, angeli njegovi, vi ju¬ naki v moči, ki izvršujete povelje njegovo, po¬ slušajoč glas njegove besede. 21 Slavite Go¬ spoda, vse vojske njegove, služabniki njegovi, izpolnjujoči voljo njegovo. 22 Slavite Gospoda, vsa dela njegova, po vseh krajih njegovega gospostva! Slavi, duša moja, Gospoda! Psalm 104. I Slavi, duša moja, Gospoda! Gospod, Bog moj, velik si silno, lepoto in veličastvo si ob¬ lekel; 2 ogrinjaš se s svetlobo kakor z obleko, nebesa razpenjaš kakor šator. 3 Kateri stavi v vodah tramovje hramov svojih, ki nareja oblake za voz svoj, ki hodi po vetrov perutih, 4 ki dela vetrove za poslance svoje, za služabnike svoje ogenj plamteči. 5 Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase. 6 Z valovjem si jo ogrnil kakor z odejo, čez gore so stale vode. 7 Na karanje tvoje so po¬ begnile, pred groma tvojega glasom bežale so urno — 8 dvignile so se gore, pogreznile se doline — na mesto, katero si jim bil ustanovil. 9 Mejo si jim postavil, da je ne prestopijo, da se ne povrnejo pokrit zemljo. 10 Ti izpuščaš studence po dolinah, da te¬ čejo med gorami; II napajajo vse poljske ži¬ vali, žejo svojo si gasč divji osli. 12 Poleg njih prebivajo ptice nebeške, glasijo se izmed vej. 13 On namaka gore iz hramov svojih, s sadom del tvojih se siti zemlja. 14 On daje, da raste Psalm 104. 97 trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pri¬ pravi hrano iz zemlje, 15 in vino, ki razveseljuje srce človeku, in olje, ki svetel nareja obraz, in kruh, ki podpira srce človeku. 16 Siti se drevje Gospodovo, cedre na Libanonu, ki jih je vsa¬ dil, 17 kjer gnezdijo ptički, tudi štorklja, ki ima hišo svojo na jelkah. 18 Gore visoke so divjim kozlom, skale gorskim mišim prebiva¬ lišče. 19 Naredil je mesec, da meri .čase, in solnce, ki _pozna zahod svoj. 20 Temo narejaš, da je noc, tedaj so vse gozdne živali pokonci: 21 Mladi levi rjovejo za plenom in zahtevajo od Boga mogočnega hrane svoje. 22 Ko izhaja solnce, se poskrijejo in ležč v brlogih svojih. 23 Človek pa gre na delo svoje in po opravilu svojem do večera. 24 Kako mnogotera so dela tvoja, o Go¬ spod, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih! 25 Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali Velikih in malih. 26 Tod hodijo ladje in levia- tan, ki si ga ustvaril, naj se v njem igra. 27 Vse to čaka tebe, da jim daš njih živeža o svojem času. 28 Kadar jim daješ, pobirajo, odpreš jim roko svojo, in sitijo se z dobrotami. 29 Kadar jim skriješ obličje svoje, se izbegajo; vzameš jim sapo, in ginejo ter se povračajo v prah svoj. 30 Pošiljaš sapo svojo in jih spet ustvar¬ jaš, in tako obličje obnavljaš zemlji. 31 Slava Gospodova traja naj vekomaj! Veseli se naj Gospod v delih svojih! 32 Ko po¬ gleda na zemljo, se trese ona, ko se dotakne gora, se kadč. 33 Pel bodem Gospodu vse svoje žive dni, psalme prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ. 34 O da bi mu bilo prijetno pre¬ mišljevanje moje! Jaz se hočem radovati v Gospodu. 35 Izginejo naj grešniki z zemlje in brezbožnikov več ne bodil Slavi, duša moja, Gospoda! Aleluja! 98 Psalm 105. Psalm 105. l Hvalite Gospoda, razglašujte ime njegovo, med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova! 2 Pojte mu, psalme mu prepevajte, razgovaijajte se o vseh čudovitih delih njegovih! 3 Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo Gospoda. 4 Iščite Gospoda _ ii' moči njegove, iščite vedno njegovega obličja- 5 Spominjajte se čudes njegovih, ki jih je storili čudovitih del njegovih in razsodkov ust njego¬ vih. 6 0 seme Abrahama, njegovega hlapca, sinovi Jakobovi, izvoljenci njegovil 7 On, Gospod, je Bog naš, po vsej zemlji se vrše sodbe njegove. 8 Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, ki jo je zapovedal na ti¬ soč rodov, 9 zaveze, ki jo je sklenil z Abraha¬ mom, in prisege svoje Izaku. 10 In jo je dal Jakobu v postavo, Izraelu v večno zavezo, 11 go¬ voreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko kot vam odmerjeno dedno posest. 12 Ko jih je bilo po številu še malo, prav malo, pa so še kot tujci bivali v njej, 13 m so hodili od naroda do naroda, iz enega kraljestva k drugemu ljud¬ stvu, 14 ni dovolil zatirati jih nikomur, da, strahoval je zavoljo njih kralje: 15 Ne dotek- nite se maziljencev mojih in ne storite žalega prorokom mojim! 16 Tu je poklical lakot nad deželo in strl ljudem vso podporo kruha. 17 Poslal je pred njimi moža, ki je bil v sužnost prodan, Jožefa- 18 Noge njegove so vklenili v spone, železo g a je stiskalo do duše, 19 do časa, ko se je ure¬ sničila beseda njegova, govor Gospodov ga j e bil prečistil. 20 Poslal je kralj in velel ga raz¬ vezati, poglavar ljudstev, in ga je oprostil- 21 Postavil ga je za gospoda družini svoji in za poglavarja vsej svoji posesti, 22 da bi zvezava) kneze njegove po volji svoji in učil modrosti Psalm 106 . 99 njegove starejšine. 23 Nato je prišel Izrael v Egipt in Jakob je tujčeval v deželi Kamovi. 24 Tam je storil Bog ljudstvo svoje silno ro¬ dovitno in ga je naredil močnejše od tlačiteljev njegovih. 25 Izpremenil je njih srce, da so so¬ vražili ljudstvo njegovo, da so zvijačne naklepe snovali zoper hlapce njegove. 2B Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, ki ga je bil izvolil. 27 Delala sta pred njimi besede znamenj njegovih in čudeže v deželi Kamovi. 28 Poslal je temč in omračil je deželo, in nista se upirala besedi njegovi. 23 Izpreme¬ nil je v kri njih vode in pokončal je njih ribe. 30 Obilo je rodila njih dežela žab, mrgolelo jih je v kraljevih sobanah. 31 Rekel je, in prišle so konjske muhe, komarji na vso njih pokra¬ jino. 32 Dal jim je za dež točo, ogenj plamteč spustil na njih kraj, 33 in pobil je njih trte in smokve in polomil drevje njih pokrajine. 34 Re¬ kel je, in prišle so kobilice in hrošči, in to brez Števila, 35 in so požrli vso travo v njih deželi in požrli poljski njih sad. 36 Slednjič je udaril Vse prvorojeno v njih deželi, prvino vse njih moči. 37 Tedaj jih je izpeljal s srebrom in zlatom, in ni ga bilo, ki bi bil pešal med njih rodovi. 38 Veselili so se Egipčani, ko so šli ti, ker strah pred njimi jih je bil Obšel. 33 Razgrnil je oblak, da jih zaslanja, in ogenj, da razsvetljuje noč. 40 Prosili so, in poslal jim je prepelic in s kruhom nebeškim jih je -sitil. 41 Odprl je skalo, in pritekle so vode, tekle so po pušči kakor reka. 42 Ker se je spominjal besede sve¬ tosti svoje in Abrahama, hlapca svojega. 43 Zato Je izpeljal ljudstvo svoje z veseljem, s petjem izvoljence svoje, 44 in dal jim je dežele poga¬ nov in pridelke ljudstev v last, 45 da se naj držč Postav njegovih in hranijo zakone njegove. Aleluja I 10U Psalm 1G6. Psalm 106. I Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dober ; ker traja vekomaj milost njegova. 2 Kdo b' dopovedal mogočna dela Gospodova, oznanil vso hvalo njegovo? 3 O blagor jim, ki se okle* pajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas| 4 Spomni se me. Gospod, po blagovoljnosti, k' jo izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z re¬ šilno pomočjo svojo, 5 da uživam izvoljeni!' tvojih srečo, da se veselim radosti naroda tvo¬ jega, da se ponašam z dedino tvojo vred. 6 Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, ravnali hudobno. 7 Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spo; minjali se niso milosti tvojih množine, temuc bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem- 8 Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč. 9 Zapretil je Rdečem 1 ! morju, in posušilo se je, in peljal jih je skoz' valove kakor po planjavi. 10 Tako jih je otel sovražilcu iz roke, odrešil jih je iz roke nepri" jateljeve. 11 Vode pa so pokrile njih zatiralce; eden izmed njih ni ostal. 12 Tedaj so verjel' besedam njegovim, peli hvalo njegovo. 13 Pa hitro so pozabili del njegovih, čakal' niso sveta njegovega; 14 ampak vdali so se poželjivosti v puščavi, izkušali Boga mogočneg" v samoti. 15 In dal jim je, česar so želeli, " poslal jim je suhoto v njih duše. 16 Ko so bi' 1 nevoščljivi Mojzesu v taborišču in Aronu, svet¬ niku Gospodovemu, 17 odprla se je zemlja i" požrla Datana, in zagrnila je druhal Abiramovo- 18 In ogenj se je vnel v njih druhali, in planie" je požgal krivičnike. 19 Naredili so tele " !l Horebu in so se, klanjali uliti podobi, 20 in s" zamenili čast svojo s podobo vola, ki mul' travo. 21 Pozabili so Boga mogočnega, rešitelj" ! svojega, ki je bil storil velike reci v Egipt"; 22 čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pf' Psalm 106. 101 £ de čem morju. 23 Zato je rekel, da jih pogubi: bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v Oli prepad pred njim, da je odvrnil jezo nje¬ govo. da jih ni pogubil. 24 Zaničevali so tudi zaželjeno deželo, ne Verujoč besedi njegovi. 25 Godrnjali so v ša- torih svojih in niso poslušali glasu Gospodo¬ vega. 2G Tu je dvignil roko svojo proti njim ter prisegel, da morajo popadati v puščavi, 27 in da raznese njih seme med narode in jih razkropi po deželah. 28 Združili' so se tudi z 'nalikom Balpeorjem in jedli daritve mrtvim. 29 Tako so dražili Boga s počenjanjem svojim, da je prihrul nadnje pomor. 30 Tu seje vzdignil. Pineas in storil sodbo, in pomor je bil ustav¬ ljen; 31 kar se mu je štelo za pravičnost, od toda do roda vekomaj. 32 Enako so razdražili Boga pri Vodah prepira, da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih: 33 upirali so se namreč duhu njegovemu, in govoril je nepremišljeno z Ustnami svojimi. „ 34 Pokončali niso onih ljudstev, za katera Jim je bil zapovedal Gospod; 35 ampak pome¬ šali so se s poganskimi narodi in naučili se njih del; 36 in so služili njih malikom, in ti so jim bili v spotiko. 37 Ker darovali so sinove Svoje in hčere svoje hudim duhovom, 38 in pre¬ livali so nedolžno kri, kri sinov in hčer svojih, ki so jih darovali malikom kanaanskim, da je bila dežela oskrunjena ž njih moritvami. 39 In Onečistili so se s svojimi deli, prešestovali so * dejanji svojimi. 40 Zato se je razsrdil Gospod nad ljudstvom Svojim in pristudila se mu je dedina njegova. Il In dal jih je v roko poganom, da bi jim gospodovali njih črtilci. 42 In stiskali so jih njih. sovražniki, in bili so potlačeni pod njih roko. 43 Mnogokrat jih je rešil, in vendar so bili uporni v naklepih svojih, in bili so ponižani Zavoljo krivice svoje. 44 Vendar se je oziral 10S Psalm 100. 107. na njih stisko, ko je slišal njih vpitje. 45 II spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal je po obilosti milosti svojih. 46 In dal jim P doseči usmiljenje pred vsemi, kateri so ju* imeli v sužnosti. 47 Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih poganov, da slavimo sveto toe tvoje in se hvalimo v hvali tvoji. 48 Slava Gospodu, Bogu Izraelovemu, on ona stoji. 31 Po tvojih naredbah stoji vse še danes, kajti vse stvari služijo tebi. 92 Ako ki ne bil zakon tvoj vse veselje moje, zdavnaj ki že bil poginil v nadlogi svoji. 93 Nikdar ne Pozabim povelj tvojih, ker ž njimi si me oživil. Ut Tvoj sem, reši me, ker ukazov tvojih iščem. 95 Ko name prežč brezbožni, da me pogube, Pregledujem pričevanja tvoja. 96 Videl sem, da sleherna stvar, še tako popolna, ima svoj ko- Pec, a zapoved tvoja širna je brez meje. , Mem. 97 Kako ljubim zakon tvoj! ves dan Je o njem premišljevanje moje. 98 Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last. 99 Razumnejši sem Postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja 116 Psalm ne. tvoja so premišljevanje moje. 100 Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja- 101 Od vsake hudobne steze zadržujem nog 6 svoje, da bi izpolnjeval besedo tvojo. 102 Od sodeb tvojih se ne ganem, ker ti me poučuješ- 103 Kako sladke so grlu mojemu obljube tvoje, slajše od medil ustom mojim! 104- Po poveljih tvojih pridobivam razumnost, zato sovražil 0 vsako stezo lažnivosti. Nun. 105 Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč. 106 Prisegel sem, tudi uvelj a ' vil: izpolnjevati razsodke pravičnosti tvoj 6 - 107 Ponižan sem silno, Gospod, oživi me V° besedi svoji. 108 Prostovoljne daritve ust mojm milo sprejemaj, Gospod, in razsodkov svojih me ličil 109 Duša mi je vedno v nevarnosti, vendar ne zabim zakona tvojega. 110 BrezboZ' niki so mi nastavili zanko, vendar od ukazo^ tvojih ne zahajam. 111 Pričevanja tvoja setu prejel v posest na veke, ker so veselje mojeip 0 srcu. 112 Srce svoje sem nagnil, da izpolnjuj 6 postave tvoje vedno do konca. Sameh. 113 Ljudi dvojih misli sovražnih zakon pa tvoj ljubim. 114 Zatišje si moje in šen moj, v besedi tvoji imam nado. 115 Umeknit 6 se od mene, hudodelniki, jaz hočem hraniti z a ' povedi svojega Boga! 116 Bodi mi podpora P° obljubi svoji, da živim, in ne pilsti, da se osra' motim v nadi svoji. 117 Podpiraj me, in varen bodem in gledal bom vedno na postave tvoj 6 ' 118 Vse, ki izgrešujejo postave tvoje, zametas, kajti laž je, s čimer se slepijo. 119 Kakor žli°T dro odpravljaš vse brezbožne na zemlji; zatorej ljubim pričevanja tvoja. 120 Od strahu pr 6 ° teboj trepeče meso moje in bojim se tvojih sodeb. Ajin. 121 Pravo sem delal in pravičnost, ne izročaj me njim, ki me stiskajo. 122 Por o* bodi hlapcu svojemu na dobro; naj me ne za¬ tirajo prevzetni. 123 Oči moje koprnč po zve* Psalm 119. Jll ličanju tvojem in po obljubi pravičnosti tvoje. 124 Ravnaj po milosti svoji s hlapcem svojim, in postav svojih me uči. 125 Hlapec sem tvoj, stori me razumnega, da spoznam pričevanja tvoja. 126 Čas je, da delaš, Gospod, ker vnič so deli zakon tvoj. 127 Zatorej bolj ljubim zapo¬ vedi tvoje nego zlato, in to najčistejše. 128 Zato spoznavam vse ukaze tvoje za prave, vsako stezo lažnivosti sovražim. Pe. 129 Čudovita so pričevanja tvoja, zato jih hrani duša moja. 130 Komur se beseda tvoja razodene, prejme luč, in razumnost daje ona preprostim. 131 Usta svoja sem odprl v hrepe¬ nenju, ker željan sem zapovedi tvojih. 132 Ozri se v me in usmili se me, kakor je prav za tiste, ki ljubijo ime tvoje. 133 Noge moje utrdi s poveljem svojim in ne daj, da gospoduje ka¬ ka krivica nad menoj. 134 Otmi me zatiranja ljudi, da izpolnjujem ukaze tvoje. 135 Daj, da sveti obličje tvoje nad hlapcem tvojim, in uči me postav svojih. 136 Potoki voda teko iz mo¬ jih oči zaradi njih, ki se ne pokoravajo za¬ konu tvojemu. Cade. 137 Pravičen si, Gospod, in prave so sodbe tvoje. 138 Kar si zaukazal v svojih pri¬ čevanjih, izvira iz pravičnosti in zvestobe po¬ polnoma. 139 Od gorečnosti svoje ginem, ker so pozabili besede tvoje zatiralci moji. 140 Do¬ bro preizkušena kakor z ognjem je beseda tvo¬ ja, zato jo ljubi hlapec tvoj. 141 Majhen sem jaz in zaničevan, a povelj tvojih ne zabim. 142 Pravičnost tvoja je pravičnost večna in postava tvoja je resnica. 143 Zatira in stiska sta me zadeli, zapovedi tvoje pa so veselje tnoje. 144 Pričevanja tvoja so pravična veko¬ maj; dodeli mi razumnost, in živel bodem. Ko/. 145 Iz vsega srca kličem, usliši me, o Gospod! hraniti hočem tvoje postave. 146 Ko te kličem, reši me, in hranil bodem pričevanja tvoja. 147 Jutranji svit sexn prehitel, da vpijem; 118 Psalm 119. besede tvoje sem čakal. 148 Oči moje so pi' e ' hitevale nočne straže, da bi premišljal govof tvoj. 149 Glas moj poslušaj po milosti svojb Gospod, oživi me po pravdnih naredbah svo¬ jih. 150 Bližajo se mi tisti, ki jim gre za sra¬ motno delo, ki so daleč od zakona tvojega- 151 A ti si blizu, Gospod, in vse zapovedi tvoje so resnica. 152 Zdavnaj vem iz pričevanj tvo¬ jih, da s ; jih ustanovil na veke. Reš. 153 Ozri se na nadlogo mojo in resi me, ker zakona tvojega ne zabim. 154 Prevzem! pravdo mojo in odreši mej po obljubi svoji oživi me. 155 Daleč od krivičnih je zveličanih ker jim ni mar za postave tvoje. 156 Usmiljenje tvoje je obilo, Gospod, po sodbah svojih oživi me. 157 Daši je mnogo preganjalcev m stiskal' cev mojih, od pričevanj tvojih ne krenem- 158 Videl sem nezvestnike in gnusilo se mi j e > ker se ne drže govora tvojega. 159 Glej, da ljubim povelja tvoja, Gospod, po milosti svoji oživi me. 160 Vsebina besed tvojih ie sama resnica, in vekomaj velja vsak razsodek tvoje pravičnosti. Sin. 161 Knezi so me preganjali po nedol¬ žnem, samo pred besedo tvojo je trepetalo moj e srce. 162 Veselim se besede tvoje, kakor kdof je našel plen obilen. 163 Laž sovražim in mrzinb zakon tvoj pa ljubim. 164 Sedemkrat te hvalim na dan zaradi sodeb pravičnosti tvoje. 165 Ve¬ lik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in m jim spotike. 166 Zveličanja tvojega čakam, Go¬ spod, in zapovedi tvoje izvršujem. 167 Duša moja hrani pričevanja tvoja in ljubim jih mo¬ čno. 168 Povelja tvoja hranim in pričevanja tvoja, ker vsa pota moja so pred teboj. Tav. 169 Vpitje moje se bližaj tvojemu ob¬ ličju, Gospod, daj mi razumnost po besedi svoji- 170 Prošnja moja pridi pred obličje tvoje, po obljubi svoji otmi me. 171 Hvala bode vrela ustnic mojih, ko me bodeš učil postav svojih Psalm 119. 120. 121. 119 172 Jezik moj bode prepeval govor tvoj, kajti vse zapovedi tvoje so pravične. 173 V pomoč mi bodi roka tvoja, ker sem izvolil povelja tvoja. 174 Po zveličanju tvojem hrepenim, Go¬ spod, in zakon tvoj je vse veselje moje. 175 Živi naj duša moja, da hvali tebe, in sodbe tvoje naj pomagajo meni. 176 Blodim kakor ovca izgubljena, išči svojega hlapca, ker zapovedi tvojih nisem pozabil. Psalm 120. Pesem stopinj. I H Gospodu sem klical v stiski svoji, in Uslišal me je. 2 O Gospod, reši dušo mojo usten lažnivih, zvijačnega jezika, 3 Kaj naj ti Bog da in kaj še pridene, o jezik zvijačni? 4 Ostre pšice mogočnega z žerjavico brinovo vred. 5 Gorje meni, da na tujem bivam v Meseku, da stanujem med šatori Kedarcev! 6 Predolgo že biva duša moja ž njimi, ki sovražijo mir. 7 Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj. Psalm 121. Pesem stopinj. I Oči svoje povzdigam tja h goram: Odkod pride pomoč moja? 2 Pomoč moja je od Go¬ spoda, ki je naredil nebesa in zemljo. 3 Saj ne dopusti, da omahne noga tvoja, in Varuh tvoj ne zadremlje. 4 Glej, ne dremlje 'in ne spi varuh Izraelovi 5 Gospod je varuh tvoj, Gospod zaslanjalo tvoje ob desni roki tvoji. 6 Po dnevi te ne zadene solnce, ne mesec po noči. 7 Gospod te bode varoval vsega zlega, varoval bode dušo tvojo. 8 Gospod bode varo¬ val tvoj odhod in tvoj prihod, od tega časa do vekomaj. Hovi Zakon. 39 150 Psalm 122. 123. 124. Psalm 122. Pesem stopinj, Davidova. I Veselim se tega, ko mi pravijo: Pojdimo v hišo Gospodovo 1 2 Noge naše že stoje med vrati tvojimi, Jeruzalem 1 3 Jeruzalem, sezidan si kot mesto, popol- noma zvezano med sabo: 4 kamor hodijo ro¬ dovi, rodovi Gospodovi, v pričevanje Izraela da hvalijo ime Gospodovo. 5 Zakaj tam so po¬ stavljeni prestoli za sodbo, prestoli hiše Davi¬ dove. 6 Prosite mir Jeruzalemu! V blaginji naj živč, ki ljubijo tebe! 7 Mir bodi v obzidju tvo¬ jem, pokoj v palačah tvojih! 8 Zaradi bratoj svojih in prijateljev svojih hočem govoriti: Mir v tebi! 9 Zaradi hiše Gospoda, Boga našega, se bodem potegoval za blaginjo tvojo. Psalm 123. Pesem stopinj*. I K tebi dvigam oči svoje, o ti, ki stoluje^ v nebesih! 2 Glej, kakor hlapcev oči gledajo na roko gospodarja svojega, kakor dekle oč\ na roko gospodinje svoje: tako gledajo od naše v Gospoda, Boga našega, dokler se nas ne usmili. 3 Usmili se nas, Gospod, usmili se nas, ker dovolj je, siti smo zaničevanja. 4 Do¬ sti je nasičena duša naša sramočenja lahkoživ- cev in zaničevanja prevzetnežev. Psalm 124. Pesem stopinj, Davidova. I Ako bi nam Gospod ne bil na strani, red zdaj, Izrael, 2 ako bi nam Gospod ne bil n® strani, ko so vstali ljudje zoper nas: 3 žive bi Psalm 134. 13S. 120. iai nas bili tedaj pogoltnili, ko se je vnela njih jeza proti nam. 4 Tedaj bi nas bile poplavile vode, hudournik bi bil šel čez dušo našo — 5 tedaj bi bile šle čez dušo našo vode silno prevzetne. 6 Slavljen Gospod, ki nas ni izpo¬ stavil za plen njih zobem! 7 Duša naša je upr- hnila kakor ptičica iz ptičarjev zanke: zanka se je pretrgala, in mi smo uprhnili. 8 Pomoč naša je v imenu Gospodovem, ki je naredil ne¬ besa in zemljo. Psalm 125. Pesem stopinj. I Kateri upajo v Gospoda, podobni so gori Sionski, ki se ne gane, vekomaj trdna ostane. 2 Kakor obdajajo Jeruzalem gore, tako obdaja Gospod ljudstvo svoje od tega časa na veko¬ maj. 3 Zakaj žezlo krivice ne bode počivalo nad deležem pravičnih, da ne iztegnejo pra¬ vični po krivici rok svojih. 4 Z dobrotami ob¬ siplji, o Gospod, dobre in nje, ki so pošteni v srcih svojih. 5 Kateri pa zavijajo na kriva pota svoja — zapodi naj jih Gospod s hudodelci Vred! Mir nad Izraelom! Psalm 126. Pasen stopinj. i Ko je Gospod nazaj peljal jetnike sionske, bilo nam je kakor v sanjah. 2 Tedaj so se Smeha napolnila usta naša in jezik naš z ra¬ dostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil Gospod! 3 Ve¬ ličastne reči je storil z nami Gospod, veseli smo bili! 4 Pripelji nazaj, o Gospod, jetnike naše ka¬ kor potoke v suho deželo! 5 Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem. 6 Kdor- 39 * Psalm 126. 127. 128. 123. 122 koli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje. Psalm 127. Pesem stopinj, Salomonova. I Ako Gospod ne zida hiše, zaman se tru¬ dijo, ki jo zidajo. Ako Gospod ne varuje mesta, zaman bedi priden čuvaj. 2 Zaman je, da vsta¬ jate pred svitom in pozno hodite počivat in jeste kruh mnogega truda: toliko daje Bog ljubljencu svojemu v spanju. 3 Glej, posest Gospodova so otroci, plačilo njegovo sad telesni. 4 Kakor psice v roki ju¬ nakovi, tako so otroci mladih let. 5 O, blagot možu, ki je napolnil tul svoj ž njimi! Ne bodo osramočeni, ko govore s sovražniki svojim 1 med vrati. Psalm 128. Pesem stopinj. I Blagor mu, kdorkoli se boji Gospoduj kdor hodi po potih njegovih! 2 Delo namreč rok svojih _bodeš užival, srečen bodeš in dobro ti bode. 3 Žena tvoja bode kakor trta rodovitna znotraj v hiši tvoji; otroci tvoji kakor oljkovo mladje okrog mize tvoje. 4 Glej, tako bode blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda! 5 Blagoslovi naj te Gospod s Siona, in uživaj srečo Jeruzalema vse dni živ¬ ljenja svojega 6 in glej sinov svojih . sinove' Mir nad Izraelom! Psalm 129. Pesem stopinj. I Mnogo so me stiskali od mladosti moje* govori naj sedaj Izrael, 2 mnogo so me stiskah Psalm 129. 130. 131. 123 od mladosti moje, vendar me niso zmogli. 3 Po hrbtu so mi orali orači, dolge so rezali brazde svoje. 4 Gospod je pravičen: presekal je debele vrvi brezbožnikov. 5 Osramočeni naj bodo in nazaj pognani vsi sovražilci Siona. 6 Bodo naj kakor trava na strehah, ki usahne, preden vzraste, 7 s ka¬ tero ne napolni roke svoje ženjec, ne naročja svojega, kdor veže snopke, 8 in .mimogredoči ne poreko: Blagoslov Gospodov bodi z vami! Blagoslavljamo vas v imenu Gospodovem! Psalm 130. Pesem stopinj. I Iz globočin vpijem k tebi, o Gospod ! 2 Go¬ spod, poslušaj glas moj, ušesa tvoja naj pazijo na prošenj mojih glas. 3 Ako bodeš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati? 4 Toda pri tebi je odpuščenje, da te častč s svetim strahom. 5 Čakam Gospoda, čaka duša moja, in v besedi njegovi imam nado. 6 Duša moja hrepeni po Gospodu bolj ko stražarji po jutru, ki ču- Jejo do jutra. 7 Nado imej, Izrael, v Gospodu, ker pri Gospodu je milost in obilo je pri njem odre¬ šenje. 8 In on odreši Izraela vseh krivic nje¬ govih. Psalm 131. Pesem stopinj, Davidova. I Gospod, srce moje se ne napihuje in oči se ne povzdigujejo, in ne pečam se z rečmi, ki so prevelike in prečudovite zame. 2 Zares, pomiril sem in utesil srce svoje; kakor dete, odstavljeno od prsi, pri materi svoji, kakor Odstavljeno dete je pri meni duša moja. 3 Nado m Psalm 131. 132. imej, Izrael, v Gospodu, od tega časa in na vekomaj! Psalm 132. Pesem stopinj. I Spominjaj se, o Gospod, Davidu vsega truda njegovega I 2 Kako je prisegel Gospodu, obljubil Mogočnemu Jakobovemu: 3 Ne pojdem v hiše svoje šator, ne stopim na posteljo le' žišča svojega, 4 spanja ne dam očem svojin}, dremanja trepalnicam svojim, 5 dokler ne naj' dem mesta za Gospoda, bivališča za Mogoč¬ nega Jakobovega! 6 Glej, skrinja zaveze je bila, kakor smo slišali, v Efrati, našli smo jo na poljanah Jaar- skih. 7 Pojdimo v šatore njegove, priklanjajffl? se pred nog njegovih podnožjem! 8 Vstani, Gospod, stopi v počivališče svoje, ti in skrinja moči tvoje! 9 Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravičnostjo in sveti tvoji naj pojd veselo; 10 Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne zavrni maziljenca svojega obličja! II Prisegel je Gospod Davidu resnico, od katere ne bode odstopil: «Od sadd telesa tvo¬ jega posadim na prestol tvoj. 12 Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričevanj mojih, katerih jih bodem učil, bodo tudi njik sinovi vekomaj sedeli na prestolu tvojern-’ 13 Zakaj Gospod je izvolil Sion, želel si ga je za prebivališče svoje: 14 To je počivališče moje vekomaj, tu bodem prebival, ker njega sem si želel. 15 Hrano njegovo bodem bogato blagoslovil, potrebne njegove nasitim s kruhom! 16 in duhovnike njegove oblečem z zveliča¬ njem, in sveti njegovi bodo veselo peli. 17 Sto¬ rim, da tam požene rog Davidu, kjer sem pri¬ pravil svetilo maziljencu svojemu. 18 Sovražnika njegove ogrnem s sramoto, nad njim pa bod? cvetel venec njegov. Psalm 133. 134. 135. 125 Psalm 133. Pesem stopinj, Davidova. I Glej, kako dobro in kako prijetno, da slo¬ žno bratje prebivajo skupaj! 2 Kakor drago¬ ceno mazilo, razlito čez glavo, ki kaplja na brado, brado Aronovo, ki kaplja tja do roba obleke njegove! 3 Kakor rosa Hermonska, ki pada na gore Sionske; kajti tja pošilja Gospod blagoslov svoj, življenje do vekomaj. Psalm 134. Pesem stopinj. 1 Glejte, slavite Gospoda, vsi hlapci Gospo¬ dovi, ki služite v hiši Gospodovi vsako noč! 2 Povzdigujte roke svoje proti svetišču in sla¬ vite Gospoda! 3 Blagoslovi te s Siona Gospod, ki je naredil nebesa in zemljo! Psalm 135. I Aleluja! Hvalite ime Gospodovo, hvalite ga, Gospodovi hlapci, 2 ki stojite v hiši Go¬ spodovi, v vežah hiše našega Boga! 3 Hvalite Gospoda, ker dober je Gospod, prepevajte psalme imenu njegovemu, ker je sladko. 4 Kajti Jakoba si je izvolil Gospod, Izraela sebi v last. 5 Zakaj jaz vem, da je velik Jehova in Go¬ spod naš nad vse bogove. 6 Karkoli mu je po volji, dela Gospod v nebesih in na zemlji, v morjih in vseh breznih. 7 On pripeljava sopare od kraja zemlje, bliske dela za dež, vetrove jemlje iz zakladnic svojih. 8 On je udaril prvo¬ rojence v Egiptu, od človeka pa do živine. 9 Poslal je znamenja in čuda v sredo tvojo, Egipt, zoper Faraona in vse hlapce njegove. 10 On je udaril narode mnoge in pobil kralje mogočne, II Sihona, kralja amorejskega, in 126 Psalm 135. 136. Oga, kralja bas&nskega, in vsa kraljestva Ka¬ naanska, 12 in dal je njih deželo v dediščino, v dediščino Izraelu, ljudstvu svojemu. 13 O Go¬ spod, ime tvoje traja vekomaj, Gospod, spomin tvoj od roda do roda. 14 Kajti Gospod se po¬ tegne za pravdo ljudstva svojega in žal mu bode hlapcev svojih. 15 Maliki poganov so zlato in srebro, rok človeških delo: 16 usta imajo, a ne govore, oči imajo, a ne vidijo, 17 ušesa imajo, ali ne slišijo, tudi sape ni nič v njih ustih. 18 Enaki jim naj bodo, kateri jih delajo in kdorkoli vanje upal 19 Hiša Izraelova, slavite Gospoda! hiša Aronova, slavite Gospoda! 20 Hiša Levijeva, slavite Gospoda! kateri se bojite Gospoda, sla¬ vite Gospoda! 21 Slava Gospodu s Siona, ki prebiva v Jeruzalemu! Aleluja! Psalm 136. I Zahvaljujte Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova. 2 Zahva¬ ljujte Boga bogov, ker vekomaj traja milost njegova. 3 Zahvaljujte gospodov Gospoda, ker vekomaj traja milost njegova. 4 Njega, ki edini dela čuda velika, ker vekomaj traja milost njegova. 5 Ki je ustvaril nebesa z umnostjo, ker vekomaj traja milost njegova. 6 Ki je razprostrl zemljo nad vodami, ker vekomaj traja milost njegova. 7 Ki je naredil luči veli¬ ke, ker vekomaj traja milost njegova. 8 Solnce, da gospoduje po dnevi, ker vekomaj traja mi¬ lost njegova. 9 Mesec z zvezdami, da gospo¬ dujejo po noči, ker vekomaj traja milost nje¬ gova. 10 Ki je udaril Egipčane v njih prvorojen¬ cih, ker vekomaj traja milost njegova. 11 In je izpeljal Izraela izmed njih, ker vekomaj traja milost njegova. 12 Z močno roko in t Psalm 136 . 137. 127 iztegnjeno ramo, ker vekomaj traja milost njegova. 13 Ki je razdelil Rdeče morje, ker ve¬ komaj traja milost njegova; 14 in peljal Izraela po sredi njegovi, ker vekomaj traja milost njegova; 15 in pahnil Faraona in vojsko nje¬ govo v Rdeče morje, ker vekomaj traja milost njegova. 16 Ki je peljal ljudstvo svoje skozi puščavo, ker vekomaj traja milost njegova. 17 Ki je udaril kralje velike, ker vekomaj traja milost njegova. 18 In pobil je kralje veličastne, ker vekomaj traja milost njegova. 19 Sihona, kra¬ lja amorejskega, ker vekomaj traja milost nje¬ gova. 20 In Oga, kralja basdnskega, ker veko¬ maj traja milost njegova. 21 In dal je njih de¬ želo v dediščino, ker vekomaj traja milost njegova. 22 V dediščino Izraelu, svojemu hlapcu, ker vekomaj traja milost njegova. 23 Ki se nas je spomnil v ponižanju našem, ker veko¬ maj traja milost njegova. 24 In nas je otel nasprotnikov naših, ker vekomaj traja milost njegova. 25 Ki daje hrane vsemu mesu, ker vekomaj traja milost njegova. 26 Zahvaljujte Boga mogočnega nebes, ker vekomaj traja milost njegova. Psalm 137. I Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona. 2 Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje. 3 Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih 1 4 Kako naj bi peli pesem Gospodovo v tujcev deželi? 5 Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje 1 6 Je¬ zik naj se mi prijemlje nčbesa, ako se ne spo¬ minjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad naj večje veselje svoje I 12S Psalm 137. 133. 139. 7 Spomni se, Gospod, zoper Edomejce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razva- lite, dokler bode kaj podzidja v njem! 8 O hči babilonska, bodeš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila! 9 Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoie ob skalo Psalm 138. Psalm Davidov. I Hvalil te bodem iz vsega srca svojega, vpričo oblastev bodem ti psalme prepeval. 2 Pri¬ klanjal se bodem proti templju svetosti tvoje in slavil ime tvoje zavoljo milosti in resnice tvoje, da si poveličal čez vse ime svoje obljubo svojo. 3 V dan, ko sem vpil, si mi odgovoril 1 vdahnil si mi pogum, duša se mi je pokrepčala- 4 Hvalili te bodo, Gospod, vsi kralji zemlje, ko bodo slišali govor tvojih ust, 5 in opevati bodo poti Gospodove, da je velika slava Go¬ spodova. 6 Kajti vzvišen je Gospod, vendar gleda na nizkega, a prevzetnega spozna od- daleč. 7 Ako hodim po sredi stiske, ohraniš me živega; zoper jezo sovražnikov mojih iztegneš roko svojo, in desnica tvoja me reši. 8 Gospod dovrši vse za mene. Gospod, milost tvoja traja vekomaj, del rok svojih ne zapustil Psalm 139. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Gospod, preiskal si me in me poznaš I 2 Ti poznaš sedenje moje in vstajanje moje, mišljenje moje umeš oddaleč. 3 Hojo mojo b J ležo mojo zasleduješ in znana so ti vsa pota moja. 4 Ko ni še beseda na jeziku mojem, glej, GOSPOD, jo poznaš docela. 5 Zadaj in spredaj Psalm 139. 123 me obdajaš in name pokladaš roko svojo. 6 Ta¬ ka vednost je prečudovita zame, visoka je, ne morem je doseči. 7 Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem? 8 Ko bi stopil na nebesa, tam si ti, ali bi ležišče si izbral v kraju smrti, tudi ondi si. 9 Ko bi si Vzel zarje peruti in odletel prebivat ob naj- zadnjem kraju morja, 10 tudi tja bi me sprem¬ ljala roka tvoja in zgrabila bi me desnica tvoja., ji Ko bi pa rekel: Teme me bodo vsaj pokrile in svetloba okoli mene postane naj noč — 12 tudi teme ti ne morejo ničesar omračiti, noč ti je svetla kakor dan, temina ti je kakor luč. 13 Zakaj ti si imel v lasti ledice moje, stkal si me v telesu matere moje. 14 Hvalim te, da Sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja. 15 Ni ti bilo skrito okostje moje, ko sem bil Ustvarjen na skrivnem, umetno narejen kakor v zemlje globočinah. 16 Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse to; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih tli bil napočil. 17 Zatorej kako so mi dražestne ttiisli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so jijih števila! 18 Hotel bi jih našteti, a več jih Je od peska; kadar se vzdramim, sem s mislimi s e pri tebi. 19 O da bi pokončal, o Bog, brezbožnikal 'n vi, možje krvoločni: Poberite se izpred me¬ tle! 20 Kajti zoper tebe govorč pregrešno, l voje ime rabijo za laž tvoji sovražniki. 21 Ali t a j bi ne sovražil, o Gospod, sovražilcev tvo¬ jih, ali naj mi ne mrzč, ki se vzpenjajo zoper tebe? 22 S skrajnjim sovraštvom jih sovražim, ta neprijatelje so meni. 23 Preiskuj me, Bog Uiogocni, in spoznaj srce moje, izkusi me in spoznaj misli moje, 24 in glej, hodim li po potu, ■i pelje v trpljenje, in vodi me po večnem totu. 130 Psalm 140. 141. Psalm 140. Načelniku godbe. Psalm Davidov. I Reši me, Gospod, hudobnih ljudi, moža silovitega me brani, 2 kateri mislijo hudo v srcu, vsak dan se shajajo, da snujejo vojsko- 3 Brusijo jezik svoj, da je podoben kačjemu- strup gadji je pod njih ustnami. (Sela.) 4 Ob¬ varuj me, Gospod, rok krivičnika, moža silo¬ vitega me brani, ki mi mislijo izpodbiti nog, e - 5 Skrivaj so mi nastavili prevzetniki zanko m vrvi, razgrnili so mi mrežo poleg pota, zadrg e mi napravili. (Sela.) 6 Rekel sem Gospodu: Bog mogočni to o) si ti; čuj, Gospod, prošenj mojih glasi 7 Jeho¬ va, Gospod, je moč zveličanja mojega; glavo mojo si pokril ob dnevi boja. 8 Ne dopustu Gospod, da se brezbožniku izpolnijo želje, hud® naklepe njegove ne pospešuj, povzdigovali se! (Sela.) 9 Glave njih, ki me obdajajp — ust¬ nic njih nadloga naj jih pokrije! 10 Žerjavic- 1 pridi nadnje, v ogenj naj jih vržejo, v jam®’ odkoder več ne vstanejo. !! Mož zbadljiveg 1 * jezika se ne utrdi na zemlji; mož silovitosti hudo ga bode gonilo do pogube. 12 Vem, da se bo Gospod potegnil z f pravdo siromaku, za pravico potrebnim. 13 D“’ pravični bodo hvalili ime tvoje, pošteni biva 11 pred tvojim obličjem. Psalm 141. Psalm Davidov. I O Gospod, kličem te, biti k meni, čuj gl*jj moj, ko te kličem! 2 Molitev moja pridi kak 01 kadilo pred tebe, povzdigovanje mojih rok k a ' kor daritev večerna. 3 Postavi, Gospod, stražo ustom mojim, cU ” Psalm 141. 143. 181 vaj vrata ustnic mojih. 4 Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči, da bi brezbožno izvrševal hudobije z možmi, ki delajo krivico; tudi naj ne okusim njih slaščici 5 Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja; zakaj tudi pri njih krivič¬ nosti vztrajam v molitvi. 6 Ko popadajo raz skale njih sodniki, bodo poslušali besede moje, ker so prijetne. 7 Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, so raztresene kosti naše do žrela groba. 8 toda k tebi, Jehova, Gospod, se ozirajo oči moje, v tebi iščem zavetja, ne zapiisti duše nioje. 9 Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico. 10 Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo. Psalm 142. Pouk Davidov, ko je bil v votlini. Molitev. l Z glasom svojim kličem h Gospodu, z glasom svojim milo prosim Gospoda, 2 pred njim izlivam skrbi svoje, stisko svojo oznanjam Pred njim. 3 Ko je omagoval moj duh v meni, takrat si ti poznal stezo mojo. Na poti, po ka¬ teri sem hodil, so mi skrivaj nastavili zanko. * Ozri se na desno in poglej: ni ga, ki bi me Poznal; izginilo mi je vsako zavetje, ni ga, ki hi skrbel za dušo mojo. 5 K tebi kličem, Gospod, govoreč: Ti si ? avetje moje, delež moj v deželi živečih. 6 Po¬ slušaj vpitje moje, ker ponižan sem silno, otmi tbe preganjalcev mojih, ker močnejši so od plene. 7 Izpelji iz zapora dušo mojo, da hvalim 'me tvoje; tedaj me bodo obdali pravični, ko Pii izkažeš dobroto. Psalm 143. 144. is2 Psalm 143. Psalm Davidov. I 0 Gospod, sliši molitev mojo, ušesa nagn' k prošnjam mojim; v zvestobi svoji mi odgO' vori in v pravičnosti svoji. 2 In ne bodi 'j sodbo s hlapcem svojim, ker pravičen ni pred tabo nihče, ki živi. 3 Kajti sovražnik pr e " ganja dušo mojo, tlači na tla življenje moj e i dela, da sedim v teminah kakor tisti, ki so mrtvi za vselej. 4 In duh moj v meni omaguje srce mi je otrpnilo v notranjščini moji. 5 Sp 0 " minjam se dni nekdanjih, premišljujem vse del° tvoje, dejanje tvojih rok preudarjam. 6 Roke svoje razprostiram proti tebi, duša moja kako 1 ' zemlja razsušena hrepeni po tebi. (Sela.) 7 Hiti odgovorit mi, Gospod, duh moj hir a > ne skrivaj mi obličja svojega, da ne postane!) 1 podoben njim, ki gredo v grob. 8 Daj, da sli' sim zgodaj milost tvojo, ker nate stavim upa' nje; naznani mi pot, po kateri naj hodim, ker k tebi povzdigujem dušo svojo. 9 Otmi me sO' vražnikov mojih, Gospod! pri tebi sem skrit- 10 Uči me delati voljo tvojo, ker ti si moj Bogi z dobrim Duhom svojim me spremljaj po rav> l1 zemlji. 11 Zavoljo imena svojega, Gospod, ip® ohrani živega, v pravičnosti svoji izpelji r stiske dušo mojo. 12 In zavoljo milosti svoj® iztrebi sovražnike moje, pokončaj vse, ki st 1 ' skajo dušo mojo, ker jaz sem hlapec tvoj. Psalm 144. Davidov. I Hvaljen bodi Gospod, skala moja, ki va^ 1 roke moje za boj, prste moje za vojsko: 2 lost moja in grad moj, visoka trdnjava fflOJ in rešitelj moj, ščit moj in zavetje , kamor p. rl | begam, ki mi podložno dela ljudstvo moj® Psalm 144. 146. 1SS 3 Gospod, kaj je človek, da ti je v čislu, sin Smrtnikov, da se meniš zanj? 4 Človek je po¬ doben dihu, dnevi njegovi so kakor mimogre- dočega senca. 6 Gospod, nagni nebesa svoja l er stopi doli, dotakni se gora, in se bodo ka¬ dile. 6 Strelo zaženi in razkropi jih, izstreli Psice svoje in zbegaj jih. 7 Iztegni roko svojo ? višave, reši me in otmi me iz mnogih vodd, t* roke tujcev. 8 Njih usta govore ničevost in "jih desnica je lažnivosti desnica. 9 Bog, novo pesem ti bodem pel, na dese- terostrunje ti psalme prepeval, 10 tebi, ki daješ tešitev kraljem, otimlješ Davida, hlapca svo¬ jega, pogubnega meča. 11 Reši me in otmi me 'z roke tujcev, katerih usta govorč ničevost, in ''jih desnica je lažnivosti desnica. 12 Da bodo sinovi naši kakor rastline, do- J>ro zrejene v nežni dobi svoji, in hčere naše "akor vogelni stebri; obdelani po zidavi sve¬ tišča; 13 žitnice naše da bodo polne in dajo '"nogoteren živež, naše ovce da tisočero rcde- v ajo, desettisočkrat da bodo pomnožene na Pašnikih naših, 14 in goved naša breja; nič jtapada, nič predaje, nič jadikovanja da ne “ode v ulicah naših! 15 Blagor ljudstvu, ki se hiu tako godi, blagor ljudstvu, čigar Bog je Gospod' Psalm 145. Hvalnica Davidova. I Poviševati te hočem, Bog moj in Kralj, ln slaviti ime tvoje vedno in vekomaj. 2 Vsak ?an te bodem slavil in hvalil ime tvoje vedno ( n vekomaj. 3 Velik je Gospod in hvale vreden mko in velikosti njegove ni preiskati. 4 Rod " a j_ rodu slavi dela tvoja in oznanjajo naj ju- “aške čine tvoje. 5 Lepoto in slavo tvojega Ve Učastva in čudovite stvari tvoje bodem pre- tmšljeval. 6 In moč strašnih del tvojih naj 134 Psalm 146. 146. slavč; m velika dela tvoja bodem pripovedoval- 7 Spomin obile dobrote tvoje naj vrč iz njih in o pravičnosti tvoji naj glasno poj6. 8 Milosten in usmiljen je Gospod, počasen v jezo in velik v milosti; 9 dobrotljiv je GOSPOD vsem in usmiljenje njegovo gre čez vsa dela njegova. 10 Hvalijo te naj, Gospod, vsa dela tvoja, in slavč te naj tisti, ki jim izkazuješ ffll* lost. 11 Slavo kraljestva tvojega naj razglašaj 0 in govore o mogočnosti tvoji, 12 da oznanijo sinom človeškim slavne čine njegove in slavo in lepoto njegovega kraljestva. 13 Kraljestvo tvoje je vseh vekov kraljestvo in gospostvo tvoje od roda do roda. 14 Gospod podpira vse, ki padajo, in kvišku pomaga vsem potlačenim. 15 Vseh oči zaupno gledajo vate, in ti jim daješ njih jed o praven 1 času; 16 roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi po volji. 17 Pravičen je Gospod na vseh potih svojih in milostiv v vseh svojih delih. 18 Blizu J, e Gospod vsem ; ki ga kličejo, vsem, ki ga klij čejo v resnici. 19 Voljo izpolnjuje njim, ki ga boje, vpitje njih sliši in jih rešuje. 20 Go¬ spod hrani vse, kateri ga ljubijo, vse brezboZ' nike pa pogublja. 21 Hvalo Gospodovo naj to; rej govore usta moja, in vse meso naj slavi sveto ime njegovo vedno in vekomaj 1 Psalm 146. I Aleluja! Hvali, duša moja, Gospoda! 2 Hva' lil bodem Gospoda v življenju svojem, psalm e prepeval Bogu svojemu, dokler bodem živ- 3 Ne zanašajte se na poglavarje, na sina čl°' veškega, pri katerem ni rešitve. 4 Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove. 5 Blagor mu, komur je pomočnik Bog mo¬ gočni Jakobov, čigar nada je v Gospodu, Bog u njegovem, 6 ki je ustvaril nebesa in zemlj°> Psalm 146. 147. 13.1 morje in karkoli je v njih; ki hrani resnico vekomaj, 7 ki pridobiva pravico zatiranim, j hrane daje lačnim. Gospod oprošča jetnike, e Gospod odpira oči slepim, Gospod vzdiguje potrte, Gospod ljubi pravične, 9 Gospod brani tujce, siroto in vdovo podpira, pot brezbožnih pa podira. 10 Vladal bode Gospod vekomaj, Bog tvoj, o Sion, od roda do roda. Aleluja! Psalm 147. I Hvalite Gospoda! Zakaj dobro je pevati psalme Bogu našemu, ker prijetno je to, in spodobno je hvaljenje. 2 Stavitelj Jeruzalema je Gospod, on zbira razkropljence Izraelove. 3 On ozdravlja potrte v srcu in obvezuje njih rane; 4 prešteva zvezd število, kliče jih, kolikor jih je, po imenih. 5 Velik je Gospod naš in mnoga moč njegova, modrost njegova je brez- merna. 6 Krotke podpira Gospod, brezbožnike pa potiska prav do tal. 7 Poite hvalne pesmi Gospodu, s strunami Prepevajte psalme Bogu našemu! 8 Ki zagrinja z gostimi oblaki nebo, ki pripravlja dež zemlji, ki daje, da seno rodevajo gore. 9 Živini daie njen živež in mladim krokarjem, ki čivkajo, lo Moči konjeve se ne veseli, stegna vojšča- kova mu niso po volji. 1 1 Po volji so Gospodu tisti, ki se ga boje, ki imajo nado v milosti njegovi. 12 S hvalo slavi, Jeruzalem, Gospoda, hvali Boga svojega, o Sion! 13 Zakaj utrdil je za¬ pahe tvojih vrat, sinove tvoje je blagoslovil sredi tebe. 14 On, ki daje mir pokrajinam tvo¬ jim, z mezgo pšenice te siti; 15 ki pošilja po¬ velje svoje na zemljo, urno teče beseda nje¬ gova; 16 ki daje sneg kakor volno, slano raz¬ siplje kakor pepel, 17 led svoj meče doli kakor koščke, mraz njegov kdo prebije? 18 Besedo Svojo pošlje, in vse raztaja; kakor hitro pihne Novi Zakon 40 136 Psalm 147. 148. 149. veter njegov, že tekd vode. 19 Besedo svojo je naznanil Jakobu, postave svoje in pravice Izraelu. 20 Ni storil tako nobenemu narodu, zato sodeb njegovih niso spoznali. Aleluja 1 Psalm 148. 1 Aleluja! Hvalite Gospoda, vsi iz nebes, hvalite ga na višavah! 2 Hvalite ga, vsi angeli njegovi, hvalite ga, vse vojske njegove! 3 Hva¬ lite ga, solnce in mesec, hvalite ga, vse svetle zvezde! 4 Hvalite ga, nebes nebesa, in vode, katere so nad nebom — 5 hvalijo naj ime Go¬ spodovo! kajti on je rekel, in so bili ustvarjeni, 6 in utrdil jih je za vselej in na veke, dal j e zapoved, ki je nihče ne prestopi. 7 Hvalite Gospoda, vsi iz zemljej zmaji iu brezna vsa, 8 ogenj in toča, sneg in sopara, veter viharni, ki izpolnjuješ besedo njegovo, 9 ve gore in vsi hribi, drevesa sadonosna iu vse cedre, 10 ti zverina in vsa živina, laznina in ptiči krilati; II kralji zemeljski in narodi vsi, knezi in vsi zemljč sodniki, 12 mladeniči m tudi device, starci z dečki vred — 13 naj hva¬ lijo ime Gospodovo! kajti vzvišeno je ime nje¬ govo, On sam, slava njegova sesa čez zeml) 0 in nebo. 14 In povišal je rog svojemu ljudstvu, hvalo vseh svetih svojih, sinom Izraelovimi ljudstvu, ki mu je blizu. Aleluja! Psalm 149. l Aleluja! Pojte Gospodu pesem novo m hvalo njegovo v zboru svetih njegovih! 2 Izrael naj se veseli v njem, ki ga je ustvaril, sinovi sionski naj se radujejo v Kralju svojem. 3 Hva¬ lijo naj ime njegovo s plesom, z bobnom U 1 strunami naj mu psalme prepevajo. 4 Kajti ve¬ seli se Gospod ljudstva svojega, krotke diči * zveličanjem- 6 Radujejo se naj v slavi sveti Psalm 149. 150. IS7 njegovi, pojd naj od veselja na ležiščih svojih. 6 Hvala, povišujoča Boga mogočnega, naj jim Polni grlo in meč dvorezni naj imajo v roki svoji, 7 da izvršž maščevanje nad narodi in pokorč ljudstva, 8 da zvežejo z verigami njih kralje in njih plemenitnike z vezmi železnimi: 9 da nad njimi izvršč sodbo, ki je pisana. Čast je to vsem svetim njegovim. Aleluja I Psalm 150. I Aleluja! Hvalite Boga mogočnega v sve¬ tišču njegovem, hvalite ga v veličastva njego¬ vega gradu! 2 Hvalite ga zaradi junaških činov njegovih, hvalite ga po velikem veličastvu nje¬ govem! 3 Hvalite ga s trombe glasom, hvalite ga z brenkljami in citrami 1 4 Hvalite ga z bo¬ bni in s plesom, hvalite ga s strunami in pi- ščalmi! 5 Hvalite ga z miloglasnimi cimbali, hvalite ga z gromkimi cimbali! 6 Vsak duh naj hvali Gospoda 1 Aleluja I NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000048515 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA