Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 15. NOV. 1962 Leto XIV. — Štev. 44 Cena 20 din
TUDI V NAŠIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH
V OSPREDJU
ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO
DOKAJ RAZLIČNA MNENJA O POMANJKLJIVOSTIH ZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA DELA, KI POMENI VIŠJO OBLIKO PRISTOPANJA K REŠEVANJU GOSPODARSKIH IN PROIZVODNIH PROBLEMOV, BI LAHKO STRNILI V SKUPNEM IMENOVALCU: PREMAJHNO ANGAŽIRANJE SAMIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V SOBOŠKEM OKRAJU NA TEM PODROČJU, POMANJKLJIVO IN PREMALO NAČRTNO DELO ZNANSTVENORAZISKOVALNIH INŠTITUTOV, KI SO SEDAJ USMERJENI PRETEŽNO V VEČJA GOSPODAR. SREDIŠČA
Že tako minimalne možnosti in prvi poskusi samostojnega znanstveno-raziskova1nega dela se v naših gospodarskih organizacijah razblinjajo ob občutnem pomanjkanju visokokvalificiranega kadra, saj imamo v vsem okraju samo 54 strokovnjakov z ustrezno fakultetno izobrazbo, od tega pa
jih je kar 43 v dveh večjih gospodarskih organizacijah: v lendavski Proizvodnji nafte in v soboškem kmetijsko-industrijskem kombinatu Pomurka Tudi sredstva, ki so jih naše gospodarske organizacije doslej vložile v znanstveno-raziskovalno delo, so tako pičla, da jih sploh ni vredno o-
menjati. Sicer pa smo priče tudi že kar preveč administrativni usmeritvi znanstveno raz iskovalnih inštitucij; če pa že do kakšnega sodelovanja pride, nastopajo inštituti s takimi zneski, ki ne vzpodbujajo sorodnih organizacij k medsebojnemu in združenemu raziskovalnemu delu. Zanimiva je tudi operativna usmeritev Zavoda za produktivnost dela v Murski Soboti: 5 494 efektivno opravljenih ur v prvih devetih mesecih letošnjega leta odpade kar 3.804 ur na sestavljanje investicijskih elaboratov, 956 ur na pripravljanje ustreznih pravilnikov o nagrajevanju, 654 ur na strokovno izobraževanje in le 125 ur (Nadaljevanje na 2. strani)
NAŠIM BRALCEM IN NAROČNIKOM
SPOROČAMO,
DA BO PRIHODNJA ŠTEVILKA »POMURSKEGA VESTNIKA« IZŠLA SELE
v torek, 27. Novembra
KOT DVOJNA ŠTEVILKA, PRED DNEVOM REPUBLIKE. PRAZNIČNA ŠTEVILKA BO TISKANA NA
Šestnajstih straneh.
VSE NASE DOPISNIKE NAPROŠAMO, DA NAM PRISPEVKE V TO ŠTEVILKO POŠLJEJO DO SOBOTE, PRIHODNJEGA TEDNA
UREDNIŠTVO
POMURSKEGA VESTNIKA
RAZPRAVE O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE
Predvčerajšnjim se je v Murski Soboti sestal okrajni politični aktiv za tolmačenje predosnutka nove ustave. Na sestanku so analizirali dosedanje uspehe pri javnih razpravah in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Z ugotovitvami dosedanjih 175 sestankov v našem okraju, na katerih so obravnavali in tolmačili predosnutke nove ustave, je člane aktiva seznanila predsednica okrajnega odbora SZDL Sida Podlesek.
Kot je dejala, smo z udeležbo na dosedanjih razpravah lahko zadovoljni, saj jim je doslej v našem okraju prisostvovalo že okrog 13.000 ljudi. Navedla je tudi nekaj konkretnih podatkov iz posameznih Občin: v občini Beltinci so imeli v času od 1. do 10. novembra 19 sestankov s 1500 udeleženci, v občini G. Radgona 23 sestankov s 1860 udeleženci, v občini Ljutomer 24 sestankov s 1.900 udeleženci, v občini Murska Sobota 60 sestankov s 3960 udeleženci, v občini Lendava 7 sestankov s 405 udeleženci in v občini Petrovci-Šalovci 17 sestankov z 860 udeleženci. Pri tem pa je treba upoštevati še številne sestanke, ki so bili že v oktobru in po 10. novembru ter so bili prav tako dobro obiskani.
Na sploh pa so na razgovoru ugotavljali, da je udeležba na sestankih zadovoljiva in da so tudi razprave živahne, vendar pa premalo poglobljene. Tako doslej v našem okraju ni bilo postavljenega še nobenega globljega vprašanja, ki bi ga bilo potrebno poslati republiški ustavni komisiji. Razprave so bile pretežno informativnega značaja, posebno še, ker precejšen odstotek prisotnih občanov sploh ni prebral pred-
osnutka. Ob tem pa je razumljivo. da ni mogel postavljati kakšnega globljega vprašanja.
Doslej so zastavljali vprašanja predvsem v zvezi z zemljiškim maksimumom za tiste, ki imajo še redne službe, in v zvezi z zemljiškimi lastninskimi zadevami. Zanimali so se tudi, če bo tisti kmetovalec, ki bo dal zemljo v zadrugo v zakup ali jo celo prodal, imel tam tudi zagotovljeno zaposlitev. Vprašanja pa so se nanašala tudi na odgovornost družbenih upravnih organov v primerih, če ti zakrivijo škodo, na vlogo poslancev in nanačin njihove izvolitve. Nekateri so celo postavljali vprašanje, če ne bi bilo umestno da bi direktorje volili celotni kolektivi in vprašanja v zvezi z rotacijo kadrov. Na sploh so postavljali vprašanja, ki jim v predosnutku niso bila razumljiva, ni pa bilo tehtnih pripomb.
Prav zato, ker doslej marsikje do poglobljenih razprav še ni prišlo, so nekateri predlagali, da bi z akcijo tolmačenja nadaljevali in skušali pritegniti kar največ žena, ki so bile doslej v nekaterih občinah na razpravah precej slabo zastopane.
KORISTNI NAPOTKI
PREJŠNJI TEDEN JE BIL V RADENCIH DVODNEVNI SEMINAR, KATEREGA SO SE POLEG ČLANOV OŽJEGA VODSTVA OKRAJNEGA ODBORA SZDL IN ČLANOV IZVRŠNIH ODBOROV ObO SZDL UDELEŽILI TUDI PREDSTAVNIKI VEČJIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IZ SOBOŠKEGA OKRAJA. DRUGI DAN STA BILA NA SEMINARJU PRISOTNA TUDI PODPREDSEDNIK GO SZDL SLOVENIJE FRANCE KIMOVEC IN POMOČNIK SEKRETARJA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRI IS LRS INŽ JANEZ PEROVŠEK.
Brez dvoma, da je bil seminar v Radencih po udeležbi predstavnikov družbenega in gospodarskega življenja, referatih in razpravah dovolj avtoritativno mesto, kjer smo lahko bili priče poglobljenim razpravam o najaktualnejših problemih v našem gospodarstvu, kmetijstvu in socialnem zavarovanju, zaključna beseda predsednice okr. odb. SZDL Side Podleskove pa je dala tudi koristne napotke za prihodnje delovanje organizacij SZDL, zlasti še v ustavni razpravi.
Preds. OLO inž. Miran Mejak je v svojem referatu nanizal celo vrsto s prakso v svetu pogojenih konkretnih argumentov, ki govore za to, da so že minili časi, ko smo se lahko v industrijski in kmetijski proizvodnji zadovoljevali s primitivizmom in slabo zasedbo strokovnih kadrov, kajti v družbena pričakovanja in mednarodno delitev dela vključena proizvodnja mora vse bolj temeljiti na znanstvenoraziskovalni praksi in iz različnih njenih etap izvirajočih konkretnih rezultatov. — Naslednji referat podpredsednik OLO Franc Šebjanič je v svoji analitični oceni stanja in gibanja v socialnem zavarovanju opozoril zlasti na neobhodno potrebo po čimučinkovitejšem angažiranju vseh družbenih činiteljev v komuni in okraju za večjo gospodarnost pri trošenju sredstev socialnega zavarovanja. Ko je govoril o nekaterih anomalijah, se je zavzemal zlasti za sprotno obravnavanje problematike s tega področja, načrtnejšo preventivo, učinkovitejšo kontrolo komunalnega zavoda nad trošenjem namenskih sredstev in večjo angažiranost organov družbenega upravljanja pri zdravstvenih zavodih.
Vsebinsko poglobljen prispevek sekretarja OK ZKS Ivana Rosa je bil usmerjen k aktualnim problemom v kmetijstvu. Kot je dejal, smo lahko z doseženimi uspehi v kmetijstvu' delno zadovoljni, vendar pa nas ti uspehi spričo številnih notranjih rezerv ne smejo uspavati, marveč so nam lahko samo vzpodbuda za odločnejša prizadevanja v prihodnosti. Govoril je tudi o mestu kmeta — individualnega pridelovalca v novi ustavi in pri tem po-
udaril, da je zemlja ne glede na lastništvo družbena dobrina, zato nam tudi ne sme biti vseeno, koliko bomo na njej pridelali. Kmeta je potrebno za večje pridelovalne dosežke stimulirati, vendar v mejah že uveljavljenih družbenih norm Tudi davčno politiko moramo bolj dosledno uveljavljati kot
inštrument za socializacijo vasi.
Predsed. Gospodarske zbornice Jože Slavič je govoril o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah im se ob razlagi posameznih kategorij te delitve zaustavljal tudi ob določenih slabostih, ki še litev v podjetjih. Opozoril je
vedno spremljajo notranjo detudi na počasnost uveljavljanja novega sistema delitve v nekaterih podjetjih — 14 gospodarskih organizacij namreč še vedno ni predložilo novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, čeprav je rok že davno potekel — in se zavzel tudi za učinkovitejše delovanje občinskih komisij.
Zanimiv je bil tudi referat direktorja KIK Petra Vujeca o letošnjih izvoznih prizadevanjih in bodočih perspektivah na tem družbeno pomembnem področju, kakor tudi prispevki številnih diskutantov.
Jesenski motiv — brod na Muri
(Foto Kološa)
MLADINA
O NOVI USTAVI
Okrajni komite mladine je v okviru svoje komisije za idejno-vzgojmo delo formiral poseben 5-članski predavateljski aktiv, katerega naloga je, da pomaga mladinskim aktivom v razpravah o predosnutku nove ustave, predvsem tistim organizacijam LMS. ki bodo ustavo obravnavale ločeno, same zase.
Dosedaj je bilo organiziranih že več takih razprav na nekaterih šolah, v gospodarskih organizac. in večjih krajevnih okoliših na terenih. Posebno organiziranih razprav se je doslej udeležilo nad 700 mladincev in mladink. Razprave in vprašanja, ki jih je zastavljala mladina, nam kažejo, da so določila predosnutka nove ustave naletela na velik odmev med mladino. Največ zanimanja so pokazali za vprašanja o privatni lastnini, osebni odgovornosti vodilnih oseb v gospodarstvu, o načelu rotacije in volilni pravici mladine, mlajše od 18 let, za organe samoupravljanja gospodarskih organizacij, precej' pa so obravnavali tudi sestav in vsebino dela okrajne in občinskih skupščin.
Razprave o novi ustavi se v aktivih LMS še nadaljujejo.
Dr. JOŽE POTRČ
predaval v Ljutomeru
V ponedeljek je v Ljutomeru predaval o predosnutku nove ustave član OK ZKS dr. Jože Potrč. Popoldne je predaval članom kolektivov »Agrotehnike servis«. »Indopola« in Tovarne usnja, zvečer pa
ostalim prebivalcem Ljutomera in okolice. Predvčeraj pa je imel predavanje še za člane kolektiva obrata MTT in »Mlekoprometa«.
Udeležba na vseh predavanjih je bila zelo zadovoljiva
Mladinska konferenca v ljutomerski Tkalnici
Iz proizvodnih razmer
Mladinski aktiv MTT obrata Tkalnica Ljutomer je imel pred kratkim konferenco, na kateri so ugotovili, da je bilo delo aktiva zadovoljivo, da pa se mladinke, zaposlene v obratu, vse premalo vključujejo v delo drugih organizacij na vasi, tako SZDL, TVD Partizan in Svobodo.
V obratu deluje mladinska dramska sekcija, nameravajo pa osnovati še pevski zbor, ki bi deloval po okriljem Svobode. Za povečanje proizvodnje so organizirali obratno tekmovanje za najboljšo tkalko — mladinko in sedem najboljših nagradili s knjigami. Pri
analiziranju dela mladine v proizvodnji so ugotovili, da je večina v kratki delovni dobi dosegla lepe uspehe. Na konferenci so razpravljali tudi o drugih vprašanjih: o izboljšanju kvalitete proizvodov, znižanje količin odpadne preje in izostankov, pa tudi o idejno-vzgojnem delu mladine.
Za vbodoče so sklenili, da bodo aktivneje delali v organizacijah na na vasi, se udeleževali predavanj, obiskovali mladinsko politično šo-
lo, se potrudili pri delu v tkalnici, predvsem za to, da bi povečali proizvodnjo in kvaliteto proizvodov.
Jože Vidovič
MLADINSKA
POLITIČNA ŠOLA V LJUTOMERU
V Ljutomeru bo še ta mesec začela s poukom mladinska politična šola, za katero se je prijavilo okrog 25 slušateljev. Na predavanjih bodo poslušali osemnajst različnih tem. Po končani šoli bodo ti slušatelji obiskovali še šolo za življenje.
VREME
ZA ČAS OD 15. DO 25. NOV Prevladovalo bo suho in hladno vreme z mrazom ponoči in večkrat tudi podnevi. Rahle snežne padavine možne. Po 23. novembru otoplitev.
Dr. V. M.
MUROPOLJSKI KMETJE V POGODBENEM SODELOVANJU Z ZADRUGO
PRESEGAJO NORMATIVE
V KZ Mursko polje« v Križevcih pri Ljutomeru so v pogodbenem sodelovanju med kmetovalci in KZ dosegli viden uspeh. Plan pogodbenega sodelovanja so s pridelovanjem intenzivnih sort pšenice na 200 hektarih izpolnili s 133 odst. Za omenjeno površino je zadruga dobavila kmetovalcem 48 ton priznanega semena. 125
ton nitrofoskala in 47 ton nitromonkala. Prav tako jim je zagotovila strojno obdelavo in setev. Na zemljiščih kmetovalcev. pa tudi zadruge, je bilo zasejanih največ sort pšenice Etoil de Choisy in Leonardo, le v manjši meri San Pastore Setev so na vsem območju opravili pravočasno. Kmetijska strokovna služba je poskrbela.
da so zemljo za setev dobro pripravili. Večino del je s stroji opravila zadruga, le v nekaterih primerih so kmetovalci opravili dela sami, z vprego.
Ob zaključku akcije pogodbenega sodelovanja so naleteli tudi na nekatera vprašanja, o katerih bo v bodoče treba razmišljati. Nekateri kmetovalci so namreč odlašali s sklepa-
njem pogodb in zamenjavo semen, pr pravo zemlje za setev in naročilom mineralnih gnojil. tako da so prišli po semena v zadrugo šele po 25. oktobru, ko zadruga, ki ni dolžna držati na zalogi večjih rezerv semenskega blaga, tega več ni imela.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IZKUŠNJE PRVIH ZDRUŽITVENIH PROCESOV IN NOVE MOŽNOSTI TUDI V POMURJU
BISTVENI KVALITETI
CENTRALIZACIJA SREDSTEV, DECENTRALIZACIJA UPRAVLJANJA
Integracija je tudi v soboškem okraju vse bolj pojem, ki ga povezujemo s konkretnimi družbenimi prizadevanji v gospodarstvu. Že prve izkušnje, ki nam jih je prineslo združevanje podjetij v največji kmetijsko-industrijski kombinat Pomurka, so namreč pozitivne, zlasti če jih ocenjujemo s stališča organskega povezos predelovalno industrijo zaradi višjega ovrednotenja kmetijskih pridelkov, koncentracije sredstev za načrtnejše in enovitejše investicijsko vlaganje, ustvarjanja večjega proizvodnega potenciala z možnostmi večjega gospodarskega učinka in končno tudi uspešnejšega uveljavljanja na zunanjem tržišču, kar pa ima v sedanjih družbenih prizadevanjih še poseben pomen. Toda: če smo odkriti in samokritični, potem lahko ugotovimo, da pri vseh, že uveljavljenih združitvenih procesih nismo vedno imeli tako jasnega družbenega in gospodarskega koncepta; združevali smo tudi zato, da bi predvsem reševali siromake — zaradi sicer neogibnih sanacijskih potrebi
Pri združevanju podjetij zaradi skupne proizvodne ali poslovne politike 'gre torej za dve bistveni kvaliteti: za koncentracijo sredstev, da bi dosegli večje gospodarske učinke (boljše izkoriščanje zmogljivosti, specializacija proizvod nje, večja proizvodnost in kakovost izdelkov, zmanjševanje proizvodnih stroškov itd. kar vse so elementi, ki visoko kotirajo tudi pri vključevanju naših podjetij v mednarodno delitev dela), in za tak sistem upravljanja, v katerem bo vsak proizvajalec znotraj večjega podjetja ali združenja lahko neposredno uveljavljal svoje pravice upravljalca. Brž ko govorimo o decentraliziranem upravljanju, ki mora biti zlasti v večji gospodarski organizaciji izpeljano in uresničeno tako, da se notranja demokracija v upravljanju ne sprevrže v anarhijo, kot o bistveni kvaliteti, potem bomo morali v nekaterih združenih trgovskih in drugih podjetjih kjer se po združitvi rti ničesar bistveno spremenilo v notranji organizaciji in delavskem upravljanju, napraviti odločilen korak naprej k zagotavljanju prav te kvalitete
Tudi v našem okraju še obstajajo na področju združevanja podjetij dokajšnje možnosti, vendar je važno, kako jih bomo uresničili. Nekih zveličavnih receptov za združevanje ni, niti ne kaže vedno absolutno posnemati tistega, kar so v nekaterih občinah že uveljavili. Prizadeta podjetja se naj pač odločajo za take oblike združevanja, ki bodo v največji meri pogojene z njihovimi skupnimi in splošnimi družbenimi koristmi.
V nekaterih občinah že razpravljajo o morebitnem združevanju gradbenih podjetij in opekarn. Čeprav ne kaže podcenjevati tudi takega združevanja v okviru komun in njihovega gospodarstva, pa je vendar treba povedati, da pa je še vedno premalo razprav, vsaj v prizadetih podjetjih, o združevanju vseh opekarn (morda tudi izven meja okraja) v poslovno zdru-
ženje. Morda sta temu vzrok prevelika bojazen zastran notranje delitve dela v okviru bodočega združenja in sedanji konjukturni položaj na tržišču, toda, združevanje je tudi alternativa perspektivnega gospodarjenja. V Murski Soboti je ostala še vedno aktualna priključitev trgovskega podjetja Tehnopromet in mizarstva Lendava k večjemu podjetju. Zlasti slednje komaj životari ob sedanji zastareli obrtniški proizvodnji. Tudi kovinska industrija Panonija si bo morala slej ko prej najti ustreznega poslovnega partnerja izven meje okraja. V radgonski občini je ostala nerešena že dvakrat sprožena, a zopet v zatišje potisnjena pobuda po združitvi obeh vinogradniških gospodarstev. Čeprav je ena stran od vsega začetka bila za združitev, pa druga še vedno okleva, ker so sedanji gospodarski dosežki pač takšni, da ne silijo kolektiva v združevanje. Toda zagovorniki samostojnega gospodarjenja za vsako ceno pozabljajo, da ostajajo zmogljivosti predelovalnega obrata v okviru sodobne
vinske kleti neizkoriščene, da so tu še neizkoriščene možnosti dopolnilnega in kompleksnega gospodarjenja v vinogradništvu, kar pa že pogojuje širše družbene koristi in bi bilo moč uspešno uveljaviti v okviru kmetijsko-predelovalnega kombinata. V nekaterih podjetjih so namreč vodilni uslužbenci največja ovira pri uresničevanju družbeno zahtevnih in upravičenih združitvenih procesov.
Tudi namenom integracije in kooperacije so tudi pojavi zapiranja združenih podjetij v določene okvire — tudi v občinske meje, uveljavljanja monopolizma in izrivanja zdrave konkurence na tržišču. Pri združevanju pa je še posebej važno, da je tudi resnično rezultat temeljitih gospodarskih proučevanj in iz teh proučevanj izvirajočih spoznanj kolektivov prizadetih podjetij. V zadnjem času je na področju vključevanja v širše integracijske procese ohrabrujoča zlasti odločitev kolektiva soboške Mure. da na vseh možnih stičnih točkah sodeluje s konfekcijskim podjetjem Varteks iz sosednje Hrvatske.
V obratu težke konfekcije tovarne »Mura« v Murski Soboti
RODU PLANI V LJUTOMERSKI
OBČINI
DOSEŽENI
Na predvčerajšnji seji sveta za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru so obravnavali analizo gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta. Ugotavljali so, da so industrijska podjetja v ljutomerski občini izpolnila v devetih mesecih letne plane v povprečju s 76 odstotki. Najbolje so v tem obdobju izpolnili letne plane v obratu MTT, Ingradu« in »Marlesu«.
V obrti in gostinstvu prav tako pričakujejo dokaj dobre rezultate. V gostinstvu so v povprečju izpolnili letni plan s 77 odstotki. Nadalje so plan izpolnili v Ljutomerski kleti« in Jeruzalemu«.
Na seji so še sklenili, da je potrebno v zvezi z analizo gospodarjenja še ta teden sklicati posvetovanja s predstavniki gospodarskih organizacij.
PROIZVODNO SODELOVANJE SOBOŠKE TOVARNE »MURA«
NA RELACIJI DVEH REPUBLIK
MURA, TOVARNA OBLAČIL, PERILA IN PLETENIN V MURSKI SOBOTI SE VKLJUČUJE V ŠIRŠI INTEGRACIJSKI PROCES — VZGLEDEN PRIMER PRVEGA PROIZVODNEGA SODELOVANJA V SLOVENSKI TEKSTILNI INDUSTRIJI MED DVEMA PODJETJEMA IZ DVEH REPUBLIK — DOKAJŠNJI OBETI MURE ZA PRIHODNJE LETO TUDI PRI VKLJUČEVANJU V IVOZNA PRIZADEVANJA IN MEDNARODNO DELITEV DELA
Tovarna oblačil, perila in pletenin Mura v Murski Soboti in eno največjih jugoslovanskih konfekcijskih industrijskih podjetij Varteks iz Varaždina, sta v zadnjem času zasnovali zanimivo in obetajoče proizvodno sodelovanje, ki je v slovenski tekstilni industriji hkrati tudi prvi primer proizvodnega sodelovanja nekega slovenskega podjetja s podjetjem iz sosednje Hrvaške in sploh vključevanja v jugoslovanski integracijski proces.
Stičnih točk tako zasnovanega sodelovanja je kajpada več. V prvi vrsti naj omenimo specializacijo proizvodnje v obeh podjetjih. Tovarna Mura bo v okviru te speciali-
zacije izdelovala predvsem modno zahtevnejša in kakovostna oblačila v manjših količinah, s čemer bo tudi dopolnjevala proizvodnjo drugega poslovnega partnerja; Varteks ima namreč velik obrat z množično proizvodnjo oblačilnih artiklov in sam proizvodni proces v tem podjetju ne dopušča proizvodnje manjših količin zahtevnejših modnih oblačil. Tako bodo v Muri izdelovali težke moške hlače, ženske hlače, fine moške obleke. lilion plašče itd. S temi izdelki se bodo skupno z Varteksom vključevali tudi v izvoz, saj zahtevajo inozemski kupci poleg klasičnih oblačil tudi modno zahtevnejša, kar jim bo sedaj mnogo laže ustreči.
Velika pridobitev za Muro bo tudi skupna prodajna služba. Izdelke Mure bodo lahko odslej potrošniki kupovali v 168 varteksovih prodajalnah širom po Jugoslaviji. Tako bo v teh poslovalnicah tudi večja izbira konfekcijskih oblačil. Podjetji bosta sodelovali tudi v bodoči izgradnji; delež Mure v tej izgradnji se bo gibal v odstotku, ki ga bo dosegla v skupno organizirani prodaji oblačilnih predmetov. V določeni meri gre tudi za skupno administrativno poslovanje Mura se bo lahko posluževala vseh analiz Varteksa in nje-
gove IBM garniture za analiziranje stanja na tržišču. Sodelovanje pa bo zaobseženo tudi v skupnem izkoriščanju modelarnice in vzorčnega oddelka, skupnem sestavljanju kolekcij ipd. Podjetji bosta družno nastopali tudi na področju reklame in propagande za konfekcijska oblačila.
Tovarna Mura bo že ob koncu tega meseca izdelala prvo večjo količino oblačilnih predmetov v okviru zasnovanega proizvodnega sodelovanja. Tudi skupni proizvodni načrt za leto 1963 so že sestavili, čaka pa jih še usklajevanje mesečnih operativnih proizvodnih načrtov za konfekcijska oblačila, ki so predmet proizvodnega sodelovanja.
Proizvodno sodelovanje je po globokem prepričanju obeh kolektivov sodelujočih podjetij, v obojestransko korist. Ob tem kaže še posebej omeniti, da je kolektiv varaždinskega Varteksa sprejel proizvodno sodelovanje s soboško Muro z velikim razumevanjem.
Ob tem, da je Mura zasnovala proizvodno sodelovanje z Varteksom na področju proizvodnje in prodaje konfekcijskih oblačil, pa si v podjetju prizadevajo, da bi čimveč svojih izdelkov tudi izvozili.
S. K.
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO DELO V OSPREDJU
(Nadaljevanje s 1. strani)
na študij o notranji organizaciji dela, čeprav je slednja v večini, naših podjetij še najmanj obdelano področje in bi bilo moč s tovrstnimi raziskavami doseči mnoge rešitve in rezultate pri odkrivanju no-
tranjih rezerv. To pa hkrati kaže, da so tudi gospodarske organizacije v odnosu do tega zavoda nezahtevne, saj si iščejo pomoč v uslugah tega zavoda pretežno ob zadevah, ki jih morajo sicer urejati že na družbeno zahtevo.
Na nedavnem radenskem seminarju so torej pravilno ocenili, da je v znanstveno-raziskovalnem delu (ključna točka za popolnejše izkoriščanje potencialnih možnosti tudi v našem gospodarstvu. Problem je torej potrebno pravilno doumeti in ga začeti dosledneje reševati. Na tem področju bo torej potrebno učinkovito združevati sredstva in napore v smeri povezovanja gospodarstva z raziskovalnimi inštitucijami in ustanavljanjem lastnih znanstveno-raziskovalnih ustanov. To je sicer zahtevna naloga, ki pa že zaradi svojih imperativnih smotrov zasluži mnogo večjo pozornost vseh zainteresiranih podjetij.
PRED KONFERENCO OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V BELTINCIH
Spoznavanje družbene problematike
Iz dosedanjih priprav na konferenco, ki bo 18. t. m., je moč sklepati, da bo tokrat mladina kritično ocenila svoje delo in sprejela sklepe za vnaprej.
V beltinski občini je v organizaciji LMS trenutno 789 mladih, kar je le 51,4 odst. vse mladine v občini. Neorganizirana je predvsem kmečka mladina v starosti nad 20 let. V gospodarskih organizacijah je zaposlenih 130 mladih, kar je 26 odst. vseh zaposlenih v občini, vendar pa imajo mladinci svoj akvit le v podjetju »Beltinka«, čeprav bi ga kazalo ustanoviti še v kateri drugi gospodarski organizaciji. Tudi v organih samoupravljanja je mladina še premalo uveljavljena, saj so bili v svetih ljudskega odbora le trije mladinci, v ljudskem odboru pa sploh nobenega ni bilo.
Občinski komite je v preteklem letu posvetil precej pozornosti idejno-vzgojnemu delu, kar je povzročilo, da se je mladina s svojega prejšnjega ozkega programa, kulturno-zabavnega življenja preusmerila v spoznavanje širše družbene problematike. To se je pokazalo predvsem v kmetijski proizvodnji, ki je najpomembnejša panoga v občini.
Mladino zavira pri delu tudi pomanjkanje prostorov. Zato je mladina z veseljem sodelovala pri
mladi prispevali okrog 1560 prostovoljnih delovnih ur in si zagotovili v teh domovih svoje prostore.
Problem je tudi v tem, da je še vse premalo mladine vključene v SZDL, le 544 mladincev.
A. H.
Izobraževanje in idejnovzgojno delo
gradnji vaških domov. Tako so
Tudi; v Petrovcih je bila v nedeljo občinska konferenca LM, na kateri je sodelovalo nad 60 delegatov in gostov med' njimi tudi predstavniki CK LMS, OK LMS in zastopniki številnih drugih družbeno-političnih organizacij.
Konferenca je vsebinsko zelo dobro uspela, saj je obravnavala številne probleme v petrovski komuni in sodelovanje mladine pri njihovem reševanju. Na konferenci so obravnavali predvsem drobno lastniško posest, kooperacijo v kmetijstvu in s tem v zvezi tudi združevanje manjših parcel zemlje. Precejšen problem je tudi u-
dinjanje šolske mladine kot pastirčkov pri premožnejših kmetih. Mnogo so razpravljali tudi o problemu prostorov, saj je domala polovica aktivov v tej občini brez njih, o klubskem življenju in ustanavljanju televizijskih klubov Kot osnovno nalogo so si med drugim zadali: izobraževanje mladine in temeljito idejno-vzgojno delo. Prav tako bodo posvetili mnogo več skrbi in pozornosti zaposlovanju mladih.
MUROPOLJSKI KMETJE PRESEGAJO NORMATIVE
(Nadaljevanje s 1. strani) Glede porabe mineralnih gnojil je križevska zadruga precej napredovala, saj so na njenem območju porabili do 25._oktobra kar 82 vagonov teh kar je več kot v zadnjih dveh letih.
Vzporedno s pogodbami za jesensko setev so sklenili tudi pogodbe za pridelovanje hibridne koruze, sena in za pitanje mladih govedi. Predvsem glede pitanja govedi bo treba storiti še marsikaj. Z iskanjem novih oblik bo treba razširjati
pogodbeno sodelovanje v travništvu.
Kar se tiče agrotehničnega minimuma, so ga na območju KZ izvajali v smislu občinskega odloka. Značilno pa je, da večina kmetovalcev ta odlok ni niti najmanj prizadel, saj že zdavnaj presegajo normative agrotehničnih ukrepov in uporabe mineralnih gnojil. Tako se preudarno poslužujejo agrotehnike in 'kmetijske strokovne službe. Prav vsi kmetovalci pa niso takega mišljenja kot večina. Tako so ugotovili, da pet 'kmetovalcev na tem območju ni upoštevalo tega odloka. Ti so zasejali ekstenzivne sorte pšenice itd. Vendar peščica teh kmetovalcev zadrugi ne more delati preglavic.
Kmetijska strokovna služba v zadrugi bo v kratkem seznanila kmetovalce — kooperante tudi o načinu prvega dognojevanja, ki se bo začelo po 20. novembru.
fs
NAD 80 PRIJAV za gimnazijo v Ljutomeru
Z novim šolskim letom bo v Ljutomeru začela s poukom redna gimnazija v prostorih nekdanjega dijaškega doma. Ker se je doslej za to šolo prijavilo že nad 80 dijakov, bodo morali formirati kar dva oddelka. Pred kratkim so že razpisali učna mesta.
Mladinski aktiv v  Budincih
Na pobudo občinskega komiteja LMS Petrovci—Šalovci so v Budincih pred dobrim tednom ustanovili mladinski aktiv. Aktiv že ob začetku šteje 26 članov.
OTVORITEV CESTE
ČREŠNJEVCI—LASTOMERCI
Minulo nedeljo je priredi! krajevni odbor Črešnjevci — Zbigovci skromno svečanost ob otvoritvi pravkar dograjene ceste Črešnjevci—Lastomerci.
To cesto so v precejšnji dolžini uredili s krajevnim samoprispevkom in je sedaj sposobna tudi za vožnjo z motornimi vozili.
PRIHODNJE LETO VEČ ŽITARIC
Na včerajšnji skupni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota so pregledali stanje šolstva v novem šolskem letu, gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta in letošnjo jesensko setveno akcijo. Izčrpni referati o dejavnosti teh panog so pokazali veliko aktivnost in zavzetost svetov občinskega ljudskega odbora, obenem pa pokazali vrsto problemov tako v šolstvu kot gosp. in nakazali nekaj konkretnih predlogov.
ŠOLSTVO.
Tu je še vedno' vrsta problemov, predvsem pomanjkanje višje in visoko izobraženih kadrov, tako za predmetni pouk na osnovnih šolah, kakor tudi strokovnih učnih moči za srednje šole. Razen tega so težave pri finansiranju srednjih šol, ki so večinoma v Murski Soboti ter spadajo pod soboški Občinski ljudski odbor, finansirajo pa jih vse občine skupaj. Nekatere občine pa zavlačujejo s plačilom svoje obveze in tako povzročajo šolam finančne težave. GOSPODARSTVO V PRVIH (DEVETIH MESECIH Proizvodnja se je v primerjavi z lanskim letom v prvih devetih mesecih povečala za 38 odst. kljub temu pa še ne dosega planirane in je tudi ob koncu leta ne bo. Za to je več vzrokov. Eden takih so tudi izpadi v gradbeništvu in drugod. Bolj pereč kot ta pa je problem medsebojnega kreditiranja gospodarskih organizacij. Samo tovarna perila »Mu-
ra« ima tako za okrog 400 milijonov dinarjev dolžnikov. Tako nepravilno in negospodarsko kreditiranje bodo skušali čim prej odpraviti. Pri akcij, za medsebojno poravnavo dolgov se bodo morali povezati še s komunalno banko in če ne bo šlo drugače, te stvari urejevati tudi s kratkoročnimi krediti.
Razveseljivo pa je dejstvo, da dobiva v gibanju gospodarstva čedalje pomembnejšo vlogo tudi izvoz. Ta se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 74 odst.
JESENSKA SETEV
Kljub nekaterim težavam (z dobavo semen, transportom itn.) so letošnjo jesensko setev opravili pravočasno in v skladu s predpisi o agrotehničnem minimumu. Ob setveni akciji pa so prišli na dan nekateri problemi, mimo katerih v bodoče ne bomo mogli iti. Tak je problem semenske službe, ki ne bi smela (biti podrejena komercialnim zasluž-
karskim tendencam, pač pa bi morala vplivati na razvoj kmetijstva. Problem okrog semenja je povzročala tudi psihoza pomanjkanja tega. Povzročili so jo kmetovalci. Poleg tega je na terenu še nekaj namernih kršilcev predpisov Zato bodo še ta mesec organizirali kontrolo, kaj in kako je kdo sejal, kršilce pa bodo poklicali na odgovornost.
Na seji so bili tudi mnenja, da se je po uspešno opravljeni jesenski setvi treba zamisliti že v spomladansko. Razen tega je treba proučiti možnosti intenziviranja travništva, živinoreje in sadjarstva ter z uvajanjem agrotehničnega minimuma tudi na ta področja poiskati skrite rezerve v naš. kmetijski proizvodnji. Poleg tega so na predlog Sveta za kmetijstvo sprejeli tudi sklep, da prepovedo sejanje soržice. če bi se spomladi pokazalo, da je zasejano z njo preveč površine.
Seja obeh zborov je pokazala, da smo na območju soboš-
ke občine vložili v kmetijstvo, ki je pri nas perspektivna panoga gospodarstva, veliko truda in da se to tudi splača. Jesenska setev, za katero računajo, da bo dala prihodnje leto rezultat 320 vagonov ž:taric, to potrjuje. Tu je le ena pot naprej: nadaljevanje in poglabljanje akcije v kmetijstvu. Pri tem moramo misliti na to. da le dobro pripravljena in dosledno izved(ena akcija rodi. uspehe in zato jim moramo posvečati še več pozornosti kot do sedaj. Posebno moramo misliti nato zdaj, ko stojimo pred akcijo v travništvu, kar je tudi tesno povezano z razvojem živinoreje in ostale kmetijske proizvodnje.	Jože Olaj
2
POMURSKI VESTNIK. 15. NOV. 1962
O delu Konference za družbeno aktivnost žena v Gornji Radgoni
SKRB ZA VARSTVO OTROK
Podatki o zaposlitvi žena kažejo, da je največ žena v radgonski občini zaposlenih v Zdravilišču Radenci; temu sledijo Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona, Vinogradniško gospodarstvo Kapela in Elrad Gornja Radgona. V navedenih štirih gospodarskih organizacijah je zaposlenih 622 žena, od tega je 338 zaposlenih mater. Otroci teh zaposlenih mater so povečini v varstvu sorodnikov in vrtcev, precejšnje število pa je takih, ki so prepuščeni sami sebi.
Z ustanovitvijo Konference za družbeno aktivnost žena je postalo vprašanje družine in ženske stalna skrb vseh odgovornih forumov v komuni. Občinska konferenca radgonske občine je zlasti obravnavala vprašanja varstva otrok, vzgoje otrok, zlasti skrb za otroke zaposlenih staršev, udeležbo žensk v organih ljudske obla-
sti, delavskega in družbenega upravljanja, zaposlovanje ženske delovne sile in v zvezi s tem strokovno usposabljanje kadrov. Konferenca je osvetlila probleme zaposlenih žena, probleme njihove razbremenitve in druge ovire, ki otežkočajo ženam pridobivanje strokovnega znanja, kvalifikacije in sodelovanje v javnem in kulturnem življenju.
S številčno udeležbo žensk v političnih organih, organih ljudske oblasti, delavskih svetih in drugih samoupravnih organih ne moremo biti zadovoljni. Razvoj služb, ki po svojem namenu služijo ženam v pomoč pri razbremenjevanju gospodinjskih opravil, poteka vse prepočasi. Zaostaja tudi razvoj otročkih varstvenih ustanov, tako po obliki kot po vsebini. Zaradi tega hi morali biti ti problemi v središču naše pozornosti.
Po podatkih, ki jih ima komisija za mladinski kriminal v radgonski občini, je moč sklepati, da je še vedno precej mladih prestopnikov. Zato bi morale politične in gospodarske organizacije na tem področju delovati bolj aktivno in
odločno, saj je znano, da so vse male tatvine in drugi prestopki mladih odraz slabe vzgoje staršev in posledica alkohola. Na Kmetijskem gospodarstvu bi morali enkrat za vselej zavzeti odločna stališča, da popolnoma ukinejo dajanje alkoholnih pijač delavcem, saj smo imeli nedavno primer, da je delavec prinesel domov od svoje plače le 18 dinarjev. Gospodarske organizacijo bi morale vse bolj skrbeti tudi za štipendiranje socialnih delavcev.
Vse večja družbena aktivnost žena prinaša nujne spremembe v družinskem življenju in postavlja pred družbo nove naloge glede varstva in vzgoje otrok. Da bi ženi zagotovili, da bo lahko mati in poklicna delavka obenem, ne da bi bila prizadeta družina in otrok in da ne bi bila hkrati ovirana njena družbena aktivnost, se kaže potreba po hitrem razvoju družbene skrbi za otroka v času, ko so starši zaposleni. Čeprav ima radgonska občina v večini šol mlečno kuhinje, ki dajejo malice 79 odst. otrok, pa le malo otrok dobi izven doma tudi kosilo. Večina otrok zaposlenih staršev nima rednih obrokov hrane, kar se seveda odraža v podhranjenosti otrok, zdravstvenem stanju in učnih uspehih.
Občinska konferenca za družbeno aktivnost žena bo morala bolj aktivno delovati tudi v tej smeri, da bo predlagala v organe samoupravljanja in v vodstva sindikalnih podružnic družbeno aktivne žene. Žene bi morale biti v večjem številu vključene tudi v hišne svete, v svete stanovanjskih skupnosti, v šolske odbore, v svete zdravstvenih ustanov in v svete krajevnih skupnosti. V tem času, ko pripravljamo krajevne konference SZDL, bi morale žene najti svoje mesto tudi v KO SZDL.
V programu radgonske občinske Konference za družbeno aktivnost žena najdemo med drugimi nalogami tudi take, kot je organiziranje pogovorov s proizvajalkami v tistih podjetjih, kjer je največ zaposlenih žena. V programu je predvidena tudi skrb za strokovno in splošno izobraževanje, organizirali pa bodo tudi posvetovanja o problemih otroškega varstva in na podlagi analiz v vrtcih rešili posamezne probleme vzgojmo-varstvenih ustanov.	-rj-
Mladina petrovske občine — udarniško na cesti
Konferenca mladine občine Murska Sobota
V delovnem vzdušju
V nedeljo je bila v lepo okrašeni dvorani DPD Svoboda v M. Soboti občinska mladinska konferenca, na kateri je sodelovalo 109 delegatov in nad deset gostov, predstavnikov CK LMS, OK LMS in občinskih komitejev iz okraja in sosednje republike Hrvatske. Prav tako so se konference udeležili tudi zastopniki družbeno-političnih organizacij, šol in gospodarskih organizacij.
Po internacionali in zdravici, ki jo je zapel mešani pev-
ski zbor učiteljišča, je konferenco odprl predsednik občinskega komiteja Peter Gumilar, nakar je sledil referat, v katerem je tov. Gumilar nakazal in poudaril vlogo mladine kot aktivnega činitelja v političnem življenju in razvoju družbenega upravljanja. V precejšnjem delu referata je obravnaval tudi izobraževanje, metode in oblike dela mladinske organizacije, dotaknil pa se je tudi vključevanja mladine v ostala društva in organizacije, izvenšolske dejavnosti mladine na šolah ipd.
Referatu so sledila poročila, nato pa živahna diskusija delegatov. V razpravi je sodelovalo 22 udeležencev in gostov.
Na konferenci so izvolili tudi dva delegata za VII. kongres LMJ, ki bo januarja prihodnjega leta, in nov 23-članski občinski komite.
Konferenca v Soboti je dobro uspela, kljub temu, da so
se nekateri diskutanti oddaljevali od problemov, obravnavanih v referatu, kar je nekoliko vplivalo na vsebinsko enotnost konference.
VEČKRAT
USPEŠNI
Športno društvo Polet na soboški drugi osemletki je bilo v preteklem šolskem letu zelo aktivno. Na nedavnem občnem zboru so med drugim ugotovili, da so za značko Kurirja Jovice uspešno tekmovali tudi v okviru JPI.
Uspehe so imeli tudi v drugih športnih panogah. V rokometu je ekipa fantov že tretjič zapovrstjo osvojila naslov okrajnega prvaka, v orodni telovadbi je bila ženska vrsta prva v občini in tretja v okraju. Tekmovali so še v namiznem tenisu, košarki, nogometu in prirejali srečanja s športniki Kroga. Bakovec in I. osemletne šole v Murski Soboti, razne pohode, spomladanski in jesenski kros. Imeli so tudi dve samostojni akademiji s telovadnimi točkami: prvo v dvorani soboškega TVD Partizan, drugo z množičnim nastopom na šolskem dvorišču.
Kot so sklenili po izvolitvi novega vodstva, bodo tudi vnaprej tako pridno delali, čeprav je sicer precej mladih športnikov letos končalo šolanje; ti pa so obljubili, da jim bodo potlej tudi radi pomagali.
seminar o Študiju predosnutka ustave
KAKO V ŠOLSTVU?
V zvezi z izvajanjem študija predosnutka nove ustave v sedmih in osmih razredih osnovnih šol, je občinski odbor SZDL v Gornji Radgoni organiziral enodnevni seminar za upravitelje in za učitelje šol, ki poučujejo zgodovino v 7. in 8. razredu. Na seminarju so se seznanili o tem, kako pristopiti k posredovanju ustavnega gradiva učencem osnovnih šol.
Da bi ustavno gradivo ustrezno obravnavali po šolah, so na seminarju razpravljali predvsem o problemih, ki zadevajo šolstvo. Med drugim so se pogovorili o zajamčenem osemletnem šolanju in o šolanju v srednjih šolah. Zanimali so se zlasti, kako je s sofinansiranjem srednjih šol, kakšne so razlike v šolstvu po prejšnji ustavi in sedanjem predosnutku. Obravnavali so organizacijo pouka v šolah in posebnosti, ki jih predvideva predosnutek nove ustave za šolo.
Podoben seminar je organiziral za upravitelje in učitelje zgodovine na osnovnih šolah tudi zavod za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti.
Ika
PO OBČNIH ZBORIH OBČINSKIH ORGANIZACIJ Z R O P
NA TURJAKU:
TRETJI V SLOVENIJI
Poglavitna naloga organizacij Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev (ZROP) je uspešno izpolnjevanje vojaško-strokovnega programa, da bi se rezervni starešinski kader JLA lahko nenehno izpopolnjeval v vojaških veščinah in bil tako tudi kos vsem nalogam pri obrambi socialistične domovine.
V začetku novembra so vse občinske organizacije ZROP ocenile svoje enoletno delovanje in izpopolnjevanje delovnih programov. V okraju je 6 občinskih in 17 krajevnih organizacij ZROP, ki zružujejo 481 rezervnih oficirjev in 1.150 rezervnih podoficirjev. Po naj novejših podatkih je še vedno 9 odst. rezervnih oficirjev in podoficirjev izven organizacije, zato si bo potrebno prizadevati, da bomo tudi te čimprej vključili v združenje. Med člani je 337 udeležencev NOB, 88 vojaških vojnih
invalidov in 473 komunistov. Velika večina članov se uspešno uveljavlja v družbeno-političnem življenju. Številni zavzemajo vodilna mesta v organih ljudske oblasti in delovnih organizacijah, domala polovica pa jih aktivno sodeluje tudi v organizacijah in društvih, ki usmerjajo svoje delovanje na področje izvenarmadne vzgoje ljudstva.
V	minulem obdobju so občinske organizacije ZROP izvedle 66 predavanj za svoje člane, 9 seminarjev, 10 taktičnih vaj, 14 tekmovanj v streljanju z malokalibrsko in vojaško puško, 19 orientacijskih patruljnih pohodov, več predavanj za šolsko mladino itd. Izvedli smo tudi okrajno tekmovanje za prvenstvo v orientacijsko-patruljnem pohodu, ekipa Pomurja se je udeležila tudi tekmovanja za republiško prvenstvo v tej taktični vaji na Turjaku (v ekipi so bili Danilo Milkovič, Jože Kuzma in Peter Jadrič) in zasedla častno tretje mesto.
Aktivni oficirji pa so imeli zelo pomembno vlogo kot predavatelji, saj so si zelo prizadevali, da bi bila predavanja in taktične vaje nazorne in zanimive. Največ zaslug za uspešno izvedbo programa imajo nedvomno oficirji Komande vojnega odseka v Murski Soboti. Občinske organizacije so imele precej raznih težav zaradi nezadovoljive udeležbe, razen tega pa je še precej rezervnih podoficirjev (občina Beltinci), ki so sezonski delavci in na delovnih mestih izven okraja še niso vključeni v strokovno izpopolnjevanje. Z izjemo v Murski Soboti nimajo občinske organizacije tudi še svojih prostorov; prizadevamo si, da bi organizacije borcev dobile v vsaki občini skupne prostore in honorarnega uslužbenca. V vodstvih organizacije sodeluje malone 300 članov, vendar pa številni niso dovolj aktivni, zato sloni delo predvsem na posameznikih.
V	novem strokovnem programu za leto 1962/63 bo težišče na individualnem proučevanju gradiva seminarjih in taktičnih vajah, ki
jih bomo organizirali pozimi in spomladi. Udeležba članov bo zlasti potrebna na terenskih praktičnih vajah, saj bodo lahko le tako tudi uspešno opravili izpite iz predvidenega gradiva.
Sedanje glasilo ZROP Glasnik bo z novim letom prenehal izhajati, naročniki pa bodo prejemali nov list ZZB NOV Slovenije, ki se bo verjetno imenoval Obveščevalec ali TV-15. List bo izhajal dvakrat mesečno na osmih straneh v formatu Delavske enotnosti. Vsebinsko bo zelo pester in bo povzel polovico gradiva po dosedanjem Glasniku. J. Janež
Tudi tako je lepo, kadar se mladi gredo tabornike
APZ Tone Tomšič gostoval v Murski Soboti
Umetniško doživetje
Po daljšem času nas je v soboto, dne 10. nov. zopet obiskal APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Mladi pevci, ki jim je — kot sami pravijo — pesem pol življenja, so nam mladostno občuteno zapeli več pesmi iz bogate zakladnice južnoslovanske glasbe.
Zbor, ki ga je dokaj sugestivno vodil mladi dirigent Lojze Lebič, šteje 54 pevcev. Moški del zbora je številčno nekoliko močnejši, celoten zbor pa je glasovno lepo uravnovešen in v srednjih dinamičnih stopnjah zares lepo in polno zveni. Odlikuje ga izredna disciplina in lepa dikcija.
Zapeli so nam 16 pesmi južnoslovanskih narodov. Predstavili so se nam z Veselimi popevkami iz Medžimurja, skladatelja Marka Tajčevića. Znane Tomčeve Svatske pesmi so nam zapeli v čisti intonaciji, a mestoma nekoliko prehitro (Stoj, Drino!). Tudi dinamično in ritmično zahtevna skladba Sama Vremšaka Zeleni Jurij je bila lepo interpretirana. Zelo občuteno zapeta je bila tudi Ljubezen brez upa v priredbi E. Adamiča. Drugo medžimursko melodijo nam je zbor posredoval v pesmi Voda izvira iz kamena, ki jo je priredil Josip Stolcer-SIavenski.
Od slovenskih skladateljev sta bila v prvem delu koncerta zastopana še Ubald Vrabec z Bilečanko, ki postavi zboru zaradi svoje glasovne obsežnosti velike zahteve lin Radovan Gobec s Kuharjevo pesmijo Jutri gremo v napad,
ki ji je dal R. Gobec novo koncertno obliko. Prvi del koncerta je zbor končal s pesmijo Borisa Papandopula Kad igra kolo. Pesem, grajena iz elementov hrvatske glasbene folklore, zahteva od zbora izredno ritmiko in agoiko.
V	drugem delu svojega koncerta je zbor zapel najprej Deseto rukovet velikega srbskega skladatelja in odličnega poznavalca predvsem srbske glasbene folklore — Stevana Mokranjca. Skladba je zares lepo zvenela, zlasti prelepa melodija Pušči me, majko, ki so jo soprani zelo doživeto zapeli.
Slovensko ljudsko pesem je zbor predstavil z dvema koroškima v priredbi Zdravka Švikaršiča in Oskarja Deva ter s prekmursko Teče mi vodica v priredbi prvega dirigenta APZ, Franceta Marolta. Vse tri pesmi so pevci zapeli z izvirnim besedilom.
V	zaključnem elu koncerta pa nam je zbor zapel zopet zelo težke skladbe, ki zahtevajo od izvajalca predvsem izreden ritmičen občutek. Slišali smo najprej IV. stavek iz črnogorske suite Konavsko pirovanje skladatelja Brkanovića. Dinamično in ritmično zahtevna šaljiva pesem Ergen Djado
skladatelja D. Hristova nas je popeljala v svet bolgarske glasbene ustvarjalnosti. Domače folklorne značilnosti uporablja v svojih kompozicijah tudi drugi bolgarski skladatelj Asen Dimitrov, čigar pesem Pusto ostalo Gabrovo nam je ob decentni spremljavi zbora odlično zapela solistka, ki razpolaga s prijetnim in lepo kultiviranim glasom. Njena dikcija je jasna in registri izenačeni.
Za zaključek pa smo imeli priložnost slišati ritmično izredno zahtevno Makedonsko humoresko makedonskega skladatelja Todora Skalovskega, ki so jo ljubljanski študentje zapeli kar mojstrsko.
Za dodatek so nam zelo lahkotno zapeli primorsko narodno Pa se sliš, ki jo je priredil za zbor Karel Pahor, in ponovili Makedonsko humoresko.
Dirigentu in zboru smo hvaležni za res intimen glasbeni užitek, ki so nam ga nudili z bogato izbranim programom.
Tudi tokrat se soboška publika ni posebno izkazala. Če odštejemo otroke, ne vem, če nas je bilo dve sto v dvorani.	M
KOŠTANA
IZ VRANISKEGA ŽIVLJENJA
V organizaciji Doma JLA bo v nedeljo, 18. novembra ob 20. uri zvečer gostovalo v Murski Soboti Narodno gledališče »Avgust Cesarec« iz Varaždina. Na repertoarju tega uglednega in uveljavljenega gledališča bo tokrat Koštana Borislava Stankoviča, poema iz vranjskega življenja s pesmimi.
Če govorimo o Vranju, takoj pomislimo na njegove tri umetnike: na Koštamo, visoko, tanke in vitko Ciganko (kakor da je rasla skupaj z jablanami) z očarljivimi očmi, motnimi na površini in z užgano zenico na dnu, na igralko in pevko, ki je prevzela vranjske hadžije in čarbadžije; potem na brezimnega pevca, ki je odpel pesem »Stojanke, bela Vranjanke« in nazadnje še na tretjega umetnika, na Boro Stankoviča, ki je morda sinteza vsega tega.
Koštano, Ciganko, pevko in igralko bo vemo predstavila Ljubica Jurič iz Varaždina s pesmijo v veselem ritmu Otvori mi, belo Lenče. Večino igralcev, ki bodo sodelovali na predstavi Koštane, je naše občinstvo že imelo priložnost pozdraviti leta 1960, ko so v soboški kino dvorani uprizorili za Dan JLA odrsko delo Branka Čopića — Nikoletina Bursač.
I. P.
LEPO MRTVO MESTO DUNAJ
Tako je to avstrijsko prestolnico označil francoski pisatelj in mislec Sartre. Lepo mrtvo mesto Dunaj . . Kakšno resnico je povedal! Posprehodil sem se skozi Schönbrunn, ta dvorec Habsburžanov, posprehodil sem se skozi podobno palačo — Belvedere. skozi te neskončne vrste soban in čutil vsak hip težko, nemo govorico zgodovine. Dvoje ogromnih zgradb, ki jih danes poživlja le še večna reka obiskovalcev, njun stoletni zgodovinski sloves in končno njune arhitektonske posebnosti. To je vse; le zato ta dva dvorca nista nagrobna spomenika sama sebi, le zato še nista popolna mrtvaka. O, seveda, omeniti je še treba, da so že nepregledno vrsto solzavih »zgodovinskih« filmov posneli po njunih prostranih vrtovih, na njunih stopniščih in med njunimi marmornimi stebri. V Schönbrunnu še danes prirejajo gala sprejeme. In v Belvedere imajo stalne imetniške razstave. V Belvedere so tudi sklenili mirovno pogodbo pred dobrimi šestimi leti ... Neka j se vendarle še dogaja okrog teh dveh spomenikov, ni kaj reči; nimfa sredi fontan v schönbrunnskem
parku se morda še zmeraj upravičeno ozira z radovednim pogledom zaslanjajoč si oči z dlanjo, proti dvorcu, kot nekdaj, na vrhuncu njegove slave. Toda današnji svet, današnje dogajanje je že zdavnaj obrnilo svoj interes v druge smeri. Ko je umrla monarhija, je umrl Dunaj, so tudi umrle vse te njegove palače. Kak Avstrijec utegne ob sprehodu skoz audijenčne prostore Franca Jožefa v Schönbrunnu s tožnim vzdihom zakoprneti po
dobrih starih časih slovesa. Kak Francoz nemara samozadovoljno pomisli, kako je po istih prostorih nekoč trdo koračil Napoleon. Kak Nemec se morda zasanjavo ustavi v oni dvorani, kjer je pred cesarico nastopi1 šestletni Mozart. In kak Jugoslovan, kak Slovenec, pa se ob pogledu na ves sijaj, na morje dragotin nemara vpraša, kolikšen del tega bogastva je moralo nekoč prispevati njegovo lastno ljudstvo ...
Če človek stopa po sloviti Ringstrasse, mimo Starega gradu, mimo Novega gradu, gradu, mimo parlamenta.
Burgtheatra, Mestne hiše, univerze, mimo teh masivnih zgradb, ki so jih postavili davno v prejšnjem stoletju, koda bi naj večno oznanjale veličino in neminljivost Habsburga, ko človek torej stopa mimo teh črnih zidin, se zagotovo znova spomni Sartrovega zreka. Da, lepo in mrtvo mesto Dunaj. Ni lepo samo zaradi svoje bogate urbanistične dediščine in geografske lege, ni mrtvo samo zaradi tradicije, ki je danes res že mrtva tra-
dicija; lepo je tudi zaradi sodobne ureditve ponekod in mrtvo tudi zaradi splošne nedejavnosti v sedanjem družbenem in kulturnem življenju.
Obiskal sem nekega pisatelja, ki je dobil že več literarnih nagrad, na njegovem domu. Hiša v mirnem predelu mesta, stara hiša častitljivega obeležja. Stanovanje samo v enakem starinskem slogu, s potemnelim pohištvom in tapetami, mračno in otožno, da sem se nehote vprašal, kakšen neki more potem biti njen samski prebivalec. Ko sem se pozneje poslovil od njega, sem vprašanje celo še razširil: kak-
šna neki je vsa Avstrija, po neslavnem koncu monarhije, v svojem nevtralnem političnem položaju in s svojim dvomljivim političnim sistemom? Pisatelj ni tožil zgolj nad neveselo usodo umetnika, ampak nad nezavidljivim položajem intelektualca v meščanski družbi nasploh. Bil je marksist in kot tak je analiziral družbo, v kateri je ž'vel, po metodah, ki omogočajo najobjektivnejšo raziskavo problema. Ta družbena kritika ni
bila toliko odraz njegovega nezadovoljstva nad družbo, ki mu že kot pisatelju, kaj' šele kot umetniku ni hotela priznati zasluženega imena in mesta prav zaradi njegovih naprednih gledanj, ta kritika je bila v prvi vrsti onemogel krik razgledanega človeka, ki mu vsa družbena ureditev do minimuma zožuje krog lastnega obstoja.
Avstrija danes spada med tiste dežele, ki so v zadnjih osmih letih, v zadnjih desetih letih dosegle naj višji porast v gospodarskem razvoju. Ogledal sem si recimo hidroenergetski sistem visoko v Alpah,
po svoji višinski legi je prvi v Evropi, ogledal sem si vso to gnezdišče moderne tehnike, ki so ga pred leti pokazali na primer tudi Hruščovu, in nekoliko sem lahko že po tem presodil, kaj ta dežela lahko doseže na gospodarskem področju. A bil sem tudi v Salzburgu, skupno z neko skupino sem se udeležil sprejema pri mestnem županu (spet v dvorcu iz davnih časov, v dvorcu Mira beli), kjer je vsak izmed nas dobil za spomin zajetno knjigo o razvoju mesta. A tudi brez te knjige se da ugotoviti, kolikšen je napredek. Nič drugače ni z Dunajem; tudi tam so gradi, gradijo in pripravljajo še nove, večje načrte. Ni kaj reči, dežela se gospodarsko lepo vzpenja. Človek, ki mu je materialni procvit življenjska maksima, se ne more pritoževati nad razvojem.
Toda zakaj se je pritoževal pisatelj, ki sem ga obiskal? Zakaj je za Sartra Dunaj zgolj lepo mrtvo mesto? Na marsikaterega Jugoslovana, ki pride prvič v kako visoko razvito deželo, recimo v Zahodno Nemčijo, 1ahko tamkajšnji
standard napravi močan vtis. Saj, nemški »gospodarski ču(Nadaljevanje na 4. strani)
POMURSKI VESTNIK, 15. NOV.
3
Obisk na šolskem Izobraževalnem centru za razne stroke
ŠOLA, KI SO JO NEKOČ ZAPOSTAVLJALI
Mračen novembrski dopoldan je bil. Ljudje so si v izložbah ogledovali zimske plašče. Pred »Zvezdo« so že pospravljali odpadlo listje kostanjev in pred bifejem sta se dva menila, da gresta na konjak. Prava jesen.
Vstopil sem v šolo z namenom, da napišem reportažo. »Dober dan,« in že se je razvil pogovor. »Ta šolski izobraževalni center se je razvil iz prejšnje vajeniške šole,« mi pravi ravnatelj FRANC OUČEK. Lahko rečemo, da ima šola dolgoletne tradicije, saj so jo ustanovili že leta 1925. Takrat je bila seveda popolnoma drugačna. Rednih učnih moči ni bilo, pouk so imeli po delu, v večernih urah in šolo so lahko obiskovali le vajenci iz Murske Sobote, okoličani pa so bili za ta pouk prikrajšani. Pravo podobo je vajeniška šola dobila šele leta 1952, ko so z nadzidavo dobili 3 učilnice, pisarno in kabinet ter nastavili prvo redno učno moč. Naslednje leto so dobili še eno učno moč za splošna predmete in tri predavatelje za strokovne predmete. Leta 1960 so dozidali novi del zgradbe in v njem je šola dobila še dve učilnici in dva kabineta. Izpopolnili in zamenjali so tudi šolski inventar in tako je danes Šolski izobraževalni center za razne stroke ustanova s štirimi rednimi predavatelji za predmete splošne izobrazbe on tremi za strokovne predmete, novim inventarjev skoraj v vseh učilnicah, sodobnimi učili (kot so kinoprojektor, episkop, diaprojek tor, magnetofon ipd.), urejenimi šolskimi delavnicami itd. Istega leta so tudi spremenili sistem pouka. Do takrat so namreč imeli celoletni pouk, prešli pa so na specifični periodični sistem, pri katerem traja ena izmena tri mesece. Med tem časom učenci ne delajo na svojih delovnih mestih, pač pa se le učijo. Da pa ne bi zanemarjali praktičnega dela pouka, so na šoli organizirali šolske delavnice, ki sedaj s pridom služijo pouku, pa tudi šolski zadrugi, ki je na šoli čedalje bolj razgibana. S finančno pomočjo okrajnega ljudskega odbora in bivše Obrtne zbornice so tako opremili mizarsko, krojaško in ključavničarsko delavnico. Primanjkuje jim edino še sredstev za nabavo raznih strojev za ključavničarsko delavnico.
Kako poteka dejavnost šolske
zadruge?
Za praktično delo mora šola priskrbeti potrebni material. Da ta ne bi petem šel v zgubo, opravljajo učenci v zadrugi razne usluge, čisti izkupiček realizacije pa delijo po učinku. Letos so se odločili, da s tako pridobljenimi sredstvi organizirajo ob koncu šolanja poučno ekskurzijo. Določen del denarja gre seveda tudi za amortizacijo strojev. Naročil za najrazličnejše usluge je toliko ,da vseh niti ne morejo izvršiti.
Mladinska organizacija in ostale
dejavnosti na šoli.
V mladinsko organizacijo so vključeni vsi učenci na šoli. Predsednik šolskega komiteja, STEFAN BANFI je povedal, da so si za letošnje tromesečje zadali lep program dela, ki obsega poleg dejavnosti zadruge še predavanja in
razprave o predosnutku nove ustave, o družbenem upravljanju in drugem, urejanje igrišča za perjanico in drugo. Več mladincev se je tudi prijavilo za mladinsko politično šolo, ki jo organizira občinski komite LMS. Delo mladine na šoli pa je otežkočeno zaradi tega, ker traja pouk le tri mesece. ŠOLSKA SKUPNOST pomaga mladinski organizaciji pri njenem delu. ŠPORT je na šoli zelo razgiban.
Na izlet — v objem narave
Učenci prirejajo najrazličnejša tekmovanja in srečanja z nogometaši, rokometaši, košarkarji in ostalimi športniki drugih šol. Tudi ŠAH radi igrajo. V MLADI AKTIV RK so vključeni vsi učenci. Zadali so si lep delovni program, v katerem imata glavno mesto zdravstvena in splošna vzgoja, pa tudi vzgoja vedenja. Za zaključne razrede imajo predavanja o medsebojnih odnosih doraščajoče mladine. Za ta predavanja kažejo učenci dokaj zanimanja. V prihodnosti mislijo prirediti še tečaje prve pomoči.
Lahko bi pisali še o marsičem
na tej šoli. Imajo urejeno šolsko kuhinjo ,ki jo obiskujejo tudi dijaki drugih šol. Zanjo so za zimo vložili obilo povrtnin. S prostovoljnim delom so uredili kolesarnico, namestili zavese, prebarvali naprave za centralno kurjavo, organizirali različne zabavne prireditve, tako ogled raznih ozkotračnih filmov, plesne tečaje ipd.
Za konec pa bi lahko rekli da to niso več tisti vajenci, kot so bili mnogi njihovi predhodniki, ki so bili tako za učenje kakor tudi za ostale dejavnosti zelo, zelo prikrajšani. Ta današnja mladina, ki se uči različnih strok, živo živi v današnjem času, se razvija kot delovni človek, v nenehnem stiku s širšo družbeno problematiko, z nenehnim udejstvovanjem na najrazličnejših področjih pa raste tudi kot upravljalec in se tako razvija v zrele osebnosti naše družbene skupnosti.
Jože Olaj
OB ZAKLJUČKU JPI
Letošnje Jugoslovanske pionirske igre so bile na področju telesne vzgoje zasnovane na plemenitih smotrih: z novimi delovnimi oblikami razgibati delovanje na šolah in to delovanje popestriti z vključevanjem družbenih in telesnovzgojnih delavcev kakor tudi organizacij, vse to zaradi uvajanja sodobnih delovnih metod telesne vzgoje v šolah in zdravega izživljanja nase mladine
Za koordinacijo dela po šolah so bila izvoljena občinska in okrajna vodstva. Njihova odgovornost je bila velika, saj jim je bil za eno leto zaupan razvoj šolske telesne kulture. V odborih so družbeni in telesnovzgojni delavci, predstavniki telesno-vzgojnih organizacij. Vendar žal ne vsi! K delu niso bile poklicane niti vse telesno-vzgojne organiza-
cije. Zamujena priložnost!
Na šolah je bilo ogromno dela: organizirati tekmovanja, zbirati sredstva, dosledno izpolnjevati zastavljene naloge, reševati skupne, ocenjevati dosežene rezultate, napraviti zapisnike ... Delo je zahtevalo od telesnovzgojnih in prosvetnih delavcev, ki so vodili to akcijo v šolah, poglobljenost in čut odgovornosti do mladine, kateri je 'bila akcija tudi
namenjena. Doseči je bilo treba čimboljše rezultate. Ali je te rezultate dosegla mladina s temeljitimi pripravami ali pa samo na zapisniku? Dosežene rezultate preračunavamo v odstotke, te v točke. Ali res povsod na osnovi doseženih rezultatov, ki namreč ponekod naravnost presenečajo? Našo šolsko telesno vzgojo prikazujejo v najlepši luči. Toda.
ali je res tako? Če ne, je bila naša mladina prikrajšana za marsikaj novega, lepega in zanimivega !
Ob koncu tekmovanja pa so se pripetile stvari, ki mečejo temno senco na telesno vzgojo pri nas. Končni rezultati v okrajnem merilu in pogoji, ob 'katerih so bili ti dosežki ocenjeni, so namreč dokaj čudni. Rezultate v okrajnem merilu sta poleg republiške komisije
ocenjevala samo dva člana odbora, čeprav je bila vanj izvoljena vrsta družbenih in telesnovzgojnih delavcev. Čemu taka naglica? Oba člana sta povrhu tega še z ene šole. Ali sta potemtakem res lahko realno in objektivno ocenila delo na vseh prizadetih šolah?
Vprašanje, o katerem vsi pri zadeti resno razmišljajo.
Peter Juteršnik
LETNI OBRAČUN PRLEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA
MED NAJBOLJŠIMI ŠTUDENTSKIMI KLUBI
8. novembra je bila v že tradicionalnem zbirališču prleških študentov, na stari tehniki v Ljubljani, IX. redna skupščina Prleškega študentskega kluba. Od 47 članov se je skupščine udeležilo kar 38, pri njenem delu pa so aktivno sodelovali tudi še zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, predsednica ObLO Gornja Radgona Marija Levarjeva, načelnik oddelka za družbene službe pri ObLO Ljutomer Alojz Vršič, predsednik OK LMS Janez Kučan in predstavniki Mariborskega študentskega kluba.
V poročilu predsednice PSK Mire Slavič je bila podana kritična analiza dela v preteklem študijskem letu. Nepričakovano velik pristop novih članov — lani je klub okrepilo kar 16 novincev — se je kljub poostrenim študijskim
pogojem zelo pozitivno odrazil v poživljenem klubskem delovanju, ki je PSK postavilo med najboljše pokrajinske študentske klube na ljubljanski univerzi.
Lani so v klubu ustanovili folklorno skupino, ki ima za seboj že nekaj uspelih nastopov v Pomurju. 13 članov je tri tedne sodelovalo na delovni akciji pri Vidmu ob Ščavnici, kjer so postavili temelje domu tečajnikov in tako nadaljevali tradicijo starejših kolegov, ki so leta 1956 prijeli v tem kraju graditi univerzalno šolsko delavnico. Skupaj s Klubom študentov Prekmurja je bil organiziran ciklus študijskih večerov o gospodarskem in kulturnem položaju v okraju; razprave so vodili najuglednejši člani OLO Murska Sobota. Športniki so ponovno izvedli tekmovanje za prvenstvo pokrajinskih študentskih klubov v namiznem tenisu. Trije člani kluba so dobili nagrado sklada Štefana Kovača.
Razprava je bila obsežna in plodna. Najprej je temeljito obdelala politiko štipendiranja in kadrovanja v obeh občinah, ker je na tem področju prišlo do nekaterih trenj zlasti pri ObLO Lju-
tomer. Novoizvoljena člana v obeh občinskih štipendijskih komisijah naj bi čimprej pomagala zgladiti vse nesporazume, do česar bo po zagotovitvi predstavnikov občin prišlo že po prvih senom kluba, naj za diplomska dela Jemljejo teme, ki so zajete v razpisu sklada. Z razpisom tem
bo upravni odbor sklada seznanil rektorat univerze in dekanate fakultet, da bi tako bilo omogočeno študentom tesno sodelovanje, saj ne smemo pozabiti, da je sklad bil ustanovljen prav na pobudo obeh klubov.
Diskusija se je dotaknila tudi jah komisij v letošnjem študijskem letu. Tovariš Kreft je v svojem prispevku k diskusiji pozitivno ocenil delo kluba in posebej opozoril na sodelovanje z ELES-om in predlagal, da bi v delovne akcije vključili tudi čimveč ELES-ovih štipendistov. V zvezi s skladom Štefana Kovača je priporočil člaboljše povezave s terenskimi aktivi LMS. Predsednik OK LMS Janez Kučan je poudaril, da je želja za to sodelovanje obojestranska in predlagal, da bi se o tem temeljito pogovorili na posvetovanju obeh klubov in sekretariata OK LMS. Nadalje so študentje izrazili željo, da bi radi prisostvovali sejam ObLO in sodelovali v razpravah o novih občinskih statutih. Tovarišica Marija Levarjeva je nato ponovno ugotovila, da je sodelovanje radgonske komune s klubom že nekaj let pristno, in izrazila pripravljenost ObLO da bi člane kluba vabili na seje. Omenila je še več novih oblik dela. Sploh je razprava pokazala na resnično neizčrpno število možnosti za še boljšo uveljavitev kluba in ne dvomimo, da bo klub nekaj teh možnosti tudi osvojil.
Poseben problem je spominski zbornik Prlekije, za katerega zbirajo gradivo že dve leti. V njem bodo zbrani prispevki najugled-i nejših kulturnih in znanstvenih delavcev. Zbornik naj bi posredoval popolno sliko Prlekije in bo gotovo pomembna publikacija.
Skupščina je ugotovila, da bi bilo treba poživiti sodelovanje s Klubom študentov Prekmurja. Za to bo treba pokazati malo več dobre volje na obeh straneh, zlasti pa bi naj to vprašanje bolj učinkovito reševal skupen aktiv ZK. Vsekakor je nerazumljivo, da se skupščine ni udeležil noben predstavnik Kluba študentov Prekmurja.
Na skupščini so sprejeli 8 novili članov in izvolili novi odbor. Novi predsednik kluba je Alojz Slavič, študent II. letnika agronomije. Za uspešno delo v preteklem letu je PSK dolžan mnogo zahvale za razumevanje in pomoč ObLO Radgona in Ljutomer, kakor tudi Okrajnemu odboru SZDL.
Franček Lasbaher
Iz soboškega Pokrajinskega muzeja
SOBOŠKA KNJIŽNICA
V NOVIH PROSTORIH
Številne ljubitelje napredne slovenske knjige bo prav gotovo razveselila vest, da se je preselila soboška mestna knjižnica s čitalnico in pionirsko knjižnico v nove prostore, kjer je doslej poslovala pošta V novo urejenih prostorih bo lahko ta kulturna ustanova še uspešneje opravljala svoje poslanstvo in tako ustregla številnim bralcem. Knjižnica bo po skromni svečanosti pričela poslovati v novih prostorih danes.
29. novembra - priznanja za uspehe
LETO TELESNE KULTURE MLADIH
Vsako leto tekmujejo številni pionirski odredi v enem izmed svojih najbolj množičnih tekmovanj — pionirskih igrah. Vsako leto je vsebina tekmovanja posvečena drugi obliki dejavnosti mladine na osemletkah, kar je pač odvisno od potreb, ki jih pred pionirsko organizacijo in šolska vodstva postavlja naš razvoj.
Že sam naziv letošnjih pionirskih iger — »Leto telesne kulture mladih« nam pove, da je namen letošnjih tekmovanj, za razliko od lanskih, ko je bila v prvi vrsti, poudarjena zdravstvena vzgoja, predvsem posvečen športnemu življenju in športni vzgoji mladine — pionirjev.
Okoli 700 pionirjev iz 135 šol našega okraja je tekmovalo letos za kipec Joviče. Kako marljivi so bili pionirji, le delno kaže uspeh, ki so ga dosegli samo pri izgradnji športnih objektov, saj je bilo v preteklem letu zgrajenih 35 novih šolskih športnih igrišč, medtem ko so bili letni pro-
stori za telesno vadbo urejeni pri vseh šolah. Tekmovanje pa obsega še številne druge oblike dela mladih, saj so tekmovali še v urejanju šolske okolice, organiziranju letovanj in zimovanj, javnih prikazih ur telesne vzgoje, sodelovanju z drugimi pionirskimi odredi in šolskimi športnimi društvi Se in še bi lahko naštevali — tako živahna in raznolika je bila dejavnost pionirjev.
Za republiško tekmovanje je posebna komisija ocenila in uvrstila štiri pionirske odrede iz Pomurja, ki so dosegli potrebno število točk za uvrsti-
tev v republiško konkurenco Največ točk so s svojim delom dosegli pionirji osemletke II v Murski Soboti; zbrali so jih kar 21464. Sledijo jim pionirji osemletke I, prav tako iz Murske Sobote, z 19087 in cankovski pionirji, ki so zbrali 15850 točk.
Naši pionirji so se v tekmovanju dobro odrezali, sedaj pa jih čakajo za njihov trud še lepa priznanja in nagrade, ki jih bodo prejeli ob Dnevu republike, 29. novembru.
Lepo mrtvo mesto Dunaj
(Nadaljevanje s 3. strani)
dež« ni povsem prazna beseda Tehnika, ki je že pri nas dosegla nesluten vzpon, je tam še mogočnejša. In prav ta tehnika, ta splet elektronke in atoma, je danes problem, ki toliko razmišljamo o njem. Kako ta vpliva na neko družbo. S tistim dunajskim pisateljem sva spoznala, da tehnika sama po sebi ni nikako zlo. Če nekomu danes več ni treba cepiti drv, ker ima pač centralno kurjavo in mu preostaja zato časa, da recimo posluša ob gramofonu Beethovna ali Čajkovskega, že lahko vidimo pomen prav te sporne tehnike. Saj prav ta je prinesla mnogim ljudstvom tolikšen materialni napredek. Toda ne razvija se samo tehnika, razvija se tudi družba. In kam gre njen razvoj ? Kam jo pelje ves materialni preovit?
Lepo mrtvo mesto Dunaj Lepi mrtvi Zahod, sem včasih dodal v svojih mislih. Oziroma, lepe nrtve dežele, ki sem jih obiskal in spoznal. Občudovan sem marsikaj pri njih naučile so me mnogo, vzljubi1 sem jih po svoje, vzljubil njihove delovne ljudi, ki morajo kljub vsemu blagostanju delati tako trdo, kakor je treba
delati tudi vsepovsod drugje, a nikoli nisem pomislil, da bi se komu izplačalo ostati tam. In to nikakor zgolj zato, ker je pač vsakomur domovina najdražja. Sicer pa vidi mo tako in tako tudi pri nas, koliko ljudi imamo, ki sanjarijo o zlati Ameriki«, o »zlati Nemčiji«. In kolikor manj poučeni so o življenju v tistih deželah, toliko bajnejša se jim zdijo. Skratka, za take ljudi domovina ni domovina, ampak samo nekaka banka, ki z
n niso zadovoljni, ker jim po njihovem mnenju za vloge ne daje dovolj obresti. Da naš standard ne doseza nemškega. vemo vsi in bilo bi zelo dobro, če bi vsi tudi razumeli, zakaj. Da imamo pri nas vrste težav, vrsto napak, ki so tudi krive, da nam ne gre tako. kot bi nam že lahko šlo, za prav tako nismo zvedeli šele iz Titovega govora v Splitu. Da se pri nas ogromno ljudi še zmeraj ne zaveda, kaj vse mu nudi naša družba in kakšne so na drugi strani spet njegove dolžnosti, to tudi ni nova stvar. A da se nekdo za-
radi tega zaljubi v zamejsko Indijo Koromandijo? Ko bi le vedel, koliko barak in gnilih stanovanj je tudi po Zahodni Nemčiji, v Londonu, na Dunaju. Ko bi le vedel, da tudi tam cene zmeraj naraščajo, plače pa jih le stežka dohajajo. Ko bi le vedel, da je tam treba morda še bolj trdo delati kot pri nas.
Pa tudi če bi vedel za vse to, ne bi še zmeraj vedel najpoglavitnejše stvari. Namreč kakšen družbeni položaj ima
človek v »deželi, kjer se cedita mleko im med«. Če sem tamkajšnjim ljudem razlagal naš sistem delavskega samoupravljanja, sploh nisem prišel z njimi, kakor pravimo, v kontakt. To je bilo za njihove predstave nekaj nemogočega nepojmljivega. Da bi tamkaj delavca nekdo vprašal? On dobiva svojo plačo, je zavarovan, a položaj tovarne, njen razvoj, napredek, njena proizvodnja, njeni presežki, to vse se ga prav nič ne tiče. Tam pojmov kot je »družba« »delovni človek«, ne poznajo Tam je vsak le individuum,
sam zase otok, le šibko povezan s celino družbe.
In zato, ko naletiš na nekoga, ki mu je Dunaj le lepo mrtvo mesto, ko ob tem spoznaš, da mi le Dunaj tako jezero mrtvila, morda zaslutiš, kje so vzroki za to. Ves gospodarski razvoj bi moral biti le pospešek za napredek splošne kulture, toda družba si je uredila sistem, ki je neodporen proti tehnokratizmu in duhovnemu poplitvenju in sila zaprt proti vsem možnostim, ki jih je prinesel njen lastni materialni napredek. Svobodno gospostvo kapitala daje besedo le denarnemu velikašu, a ta velikaš skoraj zmeraj ni tak človek, da bi mislil na kaj drugega kot na to, da se vzpenja rdeča črta na grafikonu njegovega denarništva. Vse ostalo se zdi res le »vse preostalo«, nevažno, nezgodovinsko Ta »raja« se zato ali spreminja zgolj v navadnega konzumenta ali pa se, če je više razgledana in kritična, čuti iz dneva v dan v bolj ozkem krogu lastnega obstoja, osamljena, kot pisatelj, ki sem ga obiskal na Dunaju. Životari v tem začaranem krogu, in z obupom spoznava, kako vse bolj postaja del nekega lepega, a mrtvega mesta.
BESEDA O OKRAJNI ZVEZI ZA TELESNO KULTURO
KMALU PRVA ŠTEVILKA GLASILA
Okrajna zveza za telesno kulturo za Pomurje se še ni predstavila v lokalnem tisku,čeprav že poldrugo leto uspeš no deluje in usmerja politiko telesne kulture v okraju.
OBČNI ZBOR ELANA
Tik pred slovenskim kongresom telesne vzgoje se je iz kroga predstavnikov takratnih telesnovzgojnih zvez in podzvez formiral enoletni inciativni odbor, ki je po kongresu v Ljubljani tudi v našem okraju opravil odgovorno nalogo: povezal je raznotero telesno vzgojo v načelnih organizacijskih, vzgojnih, finančnih in ostalih vprašanjih, odpravil mnogotirnost mišljenj in pogledov na posamezne panoge telesne kulture, kakor tudi borbo za finančna sredstva in afirmacijo na lastno pest v škodo drugih panog športa in telesne vzgoje. Razne nekdanje zveze in podzveze so portale strokovni odbori okrajne zveze za telesno kul-
V ponedeljek je bil v telovadnici gimnazije občni zbor Elana, ki se ga je udeležilo okoli 150 dijakov, prisotni pa so bili tudi nekateri profesorji in predstavniki drugih športnih društev.
Ugotovili so, da je bilo delo društva v petreklem letu zelo uspešno. V atletiki so izvedli več dvobojev, orodni telovadci pa so organizirali tekmovanje za šolsko prvenstvo in se udeležili srednješolskega. Rokometaši so sodelovali v okrajni ligi in se udeležili več turnirjev, medtem ko so ugotovili, da so bili najuspešnejši košarkarji, ki so v okrajni ligi že drugič osvojili naslov prvaka in organizirali več srečanj s soboškimi srednjimi šolami in ekipami iz Ptuja, rKanja in Maribora.
Razprava je pokazala, da je v teh mldih ljudeh veliko vneme in volje do dela na športnem področju in da so zares ponosni na svoje društvo in uspehe, ki so jih dosegli .
turo; vsak strokovni odbor se v svoji panogi trudi za strokovni napredeK pripadajočih mu enot, klubov in aktivov, usmerja pa tudi tekmovalni sistem v svoji panogi telesne kulture. Trenutno delujejo strokovni odbor za splošno telesno vzgojo (bivša okrajna zveza Partizan), strokovni odbor za nogomet (bivša nogometna podzveza) za rokomet, odbojko in košarko, na bčnem zboru okrajne zveze pa je pristopil še okrajni strelski odbor. Vsi ti strokovni odbori s svojo aktivnostjo redno polnijo športno stran Pomurskega vestnika. Pred kratkim pa so bili forminani še novi strokovni odbori pri okrajni zvezi za telesno kulturo: za atletiko, namizni tenis in badmington, za judo in šah. Računamo, da se bodo tudi te panoge telesne kulture razvile v večji meri in bomo o konkretnem delu in rezutatih imeli kmalu priložnost brati tudi v lokalnem časopisu.
Okrajna zveza je sodelovala tudi pri formiranju občinskih zvez za telesno kulturo, ki obstajajo v vseh šestih občinah Pomurja.
Tako je organizacija telesne kulture v okraju usklajena s komunalnim sistemom; občinske zveze za telesno kulturo predstavljajo osnovo za povezovanje in vodstvo vseh telesnokulturnih organizacij na območju komune, okrajna zveza pa povezuje strokovne odbore, ki delujejo v okrajnem merilu in nudijo strokovno pomoč, vzgajajo sodniške zbore in organizirajo tekmovanja v okrajnih, medobčinskih in občinskih ligah.
Okrajna zveza bo v kratkem začela izdajati svoj bilten, ki bo kot glasilo posredoval uspehe in izkušnje posameznih občinskih zvez, okrajnih strokovnih odborov in celotnega mehanizma telesne kulture v okraju.	I. O.
4
POMURSKI VESTNIK, 15. NOV
Športni non-stop
NOGOMET
V	predzadnjem kolu jesenskega tekmovanja za prvenstvo SNL sta se v nedeljo v M. Soboti srečali moštvi Kladivarja iz Celja in Sobote ter se razšli z neodločenim rezultatom 1:1, ki je bil dosežen že v prvem polčasu. Tekma je bila odigrana v dežju in blatu, ki je prav gotovo močno vplivalo na potek igre. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, medtem ko je bila Sobota terensko močnejša v drugem delu, kljub temu pa njeni igralci niso znali izkoristiti ugodnih priložnosti, saj so med drugim kar trikrat zadeli z žogo v vratnico. V vodstvo je prišla najprej Sobota po Pucku, ki je neobranljivo zadel levi zgornji kot vrat. Gostje so izenačili minuto pred odmorom strelec je bil Hribernik.
Mladina:
SOBOTA : KLADIVAR 2:1 (1:0)
Jesensko tekmovanje v pomurski mladinski nogometni ligi je končano, kljub temu, da jo ostalo nekaj neodigranih tekem, ki bodo zaradi slabega vremena spomladi pred začetkom tekmovanja. Jesenski prvak so postali Beltinci, katerih moštvo je bilo le enkrat poraženo.
Lestvica:
Beltinci	6	5 0 1 34:5 10
Nafta	4	2 11 12:9	5
Planika	6	2 13 10:13 5
Veržej	3	2	0	1	6:5	4
Radgona	5	2	0	3	13:16	4
Šalovci	5	1	1	3	8:26	3
Grafičar	4	0	2	2	3:12	2
ODBOJKA
V	zadnjem kolu pomurske odbojkarske lige so bili doseženi naslednji rezultati: Šalovci : Sobota 1:3, Krog : Dijaški dom 0:3, Apače : Videm 3:0, Radgona : Rakičan 1:3, Rakičan : Beltinci 1:3. Prvak so zasluženo Beltinci, ki se bodo tako udeležili kvalifikacijskih tekem za vstop v republiško odbojkarsko ligo.
Lestvica:
Beltinci	18	16	2	50:8	32
Sobota	18	16	2	49:13	32
Dijaški dom 18	11	7	37:29	22
Radgona	18	0	9	29:35	18
Rakičan	18	8	10	33:32	16
Puconci	18	8	10	28:33	16
Videm	18	7	11	26:34	14
Krog	18	7	11	22:35	14
Apače	18	5	13	21:43	10
Šalovci	18	3	15	12:45	6
Komisija za odbojko je na svoji zadnji seji sklenila, da bo v prvi polovici prihodnjega meseca organizirala seminar za sodnike te športne discipline, v spomladanskem tekmovanju pa bo poleg okrajne lige ustanovila še občinske v Gor. Radgoni in Murski Soboti, po možnosti še v Lendavi in Ljutomeru. Komisija pripravlja tudi seminar za odbojkarske sodnike, ki bi sodili na sindikalnih in podobnih tekmovanjih.
HOKEJ NA TRAVI
Včeraj je bila v Beltincih hokejska tekma v I. kolu vzhodne slovenske lige med ESŠ in Beltinci: tekma je bila zaradi slabega vremena že večkrat preložena. Zmagala je ESŠ z visokim rezultatom 9:0 (5:0, kar ustreza tudi dogodkom na igrišču. Beltinci niso nastopili v popolni postavi, sicer bi bil rezultat nekoliko nižji. Gole so dosegli: Titan 5, Hari 2, Drozek in Vrzel po enega.
Odbor za hokej na travi Slovenije je sporočil, da bo finalna hokejska tekma med prvakom vzhodne lige ESŠ iz Murske Sobote in prvakom Zasavja HBK »Kladivar« iz Celja 24. t. m. v Celju. Tekma bo dokončno odločila o prvaku Slovenije.
Predsednik odbora za hokej na travi Slovenije tov. Zoran Naprudnik bo v kratkem obiskal vse osnovne hokejske organizacije v Pomurju in se seznanil z njihovim delom in problemi. Istočasno se bo sestal tudi z odborom za hokej na travi pri OZTK v Murski Soboti.
KOŠARKA — TEKME
Okrajna liga I. kolo:
Telovadnica gimnazije: Partizan : Grafičar v nedeljo, 18. t.m. ob 11. uri; Firm, Kerčmar — Sraka. Lutar: Telovadnica ESŠ: ESŠ : Lendava v nedeljo, 18. t .m., ob
8.30	uri, Juteršnik. Györfi — Glažar Rituper.
Občinska liga, moški, II. kolo:
Telovadnica gimnazije: SŠTV : Puconci v soboto, 17. t. m. ob
19.30	uri, Debelak, Šarotar L. — Vadnal. Šiftarova; Sloga : Partizan MS II. v četrtek, 15. t. m. ob 20. uri, Veršič, Zrim — Močanova. Benkova: telovadnica ESŠ: ESŠ II : Partizan Rakičan v nedeljo. 18. t. m. ob 10. uri, Glažar. Gomboši — Toplak, Rituper.
Občinska liga, ženske, II. kolo:
Telovadnica gimnazije: P. Elan : ESŠ v petek, 16. t. m. ob 19.30 uri, Sraka. Hakl — Horvat. Lutar.
Tekma SKŠ : P. Mladost je preložena.
KOŠARKA
Tekmovanja v pomurskih košarkarskih ligah so že v polnem razmahu. Se en teden in odigranih bo toliko srečanj v vseh konkurencah kot še nikoli doslej, kajti prihodnji teden se bo poleg občinskih pričelo tudi tekmovanje v zimski okrajni košarkarski ligi. In še dve novosti za bralce, ki jih zanima košarka: H. občinska liga je ukinjena, moštvo Lendave bo tekmovalo v okrajnem, moštvo ESŠ H pa v občinskem razredu. In druga novost: društva Partizan, ŠŠD Elan in PSD Mladost so se združila v enoten klub z imenom Partizan. V pomurskih ligah bosta mladinski ekipi Elana in pionirski ekipi Mladosti še naprej tekmovali pod imeni šol, čeprav so registrirane kot Partizan. To ime si bosta nadeli le v tekmovanjih izven Pomurja. Članska vrsta Partizana bo tekmovala še nadalje tako kot doslej.
Srečanja v občinskih ligah:
Prve tekme so pokazale, da so se nekatera moštva dobro pripravila, kar velja še posebej za Partizan iz Rakičana in SŠTV.
PARTIZAN R. : PARTIZAN M. S.
41:36 (22:16)
Ekipi obeh Partizanov sta se pomerili že v četrtek zvečer. Po razburljivi igri so popolnoma zasluženo zmagali gostje, saj so bili hitrejši, predvsem pa učinkovitejši pod košem. Ekipi Partizana, ki jo sestavljajo profesorji, se je poznala majhna kondicijska vzdržljivost in pomanjkanje treningov.
SŠTV : SLOGA 60:48 (29:30)
Tekma je bila odigrana v soboto zvečer. Igra je bila zanimiva, saj sta si bili ekipi vseskozi izenačeni, tako da sta se nenehno menajvali v vodstvu. Proti koncu pa je moštvo Slogo močno popustilo in igralci SŠTV so zasluženo slavili zmago.
Prvo srečanje v ženski konkurenci je bilo odigrano v nedeljo med ekipama P. Elan : SKS Rakičan 29:27 (13:9, 23:23) — Srečanje se je odlikovalo po zanimivosti igre in izenačenosti obeh moštev, igralke P. Elana se kot gostje dolgo niso mogle znajti v zanje tuji telovadnici, tako da je bil rezultat v regularnem času neodločen. Toda v podaljšku so bolj izkušene i-
gralke P. Elana odločile srečanje v svojo korist.
Sloga : P. Mladost 24:46 (5:24)
Mlade igralke Mladosti so v prvem polčasu povsem nadigrale svoje nasprotnice, ki so se znašle šele nekako v sredini drugega polčasa. kar nam kaže tudi doseženi rezultat.
-mv-
ROKOMET
V zadnjem kolu jesenskega tekmovanja v vzhodni republiški rokometni ligi je Partizan iz Beltinec premagal na domačem igrišču Celje z rezultatom 14:10 (10:6). Tekma je bila odigrana v dežju in na mehkem igrišču, na katerem so prevladovali domačini in tudi zasluženo zmagali. Celjani, ki so računali, da bodo z lahkoto opravili z novincem, so naleteli na trd oreh.
Po jesenskem delu prvenstva so Beltinci na 6. mestu z osvojenimi 8 točkami, kar je nedvomno velik uspeh. Končno tabelo bomo objavili v prihodnji številki.
Strokovni odbor za rokomet pri OZTK v M. Soboti je tudi te dni izrekel rokometni sekciji pismeno priznanje za osvojeno 6. mesto v vzhodni republiški rokometni ligi, posebno priznanje pa tudi trenerju in vodji beltinskih rokometašev tov. Petru Sraju za njegovo prizadevnost.
Mala kronika
PO NESREČI POBEGNIL
Prejšnji torek zvečer je voznik vprege Martin Mlinarič iz Bratonec peljal po cesti od Beltinec proti Murski Soboti brez predpisane razsvetljave. Za njim je z motorjem pripeljal motorist Stane Videčnik, ki je voz zaradi teme in megle opazil v zadnjem trenutku in se več ni mogel izogniti trčenju. Motorist je težje poškodovan obležal na cesti, medtem ko je voznik vprege odpeljal iz kraja nesreče, ne da bi pomagal motoristu.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
Prejšnjo sredo sta v ulici Stefana Kuzmiča v Murski Soboti trčila mopedista K. Cizerl iz Stan3-tinec in V. Sraka s Kapelskega vrha. Trčenje je povzročil mopedist Cizerl, ki je izsiljeval prednost.
Z AVTOBUSOM ZADEL
MOPEDISTA
Na cesti Filovci—Bogojina je v petek popoldne šofer Koloman Slavič z avtobusom prehiteval mopedista Ignaca Berdena. Pri prehitevanju je zadel ob njega. Mopedist in njegova žena, ki je bila na zadnjem sedežu, sta padla in se lažje poškodovala, na mopedu pa je nastalo nekaj tisoč dinarjev škode.
OTROK SKOČIL PRED AVTO
Do prometne nesreče je prišlo, prejšnjo sredo tudi pri kmetijski šoli v Rakičanu, ko je avtomobilistu Štefanu Antolinu iz Velike Polane skočila pred voz 4-letna Stanka Bencak iz Rakičana. Voznik je zadel ob njo, tako da je padla po cestišču in se težje poškodovala.
ZAPELJALA V JAREK
Minuli teden v četrtek je v Črensovcih z avtomobilom zapeljala v obcestni jarek voznica A. Perkič iz Gornje Radgone. Poškodb ni bilo, na avtomobilu pa je nastalo za okrog 30.000 dinarjev škode.
VZGLEDEN PRIMER POSTENJA
Prejšnji tgeden v torek je F. Topolovec iz Murske Sobote izgubil pri vožnji z motorjem aktovko, v kateri je bil denar in važni službeni akti.
Kako je Topolovca izguba aktovke prizadela, tako je bil že čez nekaj dni prijetno presenečen, ko so mu s KO Martjanci sporočili, naj si pride po aktovko. Ko je Topolovec dvignil izgubljeni predmet, je ugotovil, da je bila vsebina nedotaknjena. Pošteni najditelj je Karel Jaroš mlajši, kovač iz Vučje gomile.
PRIZNANJA
NAJBOLJŠIM
Pred nekaj dnevi je Občinski strelski odbor v Murski Soboti na svečani seji podelil 57 diplom in 6 prehodnih pokalov in zastavic najboljšim strelcem — posameznikom in ekipam. Ta podelitev priznanj je zaključek strelske tekmoval ne sezone; razen medobčinskega tekmovanja v streljanju z zračno puško za člane, članice in pionirje, ki bo pod pokroviteljstvom Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota 25. novembra v Beltincih, in medobčinskega tekmovanja ob Dnevu JLA, ki bo v Murski Soboti.
Za zaključek še nekaj podatkov. V preteklem obdobju je bilo organiziranih 435 strelskih tekmovanj, na katerih je sodelovalo 4100 strelcev. Doseženi so bili tudi nekateri rekordi v številu osvojenih krogov. V streljanju z zračno puško je član Borca Robert Drvarič od 300 možnih dosegel 269 krogov, v maloolimpijskem tekmovanju z malokalibrsko puško je prav tako članica Borca Lojzka Kurbus nastreljala 254 krogov, s tem orožjem v trostavu pa član Kovinarja Aleksander Bagari 252 krogov. Na tekmovanju za republiško prvenstvo mladinskih ekip so naši tekmovalci zasedli 4. mesto, ženska ekipa ob Dnevu žena 6. mesto med 25 ekipami, na republiškem tekmovanju v Mariboru pa je ta ekipa med 27. osvojila 12. mesto, medtem ko sta članici Marija Gerenčer in Marta Makari zasedli 21. oz. 22. mesto med 135 tekmovalkami. Tudi Franc Poredoš sc je v republiškem tekmovanju v streljanju na glinaste golobe uvrstil med četvorico strelcev, ki bodo zastopali Slovenijo na državnem tekmovanju.
Kupljene so tudi 3 specialne puške, s katerimi bodo trenirali in tekmovali perspektivni strelci, ki imajo izpolnjene pogoje za tekmovanje s to vrsto orožja.
Ivan Perinič
Avto-moto društvo »Štefan Kovač« Murska Sobota prireja tečaj za
VOZNIKE AMATERJE A IN B KATEGORIJE
Pričetek tečaja bo v torek,
20. novembra 1962 ob 16. uri popoldne.
Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 15. ure v pisarni AMD, Noršinska c. 1 (bivši Petrol). D-1027
KOLEKTIVI - POSEBEN POPUST!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA!
1.	TRST BENETKE! Za kolektive organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabno kraje.
2.	PO SLOVENSKI KOROŠKI — Celovec, Vrbsko in Osojsko Jezero — Beljak, enodnevni izlet.
3.	KMETIJSKE ZADRUGE! Za člane Vašega kolektiva smo pripravili razna strokovna potovanja z obiski sorodnih podjetij ali zadrug ter Vam nudimo pri naročilu avtobusa POSEBEN POPUST. Priporočamo sledeče oglede:
a)	ogled tovarne umetnih gnojil »Zorka« v Šabcu;
b)	ogled tovarne poljedelskih strojev »Zmaj« v Zemunu;
c)	ogled poljedelskega kombinata »Beograd« pri Beogradu.
Po Vaši želji vključimo omenjene oglede, pri dvo oz. trodnevnih izletih pa dodatno vključimo še gostinske usluge po Vaši želji. Cena prevoza s posebnim popustom na relaciji Celje — Beograd Šabac in obratno znaša PO OSEBI LE 3.200 DINARJEV
4.	IZLETI ZA DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER 1962:
1.	Po ISTRI — 3-dnevni izlet, cena 6.600 din;
2.	Po Štajerski — 3-dnevni izlet, cena 6.700 din;
3.	Po GORENJSKI — 3-dnevni izlet, cena 5.400 din;
4.	Po PRIMORSKI — 3-dnevnl izlet, cena 6.100 din.
Točnejše informacije v zvezi z izleti, ki jih prirejamo, zahtevajte v poslovalnici KOMPAS — CELJE, telefon 23-50, ki sprejema tudi prijave!	KOMPAS — CELJE
KINO
GORNJA RADGONA — od 17. do 18. nov. italijanski barvni film: »Herkules in kraljica Lidija«; od 21. do 22. nov. poljski film: »Podmornica Orel«.
SLATINA RADENCI — od 17. do 18. nov. nemški barvni film: »Grofica Manca«; 22. nov. angleški film: »Obtoženi ste, Oskar Wilde«.
LJUTOMER — od 17. do 18. nov. ameriški barvni film: »Velikan I. del«; od 21. do 22. nov. francoski vistavisionski film: »Prevaranti«.
BELTINCI — od 17. do 18. novemb. francoski film: »Ti strup«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. od 17. do 18. nov. francoski film: »Brez družine«; 21. mednarodni dokumentarni film: »Od Schwarcwadla do Črnega morja«.
VIDEM OB ŠČAV. — od 17. do
18.	nov. jugoslovanski mladinski film: »Ti loviš«.
MURSKA SOBOTA — od 16. do 18. nov. italijanski barvni kinemaskopski film: »Zvezde noči«; od
19.	do 20. nov. francoski film: »Prehod preko Reine«; od 21. do 22. nov. francoski vistavisionski film: »Divjač je puščena«.
V NEDELJO ZVEČER UPRIZORITEV KOŠTANE!
Vstopnice za to predstavo je mogoče dobiti vsak dan v Domu JLA, Murska Sobota, Kidričeva 4, dve uri pred pričetkom predstave pa v blagajni gledališča v soboškem gradu.
Mali oglasi
SOBO, prazno ali opremljeno, iščem. Plačam dobro. Naslov v upravi lista.	M-1008
GRADBENO PARCELO, večjo, V Murski Soboti, prodam. Naslov v upravi lista.	M-1009
RADIOAPARAT,	dober, poceni
prodam. Györfi. Kidričeva 11 Murska Sobota.	M-1010
SOBO, lepo opremljeno, oddam 2 delavkama. Eni za pomoč v gospodinjstvu 2	uri na dan. Naslov v upravi	lista.	M-1011
SOBO v Rakičanu išče dijak. Ponudbe na tajni$tvo SKŠ. M-1012 GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Oglasiti se po 2. uri pri Pucku, Titova 17, M. Sobota.
M-1013
TESAN LES (rušt) prodam. Ogled na Gorici št. 50.	M-1015
KARAMBOLIRAN oseb. avto »Fiat Zastava-600 D« prodamo na ličita Zastava-600 D« prodamo na licitaciji v podjetju »Agroservis« M. Sobota v soboto 17. nov. 1962 ob 10. uri predpoldne. Izklicna cena 490.000 din.	M-1016
ZIDANO HIŠO z dvosobnim stanovanjem in gospodarskim poslopjem v Martjancih št. 5 prodam po ugodni ceni. (Lastnik Savel Karel).	M-1018
MLINARJI IN KMETOVALCI POZOR! Mlinski valjar »Ganz« 11-A 48 cm širok, malo rabljen poceni in v dobrem stanju takoj prodam. Uporaben je za vse vrste mletja (za moko in drobljenje — šarotanje). Ggled vsak dan pri Jožefu Horvatu, mlinarju, Prosenjakovci št. 101.
M-1019
LESENE TRAME. 9 m dolge, in »čakator« 9 cm debeline, po ugodni ceni prodam. Leopold Car, Sebeborci 39.	1020
ŽELIM SPOZNATI starejšo žensko od 35 do 50 let za pomoč v gospodinjstvu. Nastop takoj. Ponudbe poslati na upravo lista
M-1021
HARMONIKO, 32-basno, v dobrem stanju, kupim. Naslov v upravi lista.	M-1022
ŽENSKO športno kolo, znamke »ROG«, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista.
M-1023
ZENSKO KOLO znamke »Superlo« prodam. Informacije »Dobra knjiga«, Murska Sobota.
M-1025
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Luthar, Titova 7 (nad »Vesno«), M. Sobota.	M-1026
USNJENO FOTELJ garnituro, prodam. Murska Sobota, Kerenčičeva 7-1 — desno.	M-1028
Tedenski koledar
Petek, 16. nov. — Jerica Sobota, 17. nov. — Ljubo Nedelja, 18 nov. — Milko Ponedeljek, 19. nov. — Liza Torek, 20. nov. — Srečko Sreda, 21. nov. — Marija Četrtek, 22. nov. — Cecilija
Zdravstvena dežurna služba
Od 16. do 22. novembra bodo opravljali dežurno in nedeljsko službo naslednji zdravniki:
16.	novembra dr. Škulj
17.	novembra dr. Gregorc
18.	novembra dr. Gregorc
19.	novembra dr. Gruškovnjak
20.	novembra dr. Udovč
21.	novembra dr. Škulj
22.	novembra dr. Sedlaček
Študijska knjižnica v murski soboti
naproša
vse sodelavce Ljudske pravice 1934—1936 (člankarje, dopisnike, razpečevalce), da pošljejo svoje rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj) in napišejo, kdaj so sodelovali in s katerimi članki, svoje šifre, ki so jih uporabljali pri objavi Ljudske pravice, pomembnejše dogodke, ki so spremljali izdajo in razpečevanje Ljudske pravice, morda imajo s tem zvezi kakšne fotografije, pisma, dokumente, naj jih pošljejo na gornji naslov do 15. decembra 1962.
Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« obrat KG Rakičan, razpisuje delovni mesti
dveh rejcev plemenskih krav na delovišču TOPOLOVCI
Pogoj : kmetijska delavca z znanjem molže in oskrbovanja krav molznic. Delavca naj bi bila zakonca Na razpolago je družinsko stanovanje. Nastop službe takoj.
Ponudbe sprejema uprava obrata do 30. nov. 1962.
ZAHVALA
Ob nenadni in (bridki izgubi našega predragega moža, zlatega očeta, brata, strica, zeta in svaka
VIKTORJA FLORIANA
izrekamo prisrčno zahvalo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Nadalje se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob in ga obsuli s cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo govornikom, podpredsed. ObLO G. Radgona J. Štelclu, zastopniku okrajne telovadne zveze »Partizan« T. Žnidariču in tov. Štuklju, Kocmutu in Tonetu Korošaku za ganljiye poslovilne besede na domu in ob njegovem grobu, zdravniku dr. Prejacu, kolektivu kina Križevci pri Ljutomeru in šolski mladini.
Videm ob Ščavnici, 12. nov. 1962.
Žalujoča žena Terezika, hčerka Vikica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob (bridki izgubi naše drage mame
ANE PODLESEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, znancem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in nam izrekali sožalje.
Žalujoči: sinovi Štefan, Jože in Koloman z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi našega predragega očeta, starega očeta
IVANA MLINARIČA
izrekamo prisrčno zahvalo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Lanjščaku in strežnemu osebju internega oddelka spl. bolnišnice v Murski Soboti.
Dokležovje, 1 nov. 1962.
Žalujoči: žena Urša, brat in sestra z družinami ter sinovi in hčerke z družinami
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST DA NAS JE PO KRATKI BOLEZNI ZA VEDNO ZAPUSTIL
ALEKSANDER BOČKOREC
član našega kolektiva
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
Gornji Petrovci, 8. nov. 1962.
Uprava in sindikalna podružnica
Kmetijsko-gozdarske zadruge Šalovci
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje  — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 15. NOV. 1962
5
RJAVE UNIFORME IN ŠOTORI...
Taborniška organizacija je ena izmed najbolj delavnih, specialnih oblik mladinske organizacije. In kljub temu o življenju in delu tabornikov slišimo ali beremo le redkokdaj kaj več. Niti o svojih težavah in problemih ne govorijo mnogo; in vendar je delo njihovih odredov, čet in vodov tako dobro organizirano in uspešno, delo taborniške organizacije pa pri vzgoji mladine tako pomembno, da ne moremo mimo njega — ali vsaj ne bi smeli
V Pomurju je okoli 600 tabornikov mladih ljudi, ki ljubijo naravo, se vzgajajo v marljivosti,
varstvu in vztrajnosti, skratka v mladince in mladinke, ki znajo ceniti delo in pridobitve naše revolucije.
Najstarejša in obenem tudi najštevilnejša taborniška enota je v Pomurju prav gotovo odred Veselega vetra, ki je bil ustanovljen okoli 1952. leta na Gimnaziji v M. Soboti. Sprva je bil ta maloštevilen, toda z vztrajnim in uspešnim delom so znali pritegniti v svoje vrste vedno več in več mladine, tako da šteje sedaj že nad 380 članov. Taborniška dejavnost se Je razširila najprej na osemletke, nato na srednje šole, sedaj pa snujejo načrte, kako bi vključili v svoje delo še delavsko in ostalo mladino.
Nekoliko pozneje kot odred Veselega vetra so bile tudi v nekaterih drugih večjih krajih ustanovljene samostojne čete, tako na primer v Lendavi četa Belih rudarjev, v Črensovcih četa Močvirnega tulipana, v Beltincih četa Žerjavov, nedavno pa še čete v Kobilju, Bistrici in Dobrovniku.
Pred kratkim so člani rodu Veselega vetra na svojem letnem občnem zboru ugotavljali uspehe, ki so jih zabeležili v preteklem letu, in kovali nove načrte za prihodnje leto. In ti uspehi niso majhni, če upoštevamo, da gre za organizacijo, ki je doslej dobro delala, samostojno, brez skorajda vsakršne pomoči ali kakega tesnejšega so-
delovanja z ostalimi, posebno še z matično mladinsko organizacijo. Ob vsem tem pa se vprašujejo: Kje so vzroki, da ne moremo najti skupnega sodelovanja?
Delo rodu in nižjih enot je v neštetih oblikah: od taborjenj, kulturno-zabavnega življenja, izletništva, telesne vzgoje in športnih iger pa do spoznanja prirode in predavanj, ki širijo taborniku njegovo obzorje in mu pomagajo ustvariti napredno gledanje na današnjo stvarnost. Ravno letos je bilo njihovo delo posebno bogato. Organizirali so taborjenje ob Bukovniškem jezeru, v Metliki, Kumrovcu, Strugi, Novem mestu, Muti, Kotoribi, pa spet ob Bukovniškem jezeru, kjer so pripravili prijateljsko srečanje s taborniki iz Čakovca, Celja, Lendave in Murske Sobote. Poleg številnih eno ali večdnevnih izletov so prehodili tudi dolgo pot, ali kot tej sami pravijo: imeli smo pohod po partizanskih poteh Pohorja. Vendar pa ob vsem tem ne pozabljajo na teoretično izpopolnjevanje in pripravljanje najmlajših tabornikov
medvedkov in čebelic. Prav tako imajo že tudi načrte za prihodnjo sezono. Največje akcije bodo prav gotovo: taborenje medvedkov in čebelic na otoku Rabu, za starejše tabornike pa taborenja v Polzeli in ob Ohridskem jezeru.
Vsa ta pestra dejavnost jim poraja tudi težave, ki pa so jih doslej premagovali s pravo taborniško iznajdljivostjo in skromnostjo. Največje nevšečnosti imajo s
pomanjkanjem finančnih sredstev za vzdrževanje stare in nakup nove taborniške opreme, ki je sorazmerno draga. Pa tudi za prostore se bojijo — tako so mi prišepnili ko sem jih obiskal — da jih ne bi izgubili. Tudi za sodelovanje z mladinsko in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami, ki je bilo doslej šibko, se bodo letos odločneje zavzeli.
Torej, če srečate fante in dekleta v rjavih uniformah, vedite, da so to taborniki, skromni, pririni mladinci in mladinke ali kratko mmmm . . ., kar pomeni v taborniškem jeziku — kar se da dobri!
Jože Bratuš
10 novih operaterjev
Preteklo soboto je radio klub v Murski Soboti organiziral izpite za radioamaterje — operatorje. Izpitu, ki ga je vodil sekretar Zveze radioamaterjev Slovenije Oto Hudeček, se je odzvalo 10 elanov soboškega radio kluba, ki so morali pokazati svoje znanje v obvla-
danju telegrafije, radiotehnike in predpisov za amaterski radijski promet.
Tako je radio klub Murska Sobota dobil 9 novih operatorjev III. razreda in enega, ki je izpolnil pogoje za prehod v II. razred.
MEDNARODNI ČEBELARSKI TEDEN
V	novembru praznujejo čebelarji po vsem svetu v okviru svetovne čebelarske organizacije »Apimondeje« svoj čebelarski teden. Temu praznovanju se pridružujemo tudi pomurski čebelarji kot člani te velike svetovne čebelarske družine, ki zbira okrog sebe vse čebelarje ne glede na barvo, socialni položaj ali prepričanje. Vsi čebelarji na svetu naj bi postali prijatelji, naj bi si pomagali in živeli prav tako složno kot čebelice v panju. S tem bi tudi mi prispevali k bratstvu in sožitju med narodi. Tako naj bi te ljubke in vsega občudovanja vredne žuželke povezale med seboj čebelarje vsega sveta, po njih pa vse narode na njihovi trnovi poti k trajnemu miru, sreči in blagostanju.
V	mednarodnem čebelarskem tednu, od 25. novembra do 2. decembra, naj čebelarske organizacije Pomurja, kmetijske zadruge, socialistična kmetijska gospodarstva, pionirski čebelarski krožki po šolah, posebno pa naše srednje šole priredijo kratke proslave, združene s strokovnim posvetovanjem iz življenja čebel, o službi čebele v sadjarstvu in sploh o čebelarstvu kot kmetijski stroki, na katero v mednarodnem kmetijstvu pozabljajo, čeravno nam čebele prinašajo pri narodnem dohodku precejšnje milijone, ne v medu in vosku, marveč predvsem v večjih količinah lepšega in kvalitetnejšega sadja in drugih kmetijskih pridelkov.
Na primer med žuželkami, ki prinašajo cvetni prah, so ugotovili 80 odst. čebel. Druge žuželke (čmrlji, divje čebele, ose in muhe) prezimujejo kot oplojene samice le v malem številu in kot prenašalke peloda ne zaležejo mnogo. Čebele prezimujejo v mnogih družinah in so v dobi cvetja sadnega drevja v velikem številu na razpolago. Če poudarimo, da lahko obišče močna čebelna družina v enem lepem dnevu do 40 milijonov cvetov, nam šele postane jasno, kaj pomeni čebela kot opraševalka v našem sadjarstvu. Ravno tako v našem času zopet radi posegamo po prirodnih zdravilih in krepčilih, med katerimi je naravni čebelni med gotovo na prvem mestu.
Zal se mnogo ljudi ne zaveda, da bi moral biti med važen sestavni del vsakdanje hrane in da ga sladkor po hranilni vrednosti in učinkovitosti nikakor ne more nadomestiti. Ker je tudi pri nas v Pomurju čebelarstvo v močnem nazadovanju (v okraju je bilo leta 1947 okrog 16.000 čebeljih družin, v letu 1961 pa komaj še okrog 10.000). Pri tako naglem upadanju števila čebeljih družin bi morala tudi društva kmetijskih in gozdarskih inženirjev in tehnikov razpravljati in ustrezno ukrepati, posebno pri izboljševanju čebelje paše, posebno pa bi morali naši prosvetni delavci v času mednarodnega tedna čebel imeti predavanja po šolah in zbujati pri mladini tudi smisel in veselje za delo v čebelarstvu, predvsem pa, da ne bi prvo spomladansko čebeljo pašo (vrbo, lesko in druge cvetlice) nosila v kupih in trgala, ker dela s takim početjem ogromno škodo našemu gospodarstvu.
Alojz Benko
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
ZVEZDE NOČI — Italijan, barvni kinemaskopski film, ki nas nehote spominja na film »Evropa ponoči«. Predstavlja nam namreč svetovna nočna zabavišča in striptease bare z vseh kontinentov. Filmu kritika priznava barvitost, dobro montažo in dober namen, saj skuša pokazati košček resničnega ižvljenja, po drugi strani pa mu očita, da je narejen pod geslom »za vsakogar nekaj«. »Zvezde noči« so vendarle le odsev pomembnih dokumentarcev (recimo tistega o južnomorskih otokih itd.). Sam zase, gledan takole v jesenskem večeru, ko povrh vsega še dežuje, pa nas za dobro poldrugo uro osvobodi vsakdanjih skrbi in tudi to je razveseljivo.
Film bo 16. in 18. novembra na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
PREHOD ČEZ REN — Francoski film znanega režiserja Cayat-ta, ki je dobil pred dvemi leti na festivalu v Benetkah prvo nagrado. V filmu je mnogo resnic iz druge svetovne vojne in mimo avtorjevega intelektualnega pacifiz-
ma je zgodba slaščičarja Rogerja kot zgodba neangažiranega preprosteža z dobrim srcem sama zase prav simpatična, medtem ko nam po drugi strani zgodba novinarja Jeana neolepšano razkrije njegov povsem nasprotni aktivni značaj. Zato kritika trdi, da je Cayatte tokrat naredil film, ki je naročeno delo s specifično poanto (glede na francosko-nemške odnose, ko je film nastal). Ta pomislek je toliko bolj umesten, saj eden izmed predstavnikov napredne Francije zbeži iz ujetništva, da bi dočakal konec vojne v Londonu, drugi pa se iz zmagovitega Pariza ponovno vrne v nemško vas, v »ubogo« Nemčijo, ki je morala ob koncu vojne že otroke pošiljati v boj. Ne glede na to pa se je znotraj vsega tega izrazil tudi Cayatte, mojster režije in dialoga in vse kaže. da nam je hotel predstaviti vojno predvsem s čustvenimi konflikti. Vzlic številnim pripombam kritike je film vreden, da si ga ogledamo.
Film bo 19. in 20. novembra na sporedu kina »Park« v M. Soboti.
SIBIRSKA LADY MACBETH — Jugoslovanski film, za katerega si je producent »Avala-film« zagotovil sodelovanje enega izmed najbolj znanih poljskih filmskih režiserjev ustvarjalca »Kanala« in »Pepela in diamanta«, Andreja Wajde. Film je posnet po motivih ruskega pripovednika Leskova »Lady Macbeth Mcenskega okraja«. Poljskega režiserja Wajdo poznamo v njegovih najboljših filmih kot pesnika impresivnih balad, vendar po sodbi kritike pri tem našem domačem delu ni uspel. Mračna zgodba o usodi ljubezni in želji po materinstvu, ki naredi iz mlade žene večkratno morilko, je v filmu oropana vse elementarnosti čustev. Kaže, da Wajdi ni uspelo ustvariti niti prepričljivega temačnega razpoloženja, pa čeprav je razpolagal z mnogo večjimi sredstvi in snemal v mnogo boljših pogojih, kot pa marsikateri domači režiser, v igralski ekipi pa so bila znana imena kot sta Bojan Stupica in Olivera Markovič. Morda so kritiki pričakovali od filma tako uglednega režiserja mnogo več, zato njihovo razočaranje ne pomeni, da si filma ne bi ogledali. ,
Film bo 28. in 29. novembra na sporedu kina »Park« v Murski Soboti.
PODMORNICA OREL — Poljski film, ki je nastal na temelju avtentičnega dogodka v začetku minule vojne. Ena izmed poljskih podmornic skuša prebiti nemško blokado v želji, da bi prišla do obal Anglije. Zgodba je v bistvu zelo zanimiva, čeprav je na trenutke malce razvlečena. Stil, s katerim je obdelana, je zelo impresiven. Režija je namreč posvetila vso skrb dokumentarni strani stvari in se ni spuščala v kakršne koli konstrukcije. Prepričlji-
vost je zato najmočnejša stran tega dobrega poljskega filma, ki ga velja priporočiti gledalcem.
Film bo 21. in 22. novembra na sporedu kina v G. Radgoni.
GOLJUFI - Francoski film režiserja Marcela Carnéja, ki nam prikazuje svet pariških mladoletnikov. Okolje, v katerem se dogaja ta filmska zgodba, je francoska četrt Saint-Germain-des Prés. Tu je shajališče mladoletnikov, ki norijo za gramofonskimi ploščami, jazzom, whiskyjem, plesom in intimnimi zabavami. V filmu spoznamo Boba in Alaina, Michéla in Clo, ki prireja razuzdane domače zabave v razkošnem stanovanju svojih staršev. S štiriindvajsetimi leti je' Clo nekakšen »poglavar« te skupine mladih ljudi, od katerih večina še ni spoznala dvajset spomladi. Njihovo življenjsko pravilo je, da negirajo vse, kar je »konvencionalno«, kot so to družina, delo, prijateljstvo, ljubezen . . . Plesati, piti, spati — vse ostalo je zelo malo važno. Uživati življenje, ko da pred njimi ni bodočnosti, ko da ni jutrišnjega dne. Film se tragično konča, kar lahko služi kot pouk vsem mladim v zahodnem kapitalističnem svetu. Režiser ne obsoja mladih ljudi, temveč zlo, ki je v njih. Njegovi pomilovanja vredni junaki goljufajo bolj sebe kot druge. Zato jih režiser ne obsoja, temveč obsoja družbo in življenje tega časa, hkrati pa opozarja starše in vse, ki bi morali biti odgovorni za bodočnost mladih ljudi. Kritika je ocenila film kot eno najboljših stvaritev režiserja Marcela Carnéja in francoske kinematografije v zadnjih letih. Od igralskih stvaritev nam najbolj ostanejo v spominu nosilci glavnih vlog Petit Pascal. Andrea Parisy, Jacques Charrier in Laurent Terzieff.
Film bo 21. in 22. novembra na sporedu kina v Ljutomeru.
BRALCI - BRALCEM  V P R E S O J O
PISALI STE NAM . . . PRIŠLI SMO, A NJIH NI BILO . . .
Zgodilo se je pred dnevi. Vodstvo foto-kluba v Murski soboti je sklicalo sestanek članov in ljubiteljev amaterske slike, a tema razgovora naj bi bila: organizacija A in B tečaja za fotoamaterje Zbralo se nas je okrog trideset — v Domu radio kluba v soboškem parku. Zanimanje za tečaje je nam reč veliko: na soboški Gimnaziji so zbrali 60, na Kmetijski šoli v Rakičanu 40 in večje število prijav tudi na Srednji šoli za zdravstvene delavce. Res lepi obeti za takojšen začetek napovedanih tečajev!
Sestanek bi se moral pričeti ob 18. uri. Čakamo eno uro, a sklicateljev — klubskega upravnega vodstva — ni bilo od nikoder. Potrpežljivi amaterji so »nategnili« še pol ure, toda zaman. Naposled so se morali s sliko slabih vtisov o organizatorjih vrniti na domove.
Upravičeno se sprašujemo, čemu so potem sklicali skupaj tolikšno število interesentov, če niso imeli resnega namena, da bi tudi sami prišli na sestanek in se z nami pogovorili o nameravanem tečaju.
Če pa že iz upravičenih razlogov tega niso mogli storiti, potem bi se spodobilo, da bi nas o tem vsaj pravočasno obvestili. Če ne prej — ob začetku napovedanega sestanka!
Ivan Perinič
PRETIRANA PODJETNOST
ALI KAJ . . .
Da je 3 krat 3 deset, menda ne bo nihče verjel, vsaj matematik ne, prav tako pa zveni skoraj neverjetno, da mora nekdo plačati za en dinar kar 230-krat toliko.
Oh, ta ubogi dinar! Na banki menda resnično niso vedeli, kaj bi z njim. Sola v Lipi je namreč imela svoj investicijski sklad. Toda glej ga šmenta: nekega dne se je pripojila kot oddelčna šola k popolni osemletki v Odrancih, seveda z enim »pozitivnim« dinarjem v tem skladu. Ker pa gre vendar za enotno finančno poslovanje, so na banki brž pogruntali, da je treba ta edini dinar prenakazati na odransko osemletko. In hočeš-nočeš: za ta posel sta bila potrebna dva prenosna naloga in še kuverta s 25-dinarsko znamko zraven, drugače povedano, nič manj kot 230 dinarjev.
Komentar pa je k tej dinarski zgodbi menda popolnoma odveč.	Jože Sulec
KUZMA
DIVJE SVINJE
BLIZU DOMAČIJ
Okrog Kuzme se pojavljajo divje svinje že v okolici domačij. Pri zadnjem pregonu, so lovci opazili tudi krdelo 30 mladičev. Na nekaterih poljskih kulturah, zlasti še pri koruzi so divje svinje povzročile kmetovalcem občutno škodo, ki gre ponekod že tudi v 90-odstotno zmanjšanje pridelka.
Člani lovske družine Kuzma-Grad se sicer trudijo, da bi to škodljivo divjad iztrebili in tako napravili neprecenljivo uslugo kmetovalcem, vendar pa imajo pri tovrstnem lovu še premalo izkušenj. Mor-
da bi bilo celo prav, če bi stopilo v akcijo proti divjim svinjam več lovskih družin iz okolice — morda celo ob pomoči strokovnjaka, ki že ima potrebne izkušnje pri lovu na te živali. Med domačimi lovci je bil doslej še najbolj uspešen Jože Ropoša (na sliki) iz Matjaševec s svojim sinom; dosedaj je namreč ustrelil že tri divje svinje.
Kmetje v Okolici Kuzme se sprašujejo, kdo jim bo povrnil letošnjo in lansko škodo na poljedelskih kulturah, škodo, k igre po zaslugi divjih svinj že v težke tisočake.
70.
Noč je minila, čeprav je bila dokaj naporna. Ni bilo lahko voditi sam konja in voz po temni neznani cesti, ko ni okoli tebe drugega kot cesta, gozd ali pa tuji travniki z drevesi, ki imajo veje v obliki rok, in ko piha veter in ustvarja skrivnostne šume levo in desno od tebe, spredaj in zadaj. Dobro je bilo kljuse z vsakim izmed fantov dobro in potrpežljivo. Dečki so bili mršavemu konju hvaležni. Bilo je edino živo bitje daleč naokoli, kajti ko je vozil eden, so drugi trdno spali.
71.
Zadnjo izmeno pred jutrom je imel Joco. Ni bil dolgo sam. Kmalu je prisedel Miško k njemu. »Te kaj zanima, kaj bomo nocoj napravili?« je začel. »Seveda me,« je takoj odgovoril Joco. »Tebi sem namenil važno vlogo v tej pustolovščini.« Jocu je zrasel greben. Počutil se je posebno počaščenega. »Koga bomo napadli?« je vprašal. »Moramo priti do denarja,« je rekel Miško. »Tudi vi boste potrebovali denar. Do Amerike imate še daleč. Kaj ni bolje, da se vozite v drugem razredu kot pa v smrdljivem medpalubju?«
72.
»Seveda je bolje. Kaj bom jaz delal?« je komaj krotil radovednost Joco. »Določil sem te za glavnega v tej akciji. Izpraznili bomo blagajno v trgovini. Ti se boš prvi splazil v trgovino, vzel blagajno in jo prinesel ven. Drugi bomo samo tvoji pomagači. Se strinjaš?« Joco ni niti malo pomislil. »Seveda se,« je rekel. »No, zdaj pojdi še spat. Lahko spite vse dopoldne, bom že jaz vozil.« Ko so se prebudili, je bilo že pozno popoldne. Zdaj so stali daleč od glavne ceste, v gozdu. Miško je kuhal.
73.
»Najprej se bomo najedli,« je bi! Miško sladek kot med. »Napadli bomo šele pozno ponoči. Saj si že povedal tovarišema, ne Joco?« Joco je seveda že povedal, zamolčal je le, da natančno ve, kakšno vlogo mu je pri napadu namenil Miško. To ga je nekoliko grizlo. Bilo je prvič, da je on vedel nekaj, česar tovariša, še posebej pa Angel, ki je bil njihov priznani vodja, ne bi vedela. Popoldan jim je minil v resničnem lenarjenju. Nekaj časa so sicer stikali za borovnicami, potem pa so se naveličali tudi tega.
74.
Z nočjo se je povečala tudi napetost v njih. Bilo je prvič, da so sodelovali v taki pustolovščini. Tiste akcije doma so bile čisto nedolžne v primeri s tem, kar se bo zgodilo nocoj. Sele pozno ponoči so odrinili. Miško je vodil konja in voz po stranskih poteh, komaj voznih. Premetavalo jih je na vozu, da bi jim želodci lahko izskočili ,če ne bi bili tokrat res polni. Miško je poskrbel, da fantje ne bodo lačni za časa akcije. Kot nalašč tudi meseca ni bilo. Nebo je bilo čez in čez prekrito z oblaki.
75.
Naposled je Miško ustavil konja. »Blizu mesta smo. Zapomnite si dobro sedaj vsako stopinjo, kjer bomo hodili. Tu se po končani akciji zopet dobimo.« Potem so se skoraj odplazili čez travnik in zopet so prekoračili neki potok, dokler niso zagledali prve obrise hiš. To so bile najbrž Delnice. Miško je hodil prvi. Tedaj je iz zvonika udarilo štirikrat tanko in potem dvakrat močneje. Vsi so isti hip vedeli: »Dve je ura.« Hodili so tesno ob zidu. Ulice so bile slabo razsvetljene.
6
POMURSKI VESTNIK, 15. NOV. 1962