VII.
D   e   ž
Vsak, tudi najmanjši otrok \6, da dež iz oblakov pada. Kako se pa to godi, gotovo bi tudi vi tega ne znali, ako bi ne bili slišali, kar vam sem zadnji-krat o oblakih pripovedal. Kako se tedaj naredf dež, in zakaj dež iz oblakov pada, sprevideli boste tak<5j.
Iz ravno istih vzrokov, iz katerih sp, namli mogla in oblaki, naredi se tudi dež, ako so namreč ovi vzroki večji in moenpjši. Vsaj tudi oblak v začetku ni velik, ali počasi postaja vse večji in temnejši, pa nazadnje padajo iz njega prave vodeue kapljice. Eavno taka je z meglo. Ako se počasi pomnožuje para, se kapljice, katere so v njej, tako povekšajo, da so čedalje večje, in vidimo je, kako padajo na zemljo. Pravimo, da dež perši. Ova verst dežja se od navadnega le v tem loči, da se naredi blizu naše zenilje; oblaki te-daj niao nad nami, ampak le okolu nas. Pri navadnem dežji so kapljic« tudi prav majhne, dokler so že visoko nad nami; nu, padžje na zemljo, povekšavajo se bolj in bolj; ove kapljice so pa tudi hladnejše nego zrak, kateri je pod njimi, zaradi tega razhladijo paro v zraku, in to stori, da se para zgosti in v kapljice izpremeni. Ove kapljice se s prejšnjimi kapljicami združijo in večkrat prav de-bele na zemljo padajo.
Po nekaterih krajih sveta dež bolj pogostoma pada kakor po drugih. Pri nas je v tej zadevi različno. Ako bi radi zuali, kolikokrat pri uas na leto pov-prek dežuje, vam pa hočein povedati. Ljudje, ki so na to pazili, pveračunili so, da pri nas 8Okrat na leto in dan dežuje. Kar se časa tiče, ob katerem najraje dežuje, pravijo, da je mesec junij, v katerem nas gospod deiž najmanj 6krat obišče.
Da se dež naredi, zadosti sta dva protivna, dovolj vlažna, a neenako gorka vetrova. Od hladnega vetra razhladi se tudi gorki veter, a para, katera je v njem, nabere se v kapljice, ter se v oblake izpremeui, iz katerih potem dežtije
— 126 -
Ko bi bil eden izmed teli vetrov mnogo hladnejši od drugega, in bi se obedva vetrova naglo pomešala, recimo, ko bi visoko v zraku nierzli sever po močnem jugu udrihal, pripetilo se bi, da bi prav iz jasnega neba deževalo. Para, katera se namreč naglo ohladi, se tudi naglo stisne in zgosti, pa se takdj v velike kapljice izpremeni, katere padajo pod imenom dežja doli na zemljo. V tera slučaji tedaj ni najpoprej onih prav drobnih kapljic, katere se v zraku vzderžujejo, in katerim mi, kedar je blizu vidimo, megla, a kedar smo daleč od njih oblaki pravimo. In glejte, vendar le dežuje, akoravno ni onih kapljic!
Mar ui to posebna naturna prikazen? Da, prav posebna prikazen je to, a čudež pa vendar ni, ker v uaravi ci nikoli čudežev.
Nii, ker gotovo radi o dežji berete, povedati vam hočem še nekaj.
Ako je kedtf izmed vas pazljivo gledal, kaj se vse v naravi godi, gotovo je večkrat že opazil rudeče kapljice na listji dreves in na stenah hiš, pa se je tudi nemalo zavzel, ko je videl rudeče poveršje na malih voddh. To so, kaj ne da, 8atui čudeži za vas. Pa še kedar kervavi dež pada! Takrat pa le vsi povprek bežite, ker takoj za vami je vojska in kervavi dež pomeni kri, katera bode iz vas tekla.
To bi zares bile strašne reci, ako bi le kaj resnice bilo v njih; pa so le prazne kvante, katere se;n slišal od atarih bab, pred katerimi sem se nekedaj od straliu ves tresel.
Kervavega dežja nikoli nikjer ni, pa ga tudi nikoli ne bo. Rudeče kapljice, katere res sim ter tjalehko uajdete, pridejo od majhnih mladih me-tuljev, gosenic in drugih žužkov, kedar se izmečejo. Tudi bčele včasih, kedar prvič rojijo, izpuščajo iz sebe rudečpga blata toliko, da se prikažo rudeč dež in po njem se rudečijo vode. Kar se pa tiče rndeče vode v jezerih in bajerjih, pride od tod, ker so pod njo raznoverstne rastline, pa tudi rudeče, tako majline živalice, da je posamezue komaj vidimo. Ako se pa innogo takib. malili živalic zbere, poveršje vodfi ocl njili rudeče postane.
Dogodilo se je pa že res, da so bile deževne kapljice rndečkaste, ali za-radi tega vendar niso bile kervave iu tudi pvav nič čeznaravnega ne pomenijo. Vsaj dobro veste, da veter vsakoverstne reči k viSkn oduaša. A kedar je med takimi rečini, ki je veter odpiha, tudi rudečega prahii, se prav lehko dogodi, da je tudi deževna kapljica, v katero se tak prah poraeša, rudeča. Po tem takem ima rudeča barva, ki se liahaja v dežji, trojni izvir: ali pride od drobnih se samim očesorn nevidljivih živalic, rastlinic ali pa iz perstenega prahii.
Nu vse to še precej leliko zapopadete, ali kaj boste rekli, ako vam povem, da z dežjem vred tudi zelene žabe izpod neba padajoV
Za razjasneuje tega vam je dovolj, ako veste, da vse te živalice ravno ob burji pri lepem poletnem dnevu hitro iz svojih kotičev pridejo; vse drugo lehko sami uganete.
Kaj ne, da so preondna pota, po katerih se razodeva vsemogočnost božja? Kratkovidai človek pa ima dokaj težav, predno pride do pvavega spoznanja; a voka, ki nas pelje do tega spoznanja, je nauk. Zafcorej nčite se pridno, da boste potem mogli ločiti pravoodnapačnega!
Lj. T