Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 84. J0L1ET, ILLINOIS? 28. MARCA 191? LETNIK XXY1J Kongres sklican za posebno zasedanje. Baviti se ima vpričo mednarodnega položaja z načrti za deželno oborožbo. ZA DAN 2. APRILA 1917 SKLICAN. Predsednik Wilson je mnenja, da je vojna z Nemčijo neizogibna. . Washington, D. C., 21. marca. — Predsednik Wilson je sklical kongres k posebni seji dne 2. aprila v svrho, da stori nadaljnje korake glede vojnega stanja, katero v resnici obstaja med Nemčijo in Združenimi Državami. Kongres bo prejkorte naprošen izjaviti, da je vojno stanje obstajalo od časa, ko so nemški podmorski gplni začeli z vojnimi podjetji proti ameriški trgovini. Predsednikov proglas se glasi: "Z ozirom na dejstvo, da javne koristi Združenih Držav pokazujejo za potrebno, da se snide kongres k posebnemu zasedanju v rešitev resnih vprašanj mednarodne politike, odrejam s tem jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav, da se kongres snide dne 2. aprila opoldne ob 12. uri 1917 v kapitolu zaveznega glavnega mesta Washingtona. "Odrejeno dne 21. marca 1917 v 141. letu po proglasitvi neodvisnosti Združenih Držav in lastnoročno po meni podpisano." Predsednikov sklep, sklicati zasedanje prej nego je bilo prvotno sklenjeno, in sicer za dan 16. aprila, je bil objavljen davi. Odredba je bila posle-dek včerajšnje kabinetne seje, v kateri je bilo enoglasno dogovorjeno, da se ima med razvojem oborožbenega Programa sklicati kongres kot edino oblastvo, katero ima pravico, napovedati vojno. V svoji poslanici na kongres bode predsednik podrobno razložil izzivalno dejanje (overt act), katero je zakrivila Nemčija napram Združenim Državam. Pravijo, da je pretežna večina kongresa pripravljena izjaviti, da vojno stanje med Združenimi Državami in Nemčijo že obstoji. Kot "overt act", ki je napotil pred sednika k sklicanju kongresa, navajajo potop "Vigilancije", pri katerem je storilo smrt 15 oseb, med njimi nekaj Američanov. Predsednik bo prejkone predlagal splošno izobrazbo za vojaško službo in pomorski department bo prosil za potrditev načrta, po katerem se imajo zgraditi veliki motorni čolni in posebne jahte za lov na U-čolne. Holandija kljubuje. London, 21. marca. — Kakor poročajo iz Amsterdama, je bolandska vlada namignila, da ameriškim oboroženim ladjam ne misli dovoliti pristopa do holandskih luk. Poleg tega pravijo v dobro poučenih krogih, da odgovor holandske vlade na očitke glede britanskega parnika "Princess Melitta'' ne bo zadovoljiv s stališča entente. "Princess Melitta" je morala, ker je bila oborožena, po poročilu z dne 5. marca, neko holandsko luko, v katero je hotela dopluti, zopet zapustiti in se je smela zopet vrniti šele potem, ko je bil top baje vržen čez krov. Nato je britanska vlada sklenila "zahtevati, da se v obrambne svrhe oboroženim britanskim ladjam dovoli pristop v holandske luke". Illinois skliče 9,000 mož. Springfield, 111., 21. marca. — General-adjutant Dickson je danes naznanil, katere oddelke vojakov illinoiške narodne garde namerava vojni urad sklicati k orožju, če pride med Nemčijo in Združenimi Državami do odprtih sovražnosti. Kakih 9,000 mož je vštetih v mobilizacijskem povelju, ki leži pripravljeno v vojnem uradu. Med temi se nahaja 8 pešpolkov, en topniški polk, en konjiški polk, ena stotnija pionirjev, en oddelek signalnega voja in dva sanitetna oddelka. Podrobnosti tajne. Samo toliko je naznanil general-adjutant. V njegovem uradu v državnem kapitolu je bila danes najživah-nejša delavnost. Sestavljali so proračune za oborožbo, ki bi državi o-mogočila, povišati svojo milico v vojni stalež. Potem bi morala šteti 581 častnikov in 19,822 mož. General Dickson do poznega večera ni prejel iz Washingtona "nobenega povelja, spraviti milico na vojni stalež." vinsko zbornico. Pozival je svoje poslušalce, naj gredo v deželo kot apostoli vojaške pripravljenosti. Izjavil je, da priporoča tako pripravljenost, ker je po njegovem mnenju splošna vojna dolžnost, kakor jo imajo v Nemčiji, najboljše odgojno in disciplinarno sredstvo za vsak narod. In Združene Države da so baš sedaj v prav mučnem položaju in nikakor ne pripravljene na to, kar utegne priti. "Samo če dobi vojaštvo popolno nadzorstvo", je govornik nadaljeval, "se pojavi nevarnost militarizma, katerega pa se ni bati tam, kjer se daje grebivavstvu enaka priložnost. To priložnost je mogoče najti samo pod civilno vlado, a Nemčija ima popolnoma vojaško vlado.' Prorokuje. G. Gerard je prorokoval, da bo za slučaj vojne ravnanje s "tujini sovražnim prebivavstvom" tvorilo za Zdru-že Države prav resno vprašanje. 'Vprašanje je," je rekel, "ali naj jih interniramo, kakor se je zgodilo v Nemčiji, ali pustimo na svobodi, da lahko razdevajo mostove in vse, kar se jim sicer še zdi za dobro." Ha zapadni fronti Britanci in Francozi so v zadnjih dneh zopet osvojili nad sto vasi in mestec. A'-strijci napadajo Lahe in se pripravljajo, da udarijo na Beneško. Nekaj novega. Washington, D. C., 20. marca. — Pomorski tajnik Daniels je danes odredil, da se imajo na nabornih postajah za aktivno pomorsko službo sprejemati tudi ženske. Pravnik pomorskega departmenta je izjavil, da so po nabornem zakonu žen ske enakopravne z moškimi. Ženske se lahko porabijo v obrežno zaščito. Gerard govori. New York, 19. marca. — James W Gerard, bivši poslanik v Nemčiji, je danes govoril pred newyorško trgo- Načrt zakona proti obešanju. Springfield, 111., 21. marca. — Načrt zakona proti smrtni kazni, ki ga je predložil v državnem senatu senator Canaday iz Hillsboro, je bil sprejet v zgornji zbornici danes z 32 proti 11 glasom. Sprejetba predloge utegne omogočiti, da bo smrtna kazen za umor odpravljena v državi Illinoi Načrt- zakona gre sedaj v poslansko zbornico. Mir po železnicah. New York, 1*». marca. — Z odvrni tvijo splošne železniške stavke in od Jokom zaveznega nadsodišča, ki je proglasilo Adamsonov zakon ustav nim, spada prepir med železniškimi družbami in njih uslužbenci, ki je tra jal nad leto dni, v zgodovino. Po pri zivu predsednikovih posredovateljev so se železniške uprave podvrgle zah tevam uslužbencev in so privolile pogodbo, katere temelj tvori Adamso nov zakon. Zavezno nadsodišče je torej s svojim odlokom samo že do voljene zahteve uslužbencev tudi za konito zavarovalo. V se Nemci umikajo. VZHODNIH FRONT NIČ NOVIC. Laška fronta. Dunaj, 18. marca. — Blizu Kostanjevice so Italijani po močnem topniškem streljanju podjeli napad, ki je bil odbit pred vasjo. V kraškem odseku so bili zrakoplovci delavni. Na tirolski fronti je sovražnik z daleko-strelnimi topovi obstreljeval Arco in Villo Lagarino. Dunaj, 19. marca. — Na Costabelli so nase čete zopet pridobile neko prednjo postojanko, izgubljeno dne 4. marca, ter ujele tri častnike in 34 alpin-skih vojakov in uplenile dve strojni puški. Rim, 19. marca. — Na vsej fronti je bila topniška delavnost živahnejša. Najznatnejša je bila v Lagarinski dolini. Naši vojni bolnišnici pri Gorici in Renčali sta bili zadeti, in nekaj žrtev je bilo. Lepo vreme je bilo ugodno za zrakoplovska podjetja. Uradno iz Dunaja. Berlin, 19. marca. (Brezžično v Say-ville, 20. marca.) — Današnje poročilo avstro-ogrskega vojnega vodstva o dogodkih na italijanskem bojnem torišču se glasi: "Na primorski fronti so bili zrakoplovci delavni. Zdajpazdaj je bilo težko topniško streljanje. V Adiški dolini so sovražni zrakoplovi bombardirali več krajev. Južno od Stilfser Jocha je oddelek naših planincev o-sv4,! obvladajoči vrh Hopenschneid. Avstrijci napadajo. Rim, 21. marca. — V Trentinu je bilo včeraj zopet znatno topniško bojevanje. Na Costabelli je sovražnik po silnem bombardiranju s plinovimi izstrelki ponovno napadel naše prednje postojanke. Bil je odbit s težko izgubo. Na julijski fronti so bili običajni topniški dvoboji in patrolni spopadi. Dve naši patroli sta prodrli v sovražne linije na Goriškem in jih razdejali. Sovražen zrakoplov je bil zbit v plamenih po našem streljanju v soseščini Lokvice. Zrakoplovca sta bila usmr-čena. in jugozapadno od Stanislavova so bili ruski napadi odbiti. V gozdnatih Karpatih so patrole uspešno delovale. Severno od Dnjestra je mraz silen in je b.ilo malo bojevanja. Berlin, 20. marca. — Na vzhodni fronti ni bilo med južnim vremenom nobenih važnih dogodkov. Petrograd, 20. marca. — Položaj je na vseh frontah neizpremenjen. Devet milijonov Nemcev v Z. D. Washington, D. C., 21. marca. —i Kakih 9,000,000 oseb nemškega po-kolenja je v Združenih Državah, kakor je doznala United Press iz urada za ljudsko-štetje v trgovinskem de-partmentu. Odkar so odnošaji med Nemčijo in to deželo prekinjeni, se je število moških nad 21 let, rojenih v Nemčiji, zelo zmanjšalo, ker je na tisoče teh Nemcev, ki so večinoma nemški reservisti, odpotovalo v Mehiko. Ta odhod nemških, reservistov v Mehiko je ena "najpomembnejših stvari", ki jih mora ta dežela premisliti v slučaju sovražnosti, kakor je izjavil visok vladni uradnik. Francoska fronta. London, 19. marca. — Zasledovanje sovražnika se je nadaljevalo danes. Naša konjiča in prednje straže so pognale nazaj sovražne zadnje straže. Pridobljena zemlja se razteza v daljino od dveh do osmih milj in štirideset nadaljnjih vasi je prišlo v naše roke. Sovražnik je napadel naše zakope rano davi v soseščini Loosa in severo-zapadno od Ypresa. Nekaj naših mož pogrešamo. Naši zrakoplovi so .zelo uspešno so delovali včeraj z našo pehoto. Pariz, 19. marca. — Tekom dneva so naše čete prodrle onostran Hama ob reki Somme in onkraj Chaunyja ob reki Oise. Med tema mestoma obdr-žujemo veliko število krajev. Danes smo osvobodili kakih dvajset dodatnih vasi in mestec. Berlin, 19. marca. — Med zadnjimi dnevi smo sistematično zapuščali kos zemlje med okrajem Arras in reko Aisne. tSrategično umikanje je bilo pripravljeno že davno in izvedeno, ne da bi nas motil sovražnik. Popoldne so stotnije često preizkušenih polkov naskočile v jugovzhodnem delu Malancourtskega gozda in na vzhodnem slemenu Griča 304 (pri Verdunu)r več linij francoskih zako-pov na frontah 500 in 800 metrov ter ujele osem častnikov in 485 mož, a uplenile več strojnih pusek'in minskih metalnic. Angleži in Francozi napredujejo. London, 20. marca. — Vkljub manj ugodnim vremenskim razmeram smo znatno napredovali zopet danes ob večjem delu fronte našega zasledovanja južno od Arrasa in očistili nadaljnjih štirinajst vasi sovražnika. Naše čete so zdaj onostran glavne linije krajev Canizy, Estree-En-Chaus-see, Nurlu, Velu in St. Leger. Pariz, 20. marca. — Od reke Som me do reke Aisne so naše čete napredovale in zasedle zopet pridobljeno zemljo. Berlin, 20. marca. — V okrožju opuščenem v zasedbo po sovražniku__na obeh straneh rek Somme in Oise je več pehotnih in konjiških spopadih Bivši car v "zaporu". London, 21. marca. — Obenem z izdanjem ukaza, ki naznanja pomilostitev za politične jetnike, je nova ruska vlada danes začela aretirati po vsej Rusiji pristaše prejšnjega birokratskega vladarstva. Celo car in njegova soproga sta bila baje všteta med tiste, ki se imajo pridržati pod ključem. Prejšnji vladar se ima pridržati baje v carski palači v Carskem Selu. Nemški kancelar na Dunaju. Berlin, 20. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Agentura za prekmorske novice naznanja: "Državni kancelar dr. von Bethmann Hollweg, ki se je pred kratkim podal na Dunaj, je prebil tam dva dni v posvetovanju o zunanjih in drugih političnih stvareh, kakor tudi o vojnem položaju. V vseh točkah se je pokazalo popolno soglasje mnenja na obeh straneh." sovražnik utrpel težkih izgub. Makedonska fronta. Solun, 19. marca. (Srbsko poročilo.) — Sovražno topništvo je med petkovo nočjo izstrelilo veliko število nabojev z duši j i vim plinom v Bitolj, vsled česar je bilo mnogp žrtev med civilisti, vštevši številne ženske in otroke. Berlin, 19. marca. — Spopadi med Ohridskim in Presbajskim jezerom in v bitoljski krnici so se nadaljevali včeraj. V odsekih med jezeroma in seve-rozapadno od Bitolja so bili Francozi odbiti. Severno od mesta so nekoliko zemlje pridobili po brezozirni porabi svojih čet. Vzhodno od Dojranskega jezera smo zopet osvojili postajo Po-roj, prepodivši Britance. Francoski napadi brezuspešni. Berlin, 20. marca. — Borba, ki se je vršila zadnjih devet dni med Ohridskim in Presbajskim jezerom, kakor tudi na višinah severno od bitolj ske krnice, je bila enako brezuspešna včeraj za Francoze. Njih naskakujoče čete so prodirale na široki fronti proti našim postojankam severno od Bito- j lja, kakor tudi v jezerskih ožinah. Vsi nardov parnik "Saxonia" dospel v New napadi so se izjalovili pod našim stre-1 York, se je pokazalo, da je bilo 26 ljanjem. Tupatam je prišlo do bojev ^ poštnih vreč, namenjenih za Washing na nož. Naše in naših zaveznikov če- ton jn britansko poslaništvo, odprtih filotoa by American Pres. AMocl&tloa. pARNIK "CHICAGO" ODPELJAL 60 AMERIČANOV NA FRANCOSKO ZA AMBULANČNO SLUŽBO. Parnik "Chicago" francosko linije, ki je odplul v Bordeaux, Francija, skozi nevarni pas nemških podmorskih čol-nov. je imel na krovu 138 potnikov, od katerih je bilo šestinosemdeset Američanov. Od zadnjih je kakih šest-dcset visokošolcev, ki so «c podali na Francosko za francosko ambulančno službo. Trideset od njih je iz Harvard-8kc univerze, in več drugih vseučilišč in "collegev" je zastopanih med ostalimi. Slika kaže "Chicago" baš pred Shodom in skupino dijakov, inahajočih v slovo. Bojna ladja pogreznjena. Berlin, 20. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Admiralski štab mornarice naznanja: "Nemški podmorski čoln pod povelj stvom kapitanskega poročnika Moraht je dne 19. marca v Sredozemskem morju pogreznil veliko, po rušivcih zaščičeno francosko bojno ladjo razreda Danton. "Bojna ladja je plula senitertja. Ko je bila zadeta, se je takoj nagnila proti zadnjemu delu in v 45 minutah po-greznila." Bojne ladje razreda Danton, šest po številu, imajo vodnega odtiska od 18, 000 do 19,000 ton in so bile zgrajene 1 1910. Želodčne neprilike. Želodčne neprilike so resna stvar. Neki zdravnik-pisatelj piše: "Želodci so kakor avtomobili: toliko zavisi od tega, kako ravnate ž njimi. Oboji imajo meje hitrosti, ki se ne morejo prestopiti po volji. Pokvarjeni so želodci navadno vsled napak njih lastnikov.' Trinerjevo ameriško zdravilno grenko ino je najboljši popravljalec. Izčisti vam drob in zopet okrepi vsa prebavila. Če trpite vsled neprebavnosti, za-pečenosti, glavoboli, razdražljivosti, izgube trdne volje itd., uživajte Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki ne povzroči hipne olajšbe in slabega nasprotnega delovanja, kakor alkoholni "grenčeci" (bitters), ampak trajno olajša, ker je pripravljeno iz zdravilnih grenkih zelišč, ki čistijo, in močnega, čistega, naravnega rdečega ina, ki vas krepi. Cena $1.00. V lekarnah. Triner's Liniment se tudi ne sme zamenjati z drugimi sličnimi pripravki. Mnogo močnejši je in brez-primerno boljši. Olojšbo donaša pri revmatizmu, nevralgiji, nezgodah, u-inkih, oteklinah, vratni okorelosti. Če si nadrgnete mišice ali noge po trdem delil ali trudni hoji ž njim, bo'te izredno poživljeni. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Jos. Tri-ner, Mfg. Chemist, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Britanske poštne vreče odprte . New Yprk( 19. marca. — Ko je Cu te so se borile z izvrstno hrabrostjo Pariz, 20. marca. — Od 13. do 18. marca po več zelo živahnih napadih v krajini severno in zapadno od Bitolja so francoske čete vkljub trdovratnemu odporu sovražnikovemu in oviranju po prav hudem sneženju osvojile z naskokom rGič 1248, samostan Snegovo in vas RaštanL (kake tri milje severno od Bitolja). Sovražnikovi protinapadi so bili odbiti. Devet strojnih pušek in več nego 1,200 ujetnikov, vštevši enajst častnikov, je prišlo v naše roke. Ruska fronta. Dunaj, 19. marca. — Severno od Oj-cuškega prelaza, zapadno od Zolotvine Ladja je prinesla 1350 vreč pošte ali samo take vreče so bile odprte, ki so obsegale uradne stvari. Poštni nadzorniki, ki so prišli na la djo ob kvarantinski postaji, poročajo, da so bile vreče prerezane z nožem. Kapitan Benson izjavlja, da so bile vreče še v nedeljo zvečer nedotaknje ne. Doslej ni za poštnimi roparji ne du ha ni sluha. Tornado usmrtil sedem oseb. Little Rock, Ark., 21. iparca. — Se dem oseb je bilo usmrčenih in osem ranjenih danes, ko je tornado lomastil pq državi v soseščini Delarda, Ark. DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti ali brzojavno, ker razmere so še nespremenjene. Na-adno se denar izplača v stari domovini v štirili do 6. tednov, če poslan po pošti, če poslan brzojavnim potom, se izplača v 3. do 6. dneh sigurno. Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen. Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Tako lafiVo sami računate cene brzojava. IZVIRNO POBOTNICO, katero je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je denar v stari domovini prejel, bomo poslali vsakemu pošiljatelju, ko jo prejmemo.1 Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode. Danes pošljemo: 10 K za...$1,40 100 K za...$ 12.50 25 K za. ..$3.50 500 K za.. .$ 62.5« 50 K za. ..$6.50 1000 K za.. .$125.00 AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. m IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 21. marca. — O 40-urni pobožnosti v naši cerkvi je napisal Rev. J. Plaznik sledeče poročilo. Štirideseturna pobožnost v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa je krasno u-spela. Zato gre vsa čast vnetim fara-nom in gospodom, ki so pomagali. V soboto nam je pridno pomagal Rev. F. Podgoršek iz Whiting, Ind. Lepo je bilo videti, ko je pristopilo v nedeljo nad petsto ljudi k sv. obhajilu. V nedeljo nam je pomagal Rev. A. Kra-schowitz, kakor je bilo že omenjeno Vsaki dan je pristopilo okrog štiristo ljudi k sv. obhajilu; otroke smemo izvzeti. V ponedeljek pa je prihitel semkaj dober prijatelj naše fare, Rev. W. Šolar, O. S. B. Imel je sv. misi-jon v Waukeganu, kjer je delal, kakor more le oni, katerega si je Gospod izbral za, svojega poslanca in rau dal zato posebno moč. Waukegan je sedaj duševno prerojen. Samo v nedeljo je pristopilo nad petsto ljudi k sv. obha jilu. To veselje je še vzdržavalo trudnega gospoda, da je tako krasno govoril pri nas v pondeljek zvečer in pri sklepu krasne pobožnosti. V torek je imel tudi peto sv. mašo. Veličasten je bil sklep štirideseturue pobožnosti. Čč. šolske sestre so se vedno trudile za okras, posebno dobro so še to napravile za sklep, zakar smo jim dolžni odkritega priznanja. Velika cerkev sv. Jožefa je bila že večkrat premajhna, posebno pa še pri sklepu štirideseturne pobožnosti letos. Kako tudi ne! Saj je bila že pri vseh sv. mašah tekom pobožnosti polna. Pri sklepu, kakor vedno, se procesija razvije le z največjo težavo zavoljo množice. Letos pa jih je moralo še toliko zunaj ostati, kakor nikoli prej. Lepo število du-hovnikov je prišlo, da pomagajo povzdigniti slovesnost. Celebrant je bil Rev. H. M. Franz, dijakon, oziroma subdijakon Revs. Alexius Bender O. F. M. in Theodule Worm O. F. M. Poleg domače č. g. duhovščine so bili v procesiji še -sledeči čč. g g.: W. Šolar, O. S. B., James Daley, A. S. Ol-shewski, Geo. Violič, Stephen Ivičič in Joseph Sorič. Za krasno petje so skrbele čč. sestre, katere so kaj krasno izurile številen zbor. Vsem, kateri so na kakoršenkoli način pripomogli k slovesnosti: Bog plačaj! — Naši mladi učenjaki. Rev. J. Plaznik je napisal tudi sledeče vrstice: Ne moremo si misliti človeka, kateri- bi se resnično smel ponašati s svojim umom in ne bi pripoznaval sv. Tomaža Akvinskega za svojega zaščitnika. Ker je razmeroma malo globokih mislecev v naši prosvitljeni dobi, zato je dosegla tudi tega angeljske-ga učenjaka čast, -do katere se preve-likokrat povspno globoki učenjaki — pozabljivost in nevednost. Le malo je učenih. Dandanes že z občudovanjem pogledamo človeka, kateri.bere njegove "Summa contra Gentiles" in "Sumrna Theologica". Nikdo se ni podstopil, da bi bil prestavil ta dela v moderne jezike. Delo bi bilo pretežko, zraven tega bi pa delo zgubilo veliko na svoji lepoti. Kolikor je spisal sv. Tomaž, je težko spisati, če bi kdo samo pisal. Spisi sv. Tomaža pa so tudi, če smem tako reči, realizovana učenost. Največjega občudavanja so vredne tudi njegove himne. Jezik njegov je krasen, pesmi so pesniško dovršene in polne najlepših naukov. Naj slabšemu katoličanu je znana njegova pesem "Tantum Ergo". Srce se -dviga človeku, ko čuje njegovo "Adoro te devote". — Zadnje čase so se ame-rikanski dominikanci lotili prestave njegovih del, kar pa še niso dokončali. Sv. Tomaž Akvinski je toraj zaščitnik vseh, kateri stremijo po učenosti. Priporoča se mu vsak dijak in pravi učenjak. Zato si ga je izvolil tudi trgovski tečaj slovenske župnijske šole sv. Jožefa v Jolietu za svojega patro-na. Njegov god obhajajo vsako leto tiho in slovesno. Nikdo, seveda, ne more praznovati prav tega praznika, če bi ne prejel Onega, čigar slavi je bilo posvečeno celo Tomaževo delo vanje. Tako so storili naši mladi učenjaki trgovskega razreda. Nadaljne-ga programa ne nameravam opisovati, ker se mi bo nudila boljša prilika pozneje; le nekaj njihovih govorov bi rad naštel, da spozna tudi širša javnost, česa so zmožni otroci, ki dovrše našo šolo. Prvi govor je bil slovenski. Govoril je namreč master Pavel Lavrič o življenju sv. Tomaža. Drugi govori so bili v dovršeni angleščini. Njihove vsebine ne bom povedal, ker sem jih zalotil, ko so prestavljali te govore v prostem času na slovensko. Gospod urednik mi je pa natiho in na ušesa povedal, da jih bo dobil in dal v list. Zato je boljše, da molčim naprej. Miss Josephine Bučar je imela lep govor, katerega naslov je bil: Pot do sreče. O odločnosti značaja je govoril master Jiilius 2elko. Ker pa se človek samih govorov hitro naveliča, zato nam je master John Čulik pove- dal povest o samostojnosti. O priliki bom spregovoril še kaj več. (Op. ur. Govori so natisnjeni na 5. strani te št.) — Avto povozil dečka. V bolnišnici sv. Jožefa se nahaja Frank Mihelič, 8 let stari sinček rojaka Jake Miheliča, Irving street. Snoči (torek) ob sedmih je neki avtomobil povozil dečka, ko je ta tekel prek N. Chicago streeta, in ga hudo poškodoval na glavi, tako da je dečko še danes v smrtni nevar nosti. — V bolnišnici se nahaja tudi gdčna. Mary Fido, ki je bila včeraj operirana na vratu. — Gospa Frances Predovich iz Den-vera, Colo., mati gospe Frances Sitar, soproge znanega trgovca g. Jos. Sitar ja, se povrne domov jutri (četrtek). V Jolietu je bivala na obisku tri mesece. Kako zelo ji je ugajalo tukaj, povemo prihodnjič. Silno težko ji je slovo. —Gdčna. Margaret Nemanich, hčerka g. Antona Nemanicha, je včeraj, dne 20. marca, nastopila službo knji-govodkinje v tiskarni A. S. namesto gdčne. Mary Stefanich, ki je v soboto odstopila. Zadnja je bila knjigovod kinja tri leta, in sicer izvrstna knjigo-vodkinja, kar bo gotovo tudi naša nova prijateljica. — Prihodnji mesec bodo občinske volitve, in sicer dne 3. aprila. Dva ti-keta bosta na izber letos v Jolietu, republikanski in neodvisni (independent). Republikanski tiket je bil rio-miniran v ponedeljek zvečer po občinski konvenciji, ki se je vršila v znamenju složnosti. Neodvisni tiket je bil nominiran po peticijah, ki so nosile več nego 500 imen in so bile predložene v ponedeljek popoldne občinskemu klerku. Demokratje so letos "nevtralni" in so sklenili, da ne postavijo nobenega svojega tiketa; mnogi demokratje mislijo podpirati neodvisne kandidate. Volitveni boj bo živahen, pravijo, in volilni shodi se bodo vršili v vseh 24. precinktih jolietske občine. V rolitev pride 10 pomožnih supervisor-jev, en cestni opravnik (highway cora-misioner), pet mirovnih sodnikov, pet konstablov in dva šolska nadzornika. —, Guverner bo odobril vodno pot (waterway). Vodna pot in nova elektrarna v Jolietu sta zagotovljeni, kakor poročajo iz Springfielda. Guverner Lowden je baje sklenil odobriti načrt zakona, po katerem fma chica-ški zdravstveni distrikt zgraditi novo elektrarno ob Brandon's roadu pod Jolietom. Izjavil je, da smatra predlogo za vele važno in da jo bode podpiral v "boju", ki se vname zanjo v državni zbornici. Zakonodavci so baje večinoma zanjo. Predloga pomeni, da bo chicaški sanitarni distrikt potrošil od $4,000,000 do $5,000,000 za poglobitev kanala skozi Joliet od I.ock-porta do Brandon's roada in torej prihranil toliko stroškov, ki bi jih imela država oziroma dežela pri gradnji globoke vodne poti po tozadevnem zakonu. V povračilo dobi sanitarni distrikt elektrarno, ki bi zadostovala za izdelavo električnega toka, ki bi se rabil večinoma podnevi, a ponoči bi dajal mestu Chicagu 80,000 dodatnih pocest nih svetiljk za le malo večje mestne stroške od zneska, ki ga mesto sedaj plačuje za ulično razsvetljavo. Več o vsem tem bomo še poročali. Chicago, 111. — Ali res nimamo pravice ust odpreti? Če bi bil na svetu zagotovljen postavni red, po katerem bi se v času stisk in nadlog reklo: ti in ti stopi vun iz vrste trpečih, ker si nedolžen, ker nisi sopovzročitelj hude ga, tedaj bi bilo naše molčanje opravičeno; tedaj bi bilo res najbolje molčati k temu, kar drugi počnejo. Tako pa ako pomislimo, da ravno najrevnejši najbetežnejši, oziroma molčeči ljudje, najpoprej in največ trpijo-na posledicah pregreškov človeške družbe, se pa molčanje ne izteka dobro. Je že res, da je dostikrat bolje, da je človek tiho, kakor pa da izreče besedo, ki tu pa tam napravi malo iskro na vtisih, izvabi pa grom in strelo na proizvod; toda, bolja se meni vidi razlaga, ki pravi: Ko bi vsak človek svoje stališče v javnosti zastopal tako, kakor to božja narava in njegova korist zahteva pa bi bilo vse v redu. Ljudje, namesto da bi storili tako. pa rajši trpijo molče, vladarji in predstojniki njih pa svoj odtod odtegnjeni čas in svoje moči tratijo največ s zlodejskimi politikami v pogibelj svojim sosedom, na mesto da bi za svoje podložnike delali, kakor to njih resnične potrebe zahtevajo. K temu jih očividno nagiblje največ napuh in mik časti in slave, moderni lišp trinogov, na račun človeškega življenja in blagostanja. Da, edino napuh, čast in slava je tisto, za kar človek vse stori, kolje in mori svo je brate in je pripravljen vse blagostanje žrtvovati na svetu! Ljudski glasovi bi se morali oglasiti in to predvsem katoliški in odvrniti tok slave in časti od maščevalcev in morilcev! To bi bilo najvspešnejše sredstvo k ustavljenju razbojniškega krvolitja in mučnega vznemirjanja na svetu. Čuden pojav je to, da se skoro vse kulturne države v sedajnem času imenujejo krščanske, ki priznavajo vzor vseh vzorov, najvišje bitje na svetu, Jezusa Križanega; ki priznavajo in učijo Jezusov nauk kot božji naitk. Toda, v tej skoro triletni evropejski moriji čitamo in poslušamo, katere smeri se ljudje držijo, kakšnih sredstev, naukov se oprijemljejo, da bi se izmotali iz teh groznih stisk in nadlog ■in kaj moramo beležiti? Brez izjeme vsi narodi, kateregakoli veroizpoveda-nja, se držijo načel, vničiti, vmoriti nasprotnika — sovražnika. Škoditi mu, kjer in kadar je to le mogoče. Priznanih božjih naukov: "Le z dobrim se hudo premaga" — "Dobro storiti sovražniku" — "Učiti se krotak in ponižen biti" — "Krivico voljno trpeti"— "Bolje dati kakor vzeti" — "Maščevanje Bogu prepustiti"- itd. pa nobena teh krščanskih držav v dejanju ne izpolnjuje. Sliši se le: Smrt nasprotniku! Slavni kralj! Slavni vojskovodja! Junaški boievnik! Slavna bitka! Toliko in tolik«! ubitih — uničenega itd. Kdor bo več vničil, pomoril, na tega se računa, na tega zanaša. Božjemu nauku se ne veruje, Bogu ne zaupa in to ljudstvo je krščansko. —? Neskončni Bog res dopusti, da ljudje ravnajo svobodno; toda, povedano jim je: "Kar ljudje po svoji volji zidajo, zidajo na pesek". Kdo ne uvidi, da se ravno pri vojnah to božje prerokovanje izpolnuje? Vzdigne se država, se maščuje nad sosedom, eden zmaga. Sklene se mir. Mir? Ne! Le premirje. Premagani se pripravlja na os veto. In tako gre naprej, oziroma, se vedno eno in isto ponavlja, odkar nam zgodovina govori. Bistveno pa se z vojskami res doseže: boljši razum in okus kruha, in če se zmaga, zagotovilo padca; če se pa izgubi, pa pridobitev na moči. To priča zgodovina vojsk. Država, ki je na višku moči, sebe omehkuži z udobnostjo,' sosede pa jači: ker se vtrjujejo z delom, oziroma s pripravami, da prevrnejo mogočneža z visočine, in slednjič se z vojskami tudi zaključi zlo-rabljenje dobrin, oziroma, blagostanja. Kar se je iztisnilo in izželo in vkradlo na vzgoji in izreji podanikov | eno celo dobo življenja, to vojska na junaški način spremeni v nič v kratkem času. Stara moda na to postane zopet nova. Stiskanje in izžemanje ljudstva se zopet ponovi, pri premagancu s podvojeno silo; dokler ni toliko nakopičenega, da je vredno zopet pokaditi v nič. Vničenja človeških življenj, to pravzaprav tudi spada k uspehom vojn; toda, vničenje blagjt in živine napravi državam večje bo*c£ine. Človek je v tem ožini cenejši — po dr-Ižavnih proračunih. Pri vojakih so nam rekli: "Marš!" Če pogineš, za 5 K bomo dobili druzega. (Toliko namreč stane zavitek vojaških potrebščin, ki jih novinec dobi pri vstopu v prisilno vojaško suknjo.) Republike so pa. v tem oziru pametnejše, se tu pa tam sliši. Nekaj je na tem resnice, toliko namreč, kolikor takih ljudskih zastopnikov dospe do vladnih stolcev, ki so ljudsko življenje preučili na lastni koži. Toda, takih vladnih oseb imajo tudi ljudovlade bore malo. Odtod se vrte vladna kolesa ljudovlad po istih' kolovozih, kakor kraljeve ali cesarske. Zgled: Francoska, Portugalska v sedajnem vojnem metežu in tudi naše svob. (?) Z. D. so že tudi pripeljale svoj vladni voziček v te kolovoze, in kaj jih k temu nagiblje? Morda potreba denarja? Blaga? Zemlje? — Če bi vprašali katerega izmed tistih, ki vladni sistem vlečejo v te kolovoze, bi ta odgovoril: Naše pravice na odprtem morju za izvoz naših pridelkov in izdelkov nas k temu na-gibljejo, da nastopamo to pot. — Da, tako je! Moda vleče, moda! Ali je pa to moderno državno gospodarstvo res neobhodno potrebno? Neizogibno? Ljudstvu res koristno? Krščansko? Ne in stokrat ne! Moderno, svetovno zgodovinsko znano vničevalno pretepanje za svoje pravice je satansko; izhaja iz napuha in odtod vsikdar škodljivo državam! To pričajo državne zgodovine. Koliko je tako gospodarstvo res potrebno in koristno našim Z. D., nam je treba le nekoliko pogledati okrog sebe in takoj izvemo. Dežela se koplje v denarju kakor vrabec v pesku, le to, da je ta vrabec kapitalist. Ljudska večina pa strada vsled preobilega izvoza pridelkov; poleg tega pa, ker se ta izvoz hoče obdržati, ozir. stradanje nadaljevati, se pa vlači v deželo najpodlejši moloh, vojni duh, kateri bo zavzel isto nalogo, kakor jo zavzame povsodi, kamor pride, po vzorcih iz starega sveta: pokaditi v nič tisto, kar je odtrganega od ust resničnim potrebam! Izpustiti vročo kri (seveda ne iz tistih teles, kjer se pravzaprav nahaja) in s silo vstoličiti čednost, katera ima to moč, da je z njo na razvalinah zopetno življenje mogoče, toliko sigurneje in bolje seveda v udobnosti. Čednost, za katero smo pravzaprav rojeni, brez katere življenje ni človeško življenje; h kateri nas vsa po Bogu vodljiva narava s silo tira. In ta čednost se imenuje ponižnost! Najvzornejša cednost'po božjih naukih in prva, največja in najvažnejša krščanska čednost. — Zares ve- lika dobrota vojnega moloha, če državam vpeljuje to čednost? Gotovo! "Niti las ne pade z glave brez božje volje"! Za ponižnost smo vstvarjeni. Če se nočemo sprijazniti z njo z lepim pa se moramo z grdim. Kajti neskončni Bog je neskončno vsemogočen! Kdor se noče sam ponižati, pa ga poniža Bog, prej ali kasneje, na ta ali oni način. To je gotovo, veljavno za vse ednako, posameznike kakor za države, zgodovinsko dokazano, odkar obstoji človeško življenje. Kaj to uči! To uči, da je najbolje ustoličiti to najnujnejšo čednost prostovoljno, vsepovso-di. Krščanske čednosti storiti moderne in izpodriniti z njimi nično modo vničevanja, izzivanja in sovraštva državnih sistemov. To delo usmiljenja naj bi vršili v prvi vrsti katoličani. Ponižnost, najvspešnejšega diplomata in nepremagljivega bojevnika vpeljati na prvo mesto v državno službo; ki bo sicer skromnejši pri kupičenju blagostanja, toda obdržal bo za vedno, kar bo pridobil. Dežela bi pod tem diplomatom ostala bogata in tudi v resnici svobodna, ker bi si s pravim krščanskim duhom ne nakopala maščevalcev na glavo, kakor se to vedno stori z modernim pretepanjem. Državam pristoja oboroženost, da se v slučaju resne potrebe, zamorejo braniti, toda to silo je šele tetiaj rabiti, ko vse sredstva po božjih naukih izčrpajo za ohranitev miru. Ta sredstva pa so ista za državo, kakor za posameznika: "Ljubite svoje sovražnike." "Ako sovražnika moraš kaznovati, »kaznuj ga s kruhom", z dobrinami, namreč: "Krivico vojno trpeti" — "Ako te kdo vda-ri na levo lice, nastavi mu še desno'' — "Maščevanje Bogu prepustiti" itd. Tako zadržanje predstavlja prave kreposti, vzorno humaniteto, junaštvo po volji božji! Na-padati, divjati, streljati in klati, to zamore vsak divjak, tako početje ne dela vzornemu človeku, kakor državi, nobene časti. Če bi pa bila nasilnost res tako velika, da bi vse ta najvišja sredstva ne zmogla ohraniti miru, tedaj naj bi država šele rabila telesno moč, orožje, in to tudi šele po dobrem preračunanju, da ne bo več zapravila, kakor pridobila. V takem slučaju bi bila tudi zmaga gotova in država bi ostala neoškodovana. To jamčenje vsebuje vsemogočnost božjih naukov. Dandanašnje grozovitosti so očividno sad zlorabljene svobode. Posledice ljudskega svobodnega ravnanja brez ozira na božji nauk, na voljo božjo! Zagovorniki svobode na noge! Zdaj so trenutki tukaj, ki gre za blagor in svobodo tudi naše nove tukajšnje domovine. Odločiti se ima, ali naj se tukajšnji naš deželni blagor in svoboda pomešata z izkrvavljenjmi in izpufanimi starokrajevnimi pretepači in si s tem iz gole razposajenosti naprti posledice modernega pretepanja: draginjo, lakoto in vničenje življenj, lastnine, miru in si s tem nepotrebno onečasti čiste roke z odgovornostjo kletega peklenskega, surovega, podzve rinskega vničevanja za prazen nič. — Vsak posameznik naj pomaga zadržati deželni voz blagostanja, ki ga tirajo v pogin moderni trinogi, lačni moderne časti in slave in mazanja njih imen po časopisih in kronikah; na račun ljud-'ski pogibelji. — Še ni prepozno. Pravi ljudski zastopniki, delavski časopisi, katoliški listi, posamezni verniki: vsi, ki ste zmožni deželnega jezika, pišite takoj na vlado, oziroma predsednika, resolucije. Vzbudite predsedniku vsestranske predsodke, kako škodljivo in kako proti božji volji, ljudski in deželni koristi bi bilo započeti vojno. Vse, kar bomo storili, bo več kakor nič. \Taši časopisi naj ne pustijo prostega teka brezvestnim gonjačem v vojno; kajti ko se vojna prične, trpeti bomo morali z drugimi vred. Hvaležnost do naše nove domovine, ki nas hrani in nam daje zavetje v teh hudih časih, nas veže, da vse storimo, da zabrani-mo vojno, kar bi bilo nam, našemu so-ljudstvu in deželi v korist. Predsedniku treba v resolucijah neprestano kazati božji nauk, dokler on ne izpre-meni svojega mnenja, kakor ga je izrazil: "Da je varnost deželnih ladij in državljanov na morju več vredna, kakor deželni mir in blagor ljudstva." Ta izraz in politična smer se ne vjema z božjimi nauki in ne ■/. l^snično deželno koristjo, temu je dokaz deželna draginja, lakota in pomanjkanje ljudske večine že sedaj, kaj bi bilo šele pozneje! Ne dopustiti, da bi zašli v vojno zaradi samomorilcev, ki predrzno izpostavljajo svoje življenje med nasilne morilce, in tudi vsled zaostavljanja izvoznega blaga ne! Naj ostanejo ti ljudje in blago doma. Dežela vse to sama potrebuje. To bi bilo v njeno korist najbolje za ta čas, dokler se nasilni pretepači v Evropi ne nasitijo z ljudsko krvjo v čast in slavo kletega napuha in slavohlepnosti in konečno v dopolnjenje božjega prerokovanja. "Kdor se z mečem bojuje, bo z mečem končan." — Združenim Državam v tem času najbolje kaže, ljudi in blago za časa neukrotljive besnosti evropskega klanja pridržati doma; se doma izpopolniti glede brambe svojih pravic in krivicam prizanašati, s protesti svoje pravice braniti in hraniti, dokler to humanitetni in deželni računi priporočajo! Ladje in državljani se bodo Ž6 sami varovali, ako bodo zvedeli, da ne bodo svet pretresali in da ne bodo slikani po vseh časopisih, vsled furjaste prodaje svojega življenja. Vsaj simpatija do kupov mamona naj odtehta previdnost, katera se priporoča za ohranitev najdražjega, kar bo vlada po evropski vojni nenadomestljivo potrebovala za sebe: vojaštvo, ladje, orožje in blago. S tem zadržanjem bi čednost ponižnost, ako bi jo vzdržali do konca, dobili drago poplačano. S to čednostjo bi zlorabo pravic na morju najvspešnejše zmagali, ko bi v svojem času krvositemu nasil-nilcu "ueber alles" citirali njegov lasten izrek: "Zadnji se smeji najslajše." Dragi sorojaki državljani, vabim vas tem potom, da pretrgate usodenosno molčečnost in stopite na plan, kot lju-doljubi — katoličani. Napolnite časopise in vladne predale z našimi težnjami in prošnjami. Preukrojite oholo molčečnost v človekoljubno zgovornost. "Molčanje je zlato." Ta stari sumljivi izrek vtaknimo v žep blatoustnežem. Gojiteljem božje besede pa recimo: Molčati je grdo! Kdor veruje v Boga, mora tudi verovati v Njegovo vsemogočno besedo. - Kdor veruje to in vseeno molči, ko vidi sata-Jiovo delo, kako ljudstvo muči in raz-dvojuje, za tega je molčanje naravnost grešno, ne le grdo! Beseda se prišteva v delo. Vsako delo pa ima svojo rast. Odtod zadosti vzroka: Ne molčati! Beseda božja je vredna truda in tudi žrtve, zato na plan z božjimi nauki! Mi katoličani jie smemo o-dobriti nobene vojne katerekoli države, katera se za ohranitev miru ni po-služila sredstev, katera božji nauki uče. Državne dolžnosti vestno storimo. Toda, z lučjo božjega nauka stopimo na plan, vselej in vsepovsodi, v vsak ogrožljivi kotiček javnega življenja, proti še tako grožljivi opornosti nesoglasujoče človeške narave! Kajti cena božjega nauka ta trud od nas zahteva. Prosim še enkrat, kdor je deželnega jezika zmožen in želi ljudstvu in deželi dobro, naj stori svoje delo, dokler še ni prepozno. Jaz tega nisem zmožen tako daleč, zato se obračam tem potoni do zato zmožnih rojakov somišljenikov, da bi v tej smeri čuvali in zastopali naše koristi in toliko, kolikor leži tudi v naši moči, pomagali odvrniti pretečo vojno. Priprosti delavci, ki imamo komaj toliko prostega časa, da svoje trudne ude položimo k potrebnemu počitku, ne moremo storiti, kolikor bi morali. Mi se s peresom ne moremo pečati tako, kakor to zalj,-j teva zob časa glede naših koristi. 0(a3 tod moje proseče obračanje do soro-jakov intelegentov, katerim je to delo' usmiljenja mogoče vršiti. Državljan. J Zakladi premoga. Vsako leto porabijo na svetu do 1100 milijonov ton rjavega in črnega pre-r; moga. Če izračunimo, koliko premo--ga ima ta ali ona država, se da kolikor toliko sklepati na trajnost zakladov, seveda če ostane konsum tak kakor je zdaj. Nemčija bi imela premoga še za 3000 let. Anglija za 700, ostala Evropa za 900, Severna Amerika pa za 1700 let. Ostali svet se odtegne našim ra-4 čunom. A morebiti pa ima prostrana; | Kitajska največ tega črnega demanta. Knjiga, ki ni niti tiskana niti pisana. Ako hočeš, da petrolejka bolje sveti, stresi v posodo žlico kuhinjske soli. Vsak teden žlica soli zadošča. Vendar moraš posodo večkrat izmiti in stenj očistiti. Petrolej bo gorel potem jas-, neje in ne eksplodira. Hrbtobol nastane navadno vsled nereda v obistih in za- . hteva takošnjo zdravniško pozornost. ALI STE SLABI? Ako se Čutite slabe, ako eubite na teži, ako nimate dobrega teka in a k® je vaS prebavni sistem iz reda, tedaj rabite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski Balzam). On odpravi zaprtje in utrdi ves sistem. Cena 75 centov. V lekarnah. SHHHlHHfflHHHH^ ~~ 0 S K B B 1 i i i i i 1 1 I i i i s S a s H a a a a a a a a H a a a a a i a H W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA i HfflHHHHfflHmHKK^ everas Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA). Vzivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča se tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne sčaline, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Gena 50c in $1.00. Hrbtobol je izginil. Mr. K. Milauskas, 11 Highland Ave., Newton Upper Falls, Mass., nam piJe: "Trpel sem na hrbtobolju in vsled bolečin na strani, in ko s»m čital v Va-Sem almanahu, Bem začel rabiti Seve-rovo Zdravilo za obisti in jetra, in kmaio sein popolnoma okreval." SEVEROVA ZDRAVILA so naprodaj povsod v lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Zavrnite ponaredbe. Ako ne morete dobiti, kar zahtevate, naročite naravnost od -9 A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son Bj^istk: Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Sfc., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po =3%= in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. k /% /\ -STRANI OBSEGA-- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl." Slovnica, Vsakdanji razgo» vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane driavlja* poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. AMERIKANSKI SLOV i " .V i. lid ČRTICE 0 BELOKRANJSKIH n HAJDUKIH. Spisal Leopold Podlogar 0 □ o w (Konec.) Leta 1814. dne 12. aprila so napadli "vas Toplice; pokradli so veliko; napadli so tudi župnišče, a ker niso mogli udreti, so ukradli župniku Matiju Stine osemletnega konja, ga osedlali in mimo župnišča odgnali proti Cr-mošnjicam. Velikonočno soboto 1. 1815. so obiskali hajduki mlinarja Jožefa Kraše-vica na Butoraju. Pospravljal je ravno pred hišo za praznike, ko ga primejo. Vržejo mu vrv krog vrata in ga strašijo, da ga obesijo, če jim ne izroči za konje izkupljenega denarja. Peljal jih je v svojo sobo in jim izročil 157 gold. Zadovoljni s plenom, začnejo pobirati obleko, jedila in odneso tudi jerbas z velikonočnimi jedili. Žalostna je obhajala pretepena družina velikonočne praznike. Ne dobra dva meseca potem so isti hajduki na grozen način umorili mli-narjevega sorodnika Nikolaja Babiča, župnika na Vrhu pri Poljanah. Mrtvaška knjiga te župnije poroča o tem dogodku nakratko.: "1815. die 21. Maii Nicolaus Babič e Lukovdol, parochus in Verh a latronibus in domo paro-chiali media nocte octo vulneribus partim disectus, partim traiectus est. Sepultus a Ioanne Perše, parocho e Stari Trg penes Poljane." Ljudje pripovedujejo, da je bil umorjeni župnik precej bogat in da se je vedno bal napada hajdukov. Na večer pred usode-polnim dnem pride v župnišče kmet-ska ženica in pripoveduje družini, da Je šla mimo Sabetiške šume in tam cula glasno govorjenje. Radovedna, kdo je tam, se plazi bliže in v gosti šumi zapazi celo trumo divjih mož, ki se Pogovarjajo, da napadejo nocojšnjo noč župnika na Vrhu. Župnik, to čuvši ni ženi nič verjel, ampak ukazal hišni: "E, to je ništa! Kruheca bi rada, daj ji in naj odlazi!" Ženica je •odšla, in komaj so pogasnile v župnišču luči, prilomastijo pred župnišče roparji. Razsekali so vežna vrata in "drli v župnišče. Župnik se je bil naglo skril, a v malem župnišču so mu hili koj na sledu in so ga strašno raz-Hiesarili. Zaželenega denarja pa vendar niso dobili. Ko je bila odšla omenjena ženica iz župnišča, je poklical zuPnik k sebi sorodnico, malo deklico ,z Lukovdola, in ji izročil zavitek, na-ročujoč ji, naj ga nese domov in spravi za nekaj časa v svoji skrinji in kadar ga bo zahteval, naj ga prinese nazaj. Sum je letel na Marindolce; poslali so nekaj vojakov, ki so natanko poizvedovali in nekaj izmed Bojančanov odvedli v Karlpvec. Dne 16. junija je dobil butorajski mlinar Kraševic in njegova sorodnica, Kovačič, ki je služila na Vrhu za hiši- 110 in bila ob umoru Babiča ranjena, Povabilo v Karlovec, da bi tam ogledala osumljene osebe in morda med "Jinii spoznala katerega izmed napadalcev. Sest izmed njih je bilo spo-z'ianih ustreljenih. Župnija na Vrhu je bila radi ponavljajočih se hajduških napadov ena najnevarnejših. Težko sq dobili višji pa-st,rji duhovnikov, ki bi si upali nasto-l"ti nevarno službo. Po onem napadu na Babiča so napravili na Vrhu v žup-jusču železja pri vseh oknih v pritličju 111 zgornjem nadstropju. Iz prvega "adstropja na prosto nad glavna vrata o držale strelne line, narejene po na-''nu strelnih lin, ki se nahajajo še dandanes po starih gradovih. Dušni . ''Mirji na Vrhu so se čutili vedno v "^urnosti. Ko so krog 1. 1840. in . rogovili hajduki po vrhovski o-01lci, niso spali več v župnišču, am-v zvoniku, pod zvonovi ali nad °novi so imeli svoja ležišča. O vr-°vsl da bodo župnišče izropali, je na-• , 2a par mesecev cclo lovce iz Ru-°'fovega. iiil''Cta v n°či med 27. in 28. maj-ka]°m' JC ll('rl° na Jugorju pri Metliki 4'hdesct roparjev v gostilno Igna-KL Stublar, Grozno so razmesarili Sa in njegovo ženo; pobrali vse, *ta imela v gostilni; odnesli so v bir " DuSan; njegovi drugovi pa so ski'l n'>c;niki 'z »linijskih ali ogulin-j1 r«ginientov. so napadli roparji Jožefa Pon v' K0Z(iarja v Pleterjali. Jahal je jt ^lK'olfovega domov, kamor vil; - Se' po denar za delavce. Usta-t)en.lr in zahtevali denar in konja. trj«valJ1'" konja pa ne. Za- ko,,j.* Jl,n je, da pozna njegovega b00.tcni dogodku je začul Rests. v°*ni večcrni "r> trkanje na vra-r°Parji.Strfhu je bil- : bc ^edo "hajduki". Koj se mi je zazdelo, da jim tega imena ni nadejal domačin, ampak tujec, ki ni uniel pravega pomena besede hajduk. Po krivici se je to tako idealno ime prijelo teb lopovo^. Hajduke so imeli Jugoslovani, rodila jim jih je turška sila, ki je zatirala ubogo rajo, kolikor je mogla. Naravno je, da se je raja upirala vsaki preveliki nepravdi, a malo je izdal nje odpor nasproti vsemogočnim pašam in agam. Posamezni možje so bežali v gore, kjer so se skrivali pred Turki in prežali nanje. Preganjali so jih, pobijali in s tem upali doseči, da prepode Turke in se jih osvobode. Hajduki so se borili za svobodo svojega naroda, borili so se za sveto stvar in niso iskali osebne koristi. Narod jih je ljubil in spoštoval, narodna pesem jih proslavlja kot narodne muče-nike, ki 'so tvegali svoje dragoceno življenje za sveto stvar, za vero in svobodo. Hajduki so jugoslanski narodni osvoboditelji, kateri so največ pripomogli do tega, da Turki niso še hujše in dalje pustošili krščanskih dežel, in kateri edini so izvojevali, da je Jugoslovanom napočil vendar enkrat dan zlate svobode. V ta namen so se odrekli najčilejši sinovi vseh 'stanov svetu in življenju, živeli po gorah in hajdukovali. Vedeli so, da so zanje pripravljeni koli. na katere jih bodo nataknili Turki, če jih dobe v roke. Bili so pravi vitezi naroda, katere je narod brezmejno spoštoval in jim želel srečo in uspeh 11a vseh potih. Hajduk je živel le za to, da se maščuje nad Turki, ki so v prah teptali ubogo rajo. Tako vzvišenega imena ne zasluži ropar, ki v naših očeh ni bil nič manj ljut od Turka, ki je vsestransko zatiral in tlačil naše pradede. Tega imena jim torej ni nadejal domačin, ampak nerazsoden tujec, ki je, v primeri rečeno, obesil lopovom zlato verižico okrog vratu, kateri je zaslužil krvnikovo vrvico. VI. V prvi dobi razvitega hajduštva, ko so ropale čete broječe po 100 do 200 tolovajev', na kak izdaten odpor od strani napadenih ni bilo misliti. Kjer so se nadejali takega obiska, so ljudje prosili vojaške pomoči iz bližnjih mest. Vojaške čete so prišle, a navadno šele tedaj, ko so bili roparji že davno izvršili svoje delo. Če so vojaki vendar prišli ob pravem času in vzeli kraj v varstvo, se hajduki tja sploh prikazali niso. Gradovi in sodišča so imeli stal 110 vojaško stražo, katera je imela nalogo ponoči varovati grad, podnevi pa preiskati v bližini ležeče gozde. Grajska ali sodnijska straža je štela navad no 10 do 12 vojakov. Teh se večja hajduška družba itak ni rtič bala; gradov, v katerih se je nahajala vojaška straža, pač niso napadali, a za varstvo ljudstva ni vojaštvo storilo pravzaprav čisto nič. Ljudstvo, navezano na samoobrambo, si je v 'slučaju napada moralo pomagati, kakor si je vedelo in znalo. — Manjšim roparskim četam so vaščani navadno posvetili dobro. Po vaseh so cule vaške nočne straže, njihova naloga je bila opozoriti mirno speče vaščane na nenadni napad. V slučaju napada na lastno ali bližnjo vas so zapeli zvonovi v temno noč; ljudje, začuvši glas zvonov, so planili pokoncu, zgrabili za kose, sekire, vile, puške, 'sploh kar so ravno imeli pri rokah. Malokdaj so bili vaščani kos roparjem, največkrat so iz strahu pred njimi pobegnili v bližnje gozde in tam čakali na odhod roparjev. Ljudstvo, izžeto vsled roparskih napadov, se je venomer pritoževalo pri vladi, da jih pozna le tedaj, kadar treba pokrivati nedostatke državne blagajne; kadar prosijo pa sami od države pomoči, jih država ne pozna, ampak jih prepusti same sebi. Bridke pritožbe, trda očitanja so včasih zbodle vlado. Poslala je ta navadno šele tedaj, ko 'so roparji že davno oplenili nesrečne seljake, večje trope vojaštva z naročilom, naj preiščejo vse bližnje in daljnje gozde. Taka preiskovanja so trajala navadno po dva do tri tedne. Ljudstvu pa ž njimi ni bilo mnogo pomagano. Roparji so o dohodu vojakov koj izvedeli in jo naglo odkurili na varno. Vsaka hiša je morala dati moža, da je z vojaki stikal za roparji, navadno vselej brez uspeha. Ker so nudili roparjem prostrani gozdovi varna skrivališča, so jih začeli vojaki in njim pridruženi kmetje sekati, zlasti ob državnih cestah. V tem času krog 1. 1810. so izsBkali velikanski gozd, ki se je vlekel ob Kolpi od Vrbovskega do Severina in odtod do Bosiljevega. Enako temu gozdu so izginili ob glavnih cestah tudi drugi do polovice XIX. stoletja bodisi na Hrvaškem, bodisi na Dolenjskem. Odtod prikazen, da nikjer ne vodijo sedanje ccste skozi stare, velike gozdove; vsi so mlajše rasti. A vse te varnostne odredbe še niso omejile in zatrle roparjev. Leta 1850. so prišli na Kranjsko orožniki, pešci in konjiki. Ti so začeli neumorno gonjo na roparsko zalego, dokler je niso popolnoma iztrebili in zatrli. Hajduki sedaj ne strašijo več, žive le še v pomnenju preprostega naroda, kateri se spominja z zaničevanjem njih ki so toliko let zatirali vsestransko slovenskega kmeta. Koliko poslopij so upepelili, koliko prebivalcev oropali, koliko jih umorili, sodi lahko vsakdo sam. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da so te strahovite roparske drhali poleg Turkov glavni vzrok revščine, ki vlada po mnogih krajih še danes zapuščene Bele Krajine. Dal Bog, da mirna in varna doba zaceli enkrat stoletne rane, ki so jih ji vsekali nesrečni hajduki! Popis tatu v tiralici. Lasje: rujavi, oči: plave, nos: navaden, posebna znamenja: svojemu očetu zelo podoben. Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko? Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pel leta $1, da Vam list ne ustavimo. Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. FRANK GRUM & COMPANY stavbeniki in kontraktorji. 1506 N. Broadway Joliet; Illinois. Chicago Phone 1706-R. Slovencem iti Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo is dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago^ Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILB, Vaše obleke pošljite gladiti in čistiti £ ROYAL CLEANERS AND DYER« 604 Collins St., Joliet — Chi. tel 25M. I. BERZAK & CO. p Dopeljemo na dom v zavitku brez vsake gube. Sprejemamo vse vrste stavbinske posle, bodisi pri manjših ali večjih podjetjih ali posameznikih. Podpisani sem tehnično izučen stavbenik. Izdelal sem šole na Dunaju in Gradcu ter izdelal državni izpit v Ljubljani, kjer sem sedem let posloval kot stavbinski mojster mesta Ljubljane. Na željo izdelam načrte, kakoršne kdo želi. FRANK GRUM. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. VALENTIN FAJNIK, JR, BILLIARD PARLOR Tržim fine smodke in vse vrste duhan. DOBRODOŠLI! 402 MOEN AVE., ROCKDALE, ILL The Will County National Bank of Joliet, Illinois. Prejema raznovrstne denarna mloga ter pošilja denar na vse dela svata. Tajnik društva sv. Družine v Rock-dalu. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri meni. Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago. Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim. SLOVENCI in HRVATI do celi AmeriRi. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N. Hickory St. JOLIET, ILL. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopa ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE1 North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«. Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W Joliet Steal Dye Hoise Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483. Kapital in preostanek |300,000i0f. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredscfai* HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vaf* lej postregli z najnižjimi tržnimi c* nami. Mi imamo v zalogi vsakovrat-' nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki la trdi les, lath, cederne stebre, desk i4 šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines uliai blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi tf bomo zadovoljili in ti prihranili denar( W. J. LYOPfg Naš office in Lumber Yard na vofla DŽS PLAINES IN CLINTON ST«, Dr. Richter's Pain Expelltr zoper rermati-zem in trganje ;!bolečine in o* trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo Je t ,.B, zavoju, kakorlncga vi-HEldite ua sliki. Zavrnite vsak zavoj) ki ni zapečaten s An hor Trade Mark. 25c in 50c vseh le-knrnah ali pa pišite ponj naravnost na Fii »ter & Co. 74-80 Wash-ington Street New York. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldf. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...G-ostilničar... JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli! Točim vedno sveže pivo, fino kalk fornijsko vino, dobro žganje in tiila najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki prem*« TELEFON 7612. » 1012 N, Broadway JOLIET, 111-> Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katollški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol te ta. $1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Efltered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 25. marca Nedelja Oznanje Mar. D. 26. 11 Pondeljek Emanuel, muč. 27. {( Torek Ruperts, bis. 28. ' II Sreda Siksto. 29. II Četrtek Austazo. 30. tt Petek Kvirino. 31. II Sobota Balbino. TIHA NEDELJA. Vi ga niste poznali. Koliko dobrot je Bog skazal svojemu izvoljenemu ljudstvu. Kako rad je Gospod pomagal svojemu lastnamu narodu! Sv. Peter pravi: Hodil je o-krog in dobrote delil. Vsakdo v Judeji je kaj vedel o Njegovi prijaznosti. In kaj je prejel zato? Hvaležnost? Enkrat so ga obsodili, da je v zvezi s hudobnim duhom; ko jim je dokazal, da ni, so pobirali kamenje, da bi ga vanj metali. Jezus jim je hotel samo do-, bro, pa niso ga hoteli poslušati, Rekel jim je: Vi pravite o Mojem Očetu, da je Vaš Bog, pa vi Ga niste poznali. Ravno tako bi bil tudi lahko rekel: Vi si domišljate, da veste, kdo sem Jaz, pa me ne poznate. Ravno tako bi Zveličar lahko posvaril marsikoga dandanes: Mislite, da poznate svojega Zveličarja pa Ga ne poznate. Koliko dobrega je storil za vas! Vse stvarstvo, življenje vsakega posameznika in vsak trenutek vašega življenja govori o Njegovi dobroti, pa Ga ne poznate, ker ne marate pripo-znati Njegovih dobrot. Ali ni nekaj velikega in resnično Božjega, da je naš Zveličar postal človek za nas in umrl na križu? Pa to še ni vse. Hotel je. da prejemamo obilne milosti odrešenja ne samo enkrat, ampak vsak dan v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Kakor Ga Judje ne-Itoč niso marali sprejeti, ko je prišel k njim, tako se možje in žene malo brigajo za Njega in njihova srca mu ne odpirajo vrat. Večna beseda je rekla, da je Njegovo veselje bivati med človeškimi otroci. Ker je Bog popoln m neskončen, mora biti Njegovo veselje prebivati med nami neskončno. Nekoliko tega veselja vidimo v Njegovem včloveče-nju. Beseda je meso postala, da bi med nami prebivala. Ko je bil triintrideset let star in nikoli ni zapustil Palestine. Ali pa je bilo Njegovo veselje tako kratko in omejeno samo na judovski rod? Ne; Njegova ljubezen je iznašla, na kak način bo zmeraj bival med nami, kar ne zapopade noben omejen razum, ampsftc samo popolna ljubezen Božja, namreč zakrament presv. Rešnjega Telesa, etudi je Kristus šel v nebesa, vendar prihaja k nam v posvečeni hostiji, da bi bil povsod z nami do konca sveta. On je prijatelj, kateri je vedno pripravljen, da sočuvstvuje z nami in nam pomaga Lahko gremo k Njemu, kadar nas po-terejo križi in težave, Mu jih razložimo in prosimo pomoči; saj je rekel: Pridite k Meni, ki delate in ste obteženi in jaz vas bom poživel. . Pa to še ni vse; Kristus je hotel e-stati pri nas, da bi bil naša hrana. Ni mu dovolj, da je zmeraj in povsod, ampak hoče biti združen z nami kar najtesneje. Hoče biti pri nas in biti naša dušna hrana. Kolika ljubezen do nas ubogih ljudi! Večje ljubezni ni, kajti ta ljubezen je velika, kakor Bog sam. Če je Zveličarju v veselje, da je hrana našim dušam, bi morala biti naša največja radost, da Ga sprejmemo. Nikdo ne more trditi, da Ga ljubi, kdor ne prejema sv. obhajila. Naš Gospod pa nam je hotel dati v tem zakramentu še nadaljnji dokaz svoje ljubezni s tem, da nas opominja na Svoje trpljenje in smrt. Kaj bi bili mi brez Zveličarja? Najnesrečnejši izmed vsega stvarstva. Kristus je postal človek, ker je vedel, kako revni smo in je vmrl za nas, da se večno ne pogubimo. Rekel je jasno: Sin človekov mora biti povzdignjen, da kdorkoli veruje vanj, se ne pogubi, ampak ima večno življenje. Bog bi bil nas lahko odrešil na kak drugi način, toda hotel je vmreti za nas, da boljše vidimo Njegovo ljubezen. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinoroje-nega Sina. Vse dolgujemo toraj Njegovemu trpljenju in smrti; to je največja dobrota, kar nam jih je Bog skazal. Sv. Tomaž pravi: Človek vedno nekaj potrebuje, kar ga spominja Zve-ličarjevega trpljenja. V stari zavezi je bilo pred vsem velikonočno jagnje, v novi pa je presveto Rešnje Telo. Zato je Zveličar dal Svoje telo apostolom pri zadnji večerji in rekel: To je moje telo, ki je za vas darovano, to storite v moj spomin. Hotel je, da se vedno daruje presv. daritev v cerkvi in da prejemamo duševno hrano v veden spomin Njegovega odrešenja. Ta zakrament bi nam moral biti najljubši, ker se nam daje Zveličar sam v spomin Svoje smrti. Prejema j mo ga večkrat in ne pozabimo Njegove smrti in trpljenja. S sprejemanjem tega zakramenta človek skazuje svojo hvaležnost in ljubezen za ta velik dar. Sv. Avguštin pravi, da bi nam Kristus ne bil mogel dati kaj večjega, četudi je vsemogočen, četudi je vse Njegovo, vendar nam ni mogel dati boljšega daru. Sveto Rešnje Telo je posledica Njegovega trpljenja tu na zemlji in zasluženja v nebesih, sad vsega, kar je storil, odkar je Marija rekla "Zgodi se mi po Tvoji besedi" do tedaj, ko je na križu rekel: Dopolnjeno je. Sveta hostija nam predstavlja Be-tlehem in Nazaret, Getzemani in Gol-gato. Sveta hostija je telo Kristusovo, katero je vzel iz brezmadežnega telesa Marijinega, katero je zmagoslavno vstalo z groba. Obsega Zve-ličarjevo prcdragoceno kri, s katero nas je odrešil, katere ena kapljica bi zadostovala, ne samo, da bi odrešil ta svet, ampak na tisoče in desettisoče svetov; ima v sebi Njegovo dušo, prebivališče milosti in kreposti v vsi popolnosti; vsebuje drugo Božjo osebo presvete Trojice, Sinu Božjega, kateri je ene narave z Bogom Očetom in sv. Duhom. Blažena služabnica Božja, Marija Angela, je imela velikansko spoštovanje do presv. zakramenta. Ko jc bila še čisto mlada, je zapustila stariše in dom ter vstopila v samostan iz ljubezni do Zveličarja. Na svojem srcu je vedno nosila podobo svete hostije, na katero je napisala: Zavoljo Njega živim. Ko je čutila, da 'se ji približuje smrt, je še napisala: In zavoljo Njega vmrjem. Živela in vmrla je za Zveličarja v tabernakelju. Če bi mogli občutiti Zveličarjevo veselje, ko pride v naše srce, če bi se mogli domisliti, kaj je storil in trpel za nas in da želi, da naj bo ta zakrament veden spomin na Njega, če bi mogli imeti vedno svoje oči vprte na predragoceno znamenje Njegove neskončne ljubezni, bi se gotovo ne mogli zdržati, da bi ne prejemali pogosto največjega zakramenta, tako da bi postalo središče naših misli, za katerega bi živeli in vmrli. Na ta način bi izginilo vse napačno spoštovanje, katero nas zadržuje. Gotovo, da smo dolžni največje spoštovanje Zveličarju v presv. zakramentu; toda ko je vstanovil ta zakrament, je hotel, da bo ta zakrament naša hrana, ne mislim reči, da smemo biti lahko-mišljeni pri prejemanju sv. Rešnjega Telesa, toda če greš k sv. obhajilu v stanu posvečujoče milosti Božje in s pravim namenom, misliš na Kristusa kot svojega dragega Zveličarja, najboljšega prijatelja in dobrotnika, če se pripraviš in zahvališ, kakor znaš in moreš, če vidiš v sv. obhajilu zdra-tftto za svojo slabost, potem boš prejel sv. obhailo z vso častjo, katero zahteva Kristus in cerkev. Zdihujem in nikdo me ne potolaži. Kako žalostne besede ljubečega srca. Naj se vsaj nad nami ne pritožuje. REV. JOHN PLAZNIK. KAJ NAS UČI NARAVA. Priobčuje Rev. J. Plaznik. DRUGO POGLAVJE. Dokazi iz zvezdošlovja. (Nadaljevanje.) Kdorkoli misli z zdravo pametjo ter opazuje gibanje zvezd in planetov, mora pripoznati, da je moral biti nekdo, kateri je dal tem stvarem smer in prostor. Kadarkoli opazujemo nebesna telesa in njihovo gibanje in njihovo medsebojno razmerje, moramo občudovati veliko modrost njihovega začetnika. Vsaka stvar, kateri spodmaknemo podstavo, pade na tla; tako govorimo, zakaj pa potem luna pe pade na tla? Neumno vprašanje, bi kdo rekel; vendar pa to vprašanje ni nič manj nesmiselno, kakor trditev v prvem stavku. Zakaj pade vsaka stvar na tla? Zato ker vsaka stvar privlačuje drugo. Čim večje je kako telo, tem bolj privlačuje drugo. Zemlja je neizmerno večja, kakor katerokoli drugo telo; zato zleti vse, kar nima podstave na zemljo in sicer, proti srednini zemlje. Čim bolj je kaka stvar oddaljena od druge, tem manjša je privlačna sila. Luna je veliko manjša, kakor zemlja, ne pade pa na zemljo, ker je preveč oddaljena. Lunino privlačnost pa čutimo na zemlji. Morje se dvigne vsakih šest ur za šest metrov, ker ga luna privlačuje; ko se dotični del zemlje obrne od lune, morje zopet pada. Soln-ce je veliko večje od zemlje in lune. Da luna ne pade v solnce, zato je toliko bolj oddaljena od solnca, kakor zemlje, tako da jo zemlja in solnce vsak na se vlečeta z enako silo. Tako so vrejeni vsi ti milijoni svetov, ravno prav eden od drugega, da ne more pasti eden v drugega. Če bi se to zgodilo, bi postal en svet čez mero velik in privlačil druge, tako da bi nazadnje popadali eden v drugega in vsega bi bilo konec. Pomislimo pa tudi, da se ti sveti vrte vedno eden okrog drugega in po določeni poti naprej; vedno pa so ravno prav oddaljeni eden od drugega. Začrtano imajo svojo pot. S kako modrostjo je vse to urejeno, naš razum niti površno ne zapopade, razven nekaterih prosvitljencev, katerim so take stvari igrača, kateri so Boga že davno obsodili in odstavili, katerim bi bilo v sramoto, če bi kdo tako ponižal njihov razum, da bi se drznil reči, da so oni zmožni storiti kaj takega. Za malo bi se jim zdelo, če bi prepustili to vladanje svojim u-čencem. Ti ljudje puste kar mrtve stvari, da se same vladajo;-saj ne potrebujejo nikogar, ki bi jih vladal. Resnica je, da imajo mrtve stvari več solidnega in stalnega, kakor taki ljudje. Za te ljudi se je vse samo naredilo. Tudi ti ljudje vidijo včasih kak red (v naravi, pri sebi ga pač ne morejo opaziti), pa to je narava. Čemu potreba Stvarnika, saj je vse v redu. Našli so nove zakone, po katerih se narava Sama vlada, zato je Stvarnik odveč. Če je vse v takem redu, čemu treba še Stvarnika? Kaj porečeš o tem slučaju? Nekdo jc dobil krasno uro, najpopolnejšo, kar si jih moramo misliti. Pa začne premišljevati: Ta ura gre sama, le naviti jo je treba. Kako popolna je. Glej tu najnovejše iznajdbe, katerih drugi ljudje še niso videli. Ker tako lepo teče, zato se je sama začela. Nikdo jo ni naredil. Kakšno mnenje si boš vstvaril o tem človeku? Nič boljše, ampak še slabše mnenje moramo imeti v ljudeh, kateri trde, d4 se je svet sam začel. Učenjaki so iznašli nove zakone, pravijo. Če človek najde kaj novega v uri, ali bo zato rekel, da je ta nova umetnostt sama prišla noter. Isako se trudijo (oni, ki samo hočejo biti učenjaki), da bi nam pojasnili, kako se je svet razvil. Hvala za trud. Hvaležni smo jim. Vsi vemo, da se je svet razvijal; kako, to bomo pripustili strokovnjakom; mi nismo sposobni in tudi nimamo časa, da bi.se s tem pečali. Z veseljem bomo sprejeli vse, kar nam bodo razodeli in potrdili z verjetnimi dokazi. Ene stvari pa ne razumemo. Kje pa je logika teh pseudo filozofov. Stvar zagrabijo na sredi, pa kriče, da imajo začetek v rokah. Kadar govorimo, kako se je svet začel, ne mislimo, kako se je razvijal. Nekateri trde, da se je Vse razvilo iz neke gotove snovi. Nekateri so celo našli snov v podobi nekake sivkasle gline. Še večja umetnost, če je bilo celo vesoljstvo stlačeno v kopico gline. Kadar se vprašamo po začetku, se ne vprašamo po razvoju, to bi moral razumeti vsak otrok. Če pa vprašamo naše modrijane po začetku sveta, nam pa govore o razvoju. Odkod pa je vendar prišla ta prva snov, iz katere se jc vse razvilo, odkod prva postava katerim je zapovedala vsej drugi naravi. Ali je sama od sebe. Ali jc ta prva narava naredila samo sebe? Ali je že kdo naredil samega sebe? To je neumnost. Kdor trdi to mora biti brezumen ali pa to trdi vsled zlobno-sti, ker hoče druge ljudi zapeljati v zmoto. Če pa ne pripoznamo enega izmed teh slučajev, moramo pripoznati, da je nekdo vse naredil, ali vse tako, kakoršno je sedaj, ali samo neko prvotno stvar, kateri je dal to neizrečeno modrost, da se je razvijala, to nima pomena tukaj. Kdor toraj ne pripozna tega bitja, je toraj neumen ali zloben; tretje je nemogoče. Kakšno pa je to bitje. Oni, ki kako stvar naredi, je neizmerno učenejši, kakor stvar, katero je naredil. Narava pa je modrost, o kateri sploh ne smemo reči, da nekaj razumemo. Oni, ki je vse to naredil, je toraj neskončno moder. Biti mora brez začetka. Če bi imel začetek, bi bil moral biti zopet nekdo drugi, ki bi bil tega naredil. To bitje jc toraj tudi večno. Oni, ki je naredil vse te svetove in neizmerne prostore, mora biti neizmeren. Ker je naredil vse brezkončne sile, mora imeti tudi vso moč; zato je vsemogočen. Predno je vse to naredil, ni bilo ničesar. Prosim, ne pozabiti, da govorimo o prvi stvari, katera je bila narejena, ker prej ni bilo ničesar, zato je bilo vse narejeno iz nič. Iz nič kaj narediti pa se pravi stvariti. Onega, ki je torej naredil prvo stvar ali stvari, imenujemo Stvarnika, kateremu smo dali celo lastno ime, namreč Bog. Če sme celo vsako kuže imeti svoje ime, zato prosim cenjene čitatelje, da mi blagohotno dovole, da rabim lastno ime za tega stvarnika, namreč, Bog. (Nadaljevanje sledi.) ČAS MILOSTI. "Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan zveličanja." II. Kor. 6, 2. Bral sem nekoč o mornarjih, ki so se peljali na jadrnici v Južno Ameriko. (Jadrnico pač poznaš: ladja na jadra ja, ki jo veter goni, v nasprotju s paro-brodom, ki ga goni para oziroma o-genj.) Med potjo pa, ko so-bili zunaj na visokem morju in niso videli nikjer ničesar suhega, jih zadene ena najhujših nesreč, ki jadrnice zadeti more: nastane tišina ali brezvetrije. Dan mineva za dnevom, a v zraku se ne gane nobena sapica, niti najnežnejši veterni sunek se ne upre v mrtva jadra, da bi jih oživil, razpel in ladjo pognal na- prej po širni morski cesti. Prvi nesreči sledi kmalu druga: na ladji zmanjka vode! In to je za mornarje istotako strašno, če ne strašnejše, kakor če izbruhne na ladji požar. Misliš si lahko, kako grozovito mora biti to: Okoli in okoli neskončna množina vode, slane, zato nepitne morske vode, a mornarji trpijo žejo, da se jih loteva blaznost. Tako so tudi na ti jadrnici popili že zadnjo kapljico vode. Na jam boru so razvili zastavo, kakoršno razvijejo v najhujši sili in potrebi: morda jo zagledajo iz daljave mornarji kake druge ladje in pridejo na pomoč. Tako so stali nesrečneži na istem mestu v morju in z grozo čakali, kaj da pride: rešitev ali strašna smrt. In glej, tedaj se res približa od daleč par-nik. Mornarji na jadrnici kričijo, mu mahajo, ga kličejo na pomoč, na pomoč kliče znamenje na jamboru. Pa-robrod se res približa. "Dajte nam vode, vode!" kričijo mornarji na jadrnici. "Mi umiramo od žeje." Tedaj zaslišijo sem od parobroda: "Vi pač ne veste, kje ste! Saj ste vendar v izlivu Amaconske reke. Samo zajmite in pijte!" Amaconska reka ima namreč izmed vseh rek na zemlji največ vode. In ta neizmerna množica vode potisne ob izlivu morje nekako nazaj ali preplavi morsko plan, tako da je navidezno morje kakih trideset ur naokoli v resnici le sladka voda. Tako so plavali ti mornarji sredi pitne vode a tega niso vedeli ter bi skoro od žeje umrli. In zdaj pomisli, prijatelj moj, ali se ne godi tudi marsikateri duši tako: o-koli in okoli nje se pretaka morje milosti ona pa je žejna in obupava in od žeje umira. Od žeje po svojem Bogu, ki živi v njem in ga vendar nima! Od žeje po srčnem miru, ki nam ga je Gospod Jezus tako goreče želel kot največjo zemeljsko dobrot: "Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne kakor ga daje svet, ga jaz vam dam" — (Jan 14.) a glej, nima ga! One žeje po oni rajski sreči, ki ga je uživala nekdaj, ko je bila še nedolžna in čista, a je zdaj nima več, je zdaj ne spozna več! Žeja je v duši, nemir in tema obupa je v srcu, ker je v srcu greh! Prijatelj moj, ali je morda tudi s tvojo dušo tako, tudi s tvojim srcem? Glej, ne obupaj! Povzdigni glavo, odpri srce novemu upanju: čas milosti je zdaj! Da, ravno zdaj, ob velikonočnem času plavamo v morju milo'sti. Ravno zdaj nam Gospod Bog posebno kliče: "Pridi, zajmi in pij, potolaži si žejo, reši si dušo!" "Ako je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije!" — je klical Gospod Jezus zadnji veliki praz-niški dan v templju. Ni tako govoril s svojim učencem, ne, klical je z mogočnim glasom, da bi ga slišali vsi, ki so žejni, in bi prišli. Da bi zvenel njegov glas skozi vsa stoletja in skozi vse veke in bi prodrl v srca vseh, ki so žejni, in bi prišli in bi pili. Klical je tudi nama, prijatelj moj, da bi prišla in bi pila n ne bi trpela več žeje ob morju milosti, ki teče iz nebes zdaj v tem svetem velikonočnem času. Pridi, prijatelj in brat moj, in pij. Pridi, sestra moja, in pij in si okrepčaj, osveži bolno dušo pri zakramentu svete pokore in sv. Rešnjega Telesa. To si pač Iehko misliš, ^ kako naglico in s kako radostjo so spustili mornarji one jadrnice, ko šo spoznali usodepolno svojo zmoto, vedra v morje. Zajeli so vode do vrha in so pili v dolgih, žejnih požirkih. In so bili kakor nanovo oživeli, vsi prerojeni. Kako so bili pač tedaj hvaležni onim mornarjem na parobrodu, ki so jim rekli: "Samo zajmite in pijte!" Zajmi tudi ti in pij! A porečeš morda: "Preveliki so moji grehi, saj niti ne upam k sv. spovedi." Ali veš, kdo je tako mislil in govoril? Kajn in Juda Iškafiot. In sta v svojem obupu umrla. "Preveliki so moji grehi" — a glej, večji morda niso kot so bili grehi Marije Magdalene; večji morda niso, ko so bili oni desnega razbojnika; večji menda niso, , ko so bili oni Marije Egipčanke, in ne (Nadaljevanje na 5. strani.) OBLEKE dobite najboljše in najceneje v največji joliet-ski prodajalni oblek, čevljev in pohištva. Kupite svojo spomladno obleko v soboto. CENE: $12.50 $15. $18. $20. SžŽTŽS IIouHt- of Kuppcnhoimer Velike železne postelje po $1.50, $2, $3, $4, $5 in $6 THE EAGLE -Math. Simonich, Manager- 406-408-410 N. Chicago St. Joliet, Illinois V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena. 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE.' GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOI^N N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. 4 j BriStvai ftstt. j .................... Pittsburgh, Pa., 19. marca 1917. — Društvo sv. Družine št. 11 D. S. D. v Pittsburghu, Pa., je včeraj praznovalo obletnico svojega obstanka. Ker je bila tega dne tudi društveni redna seja, se je iste udeležilo brez malega vse članstvo. Ob tej priliki je imel sobrat predsednik Frank Trempus lep nagovor. Opominjal je člane, da naj tudi vbodoče ostanejo zvesti društvu in naj pazijo, da vsak izmed nas pripelje več svojih prijateljev in znancev pod Varstvo sv. Družine; želi, da bi se naše društvo ob dvoletnici potrojilo v številu članov; končno pohvali vse člane in članice za njih naklonjenost in delovanje za v korist društva v prete-čenem letu. Glede velikonočne spovedi se je sklenilo, da se društvo ne bode korpo-""ativno udeležilo sv. obhajila, kajti ve- čina članstva je pri drugih bratskih društvih, katera imajo navado, da se udeležijo skupnega sv. obhajila. Vse one člane in članice, kateri so samo pri našem društvu sv. Družine, prosimo, da izročijo svoje spovedne listke predsedniku ali tajniku našega društva. Letos bode lahko vsacemu £lanu in članici, opraviti svojo versko dolžnost posebno prihodnji teden, ker se bo začel v nedeljo 25. marca sv. misijon v slovenski cerkvi Matere Božje in bo trajal do Cvetne nedelje 1. aprila. Naše članstvo opozarjamo, da se poslužujejo misijonskega programa. Slučajno, da kateri(a) ni dobil(a) listka, navedem tukaj spovedni red. V sredo in četrtek zjutraj Bode spoved za žene; v četrtek popoldne in petek zjutraj samo za može; v petek popoldne in soboto zjutraj za mladino. Upajoč, da_ se bojo cenjeni člani(ice) društva sv. Družine ravnali po zgoraj navedenih predpisih in s tem olajšali težavno delo čč. gg. spovednikom, pozdravljam vse člane in članice D. S. D. ter jim želim veselo alelujo. George Weselich, tajnik. Govori naših mladih učenjakov. . (K tozadevnemu poročilu med jolietskimi novicami.) SV. TOMAŽ AKVINSKI. Sv. Tpmaž Akvinski, patron našega razreda, je bil rojen v Kalabriji na Italijanskem, v letu 1226. Bil je sin Premožnih starišev. V devetnajstem letu svoje starosti je stopil v dominikanski red, ker se je do tedaj učil. Na Potu v Pariz sta ga vjela njegova brata ter ga odpeljala v svoj grad Rokasek kjer je bil ujetnik dve leti. Vse opo-niinjevanjc njegove matere in sestre, Vse grožnje bratov ga niso ustrašile v njegovem poklicu. Med tem časom, ko je bil Sveti Tomaž \t gradu, sta ga brata skušala za-Peljati v greh.i Poskus pa je pokazal Veliko moč in lepoto njegove čistosti. Hitro je prijel za goreče poleno v peči 111 ž njim izpodil nesramnico iz sobe, katera je bifa skrita v njej. Potem zariše z ogljem križ na steno, poklekne in se zatopi v molitev. Kar se prikaže angelj, z vrvico, katero vrže tako se zadrgne Tomažu okoli pasu, v znamenje večnega devištva, katerega 11111 je Bog podelil. Ko jc začutil zadrgnjeno vrvico okoli pasu, jc močnim Klasom zavpil. Straža je prišla k njemu pogledat, kaj da je. Povedal ni tega dogodka nikomur, le svojemu llV spovedniku gospodu Raynoldu malo Pfed svojo smrtjo. Od tistega časa •'»prej se je vpeljal red bratovščine z Mttenom "Angeljski bojevalci", da bi se ohranila prelepa čednost sv. čistosti,, l'o dolgem trudu je Sv. Tomaž ušel "j2 grada, in sc šel učit v Koling k blatnemu Albertu Velikemu, potem pa * l^ariz, kjer jc dolgo vrsto let učil J^°droslovje in bogoslovje. Sv. Ccr-ra*'a Pre'}'ra njegove številne spi- • Posebno spise in himne v čast najti ®e®u zakramentu. Imenujejo ga Jjjl1 "Angeljskega doktorja", *er je jCot J'Jegovo življenje bolj svetniško jo J*?.' združeni z njegovo molitvi človeško. Najdražji darovi modro- kot 'olitcv, je rekel, ga je učila ve «ai Uce"08t- Njegova pobožnost do njt .VCtC^e8a zakramenta se blišči iz vin lepih pesmi in spisov o pre- svetem Rešnjem Telesu, katere je sestavil. Za plačilo za njegovo delo se mu je prikazal Jezus sam v naslednjem čudežu: Ko je Sv. Tomaž molil pred kri-žanim Jezusom, se je nagnil križani Izveličar, z razpela in rekel: Lepo si spisal o Meni, Tomaž, kaj zahtevaš za svoje plačilo? Tomaž pa je odgovoril: Le Tebe o moj Jezus. T. L. *' POT DO SREČE. Le ena pot do uspeha je—delo.. Človek, kateri dela z uspehom je tudi koristen. Sposobnosti in prilik nikdar ne manjka. Sposobnost ne more o-stati neodkrita, ker jo premnogi skrbno iščejo, da bi jo izkoristili. Zmožen človek je več vreden na svetu, kakor najdragocenejši zaklad pod zemljo in ga tudi iščejo veliko skrbneje. Kdorkoli prevzame zidavo hiše, obdelovanje kmetije, raziskovanje rudnikov, kdor hoče kakoršnokoli izobraževalno delo, skrbno išče take može, kateri so spos^ni pomagati mu. Za uspeh takega natančnega preiskovanja je treba samo pomisliti, koliko ljudi je vposljenih pri takih podjetjih po celem svetu. Po tako skrbnem iskanju nc more ostati skrita nobena sposobnost bodi si katerekoli oblike. Ako bi se sposoben človek skušal skriti, našli bi ga in prosili, da vporabi svoje zmožnosti v korist tistim, ki ga potrebujejo. Da je človek srečen pri delu, je potreba, da se izuri natančno za^ delo, katerega namerava prevzeti. Vsak človek ima neko naravno nagnjenje za kako posebno delo. V današnjih dneh je učenje, v katerem se razvija naravno nagnenje v dejansko sposobnost, lahko doseči vsakemu nedoraslemu. Noben človek ne more upati, da bo eden najboljših za vsako delo. Vsak človek sme upati, da bo med najboljšimi. Čas, katerega kdo porabi v skrbeh, če bo dobil priliko, če bo mogoče kaj začeti, je čas potraten, ker se vsakemu človeku nudi priliko in čas, vedno nas namreč kdo potrebuje. Potreba drugih ljudi pa daje priliko nam, da jim damo to kar oni nimajo. J. A. B. * O ODLOČNOSTI ZNAČAJA. Odločnost značaja je ena največjih skrivnosti v našem življenju, ki vodi k sreči. Jako malo izmed nas pa pre-vdari njegovo potrebnost, predno je prepozno. Vsemogočni Bog je v Svoji previdnosti vstvaril v vsakem posameznem človeku kal te lastnosti. Ako bi mi sami poslušali narekovanje naše lastne vesti in natančno ter vestno prevdarili lastnosti, katere so pomagale drugim do sreče, bi videli da igra odločnost značaja eno najvažnejših ulog v našem življenju. Značaj je nekaj, kar je treba gojiti. Če občujemo z dobrimi ljudmi; če porabimo vsak trenutek svojega prostega časa z branjem dobrih knjig; če smo pošteni in odkritosrčni v svojem delovanju z bližnjim, bomo vzgojili značaj, kateri bo velike vrednosti za nas. Tisoče in tisoče mladih ljudi je propadlo zaradi pomanjkanja poguma, vere in odločnosti ko so stali in gledali tiste, ki so bili manj nadarjeni, kako so se povspeli do višjih in imenitnej-ših reči v življenju in to samo zavolj pomanjkanja odločnosti značaja. Mi vsi vemo da pride čas v človeškem življenju, kateri prinese bogastvo človeku kakor povodenj, le da človek dostikrat ne spozna pravega časa. Mnogo jih je, kateri spoznajo priliko, a nimajo poguma, zato pristanejo predno vihar poleže, bogastvo pa ostane nedotaknjeno, kadar naliv izgine. J- J- Z. * POVEST O SAMOSTOJNOSTI. Nekoč je živel mlad dečko, kateri je pričel delati vsako delo pri podlagi. Njegovo delo ni bilo, da bi nadzoroval železnice ali vladal države, vendar pa jo pričel vsako delo z isto važnostjo. Takoj v začetku se je kazalo kakor da sovraži delo bolj kakor vsako drugo reč na svetu. Vedno je mislil, kako bi ga preje skončal. Cele večere se je trudil in delal, da bi si okrajšal delo drugega dne vsaj za eno uro. Svojo pisalno mizo je imel v redu že ob treh popoludne vsaki dan. Njegov gospodar je rekel, da se ga ne splača imeti v samopričnem delu, zato ga je postavil za nadzorovatelja v prodajalni. Pa tudi to ni dosti pomagalo. Ta mladenič si je nalezel znano bolezen, ki se imenuje ustroj možganov (System of the brain), kmalu je spravil v red celo vrsto reči tako, da je devet-urno delo zgotovil v šestih urah. Treba mu je bilo dati drugo delo. Zato so ga postavili tudi za trgovskega o-skrbnika. S tem opravilom je bilo združeno toliko napora, da ni cel mesec vtegnil jesti kaj drugega, kakor zajutrek, košček kruha z mesom. Pa tudi tukaj zašel je v svojo leno pot. Preustroji) je svoj del trgovine na zelo čuden način, ter začel prodajati blago po svojem novem izumu, kakoršnem še ni nihče prej slišal; na ta način je imel zopet toliko prostega časa, kakor ke-daj poprej. Nazadnje so zvedeli o njegovi lenobi pregledovalci trgovine in so skle-| nili, da ga mora trgovski zdravnik preiskati. Zdravnik je rekel, da ima neozdravljivo bolezen, ki se imenuje razumna zmožnost. Tako so prišli do zadnjega pripomočka, ohraniti ga pri delu s tem, da so ga postavili za podpredsednika. Kako pa to narediš? ga vprašajo. Povedal jim je, da vselej prej uredi predno stori delo samo eno stvar naenkrat, a to dobro. J. Č. ob času dušne suhote ter me vrgel, suho drevo, v večni ogenj. Torej ti pojdeš, brat moj? Blagor ti! Prišel je pred leti k meni mož, ki je z zobmi škripal, ko je pokleknil k spovednici. Tako strašno ga je mučil hudi duh: "Ne smeš iti!" Trideset let že ni bil pri spovedi! Pa je rekel: "Mora biti, gospod, danes mora biti!" In Bogu čast in slava, bilo je, zgodilo se je, dobro se je izvršilo. Prišel pa je čez štirinajst dni spet in je rekel: 'Gospod, kako srečen človek sem jaz sedaj!" Da, to moramo spoznati in priznati, da je neskončna milost božja sv. spoved. Kaj bi bili mi brez nje. Ali ne same trpeče duše, polne obupa? Kaj bi bili mi brez nje? Izgnanci iz raja, izpred svetlega obličja božjega, izgnanci za vedno. Kaj bi bili mi brez nje? Nesrečneži, ki bi umirali od gladu in žeje. Zakaj koliko bi bilo takih, ki bi mogli leto in dan brez sv. spovedi pristopati k mizi Gospodovi in u-živati kruh angelski? Koliko? Poslušaj, prijatelj! Peljal sem se pred leti po nebesnomodri naši Adriji. Na krovu sta sedeli blizu mene gospa in gospodična. Dolgo sedimo molče tako; kar pride star mornar, da pospravi ladjino vrv. A ni mogel Nemkama dopovedati, naj mu naredita prostor. Tedaj mu jaz pomorem. Gospa pravi: "Pa sem mislila, da ste gluhi in mutasti." A ker je videla, da nisem, je govorila in povpraševala o mnogem. Naenkrat pravi: "Ali ne opazite ničesar posebnega na meni?" — "Kaj pa? Ne vem." — "Židinja sem." — Zdaj, ko se je razodela, je govorila skoro izključno o verskih stvareh. Med drugim vpraša: "Ali je res, da pridejo pri vas gospe" — samo na te je mislila, ker je mislila pač na sebe in svoje srce — "k vam v cerkev in vam povedo vse svoje grehe, pa gredo brez njih očiščene, domov." — "Res. To je naša sv. spoved." — Tedaj je umolknila. Dolgo je strmela molče in zamišljena čez morje. Naenkrat pa pravi: "Eine grossartige Religion!" "Veličastna vera!" Tako ta Židinja! Ali bodeva midva manj cenila to izredno dragocenost naše sv. vere, ta posebni dokaz usmiljenja božjega? Morda bereš danes 'zvečer to premišljevanje. Ko potem ležeš, in noč molči okoli tebe v čudežnem molku, odpri tedaj srce, odpri uho in posluhni. Srce ti morda očita smrtne grehe. Tako je potrto, tako je bolno. In čuj, ali ne trka nanj venomer tiho, očitajoče vprašanje: "Kje je tvoj Jezus? Kj« je tvoj Jezus?" O duša, kje je? Glej, "stoji pred durmi in trka." (Ra-zod. 3, 19.) Ali mu ne boš odprl s sv. spovedjo? Glej, pri sv. spovedi strgaš ti in strga spovednik vse ključavnice, ki zabranjujejo Gospodu v-stop v tvoje srce. In ko bodo duri odprte, poklekneš k mizi angelski, in kralj veličastva pride k tebi. In tvoje srce, rešeno verig greha, mu zapoje: "Hozana Sinu Davidovemu." Ako pa te ne gane ljubeče trkanje Gospodovo, povzdigni svoje oči in poglej! Večnega Sodnika vidiš v višavi, pred njim je razprostrta knjiga tvoje- ga življenja. Glej, Večni čaka! Čaka, da narediš ti račun z njim. Sicer potegne morda hipoma črto pod tvoje dolge, jih zračuni, in njih število bo tako veliko, da te "izroči rabljem, dokler ne bi poplačal vsega dolga." (Mat 18.) A kdaj ga boš mogel poplačati? Nikoli, ubogi grešnik! Nikoli, če boš enkrat v ječi, kjer ne bo mogoče ničesar več zaslužiti, ničesar poplačati. Zato poreci sam sebi: "Porabiti hočem ta čas milosti. Vstal bom jutri, ali vsaj v nedeljo, in kakor izgubljeni sin se vrnem nazaj k Očetu ter mu pore-čem: "Oče, grešil sem zoper Tebe! A usmili se me po svojem neskončnem usmiljenju." (Luk. 15. Ps. 50.) Drobiž iz slovenskih listov. Calumet, Mich. — Tukaj je bilo pokopano truplo Jožefine Vogrin, vdove po pokojnem Petru Vogrin, ki je umrla ondan v Chicagu. Zapušča dva sina in dve hčeri. Pred par leti je Vo-grinova družina živela na Yellow Jacketu. Canonsburg, Pa. — Med žrtvami strašnega razpoka strupenih plinov v premogovniku Henderson Coal-družbe pri Hendersonvillu, Pa., 2 milji severovzhodno odtod, dne 12. marca je bil tudi Slovenec John Prodan, doma nekje na Goriškem. Zapušča ženo in tri otroke. Roundup, Mont — Pokopana je bila tukaj dne 2. marca rojakinja Alojzija Zadnik, ki je umrla za j-etiko v starosti 36 let. Tu zapušča moža, četvero otrok, dva brata in eno sestro, a v starem kraju mater in dvoje otrok pri materi. Pokojna je bila rojena v Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 17 let. Bila je članica društva sv. Mihaela št. 88 J. S. K. J. Harwick, Pa. — Rojak John Pintar je šel dne 5. marca zdrav in vesel na delo v tukajšnji premogorov "trajbat". Nenavajen tega dela, se je na napačni kraj ognil. Kara ga je prijela v rebra in koleni ter' tako stisnila, da je bil na mestu mrtev. Pokopan je bil po katoliško v Springdalu, Pa. Doma je bil iz Trat nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival nad osem let, in star je bil šele 22 let. Girard, O. — Tukajšnja slovenska naselbina šteje komaj 25 družin in 3 tucate fantov. Pa se dobro razumemo. Dokaz temu je, da smo sklenil* zgraditi Slovenski Dom, ki bo stal približno 15 tisoč dolarjev. Z gradnjo pričnemo prihodnji mesec. Oglesby,.Ill. — Umrl je tu za pljučnico rojak John Grubar, doma iz Št. Jerneja, kjer zapušča ženo in tri otroke, tu tka j pa brata. Bil je član društva Mladi Slovenec št. 42 S. D. P. Z. in samostojnega društva Edinost v La Salle. — Cementne tovarne so sredi marca pričele delati po 8-urnem sistemu. Poprej so delale po 12 ali 13 ur. To je izposloval šestmesečni štrajk. Sedaj bo Oglesby srečno mesto. V unijo lahko stopi, kdor hoče. Salida, Colo. — Dne 4. marca zvečer je zgorela hiša rojaka Antona Kaste-lic, ki je že štirinajst let tukaj in so mu dvakrat nogo odrezali. Conemaugh, Pa. — Slovensko kon-sumno društvo tukaj je začelo poslovati v prvi polovici t. m. Roslyn, Wash. — Rojak Mirko To-metich se je smrtno ponesrečil pri delu v rovu dne 10. t. m. Odtrgala se je plast kamena, ga pokopala pod seboj in tako poškodovala, da je čez eno uro v bolnišnici umrl. Pokojnik zapušča soprogo in enega otroka ter dva brata. Spadal ni k nobeni podporni organizaciji. Franklin, Kans. — Ponesrečil se je rojak Jack Žagar, star šele 21 let in neoženjen. V rovu je padla nanj debela plast kamena in ga usmrtila na mestu. KUPITE DOM DOKLER DELATE STALNO. PRIPRAVITE SE ZA SLABŠE CAŠE. Prodam vam cel aker črne zemlje poldrugo milijo od Court House v Jolietu za toliko, kot stane ena lota v mestu. Lepa prilika za vrt in grede. Zemlja je dva bloka od kare ob dobri trdi cesti. Kupite zdaj predno se cene zviša. HUGAR "STOTTHSTG- 611 Woodruff Building * Joliet Illinois. Imam na prodaj tudi prostore za trgovino in stan na Jackson, Liberty, Williamson, Virginia in drugih cestah.—Urad odprt v isoboto od 7.—9. ure zv. Sem Dobrijevič Hrvatsko-Slovenska aOSTILlšT-A. 805 NORTH CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno, ki jo je imel g. Jim Horvat, kjer bom vedno najboljše postregel vsem starim in novim odjemalcem. Pri meni bo vsak vedno dobro postrežen s domačimi in impor-tiranimi pijačami. — VSI DOBRODOŠLI! ČAS MILOSTI. (Nadaljevanje s 4. strani.) večji, nego oni sv. Avguština. In glej ti so šli in so zajeli iz globočine morja božjega usmiljenja in so pili in se okrepčali i ti so nanovo oživeli za večno življenje. In če bi bili večji, glej, usmiljenje božje je še večje. "Nočem smrti grešnikove, ampak da se izpre-obrne živ" — govori Gospod vsemogočni po preroku Ecehielu (33, 11.) Pa ugovarjaš morda: "Kaj pa poreče svet, če grem k sv. spovedi? Kaj poreko prijatelji?" Dragi moj, ali bodo lehkomiselni tovariši stopili namesto tebe pred Večnega Sodnika in mu dajali odgovor o tvojem hiševanju? A\i bodo prijatelji trpeli za tebe večne kazni? Pomisli in pretehtaj: kdo ti jc več in ljubši, ali Bog in tvoja duša ter njeno zveličanje, ali malovredni prijatelji in njih plehke šale? In spet porečeš: "Nisem bil že toliko let! Glej, to je šiba greha, glej, to je zanka hudega duha! Eno leto si opustil, iii>že te je imel hudi duh toliko v oblasti, da te ni pustil tudi prihodnje leto. In tako leto za letom. O, neusmiljen, strašen gospodar je hudi duh! A zdaj poreči: Dovolj je suženjstva pod jarmom hudega duha. Letos pojdem k sv. spovedi. Letos moram iti! Ker samo med dvojnim imam izbirati: "Razodeti ali večno goreti!" Da, iti hočem in zajeti ter piti iz morja milosti božje. Zahvaljen bodi Bog usmiljenja Gospod, da mi je še dal dočakati ta čas milosti in me ni pokosil Boljše Zobovje za Manjši Denar Navadno plačate dvakrat več za zobe kot bi morali plačati, ali pa dobite napol slabejše delo. Pri nas se vam ne bo kaj podobnega primerilo, ker mi tega ne dovolimo. BEST 22K GOLD Growns AND Bridgework (IJC AA vsak zob PLATES $5.00 in višje. Imamo najboljše gumnaste in kovinske p les. PREGLEDAMO ZOBE ZASTONJ. Izderemo zobe brez bolečine s Vitalized Air. Odprto zvečer in ob nedeljah vjutro. Lady Attendents Always Present Burrows DENTIST D'Arcy Bldg, 2nd Floor Corner Chicago and VanBuren Sts. r* Povest. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) Najboljšega vina in prigrizek je pripravila gospa Vidoni. Menila je, da pripelje ženina žareča nevesta, da trčijo enkrat na zdravje in srečo. Oh, ti le mladi, gosposki ljudje... "Kam se vam mudi vendar, gospod Kamenski? Pustite no, da vam povem le še to, preden delamo pismo. Kar sem dala — to je Elvirina dota. Imam res še nekaj — a to vam izročim s časom, človek ne ve, kaj ga še čaka. "Hodi k vragu!" si je mislil Angelik ko se je iztrgal iz rok svoje prihodnje tašče. Še to! Za sužnja bom tej ženski! Grozno razdražen je sedel v kočijo. Kako ponižanje je ta snubitev zanj! Oh, ta materin biser, to mrzlo-, olabno dekle.. . Ob njeni strani zmrz ne. Nikdar ne bo ljubezni med njima — nikdar ne bo okusil, kaj se pravi biti ljubljen, imeti dušo, ki bi res živela zanj... In Angelika prime vroče hre penenje po taki duši, ki bi živela, čutila ž njim, ko ne bo več edine, zveste, njegove matere — ko bo stal stam na veliki cesti življenja... Počasi vozi kočijaž. Po glavnem trgu, po promenadi se zbira cvet deklet v pisanih toaletah. Vse se ozira z zanimanjem na mladega moža in tudi Angelik ni gledal še nikdar tako radovedno na ženski svet. Dvoje žarnih oči išče, ljubkega obraza, polnega, ognjevitega čuvstva... Skozi njemu tako znane, tako dolgočasne ulice gre kočija. Martine ni... Pa ko se bliža voz njeni vili, se zasveti na zidu rdeči trak, pisana obleka. Angelik zastrmi v Martino. Zdi se mu, da veje toplota iz njenih žarnih lic, da mu seva vsa sreča iz njenega nasmeha, pogleda. Da bi snubil Martino. . . Oklenila bi se ga vroče, ga ne razžalila z mrzlo besedo, z zaničeval-nim posmehom. Voz je bil pod zidom. Martina se je nagnila in vzkliknila s prijetnim glasom: "Pridite vendar kaj k nam, gospod Kamenski!" "Pridem!" je obljubil radostno, kot da se mu odpro rajska vrata. Kočija je drdrala... Za Angelikom je hitela Martinina pesem. Pela je znane besede: "Pazi, svetničica — suženj jaz nisem..." Suženj!. . . Beseda pade težko v An-gelikovo uho. Kaj ni on suženj — suženj razmer, ohole ženske? Marcev dan je pust, jokav. Oblaki zakrivajo Sv. goro, se gostijo nad Sv. Valentinom. Droben dež prši. Kapljice se izgubljajo brez sledu v cestnem prahu, v valovih Soče. Brez 'sledu — kakor človeški načrti in nakane. Pusto kakor še nikoli postane An-geiiku okrog srca. V. V kuhinji prvega nadstropja Vjdoni-jeve palače vzdihujeta kuharica in hišna: "UboKa .gospodična!" Nervozno briše ljišna z mehko cunjo srebrne žlice, nervozno ogleduje kuharica svetlo posodo. Gorje, če najde gospejin bistro oko sled praška ali madeža! Posebno še zdaj, ko samo išče, kako bi strešala sitnosti! Že nekaj dni sem hodi gospa kakor poosebljena nevihta po hiši. Nobena -tvar ni dovolj čista, nobena reč ji ni na pravem mestu, nihče ji ne ustreže. Strankam v drugem nadstropju naroča, naj denejo noge na rame, onim v pritličju je odpovedala, ker so se ji baje posmehovalij radi ženitbe ... Vse, kar pride v bližino hudourne ženske, trpi, največ pa ubo^a, dobra Elvira, lil vsega je kriva tista sitnica, tista namokana, na-barvana, n'basta stara gospodična Zdražba. Zdaj je ta živi, neutrudni nabiralnik prošt zopet pri gospe. Nanese ji čenč od vseh strani: kaj delajo stranke v Vidonijevih hišah, kdo je pustil, da je tekla voda po hodniku, kdo ne zapira ponoči vrat, kdaj prihajajo -tranke domov, kako opravljajo hišno gospodinjo... Če je jezdil Kamenski graščak zopet k Colettijevi Martini ■— kaj pravijo Goričani, kako privoščijo bogati gospe blamažo — in tako naprej... O, to'bo zopet burja ■nad posli in hčerko-! Zatto pa pije gospica Zdražba sladki pikolit, s piškoti se krepča, da reže z 'ostrim jezikom lažje na vse strani...-Hudobnica je vesela, če prinese neugodno pošto, bolj kakor vsaka odkritosrčna prijateljica, privošči ona gospe Vidonijevi blamažo. "P,t —'zdaj gre!" Urno brišeta hišna in kuharica. Gospa v temnordeči halji, belo pentljo za vratom, spremlja obiskovalko skozi vežo, stiska ji suhe roke in jo vabi: "Pridite, gospodična, kakor hitro kaj izveste. Saj ne bo zastonj — poznate me. Pridite, da vem kaj pravijo te goriške babnice! 1'a naj pravijo, kar hočejo, jaz imam denar in denar je vse. Kamenski hodi, to povejte, samo za kratek čas k t;sti... Denarja pa se ne bo branil, saj veste... Ljubic dosti, žena ena. Pri nas, ne pri teh italijanskih beračih, je denar, pri nas bo že nin, kadar hočem. Kadar hočem, ta ko povejte... Kaj pa so vsi ti ljudje, gospodična? Beračija! V mojih smeteh je več kakor v njihovi blagajni!" "Beračija, beračija!" kima živa pošta in potegne črno mrežo čez špičasti nos. Malo moke pade raz nos na o-vratnik, ona ne vidi tega, njen gubasti, rmeni obraz, njeno rjavo oko, žarita od hudobije, ko pravi: "Kaj vam hočejo, gospa. Z vašim bogastvom lahko kupite Elviri ženina. Manjka se jih takemu dekletu! Le vas se boji vsakdo, veste... No pa Elvira, golobica, pojde tako v samostan, 'saj je tudi nji hudo, če ji prevzame Martina, lepa Martina, ženina grašča ka." V silni togoti potisne gospa Vidoni-jeva obisk skozi vrata, zapre in pogleda srepo v kuhinjo. Ti posli! Gotovo sta zopet poslušali, in jutri izve celi trg, o čem sta se menili, kaj sta sno vali z Zdražbo. "Kaj se obračata po kuhinji kakor samotor," zavpije jezna gospa. "Liza, naroči mi izvozčka, Jera, glej, da bo večerja v redu, bomo imeli gosta." Hišna odhiti po veži, dekla se obrne v stran, da ne vidi gospa smeha, ki ji igra po obrazu. Gosta! Vsak opoldan, vsak večer pričakujejo tega gosta, on pa sedi v — vili Martini. Morda je ugenila gospa kuharičine misli; jezno zaloputne vrata, hiti k hčerki. V sobi, kjer smo videli prvič Elviro, sedi deklica zopet v isti gladki obleki pri mizici, dela, hiti, kot da ji gre za vsakdanji kruh. Veže dolge rese tenke tkanine v umetne vozle. Sredi gosto izvezene tkanine je videti kelih, ovit s-trtino mladiko. Na materin burni vstop se Elvira ne zgane, le prezirno stisne ustnici. Mati se upre v boke in se vstopi pred hčer. "Le vezi, vezi, nuna, oltarni prt. Ta-čas ti pa jemlje druga ženina. Saj ni čuda, če beži Angelik pred tako nevesto. Se ne obleče, se ne počeše, se ne potrudi, da bi dopadla. Sama si kriva, da se nam smejb ljudje. Ni čuda pravim, če je šel Angelik k Martini. Kako si ga pa poparila... Moškega o-viješ lahko okoli prsta s prijazno 'besedo, ali pa ga odbiješ z mrzlim pogledom. Dandanes so ženske že tako vsiljive, če je moškega le za eno četrt, jih dobi po devet na vsak prst." Elvira veze mirno dalje, mati se vrže v stol in vzdihne: "Ubogi otrok! Kaj bo s teboj, če umrjem danes, ali jutri. Da bi imela vsaj sina! Za koga sem delala, če ti ne dobim pri vsi naši bogatiji moža? e dam tebi kaj v roko, vem, da razme-češ prve dni." "Nisem odvisna od tvojega boga-tva," se oglasi Elvira ponosno, "daj komur hočeš, jaz si služim sama kruha." "Kirie elajson! S čim pa vendar? Ali bodeš poučevala na klavir ali na violino? Ti 'si boš služila kruha, ti; še obleči se ne znaš." "Imam maturo, kot učiteljica si služim lahko kruha. Čutim tudi poklic." "Kriste elajson! Poklic!... Ti boš hodila po blatnih kolovozih, stanovala v vlažni vaški šoli, gledala nesnago neumitih otrok in pobirala'postane jedi po gostilnah! Ne spravljaj me v grob, Elvira." "Pojdem pač v samostan. Delati moram, mama. Porabiti moram božje darove Njemu v čast. V samostanu delujem lahko kot učiteljica. Skrbela bom predvsem za to, da se ne vzgajajo deklice le za možitev, le za čakanje gospoda ženina." 'Ti boS'skrbela! Povedala bi ti — pa kaj ti hočem, ko -.i neumen otrok. Poslušaj Elvira," je rekla mati mehkeje. "Zdražba mi je pravila, da je bil Angelik včeraj zopet pri Martini." "Grdo je to, da poslušaš pošte, mama. Pusti Angelika, naj hodi, koder hoče." . "Pusti, da... Jaz že pokažem tej baiuli! Nočem škandala, Martina mora pustiti Angelika — in kako rada ga bo pustila! Sem že naročila izvožčka." Živo odloži Elvira delo in se obrne v mater. "Povvj mama, kaj misliš? Povej, kaka vez je med Ramenskimi in teboj. Angelika mi pusti v miru, nočem po sili ženina." "Pusti Angelika, ti neuinnica ti! Da se nam posmehuje vsa Gorica? — O, ne! Rajši naj gredo vsi beračit — v moji roki je to." "V tvoji roki? Povej mi vendar vse, mati. Saj ravno ker vem, da me je snubil Angelik le prisiljen, ravno zato ga ne maram, in ljubše mi je, če vzame Martino!" Gospa Vidonijeva pogleda pozorno hčer. Žalost in skrb prepodita jezo iz njenih oči. Saj je mati. Strastno, nespametno ljubi hčerko edinico. Strah, da postane mehka Elvira žrtev sebičneža, jo sili, da ji išče moške opore. "Moja Elvira, Bog je ustvaril svet tako, da je ženska potrebna moške pomoči. Kaj praviš otrok, tale Francoz, Salleja mislim, mi zelo dopade. Resen mož, razumen gospodar. Kako me posluša, kadar mu govorim o svojih načrtih. Pisatelj je in si dela denar. Ni mu potreba, pa je marljiv. Vstaja zgodaj, ceda k delu. Z Roziko in go- spo se razgovarja le o svoji povesti. Ta povest bo, recimo, zelo lepa, Elvira. In bo privabila še več tujcev v našo lepo Gorico. Prišli bodo gledat, kje je živel zadnja leta njihov Cham-bord, kje umrl. Salleju pa bodo šli tisočaki v žep. O, to je praktičen in denaren človek. Pokazal mi je svoje papirje. —" "Seveda, mama," se nasmehne tenko Elvira, "on te pozna, da veruješ le papirjem." "Molči. Bankirjev sin je in ima ve-i like vsote v delnicah premogokopne družbe, druge zopet v zidarskih podjetjih: Špekulacija ga veseli, kakor mene, in srečo ima tudi." Na Elvirinem obrazu se zrcali radovednost, kam hočejo te materine besede; mati ugane njene misli in reče važno: "Vidiš, Elvira.. . Ko bi mi ne bili že tako zvezani z Kamenskimi, bi želela, da postane ta Francoz tvoj mož." Elvira spusti delo in se nasmeja gla sno: "O mama, mama! Modra si, pa vendar slepa. Kaj ne vidiš, kako gleda Salle Roziko, kako rdi, oživi ona v njegovi bližini. Privoščim obema sre čo, katere ne razumem — katera ni za mene," je dostavila udano in se lotila zopet dela. "Kaj Rozika!" je mahnila .gospa Vidonijeva z roko, "ona nima nič, Salle pa je praktičen človek. Rozika, ona naj gre v samostan. Za dekleta brez dote ni moža!" "Hahaha..." 'se je smejala Elvira, "kako znaš vse urediti! Angelik pa naj vzame Martino." "Ne!" je kriknila mati. "Predaleč smo... Tem priklatencem že povem. Nič nimajo, pa še to so dobili nepoštenim potom. Mislila sem le tako radi Salleja. Elvira, ko bi ti znala, bi lahko izbirala. Kaj bo Rozika! Saj je ni nikjer nič. Ne života, ne las, ne obraza, samo tista očka in nekaj jezika..." "O, Rozika je fletkana in dobra, in če jo vzame Salle, bo srečen ž njo." "Kaj? Ti bi še pomagala? Bedak si bila vedno. V šoli si delala drugim naloge, svoj" denar si razdajala revnim sošolkam. Kje se kaj dela v dober, se mučiš, v cerkvi poješ, sodeluješ pri koncertih. Prav je vse to, pa človek ne sme pozabiti nase..." "Izvožček čaka, milostljiva," se je oglasila hišna pri vratih. "Križ božji! Kdo ga je pa naročil? Saj nisem še oblečena... Ali ne moreš malo misliti, avša! Poprej bi me napravila, potem bi šla po voz. Tako mi kradete denar iz žepa." Godrnjaje je odšla mati. Elvira spusti roki v naročje, se zamisli. Zunaj se sliši hrupni materin odhod. Ko zadr-dra voz pred vratmi, vstane Elvira, gre odločnega koraka v materino spalnico, zaklene vrata. Seže pod materino blazino in najde zveženj ključev. Elvira stopi k železni shrambi, tiplje, obrača ključe. Posreči se ji, da odpre. Kup listin je pred njo. Počasi jih pregleduje. Tu so delnice, pobotnice, obligacije. Pa vse to ni tisto, kar išče — o čemer sluti, da mora biti. A tu v skritem predalu leži v škatljici listina. Elvira jo razgane, strmi vanjo... Dolžno pismo, podpisano od Angelika, dolžno pismo na visoko vsoto, na čudni pogoj! Da je moral podpisati Angelik kaj takega... Pa ne... Ponosni Angelik ni storil tega... Elvira pozna ravne, odločne črte njegove roke. Ta podpis je ponarejen, ponaredila ga je trepečoča roka njegove matere. .. Elvira pade v kreslo pred pisalni-kom. Brezdno se odpira pred njo. Zdaj ve vse.. . Sluti, kaj je moral storiti Angelik zaradi matere, sestre, zaradi časti svojega imena. In do te ne-lepe špekulacije je dovedla njeno ma- j ter le želja po hčerini sreči... Tako zoper lastno voljo naj bi se zvezala Angelik in Elvira, in to je sredstvo, katero prisili njega, pustiti Martino. Toda mati ni računala z Elviro. Ona prereže ta vozel — ona da Angeliku prostost... Potem šele jo bo cenil Angelik, in ko bo prišla v grad, Se je ne bo ogibal. Skupaj bodo sedeli v prijaznem pomenku, med Roziko in Sallejem se bo predla tajna nit ljubezni, in ona, Elvira, jima bo pomagala do sreče. Čemu pa ima doto, če ne more osrečiti druge ž njo? Srečen bodi Angelik, črnooka, lepa Martina, bodi srečna tudi ti... Nekaj neizmerno bridkega zalije El-virino oko. Pa proč solze, ki so za mehkužne duše. Kdor hoče delati za druge, mora pozabiti nase. Hišna potrka: "Obisk, gospodična." "Pridem," pdgovori Elvira, spravi dolžno pismo v svoj žep, zapre shrambo, položi ključe na njihov prostor in odklene vrata. Hišna ji podaja na plošči dve posetnici. Roza Kamenska. — Emil Salle. — "Gospoda je v salonu," opomni hišna, "ali se želi gospodična preobleči?" "Ne, čemu?" odgovori Elvira trudifo in si pogladi z drhtečo roko lase in hiti v salon. Žareča kakor mlada roža jo objame Rozika, vneto jo pozdravi gospod Salle. Na obrazu obeh je od-svit sprehoda po krasni pomladni krajini, sled iskrenega pogovora. Vidi se, da veže srčno prijateljstvo deklico iz moškega gradu in tujca iz druge zemlje. O, lepo mora biti, imeti prijatelja, a Elvira ga ni, ga ne bo imela... "V mojo svetlico prosim, pri meni je bolj domače," povabi Elvira in vede gosta v svoje prostore. Kakor ma-čica se stisne Rozika v mali divan in pripoveduje z veselim smehom, kako sta hodila s Sallejem po Kostanjevici, kako sta morala skozi pod ograjo, ker sta šla po bližnjici, kakor bo popisal Salle Kostanjevico v cvetu... "Krasno je, Elvira, krasno. Ta lepota pomlad-jia, ta vonj! O, da bi bila vedna pomlad... Pa kaj... Vse mine, moja resna Elvirica, zato se radujmo dokler je čas! Čudno se ti zdi, da hodim z gospodom Sallejem, kaj ne? Ko pa pozablja moj gospod brat na vse ozire in — ko odide gost—sem zopet sama..." Te Rozikine besede se zde Elviri čudne in zagonetne; zato obrne pogovor na drugo polje in reče Salleju: "Kako pa kaj napreduje povest, gospod Salle? Slišim, da ste že daleč." Salle se nasmehne. Zelo lep postane, kadar razžari duh sicer mrtvo lice. Zakaj boli Elviro nekaj v srcu, ko odgovarja Francoz veselo: "Kaj ne bi — s tako ljubeznivo pomočnico. Zato pa naslikam njo za glavno junakinjo..." "O Rozika, čestitam.. . Ovekoveče-na boš," se smehlja Elvira, a v srcu jo zbada nekaj. Je H to zavist? "Morda se vam pokažem res še junakinjo," reče Rozika in nenadna res-noba stopi v otroški obrazek. "Gospod Salle, ženske smo junakinje v isamozatajevanju." "Vem. In občudujem vas. Toda ne želim, da bi imelo tako eterično bitje priliko zatajevati se, bodisi iz še tako blagega namena. Vi morate uživati samo srečo, gospodična." "O, koliko sem že prestala, gospod Salle, in kaj me čaka še!" vzdihne Rozika in postane smrtno bleda. "Nič vas ne čaka. Prijatelja imate, ki odžene Vse težave od vas." "Drugi nam črta naše poti, gospod Salle..." Rozika nagne glavico. El-(Nadaljevanje na 7. strani.) J. C. A&ler & Co priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL W. O. MOONEl PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. KILA OZDRAVLJENA. Bil sem hudo vtrgan, ko sem nakladal hlode pred več leti. Zdravniki so svetovali operacijo kot edino pomoč. Pas ni koristil. Konečno dobim nekaj, ki me je ozdravilo. Več let, a kila se ni povrnila. Bilo je brez operacije, zgube časa in sitnosti. Nimam nič za prodati, a dam Vam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacije. Pišite mi: Eugen M. PuIIen, Carpenter, 880 C Marcellas Ave., Manasquan, N. J. Iz-režite ta oglas, pokažite ga drugim, ki so vtrgani, da ohranite življenje, težave in operacije. Adv. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila 2» očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. i Oscar J. Stephen Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. I J^L^Pi-J i ^OTAR 1* gfi Kupuje in prodaja zemljišča g! v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pro-[K ti ognju, nevihti ali drugi poln škodbi. gfs Zavaruje tudi življenje proti 3= nezgodam in boleznim. £ Izdeluje vsakovrstna v notar-SS sko stroko spadajoča pisanja. Alpentinktura za moške in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. fTlasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene Ilaše postanejo lasje v 8ib dneh popolnoma naturrii.kakoršneste v mladosti imeli: 1 Ilaša $1.75,—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in k>ižicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, iije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa75c. lisa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte. kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček S3. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebo bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Ce želite Imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wabčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj, JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. jj Govori nemško in angleško. | CHARLES D. DIBELLf ADVOKAT—LAWYER S Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet ® J--:CHICAGO PHONE 298:- Kadar imate kaj opravite s sodnijo obruite se k meni. g slovenski jezik. gove. Alipa se oglasite pri . M. J. TERDICH, 1104 CHicagfl St- j H [MtMMIMMIMiMMIMMIMll' igli JOHN N. W. Phone 348 :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, lil ^SlJMlljlllJllMlljlJPl NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnosti! Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krvne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo. Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine v Parizu. To je vzroX, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno n Grenko Vino ■ To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vrednosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Pomaga prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola, nervozeosti, slaboči krvi, tugovanja, navadne slatoce. in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč. Zavrnite nevredne ponaredke, ki le denar vni-čtijejo! Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na višanje potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znate zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrpel vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in SOc v lekarnah. Po pošti 35c in 60o. V vesh slučajih kašlja rabite Triner's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in SOc, po pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, IZPELO VATELJ.==== 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Slovensko Katoliško Marije (S. C. M. B. Society of CstuDovljeno 15, avgusta 1909 PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1910 PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: . Predsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. Cmpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. Blagajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. BISERI. (Nadaljevanje s 6. strani.) NADZORNI ODBOR: t ggt ; J®seph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. vira gleda nemo na njo. Jasno, da govori dekle tako zaradi dote. Elviri se smehlja srce, ker misli, da odstrani ona to zapreko Rozikine sreče, smehlja se srce in se stiska... Pomlad je zunaj. Krasna, čarovita pomlad. Elviri pa se zdi, da je prišla jesen, da je uvelo, odpadlo cvetje sreče... Sladko in bridko je zatajevanje. vi. Bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Vta pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa I. porotnika. Sojaki! Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. Večja družba — Boljša podpora. hjr * Društveno Geslo: "V slogi je moč." LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar n obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 u *0BBB BBBB0B0BBBB BBBBBBBBBBBBBB BBB BBBB0MBBBBBBBBBBBBBB BBBBBB BBBBBB B BBBBBBBBBBi SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 —i Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— R«ervnega zaklada..................................K 1,330,000,— Sprejema vlogo vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželno vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti odstotkov. •*ven Kranjske pa proti 5J/a odstotkov obrestim in proti najmanj tri-Mrt odstotkov odplačevanju na dolg. Rosno jutro se smehlja nad Solkanom. Po stezi, ki vodi od Sv. Mavra k brodu, stopa stari brodnik Valentin. Lepota majnikovega jutra, krasna slika onkraj reke, ne moti pogleda v se zamišljenega moža. Nizek, čokat, v nenamazanih črevljih, v oguljeni ka-mižoli, klobuk, že neločljive barve in oblike, v čelu, krevsa po peščeni stezi, pod vejami dreves. Redki in trdi pše-nični lasje mu vise v sencu, črne ščetine mu štrle iz rumenega, nabranega lica, sivo oko zre topo predse. Na bebastem licu se ponavlja nejasno senca neke dušne borbe. Zadrhte ustnice, bega oko... Pa neumno zvit u->smev razširi usta, pokaže vrsto neravnih, rumenih zob, oko pogleda v Skal-nico, vzdih privre iz prsi. Brodnik prikoraka do broda, katerega je potegnil zvečer v varno višino in ga priklenil z verigo. Potuhnjenka je Soča. Kolikokratov se je razbesnela, odtrgala brod, ga razbila od skalah. Valentin potegne brod na zelene valove, sede nanj, se ziblje na vodi, se ozira po stezi to- in onostran Soče, na Skal-nico, se križa, mrmra. Vrbe ob reki nagibljejo radovedne glave, ribice priplavajo izza skal, poslušajo njim že znano pesem. "Gredo romarji na božjo pot," mrmra Valentin, "gredo ljudje k maši in k blagoslovu. Ti pa, Valentin, misliš le na brodnino, na groše. Lepi o groši, Valentin, še lepše desetice... Pa kako so rekli gospod pri spovedi? Valentin, čuvaj se — za groš prodaš dušo. In kako pravijo fantje? Vozniki in brodniki, grešniki veliki ne pridejo v nebo... Grešnik si, Valentin . Ob nedeljah zanemarjaš božjo službo radi brodnine, jutranja molitev ti je skrb, če pride dosti Goričanov k Sv. Mavru. Lepi so groši. Gospod Angelik pa da desetico, včasih tudi krono.. . Lep kupec je že denarcev -težka bo skodelica na tehtnici, če naloži sveti Mihael še te k slabim de lom! Najtežji pa bo tuji greh, katerega nosiš že toliko let na duši, Valentin brodnik, grešnik... Šumela je Soča, vihar je besnel... Saj pomniš, Valentin? V Sočo je hotel vreči otroka, a ti si ga rešil... Zakaj v vodo otroka, ubožca? Ti si bebec, Valentin, ne razumeš, ne uganeš — petdesetak pa je lep denar.. . Hudo je v blaznici, Valentin — bebcu brodniku ne veruje nihče, Italijan pa je ptič, je študiran, bogat. Zato si prisegel, brodnik, da molčiš do smrti... In črni dedec sedi v vili Martini in gospod Angelik jezdari k tisti črni deklini... Vsako jutro Iiiteva gospod Angelik, kamor mu ni treba. Saj ima drugo nevesto... Valentin, greh je na tvoji duši.. . V sirotišnici je otrok, ne ve, kje sta mu oče in mati, moral bi povedati, ropar, pa kaj boš, ti bebec brodnik? Molite, romarji, molite tudi za mene... Molite, da izprosi Marija tudi grešnemu brodniku sveta nebesa... " Tako vzdihuje brodnik, gleda na Skalnico. Predrami ga topot konjskega kopita. Zašumi drevje, umolknejo ptice, po peščeni stezi pridrvi kakor vihar Angelik, preskoči skale, skoči v brod. Živo gleda, ponosno se vzpenja rjaveč konj. Mlad je, isker, nestrpen, kakor njegov gospodar, čigar obraz je tako svež od jutranje rose, od nočnih sanj —»čigar oko zre tako neučakano na nasprotni breg, na cesto, po kateri poleti do sreče... Tisto čudno pusto, kar je nosil graščak prve dni po svojem prihodu v obrazu, je izginilo. Kaj je bilo tisto,-ne ve Valentin — da je gospod Angelik sedaj zaljubljen, to vidi, to razume tudi on. Saj je bil tudi Valentin nekoč zaljubljen... V tisto širokočcljustno, jezično Marjeto, ki je služila v gradu za kuhinjsko deklo. Marjeta ni marala Valentina. Vendar se spominja on rad tistih gren-kosladkih ur, ko je stal in stal na grajskem dvorišču, čakal, bil vesel, če je sagledal le rob Marjetinega krila. Valentin razume tedaj graščakovo nestrpnost, smejal bi se mu, da ne velja vse to tisti... Škoda, škoda, dobrega mladega gospoda, ali še prezgodaj pride, še se pokesa teh poti... "Urno, Valentin, urno!" veli graščak in pogleda plamteč brodnika; neugna-no udari rjaveč s kopitom. Valentin prime za vrv. Čez zelene valove plava polahkoma brod, brodnik nategne usta v stran. "Oj, gospod... Godilo se vam bo kakor meni z mojo Marjeto..." "Kako?" vpraša raztreseno Angelik. Pojo ptice, blesti rosa, in on hiti k Martini, k preljubljeni. In Soča šumi, drevje šepeče in ptice pojo le: Marti na, o Martina... Vsa krasota pomladnega jutra ob Soči je le spev na Mar-tinino lepoto, na Angelikovo srečo. Kaj se meni Angelik za brodarja "Tako-le, gospod. Štimala me je— pa ti pride lep bubcc, Blažetov Mene iz Čepovana, pravi, da ima suhoto, brajde na Ogerskem — pa z Bogom Valentin... Marjeta je v Čepovanu, ima štacunco, Valentin brodari..." Angelik pogleda brodnika, se nasmehne. Ni čuda, če se je poigralo objestno dekle z bebcem — toda ž ■njim, z lepim Ramenskim, se ne poigra Martina.. . Pa brodnik bebec razume graščakov smeh^ rdečica mu zalije rumeno lice, v jezi se mu zapleta jezik, ko hiti: Tudi vas bo pustila, gospod,-pa vas bo.. . Na slabe ljudi se ste namerili — mati ni bila nič prida, oče je..." Pa Angelik ne sliši več. Že je poletel mimo skal, skozi gruče dreves ob Sočinem visokem bregu -— že je na cesti, že dirja proti Gorici. Oblak pra-. hu se dviga za jezdecem, dolga konje-va griva vihra. Začuden postoji romar, se ozira v jezdeca. Otožno pogleda jezdec romarja, prezir in usmiljenje zakrožita ustni v ironičen u-smev. Vedno ista pesem na solkanski cesti. Skozi prah, po dolgi poti, se trudi ta nespametni narod do svojega mali-ka. Tudi on je romal nekdaj ob strani matere, se klanjal nebeški Kraljici... Zdaj roma, se klanja Angelik drugi... Tiha, blažena je bila sreča, ki je lila iz oči Kraljice na Gori. Tam je umolknila želja, 'se umirilo srce. Iz Martitjinih oči seva plamen, ki peče, boli. Tega plamena ne. pogasijo materine, ne sestrine solze, ne ohlade ga mislil Angelik, vedel je le, da ne more biti brez nje, brez pesmi življenja, sreče. Moška čast, sestrina sreča, materine želje, dolžnosti do doma, vse je utonilo v brezdanjih Martininih očeh. Ob njenem smehu je zaspal celo črv nemira v duši. Resnica — ni je več iskal. Resnica je uživanje mladosti. Kmalu po Angelikovem prihodu so praznovali njegovo zaroko z Elviro. Materi sta žareli, Rozika se je solzila, nevesta je bila mrzla, ženin raztresen. Salle, duhoviti Angelikov gost, je zabaval nevesto... V listih je bila oznanjena zaroka z velikimi črkami, gospa Vidonijeva se je vozila zmagovalno po Gorici, prihajala oblastno v grad. Ta-petniki so merili grajske sobe, ženski svet se je posvetoval, kako naj bo o-premljena ta ali ona soba, kje naj stoji to in ono. Pa vse tiste, od gospe -Vidonijeve tako tenko napeljane niti, so se trgale... Hiteli 'sta materi, vezali, trdili, toda — — Z zaničevanjem so govorili o Martininih roditeljih, o deklici sami. Planil je pokoncu — pokončal bi svet radi ljubljene, a mati je dejala solzna: "Kesal se boš, Angelik... Daj Bog, da ne prepozno." Molčal je, da ne žali matere, in p.ohajal je k Martini. Tam so ga objemale bele roke, tam je zvenel razkošni smeh, donela vesela pesem. Mati nima sreče z nevestami. Še otroku mu je bila odločila Ivanko, hčerko materine sorodnice v devetem otožni pogledi zaročenke Elvire, ne kolenu. Bleda, simpatična teta Bri- ugonobe ga očitanja gospe Vidonijeve. "Pridite k nam," je bila rekla Martina in on je hitel kakor duša v raj. Sprejela ga je kot starega znanca. Laskavo, kot zaželjenega, pričakovanega, so ga pozdravili njeni roditelji. Marti-nine matere lice je nosilo sled naglo uvele lepote, močnih strasti, ki so gorele še zdaj iz očesa, črnega kot noč. -Morda je bilo res, kar so govorili o njej... Še sedaj je tekmovala s hčerko v koketovanju, nosila drage toalete, se dičila s dragulji, mazala in barvala. Njen soprog je bil prikupljive zunajo-sti, gladkega vedenja. Vendar mu je begalo oko v prijateljskem razgovoru nakrat nemirno okrog. Kakor da pričakuje, da pride vsak hip kdo skozi vrata in prinese neugodno novico... Živeli so Colletijevi razsipno. Gotovo so imeli veliko premoženja. Colleti se je vozil v belem samodrču, govoril o svojih špekulacijah, o borznih papirjih. Gospa se je lišpala, sprejemala in vračala obiske. Martina, roditeljev razvajena ljubimka, je živela po lastnem razumu in volji. Zelo nadarjena, je naučila igraje vsake stvari, pa je pustila .tudi najresnejšo stvar kakor otrok igračo, kadar se je naveliča. Mati jo je naučila, da je za dekleta najvažnejša stvar lepota. Lepotica dobi lahko bogatega moža, hodi na zabave, veselo živi. Nelepe deklice naj si belijo glave z učenjem, kvarijo nežno polt v kuhinji, roke pri delu. Martina, lahkoživi pisani metuljček, si ni ubijala glavice z vprašanji, ki so mučila bledo, resno Elviro. Lepotičiti se, skakati po vrtu in hiši, koketovati z mimoidočimi, nagajati zaljubljenim dijakom, to so bila njena glavna dnevna opravila. Prihodnost je ni skrbela. Ko je nosila še kratko krilce, ji je bila že obljubila mati, da dobi bogatega ženina. Z otročjo naivnostjo je povedala Martina to Angeliku, ko se je začudil, da 'se dekle ne bavi z ničemer koristnim. Osuplo ga je pogledala, ko je rekel, da morajo baš bogati ljudje zelo dosti vedeti in znati. Tega ni umela. Čitala je pač kak roman, šla v opero, gledišče. Pela, deklamovala je po cele dni, imela čuvstvo za lepo, pa ni poznala pravega zmisla, teženja življenju. V samostanski šoli je dobila versko podlago — a na tisti je zidala njena mati, ocvetela lahkoživka, poslopje svojih naziranj. Prve dni je zapazil Angelik napake Martinine vzgoje. Kako drugače je bila vzgojena Rozika Sovražil je samostane, pobožno lice-merstvo, brezmejno brezmiselnost.""~A tu, pri Martini, ga je porazilo pomanjkanje načel, jasnosti teženj. Toda ni dolgo mislil Angelik na Martinine napake. Opojila ga je >s sladkim usme-vom, vročim pogledom. Mladi graščak je postal suženj doslej neznanemu čuvstvu. Z neodoljivo silo je vihrala moč prve ljubezni po njem, o-temnel je razum, oslabela v»lja. Vsak večer se je namenil, da ne pojde več v nevarno bližino, vsako noč je čakal tež ko dneva, da poleti do čarobne. Včasih ga je užalila kaka frivolna beseda, včasih ga je razveselilo neko teženje po višjem, ki je odmevalo iz Martininih ostroumnih opazk. Vse njene besede so se zdele zaljubljencu odsvit nenavadnega uma, goreče duše, močne volje. Kaj je Elvira, tiha, pokorna materina sužnja — proti odločni, strastni Martini. Martina, ona sama bi bila prava družica Angeliku, treba le, da jo vzgoji za sebe, za svojo misel... Krasno bo življenje... V burnem toku je plula kri k Angelikovem srcu, kadar je mislil na prihodnjost, ki ne bo, ne more biti — brez Martine. Zdaj je razumel zakon. Naravna želja dveh ljubečih src je, da ostaneta za vedno skupaj, da se podpirata, togujeta, veselita zaeno. Preproste duše si žele celo, da bi se združile onkraj groba Nič ni tam nego temno brezdno. Zato jc treba ljubiti, živeti tukaj. Kako urediti razmerje do Martine, na to ni NOVO. — Kdor mi pošlje 5c v znamkah, mu pošljem 25 glavnih vprašanj n odgovorov, katere je treba znati za veliki državljanski papir in zadostujejo v vsaki državi in vsakem slučaju. JO S. KLEPEC, JO LIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. f Tu dobite najboljši CEMENT, AJP* NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 gita je umrla, umrl tudi otrok. Nje no imetje je prišlo zakonitim potom v Martinine roke. Smešno, da govori mati, si domišljuje o zločinu, misli toliko na deklico najdenko. Tudi Angeliku se smili deklica, ki nima roda ne doma, todax kaj mu hoče bledi o-trok! Majnik je. V nežno zelenje, belo cvetje se je zagrnila Kostanjevica. V belem cvetju dehte kostanji ob Soči, po drevoredih. Glasno pojo škrjančki, kosi in voge, kukavica se oglaša, veverica skače od drevesa do drevesa. V belem cvetju, v vencu rož, leži Gorica. Marmorna letovišča sanjajo za visokimi cipresami, trta ovija hiše in polja, cvetoče drevje obeta sočnega sadu. Romar, ki prideš iz pustih, mrzlih krajin, meniš pač, da stanuje pod krilom Svete gore sama sreča, meniš da kraljujeta pod mehkim podnebjem zdravje in mladost, menjš da je ubeg-la smrt pred žarom južnega 'solnca, da se je skrila žalost v mrzle megle tvoje domačije. Ne motiš se, romar. Tu je lepota, radost. A ta predivni kraj ne služi s svojo lepoto prestolu ttvoje Kraljice, ta kraj je le okvir k prelestni sliki moje boginje, moje sreče. Biserov si želi moja gospa, da si ovije prelestni vrat, da zašije y novi lepoti. Martina, za tebe prebrodim morja, prehodim *svet. Biserov in draguljev ti prinesem, na zlat prestol te posadim, nakititm, da boš žarela kakor zarja, ti kraljica mojega srca... Ah, tu je dom moje vile... Zaprta so okna, vrata, grozita marmorna leva, branita cipresi. Kje si, Martina, črnooka deklica mladegd jutra? Biserov ši želiš — glej, vrt in polje bleste od biserov. Željne, da vidijo svojo kraljico, odpirajo cvetke pestra oče-sca, vzduh je svež, poln ljubezni. Pridi moja žarnooka ljubljenka, pridi, ra-duj se lepote majnikovega jutra.. .Rahlo zamirajo tam daleč glasovi zvonov, zamira pesem ljubezni, pridi Martina! (Dalje prih.) Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteezeni. Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA EN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, IVL. ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111. Modre mačke. V Londonu je bila razstava najlepših mačk raznih pasem, med njimi tudi s popolnoma modrimi kožuhi. Gospa Simpsonova se je mnogo let trudila, da je s parjenjem belih in čisto črnih mačk končno vzredila mačke modre dlake. Vrsta barvarstih mačk se je torej pomnožila še za modrodlakaste, ki iso danes tudi najdražje. SPCMLADUE m LETNE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri. Velika zaloga najmodernejih klobt? kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vradne znamke ali pa register tikett izviemšl na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoči "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta. r* f i • v • v FrankJuricic 1M1 N. Chicago 8t JOLIET, IL' R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave Telefon: South Chicago 579. ANTON ZABUKOVEC BRICK YARD BUFFET Slovenska gostilna 500 Moen Avenue. Rockdale, Ills. Chicago telefon 3406. Kadar se mudite v Rockdalu ste vabljeni, da posetite mojo dobro oskrbljeno gostilno, kjer dobite najboljše domače in importirane pijače. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa Sts. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI ♦ "BELLADONNA" OBLfll «U tm± u min 6o*m » mm m. REVMATEMt/ SLABOSTIH T iLEMUH KROMOSn PLJU&ffil IN PRSNIH I BOLESTI . KOLKU HRAZENJU . Ž1VCTTU BOLESTIH . tLENKH VNETJU OPRSNB UK NEVRALGlfl, PRCmNU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MfiC BOLESTIH < LffiJIt SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » KRtiU JUOlKASUU m ,--1 H Si j S REŠITEV. B | SSi ffi l--1 ffi "Gospod, tega pa ne," mi je rekel rekel nočni čuvaj Urbanč, ki je kakor navadno odpravljal svojo službo na koncu pristaniškega nasipa in si zaba-sal veliko kepo tobaka v prostorna usta. "Tega pa ne! Štirideset let sem služil na morju, pa ne morem reči, da ti bil kdaj strahove videl." Odkrito rečeno, ta odgovor me je jako presenetil; pričakoval sem vse kaj drugega od Urbančeve domišljije Urbanč je opazil, da sem se močno zavzel, zato je takoj pristavil: "Ne rečem, da nisem doživel ničesar zanimivega. O, nekaj zelo čudovitega." Pogledal je na nasprotni breg, obraz pa mu je zažarel, kakor da bi se spomnil na davne reči. Čakal sem potrpežljivo. Polagoma so se začele Urbančeve velike oči o-bračati, zdrsnile so po opolzkem bregu v vodo in veslale čez reko nazaj, dokler se niso vrnile k meni. "Ste že čuli zgodbo, ki jo je pred kratkim pripovedoval kapitan Troho vič? O one kapitanu, ki se je ravnal po čudnem glasu, ko mu je ponoči za-šepetal, naj spremeni smer svoje vož nje. Kapitan je ubogal ta glas in na visokem morju naletel na odprt čolnič, v katerem je bilo par živih ljudi in pa par mrtvih?" "Seveda sem čul," mu odgovorim, "pa to je že stara reč, že stokrat pre-kvašena in premleta, da se ne ve več, kaj je še resnice na njej." Urbanču se je za malo zdelo, zato mi je h>>ro popravil: "To je pa takole in to sem že tudi kapitanu Troho-viču povedal. Bog ne daj, da bi mu očital, da potvarja resnico, ki jo je drugemu ukradel, hočem reči, ki jo je slišal od drugega. Bes me plentaj! Tega pa ne. Samo zelo slab spomin ima. Prvič nič ne pomisli, da je zgodbo samo slišal, drugič se celo spozabi, da jo pokvari." Seveda sem mu k vsemu pritrdil, da-si ni bilo res vse tako. Kapitan Tro-hovič je bil zelo resnicoljuben in prav radi tega so bile njegove pripovedke zfelo pristrižene, kar seveda ni bilo po volji Urbanču, či gar pripovedovalno polje je segalo tako daleč, kakor njegova bujna domišljija. Urbanč je parkrat debelo pljunil, na-vihal na levi strani brke in začel: "Od tega še ni dobrih petnajst let. Takrat sem bil mornar na barki "Lastovici", ki je prevažala blago iz Trsta v Egipt. Ko sem nekega večera stal na straži in sem se razgovarjal s krmarjem, pride nenadoma k nama kapitan, stara, a močna veja, ki se je pisal za Remca. Nekoliko časa je naju debelo gledal, ne da bi kakšno bleknil, polagoma pa se okorajži in reče krmarju: "Juro, pravkar se mi je nekaj čudnega pripetilo, pa ne vem, kaj bi storil." "Kaj pa, kaj?" vpraša krmar Juro. "Spal sem trdno, kar mi nekaj močno zakriči na ušesa: "Jadraj severno--severno-zahodno!" Sprva sem mislil, da se je kdo v sobo priplazil, in že sem iskal palico, da bi ga premikastil — pa ni bilo nikogar. In to se mi je ponovilo še dvakrat." Kapitan je govoril slovesno in tako prepričevalno, da so mi začeli lasje vstajati. Juro pa, ki ga je bilo seveda še bolj strah, ko mene, pa mu je rekel: ■"Nadnaravni opomin, gospod kapitan." "To tudi jaz mislim," odgovori kapitan. "Snočni vihar je razbil kako ladjo in nesrečni ljudje kličejo obupno pomoči." ("To zahteva veliko odgovornost. Pokličimo nadkrmarja," pravi Juro. Takoj skočim doli in pokličem nadkrmarja. Ko mu razložim, za kaj se praviaprav. gre, začne ti to človece rohneti in kleti, da se je kadilo in gre počasi na krov. "Gospod Ivo," reče kapitan resno, "pravkar sem čul opomin in že sem hotel..." "Že vem," zamrmra nadkrmar. "Kaj, tudi vi ste čuli!?" "Da, toda od tega-le" in pokaže name. ''Sanje, samo prazne sanje!" "Nič sanje!" odvrne kapitan užaljen. "Če še enkrat čujem, zapovem, da jadramo v ono smer." Sedaj-le bi morali videti nadkrmarja, kako se je repenčil. Beseda, ki jo je imel že na jeziku, je bila proti vsaki disciplini. Oddaljil se je in ko se je čez malo časa vrnil, je bil razmeroma jako miren. "Tega ne smete več slišati," pravi kapitanu. Ostanite pri nas; vržemo karte, da se iznebite teh neprijetnih misli." Kapitana je ujezilo. "Nikakor nočem nasprotovati božjemu migljaju. Vrnem se v posteljo." Odšel je, pa tudi nadkrmar se je jezno obrnil in stopal za njim. Ostala sva sama s krmarjem in se pogovarjala s strahom o nenavadnem dogodku. Toda komaj je preteklo pol ure, ko pridrvi zopet kapitan in že od daleč kriči: "Dokler ne dobite drugega ukaza, krmarite severno-severno-zahodnol Zopet sem slišal in to pot tako glasni, da bi kmalu oglušil." Obrnili smo ladjo v drugo smer; stari pa je odšel miren, ko se je zgodilo po nieifflvi volji. Kmalu nato je bila ura deset, in straže so se menjale. Sladko sem že spal in sanjal o božjem prstu, ko se je zopet prikazal na krovu nadkrmar. Tisti, ki so ga videli, so pravili, da je bil jako miren. Sedel je, gledal na morje in žvižgal. Komaj se je pričelo svitati za vodami, je že prišel kapitan z daljnogledom in začel iskati ponesrečence. U-kazal je splezati na jarbola in paziti. Minila je ura za uro. Nebo je bilo vedro, morje mirno, a opazili nismo ničesar. Kapitan je bil kakor na trnju in se je že začel kesati. "Kako dolgo pa bomo še jadrali v to smer?" vpraša opoldne nadkrmar Ivo kapitana. "Tega še sam ne vem," odgovori kapitan in videlo se je, da je bil v zadregi. Od severa je zapihala hladna sapa in nadkrmar je začel močno kašljati. Kapitana je to jezilo, ker je vedel, da nalašč kašlja, samo da bi njemu nagajal. Vsako minuto je bil bolj razdražen. Čakal je še samo ugodne prilike in takoj bi ukazaljadrati v prej šnjo smer. Obrne se k nadkrmarju in ga vpraša: "Kako, da vas je naenkrat napadla tako huda naduha?" "Da, zares, grozna naduha," odvrne nadkrmar in na vso moč zakašlja. "Severna sapa me teži, kakor da bi jni ležal na prsih kamen." Kapitan je bil v zadregi. Gre pO krovu gor in dol, potem pa reče: "Gospod Ivo, tako izvrstnega mornarja, kakor ste vi, ne bi rad izgubil. Vaš kašelj mi ni prav nič po volji. Ako v resnic! Verjamete, da je temu kriva severna sapica, potem nimam nič proti temu, da obrnemo barko v prejšnjo smer." Nadkrmar se mu je vesel zahvalil in je hotel ravno izvršiti ukaz, ko naenkrat zakriči mož na jarboli: "Ohoj! Majhen čoln pred nami!" Kapitan je poskočil, kakor bi ga pičil gad. Pograbil je daljnogled in splezal na jarbolo. Ko se je kmalu vrnil, mu je žarel obraz od veselja in razburjenosti. "Gospod Ivo," je zaklical, "glejte sredi Oceana leži človek v čolniču, majhen kakor orehova lupina. No, kaj mislite sedaj o mojem spominu?" Oni ni odgovoril nič; samo vzel je daljnogled v roko in verno gledal. Iz obraza se mu je bralo, da je prvotno mnenje izprememl. "To je čudež," reče naposled, "in sicer tak, da ga ne bom nikdar pozabil." Videlo se mu je, da je bil silno raz-hurjen, kakor bi bil vsak na njegovem mestu. Naglo je stopil h krmilu in obrnil barko proti čolnu. Spustili smo v morje čoln in odveslali jaz, krmar in še trije drugi mornarji. "Ne brigajte se za čoln, samo človeka rešite!" je klical za nami kapitan. Juro je dobro krmaril in kmalu smo se približali čolnu, kolikor se je dalo. Bil je popolnoma navaden čolnič, le deloma pokrit. Notri pa je ležal mož in smrčal kakor medved. "Revež, gotovo je popolnoma onemogel," pravi krmar, dvigne moža in ga položi v naš čoln. Pa je bil tudi orjak ta naš Juro. Samo jaz bi se mogel z njim kosati. Ko smo veslali nazaj, se je mož prebudil in debelo gledal nas, ki smo mislili, da smo njegovi rešitelji. Potem pa je začel rjoveti kakor lev in biti okrog sebe kakor obseden. Na vsak način je hotel nazaj v svoj čoln. "Držite ga, držite ga!" je klical krmar. "Človek je ob pamet!" Če bi sklepali po vpitju, brcanju in suvanju, bi se zdelo, da je res tako. Bil je majhne, a čokate postave in je kričal in grizel in preklinjaj za tri, dokler ga nismo premagali in položili v čoln, kakor otroka v zibko. "Pri dobrih ljudeh ste," mu reče Juro, 'vi ste rešeni." "Za vraga, kje je moj čoln?" se je penil debeluhar. Dvignil je glavo in se oziral po morju. Ko pa je zagledal čoln že daleč na morju, je zopet začel kleti in pretiti krmarju, da mu zasadi nož n\ed rebra, če takoj ne vjame čolna. "Kaj nas briga vaš čoln," odgovori krmar, "Boga hvalite, da smo vas rešili." "Kdo pri vragu vam je rekel, da me rešite. Le počakajte, zato jih bodete še dobili, razbojniki! Hvala Bogu, da so še sodniki na Španskem." Dospeli smo do naše barke. Kapitan je stal na krovu in se prijazno smehljal tujcu, kar ga je silno jezilo. "Dobrodošli na 'Lastovici', ga po: zdravi kapitan in mu ponudi roko. "A, vi ste tisti, ki ste povzročili ta napad!" kriči nad njim tujec. "Ne razumem vas," odgovori kapitan in se moško vzravna. "Ali ste vi ukazali tem razbojnikom, da me ukradejo iz mojega čolna? "Menda vendar niste hoteli poginiti v onem čolniču. Slišal sem nadnaravni opomin, po katerem mi je bilo ukazano jadrati v to smer, tja vas rešim. In to dobim za plačilo I" "Poslušajte me torej," reče že nekoliko bolj vljudno tujec. "Imenujem se kapitan Naskett in sem stavil, da pridem v najmanjšim čolnom, ki si je kdaj upal na odprto morje, iz Španske v Carigrad. No, in naenkrat pri- dete vi in mi vso stvar pokvarite. Ako mislite, da se bom pustil vkrati, da bi se izpolnil tisti vaš prazen opomin, se jako motite. Tožil vas bom, kakor gotovo se imenujem Naskett. Ljudi krasti je prepovedano!" "No, dobro, zakaj ste pa prišli sem?' vpraša kapitan. "Vprašate, zakaj sem prišel sem? Ako so me ti-le razbojniki, preoblečeni v mornarje v mojem lastnem čolnu spečega ugrabili, čemu potem še vprašate! Napnite vsa jadra in hajd za mojim čolnom ter me pustite, da izvršim, kar sem začel. Če pa tega ne storite, potem vas bom tožil in vas pred celini svetom pripravim v sramoto!" Kapitan se je smejal, dasi bi se rajše jezil in je storil, kar je zahteval tujec. Začel se je lov na čoln. Nadkrmar pa, ki je bil že silno jezen radi izgube časa, se je spravil na kapitana Nasketta in ga dobro obdeloval. Pa tudi Naskett je imel dobro namazan jezik. Zbadal je ko jež in grizel ko stekel pes. Delal se je, kakor da bi bila naša barka samo za to določena, da lovi na morju ponesrečene, in kakor da bi naše moštvo obstajalo iz same sodrge. Že na prvi pogled nam je hotel dokazati, da mi nismo pravi mornarji, nadkrmar Ivo pa da je mesar, ki je prišel na morje, da si z morsko vodo umije smrdljive noge. Oj, koliko ostrih je še povedal, pa nadkrmar mu jih tudi ni ostal dolžan. Vsi smo bili veseli, ko smo čoln vje-li in bedastega kapitana posadili vanj. Še v zadnjem trenutku je bil spaka nehvaležen. Predno je stopil v čoln, se je še spravil na našega starega in mu nekaj povedal, kar ni moral biti ravno poklon, kajti stari je vzrasel kakor oreh. Še nikdar ga nisem videl tako djvjega, H koncu si pa še mislite, kako strašno se je zavzel kapitan Remec, ko je zvedel pozneje, da je kapitan Naskett popolnoma zdrav in čvrst dospel v Carigrad in vrhutega dobil še visoko — stavo. rešili gotove smrti, kako sem vam hvaležna; veste kaj, pet metrov bom kupila." S! ZA KRATEK ČAS. i Si i« Razumljivo. "No, končno je našel moj fant poklic, kjer ima delo zelo rad, tako rad, da bi ga kar snedel?" — "In kaj je vaš sin?" — "Slaščičar." Uspevajoča trgovina. Prvi trgovec: "Moja trgovina zelo uspeva, povsod že imam zastopnike in potnike; da celo v Ameriki že iniam enega." Bankir: "A kaj to, od mene sta pa že dva blagajnika v Ameriki." Ni prav slišal. Profesor učencu: "Povejte mi, kako se izračuni obseg trivogelnika." Učenec (mrmraje): "Profesor je pač osel, kako naj jaz to vem." Profesor: "No, povejte bolj glasno, znabiti je bilo prav." Resnično. "Smelo trdim, da se moji odjemalci še nikdar niso pritožili nad mojimi izdelki." B.: "Kaj pa izdelujete?" ".Mrtvaške rakve." Dobrota tobaka. "Če tudi vsi zdravniki dokažejo^ da je tobak škodljiv, ne opustim kadtnja, kajti tobak je vendar-le zelo velika dobrota." "No, kakšna pa?" "Kakor lVitro si prižgem doma svojo pipo, odide tašča iz sobe." V lekarni. Kmet: "Dajte mi pet metrov obveze." Lekarnar: "Kaj se je pa zgodilo?" Kmet: "O nič, ampak jutri bo žeg-nanje pri nas," Učeno povedano. Profesor kmetijstva: "Gotova resnica je, da kmetovalec brez živinske soli dandanes ne more več živeti." Potolažil jih je. "No, ali je poslanec odložil svoj mandat, ker so mu volilci izrekli nezaupnico na shodu?" "Ne, ni odstopil, pač pa je zboroval-cem kupil — sodček piva." Hvaležnost. Priletna gospodična Agneza je padla v vodo in ko jo je rešil neki mož, ga je strastno objemala in poljubovala, da se ji je kar izvil iz rok in pobegnil. Vsa obupana je povpraševala Agneza za svojim rešiteljem, a nikdo ji ni znal povedati, kdo da je bil. — Čez nekaj časa pride Agneza v neko prodajalno kupit 4 metre podloge za svojo obleko. Ko ji trgovec meri, ga pogleda in spozna v njem svojega rešitelja. ysa vesela vsklikne Agneza: "O, vi ste me Težavna igra. Tujec: "Kaj pa je tej družbi tam, da delajo takšne obraze?" Gostilničar: "Veste, tobak so nuhali ter se dogovorili, da plača vso ceho tisti, ki bo prvi kihnil in sedaj se vsak boji prvi kihniti." Licitacija. Odda se: 1. pozlačen polumesec z vrha stolpa cerkve sv. Sofije v Carigradu; 2. obrabljen status quo; 3. Zlati rog (privesek gospe Evrope); 4. več haremov, ki so zgubili gospodarje; itd. Reflektanti se vabijo, da se zgla-se kakor mogoče kmalu pri gospodarici Turčiji v Carigradu. Dandanašnji posli. "Pomisli, moja dekla je šla na ples, pa z mojo obleko!" Prijateljica: "To še ni tako hudo, ampak moja kuharica je šla na ples celo z mojim možem." A: "Koliko je ura?" B: "Dvanajst'!" A: "Hvala, sem mislil, da je že več!" B: "O, pri nas ni nikdar več kakor dvanajst, potlej se začne zopet od kraja!" V gostilni, "Oštir, koliko sodčkov piva potočite na dan?" "•"Sest!" "Lahko jih boste še več, če nam, boste dajali manjše porte," FARMA NAPRODAJ. Iz proste roke in radi družinskih razmer proda podpisani svojo farmo 43 akrov 3 milje od mesta. Farma je nekoliko obdelana ter bi se z malim trudom v kratkem času naredila lepa farma. Na farmi so vsa potrebna poslopja, skoro nova. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na lastnika: P. PE-RUŠEK, Rib Lake, Wis. 31t8 Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik........L...G«orge Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Pelric. Reditelj...............Frank Kocjan, Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih, Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti V nase veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. Naznanilo I Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otroril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste grocerije in drugih predmetov, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko področje. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. , Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John M". Pasdertz Chicago tel. 2917. > Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IIL STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander Harass t\.Chl Phone 376 gj N. W. »27, 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. RABIMO PRIDNO DEKLE ZA Hišno delo. Nič pranja. Dobra plača. Vprašati pri: Mrs. Louis Sehring, 510 Bridge St., Joliet, 111. NAPRODAJ 2 HIŠI IN 4 LOTE NA 431 do 437 N. Eastern Ave., Joliet. Ena ima 10 sob, 2 kopališča, 3 umivalnike, prostor za 3 družine. Ena hiša s 6. sobami, vse moderno. Več pove tam Mrs. J. D. Paige. 32t4 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. VV. Phone 1113. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za.............../T.....$12.06 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$l(LSt Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.M Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.M Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.51 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I10.M Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.M Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................|12.M Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.M Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za..................TT...|7Ji Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........,..............M.N Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po...................................:..........7Jc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft — Pišite v slsvca-skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. JOUET.IUm PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOl* Naročite zaboj steklenic siovesa piva, ki se imenuje ter Je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ob Mehu 405, S. KiK St., JoU«. IIL