Leto. VII, št. 85
PoStnlna plalma v gotovini.
V IlubSjafti, w srečk* IS. apriBa 1923. Posasn. št. 1 D&n
HflPREJ
Ciasiio Socialistične stranke Jugoslavije. Za konsolidacijo pokreta.
Iz Maribora smo prejeli naznanilo, da pridejo zastopniki na pogovor 22. aprila v Zidani most in da nam njih imena naznanijo v sredo 18. aprila.
To je najlepši odgovor na neslanosti, ki so bile objavljene v Rdeči praproti. Sklepi pokrajinskega odbora SSJ so vsestransko dobro vplivali, ker je v njih dano resnično jamstvo za odkritosrčen sporazum z vsemi proletarci, ki imajo resno voljo brezpogojno sodelovati za napredek socialistične misli. Mariborski sklep pa dokazuje, da imajo tam tudi ročno delavstvo organizirano in da so zato z lahkoto pristali na to, naj nas ročni delavci združujejo.
Kakor je res, da ne smemo kot socialisti priznavati nikakih razlik med delavstvom in da torej tudi način dela ne sme odločevati pri nas, da moramo torej skrbeti za odstranitev vseh dosedanjih prepadov med ročnim in duševnim proletariatom, prav tako je pa za sedanjo krizo potrebno, da za zopetno poravnanje sporov in navideznih sporov izberemo tiste, o katerih je za vse popolnoma Jasno, da si resničnega sporazuma odkritosrčno žele. To pa so tisti, ki zaradi nesporazuma največ trpe in ki niti v najbolj skritem kotičku svojega srca ne bodo nasprotovali združenju, kakor bi lahko nasprotoval marsikdo, ki bi se bal, da zaradi združenja ne bo treba več toliko generalov in nastavljencev. To misel je tudi naglašal s. Krušič, ko ie Prvi sprožil ta del predloga.
Je pa še neki drugi razlog, ki nas je potrdil v tem sklepu. Strokovne organizacije se od socialističnega gibanja nika-
kor ne morejo odcepiti, če se odcepijo, niso ne one nič, ne stranka nič. Kakor morajo formalno hoditi ločene, tako morajo imeti člane skupne. Naše strokovne organizacije so imele sicer vselej mnogo več članov, nego politične, to pa ne zato, ker bi se nekateri politično ne strinjali z drugimi, ampak zato, ker so strokovne organizacije nekako prva stopnja socialistične razredne zavesti in se tudi po njih pravilih ne more zahtevati od vseh članov, naj bi bili tudi politično organizirani, kakor se nasprotno zahteva od članov SSJ, da morajo biti organizirani tudi strokovno, gospodarsko in kulturno. Ta zavest skupnega delovanja je po razkolu pač precej trpela, vendar pa imamo pri vseproletarskih prireditvah, kakor je n. pr. 1. majnik, ali lanski vsede-lavski zlet v Celju itd. še vedno dovolj dokazov, da še ni prenehala. Še jasnejše pa vidimo, če se ozremo po nasprotnikih, ki prekolnejo vsakogar, kdor se organizira v naših strokovnih organizacijah, čeprav ga politično in kulturno še nismo prepričali. Koliko preglavice so že imele razne naše strokovne organizacije, ker so jim kapitalisti odjedali člane potom spovednice! Dobro se zavedajo, da že sama strokovna organizacija, kakor tudi ima le omejen delokrog, vendarle vzgaja svoje člane k samostojnemu mišljenju, ki je vir vsega napredita naše ideje. Zaradi narodnosti je isto. Bodi organiziran v najponižnejši strokovni organizaciji, za internacionalca si razglašen in »Orjuna« ti napove boj vse drugače, nego pravim tujim izžemalcem naše narodne krvi, in če ti ne dajo slovenske-
MILEN1N: KRITIK.
Uvod h kritiki Seliškarjeve zbirke »Trbovlje«.
Kdor hoče dandanes kaj veljati pred svetom, potrebuje primerno ime in poklic, ki daje temu imenu primeren okvir. Slika brez okvirja ni popolna in človek brez uradnega potrdila o duševnih in telesnih sposobnostih je kakor trgovina brez izložbe. Izložba je sploh silno mddema zadeva in tudi sicer jako spoštovan cepin za vse. turiste, ki plezajo po strmi poti javnega ugleda in priznanja. Javnost je dokaj muhasta in če se ji ne predstaviš v predpisani obliki in s primernim poklonom se ji utegneš hudo zameriti in tedaj ne boš nikoli zlezel na zeleno vejico. Torej smuk v izložbo in pozor!
Jaz nisem jaz. jaz sem midva. Duša in telo sta pri meni tako strogo ločena, da jih ni mogoče pod nobenim pogojem zamenjati. Telo nosi poleg čedne in prikup-ljive zunanjosti še^ velevažno ime, ki ga moram omeniti še predno predstavim slavnemu občinstvu svojo drugo polovi-
co. Da sem doktor, to je samo po sebi umevno, da imam mnogo neprecenljivih zaslug za narod v preteklosti in sedanjosti, je splošno znano in da sem vladni svetnik, bivši narodni poslanec, predsed-sednik društva za olepševanje javnih nasadov. podpredsednik za gojenje čistokrvnih psov, tajnik društva slovenskih leposlovcev član zveze plemenitih src in podporni član društva za preskrbo vojnih invalidov in osirotelih otrok, to tudi ve vsakdo ki se količka! zanima za naše socialne razmere in zaslužne može. Ime Janez Krpuc pa bi bilo vendar še precej mršavo. če bi ne imelo glavnega pridevnika, ki mi ga je preskrbela zvesta polovica — duša. Sem namreč kritik, tako da se moje ime pravzaprav glasi; Janez Krpuc. kritik. Oh. ta moja žlahtna duša! Kaj je telo brez duše? Nič! In kaj bi bil Janez Krpuc brez duše? Dvakrat nič! Tako pa sem kritik in še kakšen! Moja duša je kakor ogromno zrcalo, ki se vrti okrog telesa liki zemlja okrog svoje osi. Kdor pomoli svoj nos v javnost, takoj ga vjaine moja duša in prerešeta mu kosti in možgane
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 812. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
ga ricinusa (če te ne počaka 10 Orjuncev za grmom, da te »junaško« napadejo) se imaš za to zahvaliti samo svojim organizacijam, ki bi te z lahkoto obranile pred temi kapitalističnimi hlapci, ki kot inženirji itd. v službi kapitala zlorabljajo našo mladino m njeno narodno čustvo za boj proti sebi in za resnično protinarodni kapital.
Torej ni mogoče in ne bo nikdar mogoče niti v političnem niti v strokovnem! pokretu doseči kak večji uspeh, če ne bosta oba pokreta korakala paralelno, vzporedno. Žal pa so se po razdoru s časom začeli pojavljati v strokovnih' organizacijah ljudje, ki tega razmerja bodisi ne razumejo, bodisi ga nočejo razumeti in pridigajo tako neodvisnost, da člani strokovnih organizacij niti iz« ven teh organizacij ne bi smeli baviti se s politiko. Imeli smo na lanskem strokov« nem kongresu slučaj, ko je neki znani strokovni voditelj delal proti drugemu z očitkom, češ da je eksponent politične stranke (bila sta pa oba ene in iste stranke!!) Takih slučajev, čeprav manj kričečih, ker se niso pojavili na kongresu in ne iz ust tako znanih voditeljev,' smo imeli nešteto i z ozirom na politične organizacije i na politični tisk. Bili so še celo taki junaki, ki so hoteli prepovedali da bi politični tisk o strokovnih organizacijah kaj pisal! Kakor da bi jim bik) ljubše, če pišejo samo kapitalistični listi ali pa so upali, da bodo prepovedali tudi tem?
Te nezdrave pojave je treba odpraviti na vsak način in to v korist vseh organizacij. Jasnost mora nastati, drugače se ne bo nikdar vrnilo proletarijatu
tako da občinstvo vidi pred seboj njegovo notranjost kakor na dlani. Tudi moj oče je bil kritik in še dobro se spominjam, kako mi je včasih pravil, da je kritika že v naši krvi. Mojo ženo poznajo vse narodne dame pod imenom: gospa Kritikova in tudi moji otroci imajo že kritične poteze na obrazih, dasi še ne znajo kritično misliti. Pohištvo v mojem stanovanju, postelja kamor se zatekam po trudapolnem delu za narodni blagor, je kritična in lahko si mislite veselje in ponos, ki me navdaja. kadar se ozrem okrog in vidim -veličasten prizor; sredi kritičnega pohištva v kritičnem naslonjaču jaz. sam gospod Janez Krpuc Kritik, na desni moja žena, vsem znana in od vseh spoštovana gospa' Kritikova, na kolenih drobne nožiče, okrog vratu pa nežne ročice malih kritikov ^obeh spolov in vseh kalibrov.
^ena me gleda s kritičnim očesom in na obrazu ji odseva kritičen smehljaj. »Kolika sreča, Janez, kolika sreča! In odkod si se vendar vzel ti zlati moj mo-žiček ti neusahljivi vir novih misli in naj-noveiših idej? Ti dobrota vseh dobrot In
tisto zaupanje v organizacije, brez katerega te organizacije nič ne pomenijo.
V tem smislu pa je zopet potrebno, da se snidejo ročni delavci, kajti inteligentni delavci nimajo razrednih strokovnih organizacij. Tiste organizacije, ki jih imajo, so protirazredne, če se pa prištevajo k razrednim, kakor n. pr. org. nameščencev bolniške blagajne, vemo vsi, da je tam, kjer sta gospod in hlapec skupaj organizirana,' zbežala vsaka razrednost pri dimniku ven že pri ustanovitvi organizacije.
Ročno delavstvo pa ima svoje strokovne organizacije, jih zna ceniti in pozna njih bolezni. Zato bo že zaradi teh organizacij skušalo premostiti vsa nasprotja in predsodke s preprosto pojasnitvijo položaja in razmer — saj pri pro-gramatični in statutarni enakosti vsa nasprotja ne morejo biti drugega nego ne-sporazumljenje. Zato je posebno važna tudi določba, da so posredovalci iz različnih strok, da tudi s tega vidika ne bo nikakega enostranskega naziranja, ki bi izglodalo kakor trma in s tem rodilo protitrmo.
Tako smemo upravičeno upati na konsolidacijo pokreta, ki bo kmalu zopet pokazala moč našega proletariata. Ta moč ne bo samo taka, kakor je bila pred razdorom, temveč bo mnogo večja, ker je v medsebojni kritiki proletariat mnogo premišljeval o socialnih problemih in se s tem utrdil v socialističnem nazira-nju tako, da bo pri skupnih organizacijah zdaj mnogo hitrejše in sigurnejše napredoval To se bo videlo tudi v javnosti takoj, ko bo imel naš skupni tisk na eni strani več sodelavcev in več odjemalcev, na drugi bo pa manj prostora odpadlo za nepotrebnosti. Uredništvo našega nemškega lista bo delalo tudi za slovenski dnevnik in tednik, uredništvo tega pa tudi za nemškega tako bo obenem budi lokalno nasprotstvo premagano, ki je dozdaj gotovo precej pripomoglo k nesoglasju.
"Poliiiisi® nesti.
+ Parlament je bil otvorjen v ponedeljek 16. t. m. Prisotni so bili poslanci radikalne stranke (z drugimi priključenimi skupinami 120 mož), demokraški poslanci, klerikalni, spahovski. Nemci, ki so ustanovili začasno svoj klub dva R^di-
šiba božja za vse, ki neprevidno in prezgodaj silijo v javnost. Kako sem ponosna. da te imam! No, pogladi me vendar po licu in poljubi v zatilnik da bom čutila dotik tvojih kritičnih ust!«
Jaz pa sedim in se ne ganem. Ponos mi je zasenčil oči in vklenil srce. živim sam s seboj in v prsih mi odmevajo nebeške melodije, ko pomislim, kako velik in važen je moj pomen na zemlji. In hi-Doma se spomnim, da me kliče dolžnost. V žepu nosim že od včeraj črno na belem: Velespoštovanemu in neprecenljivemu gospodu Janezu Krpucu Kritiku. Jutri v drami »Otheio« v operi »Rigo! e t to«, na šentjakobskem odru »Nesrečna ljubezen«, v »Unionu« koncert Čičerina s simfoničnimi medklici muzikalno neizobraženega občinstva. Pojutrišnjem^ predavanje o pasterizaciji človeških možganov, pogrebne svečanosti javnih nameščencev za prezgodaj umrlo uradniško nragmatiko in velik srečolov v korist padlih za svobodo in zedinjenje jugoslovanskega naroda. Prosimo velecenjenega gospoda kritika, da si spričo izredne yažnosti kulturnega in javnega gibanja ogleda vse prireditve
čeva disidenta, dva socialista in Pucelj. Teh zadnjih pet je dobilo posebno sobo. Na dnevnem redu je bila najprej izvolitev skupščinskega predsednika pri čemer je bil izvoljen radikalni dr. Peleš s 128 glasovi (zanj je glasovalo tudi 8 Nemcev). Musliman Hrasnica je dobil 40, demokrat Pečic 47. zemljoradnik Luzič pa 11 glasov. Nato je tajnik radikalne stranke Janič prečital dopis ministrskega predsednika, s katerim ta sporoča vladno demi-sijo. ki je bila podana večer prej in ki jo ie kralj takoj sprejel. V Belgradu sodijo, da bo Pašič znova poverjen s sestavo vlade. Demokrati so ves čas delali zgago in vpili nad Pašiča, da je »glavni Radičev agent«. Oh, s kakšnim veseljem bi Pribi-čevič postal — Pašičev agent! Nato se je prva seja končala, če bo ta skupščina še drugo doživela .ie v božjih. Pašičevih in Radičevih rokah — žalibog.
+ Nova vladna koalicija je šla zopet pravijo rakom žvižgat ker se gospodje niso mogli med sabo sporazumeti zaradi koncesij in pa ker jim dela Radičeva nestalna vihravost preglavico. — V nedeljo ie imel Radič v Zagrebu velik shod, katerega se je udeležilo 15—20.000 ljudi. Na tem shodu je podal kot pravcati samozavestni ljudski malik ekspoze svojega trenutnega mišljenja, ki je v popolnem pretepu s tistim, kar mislijo in delajo ofici-elni vladni krogi. Pred ljudstvom je bil seveda zopet pravi »republikanec«, hvalil ie Nemce in boljševike, napadal Francoze. imenoval Evropo na sploh tako neumno in noro kakor še ni bila nikoli — kar ji z Radičevo Evropo vred tudi gre — grozil orjunaški direktni akciji in pa eventuelni vojaški, grozil vladnim tiranom, da pride v parlament le v tem slučaju, če bi jih bilo treba radi posojil, vojnih zapletljajev in podobnih stvari razgnati imenoval »mozeg radikalne stranke« Jovanoviča »magarca« in povedal Korošcu po strani, da mu pojde osebno organizirat Slovence ne kot svoje tlačene, ampak kot »svoboden« narod, če mu ne bo Korošec lepo lakaja služil. Zanimiv človek je Radič in v svoji gostobesedni megalomaniji naravnost božanski. Ofici-elni koritarski in policajski birokratizem se ga ne dotakne, kakor da je svet ali pa kužen samo za plotom mu preti. Pašič se nosi zadnje dni z mislijo, da bi ustvaril
in izreče o njih svojo veljavno sodbo, zlasti pa, da ne pozabi oseb ki morajo biti presojene s socialnega in gmotnega stališča s posebno pozornostjo. V prigibu prilagamo nove meteorje na ncboskicnu slovenske literature: »Tri solze v srebrni mesečini«. »Devet vzdihov in sedem stokov nesrečno zaljubljenega petošolca«, »Misli in srčni krči ob odprtem grobu narodnega bojevnika« in znanstveno raz-, pravo »Mumija egiptovskega faraona Tu-tankhamena in nje pomen za razredni boj sodobnega proletariata«.
Žena mi moli svoi tilnik pod nos. toda moje srce ie v spričo tako preobloženih možgan docela nedostopno. Razhudil sem se in hitel najprej v dramo: med potjo premišljujem o naših opernih pevcih, ki jih poznam po glasu, pa tudi sicer so .moji dobri znanci. Kolikor morejo seveda, 'hudi časi so in človek ne sme biti preveč sebičen. Ciledališče je razsvetljeno, napolnjeno. v ložah častitljivi narodni možje vseh strok in dame z masleno dobrodušnimi obrazi, v parterju občinstvo druge vrste na galeriji drobiž, odpadki, za pravo umetnost brezpomembni zastopniki
novo čistoradikalno vlado — Če se bo Radič držal od Belgrada daleč, če bi pa položaj še bolj zamotan postal, se bodo seje narodne skupščine odgodile za en ali dva meseca, v katerih bo skušala vlada najti izhod iz situacije- Tukaj postaja stvar resna: Vsa država trpi že skoro pet let pod pritiskom najnesramnejših razmer, kar jih je kdaj bilo. v tem času pa uganja ena kakor druga vodilna stranka hokuspokus, kateremu tudi ni primere. Pašičevci se tiščijo navidez mrtve črke ustave, ki ie nočejo izpremeniti niti za las. čeprav vedo- da so v njej grehi, ki zahtevajo najnujnejše pokore; Radič uganja svoj zvodilni hokuspokus v Zagrebu, namesto da bi šel delat trezno politiko v Belgrad in s svojo prisotnostjo če je v njegovem programu res kaj resnega jedra, namah rešiti situacijo in ustaviti »poljsko gospo-dastvo« korupcije laži. nedemokracije in nasilnosti. Njemu je na tem. da se ta ko-rupcionarni sistem še nadalje vzdržuje in ker se stvar že tako dolgo vleče, mora vsak pameten človek priti do zaključka: da dela vse to zanalašč in sporazumno s tisto oficielno korupcijo. Bogve kdaj bo začelo ljudstvo o tem premišljevati in ne vezati več svojo usodo na posameznike, pa naj bo to Pašič. Radia. Korošec ali sam gospod vrag!
-+- Da niso vse karte čiste in da utegne za najnovejšimi dogodki v pogajanjih med radikalci in federalističnim blokom tičati umazan sporazum dokazuje besedilo zagrebškega sporazuma kakor ga priobčuje »Riječ«. Pravijo sicer, da je ta sporazum propadel, ampak če pomislimo, kako Radičeva demagogija zopet enkrat omogoča nadaljevanje meščanske korupcije nad državo ni izključeno, da ta sporazum ni baš nedolžen. To bi potrjevalo tudi dejstvo, da ni hotel Radič na zagrebškem nedeljskem shodu ničesar o njem povedati, češ, da se ie obvezal k molčečnosti naprarn radikalcem — on, ki ima drugače največjo goflo v Jugoslaviji in ki ie kot liudski voditelj dolžan Ljudstvu dajati tudi natančen odgovor za svoja dejanja. Ponavadi zamolčujejo diplomati samo take pogodbe, kjer so med seboj in zase sklenili kravjo kupčijo, javnosti pa hlinijo potem bistveno drugačno taktiko, nego so si jo določili. Zagrebški sporazum obsega v kratkem naslednje točke:	Na	vladi
nižjih slojev: Kuharice, krojaški vajenci, cestni postopači — brrr. docela nepotrebni gostje, ki kvarijo samo ZTak in motijo s svojim nedostojnim obnašanjem gledališko umetnost. Vidim, kako se obračajo oči proti meni. čujem šepetanje: gospod Kritik pozor! Dostojno in stanu primerno sedem na svoje mesto. Zastor se dvigne, šum utihne. Mojemu kritičnemu očesu ne uide nobena malenkost. Ugotovil sem. da so zastor dvigali prepočasi, kar je pokvarilo prvi vtis. Luči za kulisami gore preveč svetlo oba potepuha sta nastopila preveč ošabno, govorita kakor mešetarja v krčmi. Stari senator se dere kakor Cič. desno nogo vleče za seboj kakor stara pokveka. Othello ie prav čedno oblečen, govori možato samo zobe je pozabil ziutraj očistiti. Orna koža in umazani zobje — ne, to ne gre. To ni Shakespeare, on sicer ni poznal zobnega praška toda čistil je zobe prav gotovo. Če ne drugače s tobakom ali pa s pepelom. Občinstvo seveda ne vidi tega ker ne razume prave umetnosti. Drugače stvar ni tako slaba. Kulise stoje na nravem mestu. Statisti so dobro izurjeni, hodijo kakor se spodobi,
ostane čista radikalna vlada, kar se krije z zadnjimi vestmi, vidovdanska ustava se preneha izvajati; na Hrvaškem ostane pokrajinska vlada kakor doslej, kar se tudi krije z zadnjimi dogodki. Poverjeniška mesta dobe radičevci in nadzoroval jo bo poseben »minister« za Hrvaško; Koroščev ci in Spahovci gredo v Belgrad — se ie zgodilo! — od Radičevcev pa pojde le kakih 15—20 poslancev, da bodo Pašiču za rezervo; v šestih mesecih se sestavi besedilo za revidirano ustavo za katero ho glasoval ves federativni blok. nakar se osnuje tudi koalirana vlada; nova ustava upostavlja na Hrvaškem bansko čast, ld se svečano izroči članu kraljevega do-nia- — Primerjajte vse dogodke, ki so se vršili in ki se še bodo s točkami v tern »propadlem« sporazumu!
-j- Avstrijska vlada je demisonirala. S tem se hoče pač izmazati odgovornosti za veliko polomijo, v katero je spravila Avstrijo s svojo politiko beračenja in prodajanja zadnjega kosa avstrijskih moralnih in materielnih vrednot. Novo vlado bodo tvorili zopet klerikalci v zvesti družbi z liberalnimi Vsenemci proti delavnemu ljudstvu. Nova imena — stari grešniki.
+ Scrratijeva socialistična skupina ie otvorila v Milanu kongres, na katerem bodo odločali o predlogu III. internaciona-,le naj bi se združila ta skupina s komunistično stranko, v eno.
+ Klerikalni torinski kongres je pri zborovanju za novo strankino vodstvo oddal kakih 108.000 glasov za Sturzovo kliko, kakih 30.000 so dobili levičarji. Hinavski kurz laške jrrščanske socialije ostane torej še nadalje v veljavi.
+ Zato„ da ameriškim kapitalistom ne splahnejo trebuhi. Iz Amerike poročajo, da je v bostonski ječi znorel italijanski komunist Sacco nad katerim je bil lansko leto obenem z njegovim tovarišem Van-zettijem izvršen justični umor pod pretvezo, da sta baje izvršila neki krvavi rop. ki ga jima pa niso mogli dokazati. V resnici ju je ameriška razredna justica, tista ki jo morete natančno spoznati iz našega romana »Franca Kremena«, obsodila zato. ker sta kakor France Kremen v vojnem času delala pacifistično propagando. Strahopetni meščanski lopovi si ne upajo priznati pravega vzroka, ker vedo.
samo govorili bi lahko, da bi ne izgledali kakor egiptovske mumije.
V drugem dejanju je Othello preveč odpiral usta in tudi jezik se ni gibal popolnoma v redu. Mojster ni poznal cmokov bil je Anglež in pred uglednim občinstvom ni dišal po česnu. Njegova punca je vročekrvna kakor mlada kobila. Stoka in javka kakor mačka v sušcu. Na odru se to ne spodobi. Njen temperament bi bil kvečjemu umesten v tivolskem parku v majski noči. Hoditi tudi ne zna. Skače liki sraka na dvorišču. Vse to bo treba ugotoviti, javnost se zanima zlasti za Stvari ki jih sama ne vidi in ne razume.
Po končani predstavi so me poklicali za kulise. Sladki obrazi, prijetni smehljaji žareče oči in razgaljena prsa. Oh, ta prša. Kai bo rekla žena. če ji povem o njih ?
»Gospod Kritik, gospod Kritik!! Sedite. prosimo. Takoj bomo gotovi. Kam pa nocoj.«
Od vseh strani ponižni pogledi, prošnje, obljube. Srce ni kamen in duša ni krstna botra želodca. Žep je obrnjen na znotraj in nikogar ne briga, kaj je v njem. Pozno v noč sem se vrnil domov. Glava
da bi jim bila potem sodba vzeta, svoje žrtve pa tudi nočejo spustiti iz krempljev, zato so iskali razlogov in si jih sfabvicirali. dokler ni padla prva žrtev. Sramota!
Ptnevna vesti.
Stara grča. Danes 17. aprila obhaja naš meteur sodr. Otto Tutta osemin-štiridesetletnioo dela. Kot trinajstleten deček je vstopil za vajenca v bivšo Jan-schitzevo tiskarno v Mariboru, potem je po preteku svoje vajeniške dobe šel na veselo pot skozi vso Avstrijo, Ogrsko in Nemško. Delal je nato nekaj časa po vseh večjih mestih bivše Avstroogrske in se preselil leta 1886. zopet v Maribor. Leta 1889. je prišel v Ljubljano, kjer je bil zaposlen kakih 20 let v Bambergovi tiskarni nakar je »stari Šved« vstopil v »Učiteljsko tiskamo«, kjer je še danes. V času svetovne vojne je padel štiridesetletni jubilej njegovega dela, katerega v tedanjih slabih razmerah in pod vtisom smrti svojega sina, ki ga je pobrala Galicija, ni mogel praznovati. Sodr. Tutta je »Naprejev« meteur od njegove prve številke dalje in ga imamo zelo radi zavoljo njegove vestnosti in humorja, ki mu še barometer ne more dosti do živega. Želimo stari grči iz tistih časov, ko so bili tiskarji prvi pionirji socialističnega gibanja naj bi v popolnem zdravju in s svojo sedanjo vedrostjo dočakal še toliko jubilejev, kolikor si jih sa-m želi.
CeSIa.
Naznanjamo vsem sodrugom tužno
vest, da je dne 12. aprila po kratki in mučni bolezni umrl naš sodrug Ivan Aplenc, einkarniški delavec. Dragi sodrug in naš tovariš šel si od nas in zapustil nas pri neizvršenem delu. pri katerem si tudi ti tako požrtvovalno sodeloval! Zapustil si svojo ženo in dva nepreskrbljena otroka, ki bosta oopraševala po svojem očetu, toda nikdar, nikdar več se ne boš zbudil iz spanja, ki ga ti spavaš! Tudi nam igrajo solze v očeh in naša srca se krčijo, ker smo te zgubili iz naših vrst. toda v duhu nam ostaneš v spominu. Počivaj v miru, sodrug Ivan Aplenc!
Mezdna gibanja krojaških pomočnikov v Celju, Mariboru in Ljubljani pote-
ie bila sicer nekam težka, noge so se obotavljale žena je godrnjala, toda vse to me ni motilo in takoj sem se lotil dela. Kritiko sem napisal in javnost je bila z nio zadovoljna ker pozna moje kritično oko. Bog obvaruj, da mi ne pride kdo pod roke!
Drugi dan so mi poslali knjigo čudne zunanjosti. »Seliškar. Trbovlje« sem čitai takoj na prvi strani in silno sem se začudil. Kaj Seliškar? Hm. hm, ne poznam, Trbovlje? Vem. premog kopljejo. Kaj me briga premog? V gospodarstvo se ne mešam, Seliškarja nisem še nikoli videl, v roko mi ni segel predstavil se ni. Kaj naj to pomeni? Odprl sem knjigo. Kaj? Grom in strela! Pesmi?! Seliškar in pesmi! In ta naslov! Nezaslišano! Premog in poezija, taka nesramnost! Kaj bo dejala muza. če jo pošljemo v rudokop? Vendar ne bo kopala premoga? In Pegaz, kaj bo počel on če mu natovorimo koš premoga? Ne prijatelj, iz te moke ne bo kruha. Poezija in krompir in Pegaz in konj, da bi vozil premog. Vse kar ie prav.
In takoj sem poslal nazaj. Niti prečital nisem. V premogu ni duše, v rudniku ni poezije in konec besedi.
'kajo z najbolj čudnimi frazami v Celju. Mojstri so nam drugo spomenico kratko-malo odklonili (bolj točno: še odgovoriti niso hoteli češ so že zopet pred našimi durmi in zopet povišek. Nečejo pa vedeti, da je draginja od jeseni mnogo narastla. Ne ve se, kje je krivda ali imajo tako slabo tajništvo da ne odgovarja, pač pa se ve da gg. mojstri nastopajo proti pomočnikom tako kakor noben kmet proti svojemu hlapcu. Nečemo žaliti nikogar, tudi gg. delodajalcev ne, ker so ori zadnjih pogajanjih v jeseni obljubili da se hočejo drugič mirnim potem sporazumeti sedaj pa, ko je treba, ne slišijo, pač ,oa če bomo pričeli pisati takrat bodo krivdo metali na pisavo Češ, pisava je kriva nesporazuma. Pomočniki bodo stali na stališču, da se jim plače zvišajo v isti meri % kakor v Ljubljani. Najbolj odlični gospod je Jakob Kovač za Kresijo, on dobi svetinjo iz suknja za svoje nastopanje proti pomočnikom. Za danes mu povemo tole: Prišel je v Celje, ni Celjan in hoče umazati vse. kar še ni umazanega. Z mazanjem bomo mi začeli, če on ne bode nehal. Priobčevali borno nejegovo lepo sliko, kako je bilo v Gradcu, da so mu pomočniki delali kroje za prikrojevanje. (Bog obvari ognja drugače bi bil polom o tem!) Kakšen je proti svojim gg. kolegom, kako se boji konkurence iz bližnjih konfekcij in od obrtnikov kako rad bi pojedel vse delo sam zase in tudi še nekaj o narodnjaštvu. Ako se še kaj izve. je on kriv. ker daje povod, da ljudje toliko govore o njem. Naj dela mirno s svojim stavkokazom!
Delavci! kupujte čevlje samo z znamo ko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Vrednost denarja. 1 dolar velja 96.25—97 Din. 1 lira 4.83—4.85 Din, 100 avstrijskih kron 13.7—13.8 par. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.60 švicarskih frankov.
Silen vihar je na korejskem obrežju napravil strašno škodo, nešteto človeških žrtev in baje potopil nad 400 ribiških ladij.
Redni občni zbor šišenske »Svobode« se bo vršil dne 28. t. m. v »Zadružnem domu« (bivši nemški šoli) v Žiber-tovi ulici z običajnim dnevnim redom. Ker je »Svoboda« edina organizacija, ki skrbi za duševno izobrazbo delavstva, je udeležba vseh članov kakor tudi ostalih, ki jim je na srcu delavski dobrobit —-dolžnost. — Odbor.
»Svoboda« v Mostah, Seja se bo vršila v sredo, 18. aprila ob 19.30 v običajnih prostorih. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom je udeležba — dolžnost. Opozarja se posebno revizorje. — Odbor.
Občni zbor »Svobode« v Mostah se bo vršil v četrtek. 19. aprila ob 19. v prostorih g. Fr. Kavčiča v Seks 25. (ne pri »Amerikancu«) s sledečim dnevnim redom- 1. poročilo odbora oziroma predsedstva, zapisnikarja in blagajnika; 2. poročilo odsekov in nadzorstva; 3. sestava in ^odobritev načrta za bodoče življenje našega delavskega društva »Svoboda«; 4. volitev odbora, nadzorstva in delegata na zvezni občni zbor »Svobode« v Ljubljani; 5. raznoterosti. Ker je in bo življenje tega delavskega društva na polju izobrazbe in razvedrila odvisno le od izvrševanja dolžnosti nas vseh ki to dru-
Upton Sinclair:	FranC© Kremen.	70. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Da, tudi France! Sklenil je, da bo delal v tovarni za tovorne avtomobile kolikor bo mogel — pomagal bo izdelovati avtomobile, ki pojdejo na fronto v Francijo. Ampak človek, ki je bil stiskan in preganjan vse svoje življenje, ne more kar cez noč pokopati na dno duše vse svoje revolucionarne ideje in jih pozabiti zaradi nekih dogodkov, o katerih je čital v časopisu. Kar se je v resnici zgodilo s Francetom, je bilo to, da je bilo njegovo mišljenje raztrgano v dve polovici, ki sta bili druga drugi diametralno nasprotni in ki sta druga drugo pobijali. V enem momentu je prisegal boj kletim nemškim armadam, takoj v drugem hipu je pa bil prepričan, da je treba uničiti tiste ljudi v Ameriki, ki so skrbeli za uničenje kajzerja in njegove armade!
Kako naj odpusti domačim sovražnikom, s katerimi je bil v boju vse svoje življenje? Ali so oni njemu odpustili kar čez noč? Videl je, da niso. Kapitalistični list, ki ga je moral čitati ob jutrih, je lagal po stari navadi. Ce je čital patriotični uredniški članek v listu »The Ironton Daily Sun«, je bil tisti dan najmanj razpoložen za delo, ki ima pomagati do zmage. Kadar je slišal, kako ameriški političarji vpijejo o demokraciji v Evropi, doma bi pa radi izbrisali zadnjo sled demokracije — ko je videl, kako kapitalisti napadajo radikalce, kako se nakladajo davki na življenske potrebščine in vladna posojila za stroške vojne na rame ljudstva, kako industrialni mogotci kriče o patriotizmu, a nočejo odložiti biča, s katerim opletajo mezdne sužnje — v tistem trenutku je izgubil vse veselje do vojne. Ali ko je zopet pomislil, kaj so Nemci naredili z boljše-viki, mu je ponovno zavrela kri — in hitel je z delom.
V tovarni, v kateri je delal France, so proizvajali tovorne avtomobile za armado v Franciji. Delavci so se organizirali v unijo, toda lastniki tovarne niso tega dovolili in posledica je bila stavka. Gospodarji so se hitro podali in priznali unijo; podpisali so pogodbo, da vzamejo vse delavce nazaj v tovarno, čez nekaj tednov so pa pričeli odslavljati vse tiste delavce, ki so bili najaktivnejši v uniji, izmislili so si ta ali oni vzrok za odslovitev, ki je bil seveda prozoren. France Kremen, ki se je na vso moč trudil za demokracijo onostran in tostran oceana, je izgubil delo in bil je vržen na cesto. Tako je družba pokazala koliko veruje v demokracijo, da bi delavci sami odločali o pogojih svojega dela! Vlada je skušala po-
sredovati in omejiti epidemijo štrajkov, ki so povsod ovirali delo za vojno, ali vlada ni mogla vsemu kaj, ali ni hotela, in tako je padla slana na prvi, nežni popek Francetovega patriotizma.
Nekega večera se je France opijanil in prenočil v zakotni hiši s cestno vlačugo. Drugi dan, ko je bil trezen, ga je mučil spomin na mrtvo ženo in otroke. Peklo ga je, da se je tako grdo spozabil, in sklenil je, da zapusti ironton. Pričel je zopet misliti na Leesville. To je bil edini kraj, kjer je bil enkrat v svojem življenju srečen. Odkar je Deror Rabin odšel v armado, je bil tukaj itak brez prijatelja. Kaj počno Maličevi? In kako se imajo drugi sodrugi? Kaj misli leesvillska organizacija o Rusiji in vojni? France je hitro sklenil, da gre po odgovor na ta vprašanja naravnost v Leesville- Kupil je vozni listek in videl, da mu je še ostalo dovolj denarja. Na pot pojde kot državljan v kupeju — in ne več potepuh v tovornem vozu.
XVI.
France Kremen in izkušnjavec.
Bilo je mrzlo, megleno in pusto jutro, ko je France stopil z vlaka v Leesvillu. Sneg je naletaval in na tleh je bilo še precej starega in umazanega. Pred kolodvorom našega mesta je javen štirikot. Prva stvar, ki jo je ugledal France, sto-pivši pred postajo, je bila večja množica ljudi na širokem trgu. Radoveden, kaj se godi tam, je mencal bližje. Kaj je videl? Okrog dvajset mladeničev se je vadilo v-orožju; nekateri so bili oblečeni v rjavo vojaško uniformo, drugi so pa bili v navadnih hlačah in pletenih jopičih. Kremenu se ni mudilo nikamor in zato je postal, da si ogleda to igro.
Pred seboj je imel sliko tistega monstruma, o katerem je govoril in premišljeval že ttri leta: sliko militarizma, perverznost človeške duše, silo, ki ugrabi moške in naredi iz njih avtomate, gibajoče se stroje, ki ubogajo povelja v masi in izvršujejo čine, katerih ne bi hoteli izvršiti ne v sanjah kot posamezniki. Pred njim je bila skupina povprečno lepih in krepkih leesvilskih mladeničev: tovarniških delavcev, natakarjev in trgovskih pomočnikov, — sinov bogatih očetov, ki si niso nikdar prej umazali rok s trdim delom, in drugih. Trgovski uslužbenci, ki so skakali čez prodajalne mize in s fino uljud-nostjo pomerjali čeveljčke na krasnih nožicah mladih dam, so zdaj sukali puško, pokor »A se popačevalni disciplini in pre-hajaje iz mirnih »sužnjev belega ovratnika« v vragove gro-beže.	(Dalje	prih.)
štvo tvorimo vas poživljamo, da se zbora gotovo udeležite! — Odbor.
»Svoboda« Trbovlje priredi v sredo, 18. t. m. »Komorni večer«, na katerem nastopijo igralci Ivo Gaberšček. Stane Melihar Anton Šubelj — s programom, ki bo po svoji revolucionarnosti prav gotovo najzanimivejši od vsega, kar se je v zadnjem času v »Delavskem domu« predvajalo.
Državni sanatorij za otroke v Topolšici. Prejeli smo: V sanatorij se sprejemajo otroci od 7.—14. leta, ki bolehajo na lahki obliki tuberkuloze kosti, členkov, žlez. mrene in pljuč. — Oskrbni stroški, ki se morajo plačevati 14 dni vnaprej znašajo dnevno 40 Din plus režijski stroški za zdravila in obvezila zvi-
šani za 20%. — Sobe odkazuje zdravnik z ozirom na stanje bolnika. Hrana je za vse enaka; potrebne spremembe odreja zdravnik v vsakem posameznem slučaju. Vsak otrok mora prinesti s seboj dve garnituri belega perila, gorak suknjič, glavnik, krtačko za prah, milo, krtačko za zobe, najmanj 6 žepnih robcev, čevlje v dobrem stanju in vrečico za umazano perilo. — Prošnje za sprejem je z zdravniškim spričevalom vlagati na vodstvo državnega sanatorija za otroke v Topolšici pri Šoštanju, Slovenija. — Ce kdo želi znižanje oskrbnine, naj se prošnja s potrebnim uradnim potrdilom o imovin-skem stanju vloži pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. — Na podlagi prošnje obvešča vodstvo sanatorija stariše ali varuhe, če je otrok spre-
jet in kdaj nastopi zdravljenje v sanatoriju. Ker je zavod oddaljen 4 km od železniške postaje Šoštanj (proga drž, železnice Celje - Spod. Dravograd), je treba točno javiti vodstvu dan in ure prihoda, da se more dostaviti voz na postajo. — Otrok zgubi pravico na dodeljeno mesto, če ne pride v sanatorij na napovedani dan in če stariši ali varuhi pravočasno ne javijo in opravičijo zadržka. — Definitiven sprejem je zavisen od mnenja zdravnika šefa, ki je pooblaščen otroke odkloniti odnosno odpustiti, če ne odgovarja namenom sanatorija. — Nepoklicani se ne sprejemajo v zavod. — Drž. sanatorij za otroke v Topolšici je otvorjen od maja do oktobra vsakega leta. — Vse nadaljne Informacije daje vodstvo sanatorija.
Ravnokar došlo:
pomladanske := novostih
UiMralOosUiiiaiia
MosSrS trg 19.
PRISTNI
tirolski LODNI
za športne obleke
solidno in trpežno blago pri tvrdki
A. & E. SKABERNŠ
Ljubljana, Mestni trg 10.
Treba FelSerJ©^ EizaflaaSdi Povsod kupB&l morate 3
Ako ugotovite, da Fellerjev pravi Eizafluid kje nemorete dobiti, prosimo sporočite, takoj Vam sporočimo za Vas najugodnejše mesto, kjer se prodaja.
To je najMie, kar sam kodo j okušal I
Pravi Fellei-jev Elzaflnid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat I Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kos-metikutn! Za negovanje ust! V zimi! V letu! Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečino lajSujoČ, koristen in mnogostransko uporabljiv. Je veliko ruočnejSi in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi rečete:
To je nrJboJižtt, ker sam kdoj o u2aJ!
Skupaj s pakovanjem in poštnino stane:
3 dvojnate ali 1 špeciialna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih „	4	špecijalne	steklenice	84	„
24	.	„8	špeciialnih	steklenic	146	„
'36	„ 12	„	208	„
KOT PR1MOT: Eiza-obliž zoper kurja očesn 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-švedska tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni in kaželjni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elzn-voda za usta 12 dinarjev; Elzs-kolonska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15dinarjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot so pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene so računa sedaj 5 °/o doplačila. Pisma je natančno adresirati na:
F©82@r, ie&amias’
Stubiča Domjja Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Dernot (v imenn polcr. odb. SS.T)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
N«
m
Ed
Oh
fcss
a>
vjsad
O
U
Sz;