Leto V., štev. 165
Izhaja ob * «}ntra>.
Stane mesečno 20-— Din tt inozemstvo SO*— 9 neobvezno
Oglasi po tarif«. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St 72.
LJubljana, torek, 15. fuIIJa 1924
Poštnina pavfallrana.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Cena ~2 "DA
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št 64. Telef. št 36.
Podružnici: -
Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842.
'Ljubljana, 14. julija. Vlada je začela proti komunističnemu gibanju v naši državi nastopati z ffliergionimi' ukrepi. Izkazalo se je, da nasilniški nastopi zapeljane mladine niso več le revolucijonarno igračkanje in da so pripravljalna dela komunistov 73, prevrat že mnogo dalje napredovala, nego se je to mislilo.
Leta 1921. je bila pri nas komunistična stranka prvič raapuščena, Akcija je takrat zadala komunizmu malone smrtni udarec, vendar ga ni popolnoma izkoreninila. Nejasnost, nekon.se-kventoosfc in popustljivost v naši notranji politiki so s časom zopet ojtma-ičile poedine prevratne elemente, da so nanovo začeli z organizacijo komunistične stranke. Ustanovili so «Neodvie-no delavsko stranko Jugoslavije* ter izdajali vsepovsod pod raznimi imeni komunistično časopisje. V Sloveniji sami so uživali od Markovega protokola naprej naravnost protekcijo. Sredice komunističnega gibanja je postal ljubljanski občinski svet, ki ga je držala in negovala vlada, dokler je bil v Sloveniji klerikalni Markov režim, škofova tiskarna pa je direktno in indi-rektno podpirala teroristično aferi' čemur ni dal škof Jeglič svojega blagoslova le na tihem, marveč tudi javno s tem, da je šel na provokanten način volit Leninovo listo ^Delovnega ljudstva* za ljubljanski občinski svet.
Po dobaclu pred tremi leti je na novo se snujoča komunistična stranka začela bolj upoštevati navodila ruskih komunistov glede «previdnosti® in « opreznosti*. tudi je bila organizacija posvečena predvsem mladini, vajencem in dijaštvu. Dr. Lemež je sam dejal, da f starejšimi ljudmi ne more naprej iu da se dajo samo mladiči po predpisih vzgojiti ža teroriste. Danes je dejansko položaj med slovenskimi delavstvom ta, da stoji malone vse pod terorjem dr. Lemeževe avantgarde. Tudi trezni starejši delavci, ki u videvajo norost, lemežijade so klonili iz strahu pred teroristi.
Lemeževa okolica so malone sami nezreli mladiča, ki ne čutijo v sebi no bene odgovornosti, ki nimajo nobene vesti, nobenega ozira niti do starišev, niti do žene, niti do otrok. Strastni in zaslepljeni fanatiki so, katerih geslo je: vse razbiti, vse uničiti. Med njimi so tudi največji delomržne-ži, ki mislijo samo na to, kako bi živeli od žuljev delavcev in kmetov. Ze sedaj so ti kolovodje vlekli na mesec čez 100.000 Din tujega denarja, delavcem pa pripovedovali, da so proletarci in da se jim slabo godi. Mislimo si lahko. kako' srečna bi bila država in kako zadovoljno ljudstvo, ako bi bili med krmarji države razni tipi, ki jih je vče raj zagrabila policija.
Slovenci smo že itak z malimi izjemami sami siromaki. Ako bi pustili, da nam Lemeževi desperati uničijo še tisto malo industrije in obrti, od česa bo pa naš delavec še živel? Od našega kmeta, ki se sam težko bori za vsakdanji kruh^ delavstvo ne bo moglo dolgo živeti. Ce bi pa komunisti prepodili kmeta z njegovega posestva, kam pa naj on gre in kdo bo potem mesto njega delal? Samopre-vara je, kdor misli, da bi se pretakala po Sloveniji mleko in med, ko bi bile razdrte železnice, v plamenu rudniki, de-vastirane tovarne in obrtne delavnice, po-klani pa vsi pridobitni krogi poleg tiso-čev delavskih žrtev. In niti za tiste delavce — kakor dokazujejo razmere na Ruskem — ki bi preostali v obratih ni pričakovati boljših časov. Na Ruskem so boljševiški agitatorji odpravili 8 urni delavnik ter uvedli 10 do 12 urno prisilno delo. Za delavci stoje oboroženi čuvaji, ki kaznujejo sabotažo dela s takojšnjo smrtjo. Razumljivo je to. Po uničenju vseh dobrin je treba podvojenega dela.
Kdor pozna voditelje naših komunistov ve, da od njih ničesar pričakovati nima. Poleg vseh slabih slabosti, s katerimi so obremenjeni ti pokvarjeni ljudje, so tudi absolutno nesposobni za vsako pozitivno delo. Le rušiti, to bi znali.
Najnovejši dogodki dokazujejo, da so komunistični desperadi, katerim je kleri-kalizem dajal neprestano potuho, živeli v domnevi, da je zopet napočil njihov čas. Država se sedaj brani. Mi iskreno želimo, da bi ostri ukrepi, ki se sedaj izvajajo ne zadeli nobenega brez izrazite njegove krivde. Slovensko delavstvo je po svoji ogromni večini pretrezno, da bi trajno moglo nasedati vabam ljudi, ki ga hočejo zlorabiti kot drobiž za svoje se bične namene.
Beograd, 14. julija, r. Kralj se včeraj ni vrnil v Beograd. Njegovo prchlajenje sc jc izkazalo za občutnejše in telesni zdravnik dr. Cohcn je odredil, da naj ostane viadar še par dni v Topoli. Raču« na se„ da pride kralj šele v sredo ah če* trtek. Čim se vrne, bo sprejel min. pred« sednika Pašiča, na kar bodo morda kli« cani še drugi politiki, predvsem pred« sednik zbornice g. Jovanovič.
Vesti o kronskem svetu, ki so sc širi« le iz opozicionalnih krogov, se zanikajo. Splošno sc smatra, da bo konzultiranje, ako sc bo vršilo, trajalo prav kratko ter
Kralj se še ni vrnil v Beograd
računata i vlada i opozicija z razpletom
krize konccm tega tedna.
Opozicija, ki je neumorna v izmišlja« nju vedno novih senzacij, širi danes vest da se je Pašič odločil odgoditi odločitev na jesen. To je povsem netočno. Vlada vztraja pri svoji nameri.
Pašič jc včeraj popoldne konferiral z Ljubo Jovanovičem, ki se je popreje razgovarjai z nekaterimi politiki. Danes se je Pašič sestal s Svetoz. Pribičevičem dr jem. Srskičem in drugimi ministri ter je popoldne sprejel bivšega ministra dr. Peleši.	-
Ucvršcenje in razširjenje Male antante
r iiFvciKDFR GRE V KARLOVE VARE? — MASARYK PO-KRlTUJEVJKENI "VBEOGRAD BUKAREŠTO IN VARŠAVO. Praga 14. julija, r. Sedaj so deiinitiv- veljavno uredi, ter je od te ureditve od-
no določene dispozicije za potovanje visno razčiščenje finančnega položaja dr-pnedsednika Masaryka. Po prihodnji kon- žav Male antante ki imag de oma dob . ferenci Male antante, ki se vrši v sep- reparacije. Zlasti na Ceskoslovaskem
Ostri ukrepi proti komunistom
HIŠNE PREISKAVE IN ARETACIJE PO VSEJ DRŽAVI.
Beograd, 14. julija, p. V soboto, ne, I Preiskava v Južni Srbiji je dognala da I in danes so oblasti v vsej državi so komunistične organizacije bite v oz«
deljo in danes so oblasti v vsej državi izvedle preiskave v komunističnih orga« nizacijah, zasegle so mnogo kompromi« tujočih spisov ter izvršile številne are« tacijc. Vsa akcija je potekla brez inci« dentov.
Neodvisna delavska stranka je kot izrazito komunistična politična organiza« cija razpuščena in prepovedana. Kar se tiče drugih organizacij velja pravilo, da se imajo razpustiti, odnosno njihovo de« lovanje ustaviti, ako preiskave dokažeš jo, da niso delovale strogo legalno.
V Beogradu je včerajšnja preiskava pri komunističnem voditelju drju. Raj« ku Jovanoviču, v redakciji «Radnika» in v stanovanjih raznih komunističnih vo« diteljev ter organizacij podala mnogo obtežilnega materiala ter v polnem ob« segu dokazala sum, da komunistična organizacija deluje po navodilih iz Mo* skve in od tam prejema tudi bogate pod pote. Tekom današnjega dneva je poli« cija aretirala nekatere člane bivšega glavnega odbora komunistične stranke, ki so tudi v Neodvisni delavski stranki igrali odločilno vlogo.
so komunistične organizacijo kih stikih z makedonstvujuščimi in da ima Todor Aleksandrov mnoge svoje za« upnike — med komunisti.
Tudi v Vojvodini so bile odkrite zve« ze med komunisti ter madžarskimi ro« varji.
V Beogradu je policija zaplenila tkzv. tiskovni fond «Radnika» v znesku 110 tisoč Din, nadalje 92.000 Din v tram« vajskem sindikatu in 38.000 Din v orga« nizaciji komunističnih tipografov.
Zagreb, 14. julija, r. Tu je policija vče« raj zapečatila prostore Neodvisne rad« ničke partije ter redakcijo strankinega lista. Izvršene so bile hišne preiskave. Dosedaj še ni nihče aretiran.
Ljubljana, 14. julija. Včeraj so obla« sti v vsej Sloveniji, kjer obstoje komu« nistične organizacijo izvršile hišne pre« iskave pri komunističnh agitatorjih. V Trbovljah je bilo aretiranih večje šte« vilo znanih komunističnih hujskačev ter so bili zapečateni lokali njihovih orga« nizacij. O dogodkih v Ljubljani poro« čamo na dragem mestu.
tembru v Bukarešti, obišče predsednik CSR začetkom oktobra Beograd, da vrne našemu kralju obisk. Iz Beograda se poda v Bukarešto, od tam pa v Varšavo. V zvezi s tem se v političnih krogih zatrjuje, da bo na jesen Poljska pristopila Mali antanti.
Praga, 14. julija, js. V četrtek dospe v Karlove Vary predsednik Masaryk. Kakor se govori, bo prišel tja tudi jugo-slovenski kralj Aleksander. Nadalje bo prisotnih več članov češkoslovaške vlade in rumunski ministrski predsednik Bra-tianu.
MALA ANTANTA IN REPARACIJE
London. 14. julija, j. Times javljajo, da so se države Male antante na praški konferenci intenzivno bavile z reparacij-skim vprašanjem in da obstoja v tej državah želja, da se to vprašanje končno-
Pogodba z Italijo podpisana
SINOČI OB 18.30. - VSEBINA POGODBE -PROMETNA IN VETERINARSKA KONVENCIJA. — SKORAJŠNA OBJAVA NOVE CARINSKE TARIFE.
Beograd, 14. julija, r. Nocoj ob 18.30 je I predvidene v pogodbi, kakor postavke za bila v prisotnosti naše in italijanske de-'blago, ki se iz Italijo uvaža v naso drža-
....	..	- ■ • __T,_____! 1 i n V111 Hfl » H Ofl U	"
nujno želijo prijateljske ureditve repara-cijskega vprašanja z Nemčijo. Češkoslovaška je pripravljena dati nemški manjšini večji delež na vladi, ko bo reparacij-sko vprašanje končnovel.iavno rešeno.
MINISTRI MALE ANTANTE PRI MASARYKU.
Praga, 14. julija, js. V soboto so bila končana posvetovanja treh zunanjih mi* nistrov, ki so nato v nedeljo posetili pre sednika Masaryka v Lani. Ministri Du« ca, dr. Ninčič in dr. Beneš ter poslani« ki Nešič, Hiott in Šcba so odšli v sprem« stvu svojih soprog v Lano, kjer je bilo opoldne svečano kosilo, katerega so se udeležili tudi nekateri češkoslovaški mi« nistri in parlamentarci. Nato je predsed« nik Masarvk sprejel izčrpno poročilo dr. Beneša ter"se dolgo razgovarjai z dr. Nin čičem in Duco.
Minister Ninčič na Dunaju
PRIJATELJSKI SPREJEM. - POZDRAVI ČASOPISJA.
»Neue Freie Presse« prisrčno pozdrav-
Dunaj, 15. julija, js. Danes popoldne je dospel iz Prage na Dunaj jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič v spremstvu svoje soproge, kabinetnega šefa zunanjega ministrstva Rašica in šefa presbiroja Ivkoviea. Jugoslovanski gostje, čijih po-set se smatra splošno kot akt posebnega prijateljstva napram zveznemu kance-larju dr. Seiplu, Id se nahaja po atentatu v rekonvalesctinci, nič man pa kot znak prijateljstva napram sosedni Avstriji, so bili na Dunaju kar najprisrčnejše sprejeli. Na kolodvoru so bili zbrani: avstrijski zunanji minister dr. Griinber-ger z vodilnimi uradniki zunanjega ministrstva. zastopnik zveznega predsednika dr. Hainischa, generalni ravnatelj avstrijskih železnic inž. Sigmund, predsednik avstrijske narodne skupščine Miklas, če-, boslovaški poslanik na Dunaju prof. dr. j Krofta, jugoslovanski poslanik Milojevič itd. Minister dr. Ninčič je šele na potu z Dunaja doznal o smrti svoje matere.
legacije podpisana pogodba o trgovini in plovbi med našo kraljevino in Italijo. Kot pooblaščenci so podpisali pogodbo z našo strani trgovinski minister dr. Krizman, predsednik generalne dirkcijc carin v p. Sava Kukič, pooblaščeni minister dr. Oto-kar Rybar ter načelnika trgovinskega ministrstva dr. Milan Todorovič in Miloje Savič, z italijanske strani pa italijanski poslanik Alesandro Bodrero ter predsednik italijanske delegacije senator Lodo-vico Luccioli.
Pogodba obsega splošni del s prilogami: a) pogodba o uvoznih carinah v kraljevini SHS., b) pogodba o uvoznih carinah v Italiji, c) pogodba o izvozni carini h naše države, d) pogodba o izvoznih carinah iz Italije, e) odredbe, ki se tičejo obmejnega prometa. Te odredbe bodo veljale za obmejne cone, ki se bodo naknadno določile s posebno konvencijo ter ne bodo večje kakor 10 km na obeh straneh.
2.)	Posebni protokol, s katerim se dajo Italiji omejeno pravo plovbe v naših vodah.
3.)	Zaključni protokol splošnega dela pogodbe.
Obenem sta se izmenjali tudi dve noti, prva, s katero naša vlada izjavlja, da bodo oni dan, ko se objavi nova carinska
OTVORITEV PROGE 3IHAČ - BOS. KRUPA.
Beograd, 14. julija, r. Železniška proga Bihač-Bos. Krupa se bo te dni izročila prometu. Slovesna otvoritev, katere /bi se imel udeležiti tudi ministrski pred-sednik Pašič. se bo proslavila pozneje
vo. Druga nota izjavlja, da se bodo nadaljevala pogajanja o onih predmetih, ki sedaj niso mogli biti rešeni.
Beograd, 14. julija, r. Ob 2. popoldne so se sestali v prometnem ministrstvu italijanski in jugoslovenslti komisarji radi prometne konvencije. Težkoče so v vprašanju prometa z Reko, ker tu nasa delegacija v nekaterh točkah ne popušča. Tudi glede vprašanja uvoza vina so v zadnjem momentu pri redakciji pogodbe nastale diference, ki so pa bile izravnane tako, da je naša država pooblaščena popolnoma prepovedati uvoz vina.
NOVA CARINSKA TARIFA.
Beograd, 14. julija, r. Na današnji seji gospodarsko-finančnega komiteta ministrov se je sklenilo, da se izda čimprej nova carinska tarifa in objavi istočasno z novo trgovinsko pogodbo z Italijo. Po tej novi trgovinski pogodbi je tudi omejeno pravo italijanske plovbe na Bojani in na Skadrskem jezeru, tako da je italijanskim ladjam prepovedano vsako trgovanje v naših pristaniščih in ob naših meja'-, v tem delu. Kakor je znano, ima Italija z Albanijo konvencijo, ki dovoljuje italijanskim ladjam na Bojani in Skadrskem jezeru pristajanje in trgovanje.
Nocoj je podpisana z Italijo veterinarska konvencija o pregledovanju živine
tarifa, stopile v veljavnost tudi olajšave, I na granicL
Nemčija in londonska konferenca
INDIREKTEN PROTEST PROTI SKLEPANJU V ODSOTNOSTI NEMČIJE-ANGLEŠKA PARLAMENTARNA DEBATA O PARIŠKIH RAZ-
GOVORIH.
London, 14. julija, s. Diplomatski po ro Sevalec lista »Daily Telegrapb« javlja: Nemška vlada je v Washingtonu in Rimu storila korake, da sporoči, da bi kljub svoji dobri volji glede izvedbe poročila strokovnjakov imela vlada velike notranje politične težkoče, ako bi zavezniki sprejeli ukrepe za izvedbo Da-wesovega poročila brez predhodnih pogajanj z Nemčijo.
Pariz, 14. julija, s. Ministrski predsednik Herriot je danes sprejel nemškega poslanika V. Hoescha.
London, 14. julija, j. Na današnji seji spodnje zbornice je otvoril debato o Da-vvesovem načrtu in o pariški konferenci Asquith, ki je čestital Macdonaldu k izidu pariških razgovorov in k temu, da se mu je posrečilo zajamčiti londonsko konferenco. Baldvvin pa se je precej kritično izrazil o zunanjepolitičnih metodah Macdonald a, češ da njegova politika ni le nesrečna proti Franciji, temveč tudi proti Nemčiii. Dawesovo poročilo ie za
Nemčijo tako ugodno, da se mora od nje pričakovati, da ga bo brez ugovora sprejela, Ne sme se storiti torej ničesar, kar bi mogla smatrati za potuho.
Macdonald, ki je govoril zelo polemično, je izjavil, da konzervativna stranka nima pravice očitati njemu diploma-tično nespretnost, ker je že načrt. Bonar Lawa predvideval, da se reparacijska komisija nadomesti s posebto nadzoroval-no oblastjo o nemških dajatvah. Uradno zastopstvo Amerike je seJaj nemogoče ne le vsled političnega naziranja Amerike, temveč tudi, ker bi mogla Amerika šele do decembra sprejet zakon, ki bi bil dovolil sodelovanje v reparacijski komisiji.
lja jugoslovanske goste ter piše, da je dr. Ninčič lahko gotov prisrčnega so-čustvovanja vsled izgube s roje matere. List meni, da bo imel dr. Ninčič na Dunaju priliko dati informacije o izidu praških posvetovanj, ki bodo mogle spopol-' niti zelo redkobesedne praške komunike ic. Vsekakor se na Dunaju prisrčno pozdravlja obisk dr. Ninčiča kot zastopnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. s katero ima Avstrija toliko gospodarskih stikov in s katero hoče živeti v najboljšem sporazumu.
Dunai. 14. julija, js. Po svojem prihodu je dr. Ninčič odšel v hotel Imperial. Nato je posetil zveznega kancelar.ia dr. Seipla, nsto pa podkancelarja dr. Franka. Jutri bo imel daljši sestanek z dr. Seiplom. Avstrijska vlada bo priredila na čast jugoslovanskim gostom svečan dejeuner, kateremu bo popoldne sledila svečana recepcija pri jugoslovanskem poslaniku.
. .	- ,	i	10.1204. Narodna banka je intervenirala
Nemiri na bolgarskem v devizah na Italijo, London, Prago in
Atene, 14. julija, j. Vesti iz diplomatskih krogov o zadnjih kmetskih uporih na Bolgarskem javljajo, da je prišlo v Sofiji med komunističnimi kmeti in vojaštvom do velike bitke, pri kateri je bilo 18 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi
S-,; 0. Promet je bil priličen. Največ se je trgovalo v devizah na Dunaj, Italijo in Švico. Notirale so devize: Amsterdam 3185 do 3215, Dunaj 0.11905 do 0.12165, Bruselj 392.5 do 397.5, Bukarešta 3odo 38, Italija izplačilo 364.1 do 367.1, ček
18 oseb ubitih, mnogo pa ranjemn. i uu. — , - ' Kopenhagen 0 do 1375, kasneje je prišlo do spopada med voja-j 86*8do 366 8 hopcnb g	^
štvom in komunisti, pri čemer .ie bilo 23 oseb ranjenih več pa jc mrtvih. Vlada je dala aretirati približno 500 komunistov.
V	Sofiji vlada velika razburjenost,
VZROK ATENTATA NA ZAGLUL PAŠO.
Kairo, 14. julija, s. Zaglul paša bo ozdravil v nekaj dneh. Atentator je izjavil, da je hotel preprečiti, da bi Zaglul paša odšel v Anglijo in se tam pogajal.
V	zvezi z atentatom jc bilo aretiranih več oseb, med njimi ekstremistični šejk Šabch.
UVEDBA TRGOVINSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO.
Beograd, 14. julija. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo dr. Krizmana sklenil, začeti s trgovinskimi pogajanji z Avstrijo takoj po sklenjeni trgovinski pogodbi z Italijo. Z naše strani bo vodila pogajanja ista delegacija kakor z Italijo. Pogajanja se bodo vršila na Semmeringu in se jih bo nekaj časa udeleževal tudi minister dr. Krizman. Med potjo v Avstrijo bo obstala delegacija v Zagrebu in Ljubljani, da se informira o željah naših gospodarskih krogov.
NAŠA PROMETNA SREDSTVA.
Beograd, 14. julija, r. Dne 1. julija je bilo stanje vozovnega parka na naših železnicah nastopno: 1707 lokomotiv za normalni tir, 405 lokomotiv za ozkotirne železnicc, izven prometa je bilo 1007 lokomotiv, vagonov je bilo 25.895 za normalni tir, 16.807 za ozkotirne železnice, izven prometa pa je bilo 4860 vagonov.
KOLERA V SOLUNU.
Atene, 14. julija, j. Kliib poostrenim sanitetnim odredbam je b lo v Solunu včeraj iznova ugotovljenih 6 slučajev kolere.
14. julija:
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Pri bančnih papirjih se je danes kazalo veliko zanimanje za Eskomptno, ki je poskočila. Tečaji drugih bančnih papirjev nespremenjeni. Od industrijskih papirjev je bilo dokaj povpraševanja po SlavonijL — V devizah je pod konec borze bila tendenca slabša. Tečaji vseh deviz so obdržali petkovo višino, le de-viza na Švico je poskočila in to zaradi
Kristijanija 0 do 1145, London izplačilo 371.2 do 374.2, ček 371 do 374, Ne\v-York ček 84.5 do 85.5, Pariz 438.9 do 443.9,-Praga 251.5 do 254.5, ček 251.25 do 254.25, Švica 1556.5 do 1566.5, ček 1554.5 do 1564.5, valute: dolar 83.5 do 84.5, aK 01205 do 0.1225, Kč 249 do 252, francoski franki 437.5 do 442.5, švicarski franki 1540 do 1550, lire 361.5 do 364.5; efekti: bančni papirji: Primorje 75 do 85, Trgo 32 do 34.5, Eskomptna 125 do 127.5, Kreditna Zagreb 123 do 125, Hipo 64 do 65, Jugo O do 117, Ljubljanska k--ditna 120 do 250, Praštediona 915 do 920, Etno 130 do 131, Slavenska 110 do 115, Srpska 138 do 140; industrijski pa-nirji: Eksploatacija 117.5 do 120, Šečera-na 1050 do 1065, Isis 62 do 0, Narodna šumska 80 do 85, Nihag 90 do 0, Gut-mann 275 do 280, Slavonija 97.5 do 98.5, Strojne 15 Odo 0, Trbovlje 510 do 525, Vevče 145 do 0; državni papirji: 7 odst. posojilo 65 do 66, agrarne 22 do 23, Voj-da škoda 122 do 123.
BEOGRAD. Poslovalo se je na curiški bazi 6.40. Narodna banka je pokrila del povpraševanja. Največ se je trgovalo v devizi na New-York, London, Švico, Prago in Italijo. Notirale so devize: Amsterdam 3200 do 3230, Dunaj 368 do 392. Budimpešta 0.105 do 0.11, Bukarešta 38 do 39, Ženeva 1555 do 0, London 372.75 do 373, Milan 365 do 365.5, dalje New-York 85 do 85.2, Pariz 442 do 443, Praga 253 do 253.5; valute: dolar (srednji tečaj) 84.525, mK 0.12 do 12.5, leji (srednji) 73, Kč (srednji) 254; efekti: 7 odst posojilo 66.75 do 67.75, agrarne 22 do 24. Vojna škoda 133.75 do 134.75.
DUNAJ: Beograd 838 do 842, Budimpešta 85.50 do 87.50, Milan 3054 dri 3056. New-York 70.936 do 71.185, Praga 210.' do 2115, Curih 13.075 do 13.125, lire 3070 do 3090, dinarji &37 do 843.
ČUKIH: Beograd 6.45, New-York 543.50 London 23.80, Pariz 28.20, Milan 23.47, Praga 16.125, Budimpešta 0.0068, Sofija 4, Dunaj 0.0077.
BERLIN: Beograd 4.94, Milan 18, Pra-gn 12.41, New-York 419.
PRAGA: Beograd 39.875, Dunaj 4.72, Rim 146.625, New-York 32.95. NEW-Y0RK: Beograd 119.25, Mila®
svoje mednarodne' čvrstoče. Deviza na Dunaj je padla tekom bone od (L12P> na 434,50. DuaaJ 11.12, PW» 295.50
Po sobotnem umom
NA. DALJNE PODROBNOSTI. - GRE ZA ORGANIZIRAJ .NAPADE KOMUNISTIČNIH TOLP. - MORILEC POBEGNIL. - HIŠNE PREISKAVE. — DR. LEMEZ IN DRUGI KOMUNISTIČNI VODITELJI ARETIRANI.
Gospod knezoškof dr. Jeglič
pred 26 leti.
(Dopis ljubljanskega meščana.) Dne 20. maja 1898. je dospel knezo škof dr. Ant. Bon. Jeglič v Ljubljano in bil izredno prisrčno sprejet.
Pri intronizaciji je imel dr. govor, v katerem je duhovščini z viso kim navdušenjem na srce polagal, da naj trga iz svoje duše sovraštvo in jezo (odium et iram) in da naj s svojo ljubeznijo objemlje tudi svojega nasprotnika. Ln neprestano je govoril o ljubezni in zopet o ljubezni. In tudi pozneje pri slovesnem obedu je naglasa), da ima najboljšo voljo, svoji diecezi postati v pravem pomenu knez miru in ljubezni, in da hoče vse svoje vernike zediniti okrog sebe v korist cerkvi, državi in narodu . . . Želimo mu, da bi na poti miru in ljubezni vztrajal vse dpi svojega življenja, in da bi ne prišel v pest slabim svetovalcem, ki bi ga spravili z omenjenega pota. (Glej Slovenski Narod z dne 24. maja 1898 Članek «Po intronizaciji knezoškofovi* je napisal rajni dr. Ivan Tavčar).
Zanimivo je primerjati dr. JegliČeve besede, izgovorjene pred 26 leti, z dejanji, ki so sledila tekom te dobe._ — Namesto medsebojne ljubezni, priza-nesljivosti in spravljivosti se je širilo iz knezoškofovskega dvorca le sovraštvo in ipza, le «odium et ira*; namesto r ljubeznijo je obVmal knezoškof po svojih služabnikih in novinah vso dobo svoje politične nasprotnike le z mržnjo in fanatizmom neusmiljenega preganjalca. Teh 26 let. odkar vladi-kuje dr. Jeglič v Sloveniji, ni miru in ni ljubezni, ker knezoškof in ogromni del njegove duhovščine trosijo in^ neprestano izzivajo le borbo, nemir Ln brezmejno sovraštvo. Nasprotnikov ne objemajo z ljubeznijo, nego jih trpin-čajo, preganjajo, jim škodujejo na ča sti in imovini ter uničuiejo vsakogar, kdor noče biti njihov hlapec.
Ne »amorem*, nego «odium et iram* v najgTŠih oblikah nam je prisrčno spreleti vladika Bonaventnra pri nesel pred 26 leti — na neizmerno škodo cerkvi, državi in narodu. — Dr. Tavčarjeva želja se ni izpolnila: škof Jeglič jc padel takoj v pest sla bim svetovalcem, ki so ga spravili na
----------_----- .	p^ najljutejše mržnje proti vsemu na-
Akademik P. se počuti v bolnici raz- prerjnemUi poštenemu in jmroslovensko meroma dobro. Morali ga bodo operirati. rlrgavno ^-'nstvo ljubečemu sloven-
7^rovnil<-i nnairi da hn (V.7. nekai tednov , _________J..
bivalstvo. To je. kakor znano, eden od prvih komunističnih taktičnih naukov. «Sloveaiec» je pa angažiran, da vse to početje prikriva s tem, da vodi veliko gonjo proti narodnim ljudem.
ARETACIJE IN PREISKAVE V LJUBLJANI.
V nedeljo proti jutru je policija cerni-rala Delavski dom, kjer se nahaja komunistični glavni stan ter je tam pričela obsežno preiskavo . Zaseženih je bilo mnogo spisov in tiskovin, ki se sedaj pregledujejo. Ni dvoma, da obstoja ilegalna, tajna komunistična organizacija, ki je sistematično pripravljala prevrat, to se pravi pokoli, rop in nasilstvo nad mirnim prebivalstvom. V zvezi s temi preiskavami je bilo še tekom nedelje aretiranih okrog 25 komunističnih voditeljev ter agitatorjev med njimi dr. Lemež, Žorga, Makuc, Koblar, Osterc, Velkavrh in drugi. Hišne preiskave so se izvršile tudi v drugih mestnih okrajih zlasti v Šiški, Se-
. _ Ljubljana, 14. julija.
''O umoru na Aleksandrovi cesti je ipolicija izdala sledeče poročilo:
«Dne 12. julija 1924, nekaj pred 24. uro je prišlo v Ljubljani na Aleksandrovi cesti pred trgovino Magdie med gručo komunistov in Orjunašev do spopada, pri katerem je komunist Anton Stare streljal z revolverjem proti vi-sokošolcu - Orjunašu Vekoslavu Gru-b e š i 6 u, mu prestrelil ovratnik in kravato pred goltancem, ne da bi ga ranil, ter zadel tajnika Udruženja delavskih rediteljev Alojzija Zadravca naravnost v glavo tako da se je ista na mestu zgrudil mrtev na tla Anton Stare in dva njegova somišljenika sta nato zbežala ter v Tivoli njih zasledujo-čega Ojunaža - visokošolca P. ustrelila v noge, nakar sta zbežala.
Eden, to je atlet Ivan Šotler, jo bil še isto noč. aretiram, dočim je Anton Stare in še eden neznanega imena pobegnil.
Anton Stare je rojen L 1900. v Krizah pri Tržiču, mizarski pomočnik, srednje postave, okroglega obraza, brez brk, ima brazgotino pod vratom in n,osi dobro modro obleko.
Njegov ub€*gli tovariš — neznanega imena je v starosti od 16 do 17 let, majhne postave, sivo oblečen, nosi rjav klobuk, ki je na eni strani navzdol, na drugi pa navzgor zavihan. Šotler je videl navedenega večkrat v komunističnem delavskem domu na Marksovem trgu in je delal baje nekje v Šiški kot ključavničarski pomočnik.*
Obdukcija žrtve.
Včeraj popoldne se je izvršila obdukcija umorjenega Alojzija Zadravca. Sodna komisija, sestoječa iz zdravnikov drja. Avramoviča, drja. Travnerja in preiskovalnega zdravnika drja. Gradnika, je ugotovila sledeče:
Krogla je zadela Zadravca v glavo spredaj na levi nosni strani, prodrla v desno polovico možgan, pretrgala ms-dulo oblongato ter obtičala na desni strani zaglavne kosti nad tilnikom. .Projektil je 9 mm izstrelek Stevr-pi-fitole. Strelni kanal gre v glavi nekoliko poševno od zgoraj navzdoL
Prve preiskave.
Pri umorjenem Zadravcu je policija našla seznam imen, ki očividno predstavljajo ožje somišljenike pokojnega, člane tajne komunistične napadalne organizacije. Našla je tudi s strojem pisana organizacijska navodila in povelja za čete te organizacije. Poleg tega je imel umorjeni pri sebi legitimacijo kot član «UDR*.
O tem «UDR* so razširjene razne vesti. Govori se, da je to Združenje vega pretepasiva, jasen aoKaz, *am - -	držaVno politiko Av-
delavskih revolucionarjev., ki se krat- neprestana klerokomunistična hujskanja. I vphv
ko zovejo « Udarniki*. Kolikor jo nam Ironija usode je hotela, da je postal žrtev - ugrs e ^	-
znano, W na sebi ne predskvlia j	|	moSjellko
lu, Sv. Jakobu in na Prulah.
ŠE NEKAJ PODROBNOSTI O SOBOTNEM DOGODKU.
Potek sobotnega dogodka se da sedaj bolje pregledati.
Proti poldvanajsti, ko je odšel pozneje napadeni S. Grubišič s tremi tovariši iz Zvezde, je ta družba v Selenburgovi ulici naletela na nekega VI. Svetka, ki jc pijan razgrajal po ulici. Prišlo je do konflikta, v katerega se je vmešal pri pošti stoječi stražnik Jurjec, hoteč razgrajajo-čega Svetka pomiriti Svetek pa je stražnika nahrulil in opsoval ter je bil aretiran. Grubišičeva družba je nekaj časa ■spremljala stražnika in aretiranega potem pa se je vrnila po Beethovnovi ulici na Aleksandrovo cesto. Na vogalu pri trgovini Kontny so opazili več temnih postav, razvrščenih ob trotoarju. Minuto nato se je dogodil že opisani krvavi dogodek.
Akademik P. ie precej časa hite! za bežečimi komunisti, kričeč: «Stoj!». Blizu kina Tivoli se mu je posrečilo se enemu izmed njih približati. V tem hipu sta padla dva strela, ki sta ga podrla na tla.
Zdravniki upajo, da bo čez nekai tednov popolnoma in brez posledic okrevaL
Morilec na begu.
Morilec Stare se še vedno skriva in tekom včerajšnjega dne se ni posrečilo ga prijeti. •
NOV SLUČAJ ULIČNEGA PRETEPASTVA.
Sinoči okrog 11. ure se je dogodil na
tovaJ Poineare, predsednik francoske
republike v Rusijo, da'obišče ruskega carja.
Kakor že navedeno, je igralo to potovanje Pcincarejevo precejšnjo ulogo v datumih izbruha svetovne vojne. Pr-votno je hotela dunajska vlada izroči- j ti ultimat um Srbiji najpozneje 15. juli-du izreuno jkimwiv	, ja to jo vsaj še pred odhodom Poinea-1
Pri intronizaciji je imel dr. Jeglič ; reja, ker pa so bili v Avstriji počasni v. i-utprpin ip duhovščini z viso ; ja vse, tudi z diplomaticnimi predpri
pravami še niso bili gotovi, so morali ultimativno noto odložiti KeT pa nikakor niso hoteli da bi se Poineare v kritičnih dnevih ultimatuma nahajal v Rusiji — očividno so se bali njegovega vpliva, oziroma hitrega medsebojnega sporazuma pri usodnih ukrepih, je Berchtold sklenil takoj, da. se ulti-matum izroči v Beogradu šele na dan Poincarejevega odhoda iz Petrograda, ki je bil določen na 25. julij.
K važnosti Poincaržjevega odhoda iz Petrograda še sledečo:
Dne 17. julija so sporočili z Dunaja v Berlin, da se bo ultimativna nota izročila v Beogradu Ze dne 23. julija, ker zapusti Poincarž ta dan Petrograd. Sedaj pa je postala važna celo ura odhoda. Dne 2L julija je brzojavil Ja-gow nemškemu poslaniku v Petrograi: c Za katero uro v četrtek (23. julija) je določen odhod prezidenta iz Kron-stadta?*
In dne 22. je brzojavil Jagow na Dunaj:
« Vprašal sem grofa Pourtalesa glede programa Poincarejevega obiska. Isti poroča, da se odoelje prezident v četrtek zvečer ob 11. uri iz Kron-stadta. To bi bilo r>o srednjeevropskem času ob 21. uri 30 minut Ako se izvrši demarša v Beogradu jutri popoldne ob 5. url bi se potemtakem izvedela še za časa Poincarejeve prisotnosti v Petrogradu.*
Nato je odgovoril Tschirschky dne 23. julija:
<C. in kr. ministrstvo se zahvaljuje za informaciio. Baronu Gieslu se je naročilo. izročitev odložiti za eno uro.* Tako se je izrodilo, da je bila izročena nota dne 23. julija ob 6. uri zvečer.
skemu narodu.
Pred desetim! leti
Kakor smo pokazali, je bil med av-stro-ogrskimi državniki prvotno edino-le grof Tisza oni mož. ki se je držal jako skeptično napram vojnim načr-
Sje^mena l-er^ n^pT- 'Slovencu. K*j'pa .Slovenec, hvali . . • . .. ,	i .mir vsak napreden Slovenec.
zope7 116sSsJ ; Ja je imel av letih pred izbrahcan J ve vega pretepaštva, jaLn dokaz, kam vodi	^J
i napaaa menua prisias kioiiimuuc »housc. i ,	__ ___„,,-..,0,
nobene tajne komunistične organizaci- O dogodku samem nam porofc očividec: Igla
......LoŽ^l^	njen d*-
gostilne na žabjak/ proU domu. Pred tator, vztrajal ^ «w>je® gostilno je bilo S do 6 neznancev, ki so odk onilnem stalili b, sei Stvan nunama sledili. Iz kakšnih 15 korakih se je j vrjale drugače. Toda dne 14. jota*,
: ' ... ,.,	. , . i, "Tofa Berchtoldu posrečilo popomo-
eden od njih spustil v dir m ko J^naju,^ ^. «	v	pridobiti
dohitel, - midva napada nisva pniSako- ma pMprronn i	'
je, temveč je socijalnodemokratska mladinska skavtska organizacija •sUdruženje delavskih rediteljev*, ki zasleduje kot taka povsem neprevratne cilje. V to Udruženje pa so se vmešali komunisti ter so način njene organizacije, ki pozna kapetane, vodnike, č-et-nike itd. poTablld za svojo tajne čete, v katerih so organizirali (kakor je t-o pri njih navada) predvsem neizkušene in nepreudare mladiče. Metoda komunističnih voditeljev je povsod enaka: pošiljati nezrele elemente, ki ne znajo dobro preudariti po kostanj v žerjavico. Tudi trboveljski napad so komunisti pripravili preko svoje «Zveze Delavske Mladine Jugoslavije*, ki snuje takozvane «obrambne*, v resnici pa atentatorske čete.
Delovanje prevratnih elementov.
Pod zaščito klerikalnega tiska ki je sistematično valil vsako krivdo na na-c.ijona'aste. zlasti pa na Orjuno, se je v zadnjem času teroristična komunistična organizacija dobro okrepila ter je prešla v ofenzivo. Sedaj je jasno, rla gre od Trbovelj sem za sistematično akcijo, ki bi naj polagoma spravila vso deželo v strah in trepet — odgovornost pa naprtila narodnim in naprednim krogom. V luči tega spoznanja postajajo razumljivi mnogi dogodki iz zadnjega časa. ki so se izvršili deloma s pomočjo klerikalcev, toda očividno v okviru obsežne vznemirje-valne akcije. Tako je sedaj z objektivnimi, nad vsak dvom vzvišenimi pričami dokazano, da je dogodek v Pod-nartu bil povzročen od klerikalcev in da je iz njihove sredine padel prvi strei. Pred par dnevi so komunistični ■egetaši* z revolverjem streljali na D. Gorazda. koncem tedna je tolpa teh desperadov v Tivoliju napadla trgovca Modica ter ga z nožem težko ranila na roki. V sredo zvečer ie pet mladičev streljalo na Orjunaša Rejca. Kro-sia mu je prebila čepico na glavi. Predvčerajšnjim so komunisti pretemli nekega sladoledarja, češ, da je Oriu-naš, prošlo nedeljo pa so celo pri Or-lah' ob dr. Lemeževi navzočnosti navalili na dve ljubljanski gospe, ki so jih prepoznali kot sorodnici znanega liaprednjaka.
V zadnjem času so «udarniške» komunistično čete organizirale zlasti po predmestjih ponočne obhodo in sistematične napada ki naj vMemiriio .Dte-
napada nisva pričako vala — je udaril mojega spremljevalca Budina po glavi s toliko siio, da se je ta takoj zgrudil. Napadalec je oddirjal po činu dalje. Jaz sem se takoj vrnil v R. gostilno, da obvestim tam navzoče o dogodku. Med gosti je bilo nekaj Orjunašev, ki so na moje obvestilo takoj pohiteli, da poiščejo napadalce. Toda ulica je bila že prazna. Tudi napadeni Budin je med tem že odšel ne vem kam. Jaz s^m pozneje nadaljeval pot proti domu, sem pi pred Blagaievo šestorico in med Hotel sem obvestiti policijo, katere pa nisem našel. Iz dotične šestorice so še nekaj klicali za menoj ter nato odšli v smeri proti gradu. Domnevam, da se je napad izvršil, ker sva sedela malo pred niim v gostilni v družbi Orjunašev, čeprav je g. Budin klerikalnega mišljenja. Napadalec se je torej zmotil in je s svojim činom zadel lastnega pristaša, stanjevec*.
za svoje vojaško - agresivne načrte. Tisza je rekel nemškemu poslaniku Tsehirschkemu, da ga je «vsa.k dan bolj uveril v smeri, da mora preiti monarhija k energični odločitvi, da poka-žo svojo življenjsko silo in da r.a.nravi konec neznosnim razmeram na jugovzhodu.*
Tiszov preokret je bil velikega pomena; sedai so si bile v Avstro - Ogrski vse vodilne diplomatske in voiašk*>
Politične beležke
+ Junak Potemkinovih vasi. Dr.
Ravnihar potrjuje napad iz zasede v polni meri in le čudno se mu zdi zakaj vprašujemo dr. Županiča in dr. Sajovica, če se ž njim strinjata, češ, da je vendar bile njegovo intrigantsko pismo odposlano v Beograd po soglasnih sklepih polnošte-vilnega članstva NRS v Ljubljani. O svojem sestanku z dr. Brejcem dr. Ravnihar se izraža s precejšnjo previdnostjo. Ne delamo mu krivice, če smatramo, da ga potrjuje. Ni dvoma, da jc zadovoljen z laskavo pohvalo, ki je je bil deležen v
" " to
itak vsak napreden Slovenec. Dr. Ravnihar se tudi sklicuje na laskavo pismo iz Beograda, ki «najiskrenejše pozdravlja* njegov vstop v radikalno stran ko. Takrat, ko jc prišel ta pozdrav, tamkaj še niso vedeli, da je dr. Ravnihar pripeljal v ljubljansko radikalsko organizacijo 14, reči in piši: le štirinajst novih članov. Takrat še niso vedeli, da se pripravlja za opereto in za nastop med mladimi vojaki. Rn vers: Papirnate so vaše čake in puške iz lesa, že zna, ker ga jc porabil kot podnaslov svojega odgovora na naš članek. Nadaljevanje: «Ce teče kri, iz nosa teče,» pa sc ne bo težko naučil.
+ Klerikalci proti UJU. Mi smo že
večkrat opozorili, da so pri nas oni ljudje, ki delajo za konsolidacijo države, še vedno v defenzivi pred stalnimi napadi klerikalnega in drugega prevratnega časopisja. To žalostno dejstvo potrjuje tudi včerajšnja «Siraža», ki ostudno in vehe-mentno napada Udruženje Jugoslovenske-
Vatikanom, socijalistično »Pravo Lidm iu narodnosociialno «Ceške Slovo* pa pa novno pozivata vse patriotične Cehe, da Izstopijo iz katoliške cerkve ter se pri-i ključijo narodni cerkvi V Pragi je ob Husovih svečanostih cela vrsta narodnjakov storila ta korak. Češkoslovaški klc-rikalci. nekdaj strastni privrženci Habs-buržanov, sedaj pa anacionalni in brez-domovinski, so torej prenaglo vrgli svojo karto, misleč, da jim je že dospel pravi čas, da bruhnejo svol rimski srd proti Masaryku in nacionalizmu. Kulturni boj na Češkoslovaškem stopa v novo iazo. Klerikalci so ga izzvali, zato bo tudi le zanje porazen. Ali bo naše klerikalce, ki so dvojniki češkoslovaških rimovcev (v poslabšani izdaji!), ta primer kaj iztrez-nil?
Iz demokratske stranke
LEPI NAPREDNI USPEHI OB MURI
Občinske volitve v ljutomerskem sre< zu so se vršile v nedeljo dne 13. julija. Dosedaj smo izvedeli izide iz sledečih občin:
Moravci: SLS 19 glasov, 2 odbornika, Kmečka zveza 47 glasov, 5 odbornikov, Gospodarska lista (napredna) 28 glasov, 2 odbornika.
Slamnjak: Gospodarska ljudska stran* ka (SLS) 34 (3), SLS 28 (2), Strokovna delavska viničarska zveza 22 (2), Gospo« darska delavska združena stranka (nai predna) 7 (1), Okrajna delavska zveza (napredna) 13 (1).
Veržej: Napredna stranka 23 (1), Dc» lavci in mali posestniki 45 (4), (obe li« sti sta demokratski), SLS 14 (1), Kmečka zveza 39. (3) Trg Veržej je bil dolga leta najtrdnejša trdnjava klerikalcev v ljutomerskem okraju. Tam je tudi sa« mostam Salezijanccv z dvorazredno gim> nazijo. Kljub skrajnemu oaponi kleri« kalcev je prišla občina končno v napred: nc roke. Tu jc bila šele letos ustanovi ljena krajevna organizacija demokrat« ske stranke, ki je ena najagilnejših in tako tudi uspeh ni izostaL
Gornja Radgona: SLS 91 (6), DomaČa gospodarska stranka (napredna) 45 (3), Združena napredna gospodarska stran, ka 115 (8). Tudi Gornja Radgona je to> rej ostala trdno v naprednih rokah.
Stara Cesta: Gospodarska stranka (napredna) 28 (4), Združena lista SLS in SKS 37 (5).)
Samo klerikalna lista je bila vložena v 16 občinah. Vseh občin pa ima 1 joto j mei-ski okraj 68. V Ljutomeru samem sq že zvolili demokratskega župana brez volitev, ker je bila vložena kompromisna lista. Trgi so torej vsi odločno v napred« nih rokah.
Po svetu
—	Abesinski prineregent Ras TafarL
ki ee nahaja, kakor znano, na potovanju po Evropi, je bi! tudi v Londonu z velikim pompom sprejet.
—	Francoski amnestijskl predlog. Francoski parlament razpravlja o zakonskem načrtu, ki ga je predložila nova vlada in ki predvideva obširno amnestijo za politične delikte in radi njih kaznovane. Od amnestije pa so izključeni glavni komunistični hujskači, ravno tako pa tudi vojaški dezerterji in uporniki. Zato je prišlo pri razpravi o amnestiji v parlamentu že do ponovnih spopadov s komunisti in napovedujejo še hujši lioj. ako vlada ne razširi amnestije tudi na te delikte.
li ultimatom) Srbni ki so sra hoteli nr- j sk'enil° svui fven5°lski P^f3'5 votno izročati v Beosrradu že dne ^ ^stanovskemu naprednemu caso-. t, u-i* - • ~	Pisiu bodisi z dop'Sovanjem. bodisi s sir-
15 Tiiliia Da so bili v svo em vomem i • J " „ ' ' , ., io. jiiiim. i i ii v	. jenjem. Dr. Korošfevemu glasilu nele m
raz>x>loženni v Avstro - C)<rrski tako i	, . , , " .. . , - „
, , . . _,.	»o-r-^t i všeč, da bi med liudstvo prihajalo caso-
trdni na to ie vplivala osobito zavest . .	.-	• , . „„ •
v . ..... ',_.______' pisje, ki zagovarja edinstva države in
naroda, marveč tudi grozi uolteljstvu.
da je ofieitalna Nemčija istAsra mne-, . nia. To se je ponovno nariašalo, zato s Ko- ^ povsem pravilen zaklmček. da ni za j izbruh voine Nemčija nič manj odgo-
Oakar je <S!ovenec> stekel, se vsak dan množe sadovi njegove vzgoje!
KLERIKALNO-KOMUNISTICNI NAPAD V KAMNIKU.
Poročajo nam iz Kamnika: Tudi pri nas se pojavljajo klerikalno-knmnnistični napadi na ljudi, ki niso njihovega prepričanja. Tako so napadli tri.!e mlečno-zobi klerikalni komunisti v nedeljo zvečer dva naša somišlienika B. D. in I. P. Pri tem je r? dobil I. P. šest ubodPajev z nožem, od katerih so pa k sreči štirje prerezali samo obleko in .sta le dva lahno ranila kožo. Po storjenem činu so seveda junaki izginili v noč. Če bi pri tem I. P. v silobranu skrivil napadalcem las na glavi, bi seveda »Slovenec« in z njim vsa njegova druhal kričala na polna usta: »Orjuna* preliva nedolžno kri!« Ko pa teče kri nacijonalista, je seveda vse v kar najlepšem redu. Pozdravljena krščanska ljubezen in pravičnost. Mestni občini priporočamo, da te tri znane delamrž-ne postopače izžene naj si gredo služit kruh, kamor vedo in znajo!
Daruite za ŠlaiDahoa fond!
voi-na kot Avstrija, j Dočim ><* bila Nemčiia tako natanč-; no informirana o avstri'«k;h vojnih ' snlotka-K ra niso z TVinrri ItaliM sporočili ničesar o svo"h pripravah. Napram Tt"l)'i vladala na Dunaju skraj na nezaupoost.
Dne 14. 'uli:a ie sp1"""?1!] r^rr*!-' ve Iftnoelonlk v	FWow. Sf^^ČP
Snn GinMaPi! da bi it,-illinpcka vin la v =b'č,Th: avstrii-ko - srbskega no mogla ravrati zc-er p^-Mnopt«! princip. Tz te^-a ie sk'ppal F'otnw. ^a hoč« San	priPraviti Nemč;:o
na to. da Paliia v slnčaj" dal;ših komplikacij re bi mo^la ostn+i na strani Avstro - O Trske. In že 15. iulija ie na podla<ri teh ooroč'1 dnna'ski nnm-ški posbnik Tsohirsehkv dobil instmk-c-ije. naj noka^e na potrebo, da se naj pogaja z RJmom o kompenzacijah, na katere ima Ttaliia asnir1 ciie v sln-čaju teritorrnlrih sprememb, k? bi se izvršile na Balkanu v korist Avstro-0Trski. Berlin je pri tem opozarjal že takrat na možnost da se Italiia postavi zoper Avstro - Ogrsko . . - Toda na Dunaju takrat.temu vprašanju nL<o še pripisovali pritierne važnosti.
Dne 15. iuliia 1914 zvečer ie odt>o-
«Stra2a> menda misli, da je danes učitelj še vedno isti suženj, kakor v Avstriji, kjer sta lahko nad njim Nemec in klerikalec .neusmiljeno vihtela svoj bif. Baš iz tega, da se upa drzna rStraža* tako nesramno pritiskali na učitelje danes, ko ve, da se njenih groženj nihče ne boji, dokazuje, kaj bi imelo ufiteljstvo od klerikalnega režima, ali pa še celo od klerikalne avtonomije. Zato pa je bil sklep UJU. v prilog nestanorsVemu časopisju zelo umesten; kajti £e bo sleherni uMtclj vsaj nekaj ods;o"--ov tega storil za napredno časopisje, kar stari duhoviti a za klerikalne liste, pa se bo tudi pri nas liudstvo drugače orientiralo. Edino podrobno in neumorno delo med ljudstvom, zlasti pa propaganda za napredno časopisje, bo klerikalcem za vedno zlomilo vrat, učiteljstvu pa za vse čase odvrnilo jarem, ki bi mu ga klerikalci zopet tako radi obesili na giavo.
+ Češki klerikalci in kulturni boj.
Provokacija. ki so jo češkoslovaški klerikalni fanatiki uprizorili s svojo procesijo na Sveto Goro pri Pfibramu, kjer so z vso grobostjo obdelovali Masaryka in nacionalne svetinje (vse to v navzočnosti papeškega nuncija), rodi sedaj sadove kulturnega boja. Komunistična »Rude Pravo* zahteva takojšnje in definitivno prekinjenje vseh zvez med čsL državo in
§ Mlad nepridiprav jc I9-letni kroja« ški vajenec Aberšek Viktor v Prelski pri St. Jar.žu v Vinski gori. Pred celj: skim okrožnim sodiščem sc je zagov2r< jal zaradi prenarejanja in ponarejanja svoje delavske knjižice. Obtoženi sc je učil krojaške obrti pri nekem krojaškem mojstru v Slovenj gradcu. Ker je pa na sejmu prodal dvoje hlač ter si izkupiček razdelil s svojim tovarišem, ga je moj' ster zapodi! iz službe pred končano uč» no dobo. Da bi dobil novo službo, jc i/premenil posamezne podatke v delav« ski knjižici, pritisnil na njo ponarejeni pečat Obrtne zadruge krojačev in čcvj ijarjev ter si izstavil sam prav lepo 'w pričevalo. Aberšek je bil obsoien zaradi tega prestopka na 48 ur zapora.
§ Sodna poezija. Neki ljubljanski po-strežkinji je zmanjkalo več predmetov na nepojasnjen uačin. Kakor jc že tako navada, je takoj osumila svojo kolegi-njo Metko tatvine in jo naznanila. Pri sodišču se pa je izkazalo, da se je zmo-",la in da je moral biti tat nekdo dni*', Vajti >le'ka je bila oproščena. To je ok-adeno Francko tako raTŽalilo, da jo napi:-1.3 okrajnemu sodniku pismo z vzorno pesmi'o o 6odnijL ki je izzvenela v slni-fo pobožno željo: »Čudna sodni-ia. ia čudne postave, kdor utrpi krivico, tair. ima težave. Sodniki, sodniki, bolj modri bodite, pravično in brihtno nam vedno sodite.« Ker so sodniki manj cenili poc?ijo nego vsebino, so poetično dušo obsodili radi žaljenjs. uradne osebe na 100 l*in giobe.
Priznati se mora
da rabita najmanj popravil in to nsM n»-preknslii»e trpeino-ii le 11'"a
ERIKA in IDEAL
plsaln"* stroja
THE REX Co.f LJuMlana.
Novi direktor drž.železnic
Direktor dr. Borbo Je včeraj nastopil
svoje službeno mesto. Njegov oklic železničarjem.
Včeraj dopoldne je prispel v Ljubljano novi direktor Državnih železnic dr. J. Borko, ki je takoj prevzel službene posle. Ko so se mu javili načelniki posameznih oddelkov s pomočnikom inž. Šego na čelu je novi direktor v pregnantnih besedah povdaril smernice svojega delovanja, ki jih priobčuje tudi v posebni okrožnici vsemu osobju ljubljanske železniške direkcije.
Okrožnica se glasi:
Z današnjim dnem sem prevzel vodstvo te direkcije.
Smatram za posebno odlikovanje, da mi je kot prvemu državnemu direktorju čast stopiti na čelo ustanove z osobjem, preizkušenem v požrtvovalnem delu za stroko in v zvesti ljubavi do naše prekrasne zajedničke domovine in do — po stoletnih mukepolnih borbah — srečno ujedinjenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	tem znamenju, znamenju požrtvovalnega dela in neomejene ljubavi do naše ujedinjene kraljevine, pozdravljam vse stare tovariše in borce, pozdravljam prijateljski vse uslužbence in delavce! Samo s tega vidika posmatram i svojo zaupano mi veliko dolžnost in samo s tega vidika bom cenil in meril vsako postopanje poedincev. Z vsestranskim vestnim delom in brezpogojno udanostjo državi bomo skupno vspeli, ne samo, da ohranimo našo direkcijo na dosedanji višini in na dobrem glasu, nego jo bomo napravili vzorom zdrave državne administracije in železniške organizacije.
Ljubljana, dne 14. julija 1924.
Direktor: Dr. Borko, s. r.
»
Direktor dr. Borko, naš štajerski rojak, si je s- svojim dosedanjim delovanjem pri železniški upravi in zlasti tudi v ministrstvu, stekel ugled odličnega strokovnjaka in vnetega, energičnega delavca. Njegovo imenovanje so pozdravili ne samo železničarji, temveč tudi široki gospodarski krogi z zadovoljstvom. Želimo mu na njegovem težavnem in odgovornem mestu največ uspehov!
Draškoviceva proslava v Delnicah
V	nedeljo dopoldne so odkrili v Del* nicah, na kraju, kjer je bil ustreljen Mi* lorad Draškovič od komunistične roke, marmornato ploščo, na kateri je izkle« san križ z napisom: Milorad Draškovič (v cirilici in latinici« ter datum 21. VII. 1921.
Proslave se je udeležilo mnogo dele« gatov demokratskih političnih organiza« cij in kulturnih društev iz vse države. Slovensko JDS je zastopal predsednik zagrebške mestne organizacije dr. To« mažič. Za klub samos talnih demokratov je bil navzoč predsednik dr. E. Lukinič, vlado je zastopal državni podsekretar za notranje zadeve V. Vilder. Na spomin* sko ploščo je bilo položenih mnogo ven* cev, med njimi krasen venec ministrske* ga sveta.
Po parastosu je bila plošča odkrita in izročena občini v čuvanje, nakar je drž. podsekretar Vilder v krasnem go* voru proslavljal spomin velikega držav* nika, ki je žrtvoval življenje za svoj na* rod. «Kadar bo mesto skromne plošče postavljen na tem kraju dostojen spo* menik, ko treba nanj vklesati besede, podobne znanemu klasičnemu napisu: Stoj popotnik! Odkrij se na tem krva* vem, svetem mestu, na katerem je žrt* voval življenje mož, ker je deloval za varnost, mir, red in dobro tvoje in tvo* jega potomstva«. Posl. dr. Lukinič je sla* vil Draškoviča kot državnika, ki se je vedno ravnal po svojih besedah: Kdor dobro in pošteno pazi na svoj narod, ta
Peto dejanje Župančičeve cVeronike Deseniške» v srbščini. <Srbski Književni Glasnik* priobčuje v številki od 1. julija prevod petega dejanja Župančičeve tragedije <Veronika Deseniška*. Prevod je oskrbel g. Džonič, ki namerava prestaviti še ostala štiri dejanja in izdati tragedijo y knjigi.
Meštrovič v Ameriki. V New-Yorku se delajo velike priprave za Meštrovičevo razstavo, ki se otvori tam v začetku letošnjega novembra. Kipi in plastike dospejo v Ameriko iz Londona koncem septembra.
Kopačeva razstava v Gorici. Akad. slikar pro!. Franjo Kopač iz Kranja je priredil razstavo svojih del v goriškem cTrgovskem domui. Razstava ostane odprta teden dni.
i O smislu jugoslovanske literature
priobčuje v zadnji številki revije «Die neue Biicherschau* informativno pismo znani nemški publicist Herman Wendel, ki postavlja niz definicij jugoslovanskega slovstva ter zaključuje, da jugoslovanska duša krčevito išče samo sebe. Predstavniki teh novodobnih teženj so po Wendlu med Srbohrvati pisatelji: Crnjanski, Vi-naver, Krleža in Krklec.
Beograjski igralci r Zemunu. V soboto ia nedelio zvečer sojiefcateii člani
se ne sme bati ničesar. Govorili so še mnogi drugi govorniki, nakar je bila le* pa slavnost zaključena.
--.'.A--.'-
Sprejem poljskih oficirjev
Maribor, 14. julija.
Z današnjim dunajskim brzovlakom se je pripeljala v Jugoslavijo okrog 100 oseb broječa reprezentanca poljskih oficirjev. Na mariborskem kolodvoru jih je navdušeno sprejela množica občinstva z mestnim županom Gr-čarjem na čelu. Po prihodu vlaka, je svirala na peronu vojaška godba poljsko in našo himno. Pozdrav jo bil bratsko - slovanski. Župan Grčar in brigadir Nikolio sta v daljših govorih slavila poljski boj za osvobojenje, ki naj sedaj čim preje ustvari čim tesnejše zveze in sodelovanje Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Vodja poljskih gostov, major Lama je odgovarjal enako simpatično o prijateljstvu Poljakov do Jugoslavije.
Mesto odsotnega velikega/župana je izročil pozdrave imenom oblasti srezki poglavar dr. Ipavic. Navzoč je bil tudi srez.ki poglavar za levi breg g. Ivo Poljanec in drugi načelniki uradov in društev, Glasbene Matice, Drave, Ju-goslov.-čcškoslov. Lige. Sokolov in Orjune v krojih, ves oficirski zbor, beograjski vojni akademiki, članice Slov. ženskega društva, ki so prinesle Poljakinjam obilo lepega cvetja.
Po daljšem odmoru, tekom katerega so so gostjo v kolodvorski restavraciji malo okrepčali, je sledilo iakreno_ slovo med oglušujočimi Živijo - klici.
V istem vlaku se je peljala tudi večja skupina Čehov na jug. Ko so zagledali vrsto naših Sokolov, so začeli kli. cati «Na zdar!» in spontano se je razvila nova slovanska manifestacija, kateri so je seve tudi občinstvo pridružilo. Kratkomalo: bil je zopet enkrat lep slovanski popoldan na našem kolodvoru.
Celje, 14. julija.
Sprejem poljskih častnikov v Celju je bil po obliki bolj skromen, a tem prisrčnejši. Pri popoldanskem beograjskem brzovlaku, ki je stal na celjskem kolodvoru 10 minut, se je zbrala lepa množica občinstva, da pozdravi draire slovanske goste iz bratske Poljske. Od oblasti je bilo zastopano vojaštvo s polkovnikom Naiumovicem na čelu. V imenu mestne občine celjske je pozdravil zastopnike poljske vojake v kratkih, a prisrčtaih besedah župan dr. Hra šovec. Po prav domačem razgovoru v posameznih skupinah se je vlak začel pomikati dalje, v slovo pa so zadoneli
krepki «Živijo!» - klici.
*
Tudi iz Zagreba, nam poročajo o prisrčnem sprejemu poljskih gostov. Pričakal jih je na kolodvoru štab IV. armije z generali, oficirski zbor z vojaško godbo, zastopniki oblastne uprave, mesta in večje število občinstva, ki je prirejajo Poljakom iskrene ovacije.
Občni zbor pokoj n. zavoda za nameščence
Preteklo soboto se je vršil pod predsedstvom g. Vedernjaka v magistra.tei dvorani II. občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Po pre-čitanju letnega poročila v katerem je na-čelstvo podalo pregled poslovanja Pokojninskega zavoda od njega postanka pa do konca leta 1923. se je vršila daljša debata, v katero so posegli med drugimi gg. V. Urbančič, ing. Šuklje, dr. Windischer, F. Golob, Lesniear iz Celja in dr. Rosina iz Maribora. Slednja govornika sta izrazila pomisleke proti preobširni gradbeni akciji, ki jo je zavod izvršil v Ljubljani, češ, da bo odpiso-
beograjskega Narodnega gledališča gostovali v Zemunu. Igrali so <Ivkovo slavo» in Nušičevo cSumnjivo lice*.
Jubilej pevskega društva v Travniku. Letos 16. in 17. avgusta slavi 25 letnico svoje eksistence pevsko društvo cVlašič* v Travniku. Ob tej priliki se bodo vršile pevske tekme, zabave in druge prigodne svečanosti, ki se zaključijo s skupnim nastopom pevskih organizacij iz travniške okolice.
Člani splitskega gledališča v Šibe niku. Od 7. do 13. julija se je mudila v Šibeniku skupina članov splitskega gledališča. Gosti so izvajali v areni cKoso-vo» posamezne dele iz oper: cMadame Butterfly>, <Prodana nevestam, cBoheme>, <Traviata> in cCavalleria rusticana».
Statistika prošle gledališke sezone v Sarajevu. Sarajevsko Narodno gledališče je zaključilo letošnjo sezono na Vidovdan 28. junija. Statistika, ki je pravkar izšla, izkazuje, da je bilo v tej sezoni na sarajevskem odru 72 del v 218 predstavah. Domače avtorje so zastopali pisci: Petrovič, Nušič in Mirko Dečak. Premijer iz neslovanskih literatur je bilo 18. Največ predstav sta doživeli igri: cAlibaba iu 40 hajdukov* ter <Pot okolu sveta>. Jubilej sta praznovala to leto dva člana. V juniju je sarajevsko izlcdaiišče gostovalo
vanja investiranih svot trajno obremenilo zavod. Končno je bil z veliko večino glasov odobren absolutarij bivšemu sosvetu ter bilanca za leto 1922. Iz poročila o poslovanju sedanje uprave posnamemo:
Načelstvo je pre1 kratkim predložilo ministrstvu v odobritev nov pravilnik o dravinjskih dokladah, ki predvideva valorizacijo starejših plačil in daje zavodu možnost, da izdatno poviša prejemke sedanjih rentnikov, pa tudi pričakovanja aktivnih zavarovancev. Zavod, je s ponovnimi enkratnimi podporami porazdelil med rentnike tekom enega leta 307 tisoč 488 Din 90 p, dočim so znašale zakonite rente v leta 1923. zgolj 46.447 dinarjev.
Vsled redukcije uradništva, ki je štelo meseca aprila 1923 34 nameščencev, se je število nameščencev znižalo na 21. Navzlic temu posluje zavod v splošnem redno.
Zavod poseduje palačo na Aleksandrovi cesti, v kateri ima tudi svoje uradne prostore. Stroški te zgradbe znašajo 6 milijonov 200.000 Din. Nadalje so se zgradile pod Rožnikom 4 stanovanjske hiše, drugih 5 hiš pa na Brinju ob Dunajski cesti. Gradbeni stroški za. teh 9 stanovanjskih hiš znašajo 4,200.000 Din.
Zavod dovoljuje kredite javnim kor-poraeijam in industrijskim ter trgovskim podjetjem. Nalaganje se je po poročilu vršilo v smislu statuta v poedinili oblasteh v razmerju premij, ki so se iz te oblasti vplačale zavodu. Vsaga se je do meseca junija t. 1. več takih kreditov dovolilo za 13,085.001 Din.
Občni zbor je odobril letno poročilo in bilanco za leto 1923. z vsemi proti trem glasovom in je soglasno odobril razdelitev sicer neznatnega poslovnega prebitka.
Na predlog predsednika g. Vedernjaka so se na novo (Joločilc sejnine za občni zbor, seje načelst.va ter seje upravnega odbora in odsekov uprave. Na predlog g. Jelačina »e je na novo določila nagrada predsedniku.
Občni zbor je pooblastil načelstvo, da sme odprodati po edine parcele pod Rožnikom in ob Dunajski cesti. Nadalje, da sme zaključiti kupno pogodbo z mestno občino mariborsko za 5 stavbnih parcel ob Kralja Petra trgu v Mariboru.
Na predlog delegatov iz Dalmacije se je občni zbor izrekel za to, da zavod pridobi ob dalmatinski obali primerno okrevališče.
Končno se je na predlog g. A. Deber-koviča iz Splita načeloma sklenilo, da se po potrebi osnujejo podružnice zavoda v drugih oblastih. Resolucija radi preureditve pokojninskega zavarovanja nameščencev in razširjenja zakona na vso državo, se je odkazala obstoječi komisiji za pripravo novega zakona in statuta.
Dopisi
ŠKOFJA LOKA. V torek je bil zopet z glasovi klerikalnih odbornikov izvo« ljen za župana g. Jožef Hafner. Vse je šlo gladko in z zadovoljstvom konstati* ramo na tem mestu, da jc g. župan v svojem pozdravnem govoru slovesno ob* ljubil, da bo deloval z vsemi svojimi močmi za občino, narod in našo edin* stveno državo! H koncu je predlagal uda nostno brzojavko na Njeg. Vel., ki je bila seveda soglasno sprejeta. Navzoči zastopnik pol. oblasti je nato v daljšem govoru opozarjal na dolžnosti občinske* ga odbora napram občini, narodu in dr* žavi ter končno omenil tudi letak, ki so ga klerikalci razpošiljali svojim volilccm in ki se konča s sledečim besedilom:
«---da hočemo avtonomijo Slove*
nije in da ne maramo velesrbskega jar* ma!» (Podčrtano na letaku). Kakor mr* zel tuš so učinkovale glavarjeve kritiku* joče besede na »državotvorne« klerikal*
v Brčkem in Tuzli, Sarajevo pa so pose-tili z dobrim uspehom Hudožestveniki in zagrebška opera. Za prihodnjo sezono so priprave že v teku; uprava je angažirala novega režiserja v osebi g. Becka. Orkester se bo rekrutiral iz članov sarajevske filharmonije pod vodstvom g. Lukiniča.
Spomenik Marka Maruliča v Splitu. Splitska mestna občina je votirala vsoto 50.000 Din za postavitev spomenika pesniku Marku Maruliču v Splitu. Načrt za spomenik je izdelal kipar Meštrovič, in sicer zastonj. Treba je spomenik le še vliti v bron, kar bo stalo okolu 150.000 Din. Meštrovič je obljubil podariti splitski občini še spomenik narodnega osvo-bojenja, kar se zgodi, če se mojster povrne čil in zdrav iz Amerike.
Slovanska glasba na Dunaju. 23. julija začne na dunajski <Volksoperi» gostovanje praškega <Narodnega divadlaj. Pela se bodo sledeča dela: <Prodana nevesta* in <Poljub» od Smetane ter <Onje-gin> in <Pikova dama> od Čajkovskega.
Glasbene svečanosti v Bonaueschin-genu začno v drugi polovici meseca julija. Jugoslovanska glasba bo na tej prireditvi zastopana s skladbami in osebno navzočnostjo Josipa štolcerja, čigar kvartet se je lani izvajal tudi v Ljubljani.
Glasbena visoka šola na Dunaju. V prihodnjem šolskem letu se otvori na Dunaju visoka šola za glasbo in igro. Institucija se bo temeljito razlikovala od podobnih ustanov v Nemčiii in drugih
ne odbornike! Molče, s povešenimi gla* vami so poslušali uničujočo obsodbo svo je nesrečne politike. Tam udanostne iz* jave na najvišje mesto, tu pa ravno na* sprotna dejanja! In to smo hoteli pribiti!
KRANJ. Trgovska gremijalna nadaljevalna šola v" Kranju je zaključila, dne 29. junija tretje leto svojega obstanka in dokazala z živahnim razmahom svojim ustanoviteljem, kako potrebna je bila v Kranju panoga nadaljevalnega šolstva. Trgovski vajenci, ki so pohajali od šolskega leta 1921./1922. skupno z obrtnimi tukajšnjo obrtno nadaljevalno šolo v itak prenapolnjenih razredih, niso mogli dobiti vkljub najboljši volji uči-teljstva potrebnega strokovnega znanja, trgovske vajeuke pa so bile sploh izključene od vsake nadaline izobrazbe. Da odpomore tem nedostatkom, je sklenit trgovski gremij za pol. okraj Kranj, pod vodstvom svojega agilnega načelnika g. Frana Sirca, da osnuje po vzoru drugih trgovskih grem. nad. šol enak zavod tudi v Kranju in sicer postopoma prvi in drugi razred. V šolskem letu 1921./1922. se je vpisalo 35 učencev in učenk, njih število pa se je vedno zviševalo. Razstava izdelkov koncem drugega šolskega leta je pokazala, da učenci pravilno pojmujejo pomen in namen ustanove ter njihovo stremljenje po čim višjem trgovskem znanju. Da nudi torej učencem po možnosti zaokroženo znanje v najvažmeiših trgovskih poslih, je osnoval gremij v šolskem letu 1923. in 1924. še tretji nadaljevalni razred in uspeh ni izostal. Dočim so učenci in učenke tretjega razreda z vztrajno marljivostjo in intenzivno pozornostjo sledili pouku in izvrševali svoje izdelke, da častno zapuste ko prvi absolventje zavod, 60 se oni v prvem in drugem razredu trudili, da dosežejo koncem leta ugoden izid in dovrše tako še pred potekom učne dobe tudi zaključni tretji razred. Najboljši dokaz živahnega delovanja je ugoden končni izid, zlasti ako se upošteva najrazličnejša predizobrazba gojencev in go^nk. Izmed 62 vpisanih učencev in učenk je dovršilo svoje razrede 68% — zaključni razred pa zapušča 8 odiičnih absolventov in absolventk, ki so si v triletnem marljivem delu pridobili po lastni ambiciji mnogo več znanja, kot ga predpisuje tozadevni učni načrt. Zani manje za tukajšnjo trgovsko gremijalno nadaljevalno šolo pa se je razširilo v zadnjem letu tudi izven Kranja, kar dokazuje dejstvo, da so obiskovali pouk na tej šoli redno tudi učenci iz Škofje Loke, iz Kranja samega pa se je vpisalo več privatistov odnosno privatistk. Ugoden razvoj trgovske gremijalno nadaljevalne šole naj služi trgovskemu gremiju v zadoščenje za trud in obilne gmotne žrtve, ki jih ima z vzdrževanjem šole in v zagotovilo, da v prespeh razvijajočega se trgovstva v kranjskem političnem okraju ni mogel pričeti ugodnejšo akcije, prav tako pa tudi županu g. Cirilu Pircu, ki se je poleg skrbi, ki mu jih prizadeva vzdrževanje v Kranju tako lepo razvitega šolstva, posebno toplo zavzel tudi za to najmlajšo institucijo in s srečno roko pomagal premostiti tudi najtežje ovire.
ŽIROVNICA. Kakšnih lopovskih sredstev se poslužujejo našd klerikalci v boju proti svojim političnim nasprotnikom, izpričuje najbolj dopis c štev. 163. »Jutra«, s katerim je znani klerikalni dopisun mistificiral uredništvo. Seveda, klerikalci se ravnajo po jezuitski morali, da namen posvečuje sredstva, in v dosego tega jim ni nobeno lopovščina preniz-kotna. Vemo dobro, odkod izhaja to lo-povstvo, a prepričani smo tudi, da bo prišel dan obračuna. Trpela pa bo pri tem žrtev klerikalnega hujskanja, ker se pravi povzročitelj skriva za hrbtom drugih. Vsi treznejši klerikalci sami obsojajo tako zahrbtno in ostudno gonjo; tako se je na primer eden klerikalnih veljakov iz Doslovč jako drastično izrazil, da je mogel letake na predvečer volitev proti naprednemu kandidatu Birču napraviti samo »ena velika baraba«. Gotovo se bo slično izrazil tudi o tem dopisunu. Isto-tako obsoja vsak trezni faran divji na-stop domačih nahujskanih fantov na zad-
državah. Vodila jo bosta Rih. Strauss in Max Reinhardt.
Češki pisatelj na londonski sceni. — Viktorja Dyka aktovka <Deveta noč-- Sb je pred kratkim Igrala v Londonu, kjer je dosegla zelo povoljen uspeh.
Roman o Rih. Straussovi mladosti je pravkar izšel. Napisal ga je skladateljev prijatelj in nekdanji sošolec Hans Fi-scher-Hohenhausen. Središče romana tvori glasbeni prevrat R. \Vagnerja, v katerem se razpleta mladost sedaj 60 letnega dunajskega skladatelja.
Budimpeštanska opera brez orkestra. Med vodstvom budimpeštanske opere in njenimi pevci je že pred časom prišlo do znatnih diferenc, ki so povzročile odpovedi angažmajev od s! ani pevcev, katerim je gledališka uprava ponujala sramotno nizke plače. Sedaj se je zgodilo isto tudi z orkestrom. Člani so zahtevali 115 do 145 zlatih kron mesečne plače in 60 do 80 kron doklade. Ker uprava stavljenim zahtevam ni ugodila, so orkestranti prelomili pogodbe ter izjavili, da bodo rajši nastopali po kavarnah in barih, kjer se zahteva od njih manj truda, zaslužek pa je znatno večji.
Wagnerjeve in Mozartove svečanosti v Monakovem. V letošnjem avgustu in septembru se v Monakovem uprizori običajni cikel Wagnerjvih oper, katerim se letos pridružijo Se Mozartova dela. Spored je sledeči: 1., 17., 28. avgusta in 9. septembra; Mojstrski jem.noriabefa
nji veselici Jugoslovanske Matice, ko bo trgali popolnoma mirnim udeležencem veselice orjunaške in sokolske znake % gumbic. Klerikalno hujskanje rodi lepe sadove: podivjanost in besno nasprotatvo proti vsemu, kar ni izrecno klerikalno. Čuditi se temu ni, saj se je par dni pred prireditvijo Jugoslovanske Matice izrazil naš kaplan, da bo prepovedal vsem, ki stoje pod njegovim vplivom, posetiti nei selico, ker je bil na programu tudi ples. Nad klerikalnimi prireditvami v ljubljanskem Unionu, katere posečajo tudi cerkveni dostojanstveniki, ki se gotovo na spodtikuje. Tu je šlo seveda za narod-, no prireditev, od katere naj bi imeli edinole neodrešeni bratje dobiček. Sve-. tujemo mu, da preneha s sejanjem raz-i dora med farani, ker bo sicer za svojo setev žel vihar.
BKtZNICA. Neznanemu lopovu, k« se mu jc posrečilo zanesti kukovičje jaj« ce v «Jutro», bodi povedano na njegov hinavsko zaviti napad, da smo listo lah* ko napravili. Samo 2 sta podpis odklc« nila. Liste g. B. nikdar ni imel v rokah, razen takrat, ko jo je podpisal. Ni res^ da se je g. Arhu ponujal denar; tega! človeka žc sploh tri leta nisem videl. Za* to s pravim imenom na dan. Zlobnega' dopisuna imenujem hinavca in obreko* valca, pa makar je v črni suknji. Pri« pravljen sem dati za Orla 200 Din, ako morete dokazati, da se je komu kaj po* nujalo ali obetalo. Naj pride lažnivec z dokazi na dan. Klerikalci so pa listo res težko sestavili, čeravno barantajo z vero in so nasprotnike imenovali same Orjunaše. Naša vera uči: Ljubi svojega1 bližnjega, kakor samega sebe. Vi pa vso sovražite, kar se ne strinja z vami. Od' okrog 350 volilcev jih je volilo 200. Kje so ostali drugi. Klerikalci so prišli vsi1 do zadnjega. 150 jih ni bilo in ti niso vaši. To boste videli, kadar bodo volit« ve v narodno skupščino. — Mihael Artcl
LAŠKO. Z ozirom na vsestranski uspeli proslavljen ja 150 letnice obstoja laške šole dne 28. in 29. junija, združenim s svečanim blagoslovljenjem nove šolske zastave, izrekajo podpisani najlepšo zahvalo vsem, ki so bodisi z darili v denarju za nabavo zastave in ustanovitev javne ljudske knjižnice, bodisi z darovanimi knjigami in prispevki v naturalijah! odn. pečini za pogoščen je otrok, nadalje z dejansko pomočjo pri pripravah, z obilno osebno udeležbo ter z znatnimi predplačili pri oboj^dnevnih prireditvah pripomogli do toliko častnih rezultatov te redke šolske proslave. Osebno zahvalo" pa dolgujemo gospe Aneti Elsbachcr-jevi kot kumici šolske zastave in dolgoletni nad vse zasluženi šolski dobrotni-ci. Čast plemenitim srccm ter blagim prijateljem šole, mladine in piosvcte. — Šola in prireditelji.
RAJHENBURG. V odgovor na naše poročilo o narodnem prazniku jc neki fantič od fare poslal v »Slovenca > svoj deviški dopis. Rajhcnburžanom, ki ni.-,o razobesili zastav, pripisuje — ^indivitlu* alno čustvovanje«. To sicer ni nič za pojesti, a vseeno bomo mi novedali boij po domače, da bodo razumeli tudi naši separatisti z «bodočfm županom« in očeti trapisti vred: Pri nas ob narodnih praznikih ne izobesijo zastav tisti liud> je, ki dcsnico tiščijo v žepu nad novci, 7. levico molijo h Korošcu, v. nosom na vohajo, kakšen veter bo zavel iz Radi« čeve republike. Kšcft, klerikalne parado in pa radičevsko psovanjc države jim jc najpoglavitnejšc na svetu. Kako pa očetje trapisti «s svetom nimajo ničopra viti«, kakor kozlari fantič od farc, bomo povedali ob priliki in posvetili v njihovo vrlo posvetno gospodarenje ter v njiho« vo politično udejstvovanje o priliki sle« hernih volitev. Fantič od farc naj lc od« laga svojo cccno« in svojo »sol« v «Sio« vencu«, kjer je manjka, pač pa naj sc ču« va, da njegovega masla na glavi nc ob* sije ljubo nebeško solncc.
Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro"
——. n	——■
ški; 3., 4., 6., 8., 30., 31. avgusta, 2. in 4. septembra: Prstan Nibelungov; 10., 21. avgusta in 7. septembra: Tristan in Izolda; 15., 19., 24. avgusta in 8. septembra Parsifal. — Mozartova dela pridejo na vrsto kakor sledi: 7., 18. avgusta in 8. septembra: Cosi fan tutte; 11. in 20. avgusta Rop iz Seraila; 13. in 23. avgusta: Don Juan; 16., 26. avgusta in 3. septembra: Figarova svatba. Glasbeni del svečanosti se bo izvajal pod taktirko kapelnikov Furtvvanglerja, Knappertsbu-cha in Ilegerja.
Glasbena akademija v Monakovem — vseučilišče. Bavarsko naučno ministrstvo je sklenilo, da se glasbena akademija v Monakovem zanaprej imenuje vseučilišče za glasbo. Zavod praznuje letos 501etnieo svojega obstoja.
Zabrana R. U. Ra v Ameriki. V mestu Pullmann (ameriške Združene .države) so oblasti zabranile predstavo Čapke-ve kolektivne utopistične drame R. U. R. Povod zabrani je dal štrajk, ki je izbruhnil v pullmannskih tvornicah.	> Pacraver r Londonu. Dunajski pevec Alfred Piccaver je podpisal pogodbo glede prireditve dvanajstih koncertov v Londonu, kjer bo absolviral gostovanje v novi sezoni. V ostalem pa ostane Piccaver še zanaprej član dunajske opere.
- >
Pomagajte z darovi'4 sokolskemn Taboru!
Kulturni pregled

ače vesti
• Slavnostni sprejem pri francoskem konzula. Včeraj se je vršil ob priliki francoskega narodnega praznika slavnostni sp.»ejem pri tukajšnjem franco-
glavar v Tolminu in ki je očividno po vplivu svoje žene in njene rodbine bil ne samo nenavadno naklonjen Slovencem, ampak se je tako rekoč čutil bolj
ftEMiNfiTON
Mod. 12
------------ brusili!! pisalu stri)
FRANC BAR Cankarjevo laftr. S.Tei.407
Telefon 730
Dane» dne 15. julija nastopi
skem konzulu g. L. Flacheu. Poklonili so za Slovenca nego Nemca. Vzornemu mo-ajvciu	..6	nk.^nioTi ra« pn snomin.
se ter izreiii svoje čestitke predstavniki vlade, tujih držav, mestne občine in drugih oblasti ter zastopniki raznih kulturnih društev in organizacij. Sprejem je bil zelo prisrčen iu izrečeno je bilo več na-pitnic francasko-jugoslovenskim prijateljskim odnošajem.
*	Tiskovni oddelek notr. ministrstva. V vrsti reform v ministrstvu za notranje posle je imenovan za načelnika novin-skega odseka tega ministrstva bivši kraljev tajnik dr. Gjuro Jelinič.
*	Dr. Ninčieeva mati umrla. Iz Mar-seilla poročajo, da je tam umrla mati ministra zunanjih del dr. M. Ninčiča. Truplo prepeljejo v Beograd.
*	Himen. V Novem Sadu se danes poroči g. Aleks Podvinec, tovarnar v Radečah pri Zidanem mostu z gospodično Helo Gorjanec. Bilo srečno!
*	Mag. ravnatelj Ivan Vončina f. Včeraj dopoldne je po kratki bolezni naglo-ma izdihnil g. magistralni ravnatelj Ivan Vončina. Bil je ena izmed najbolj znanih osebnosti v Ljubljani, saj je uradoval z neštevilnimi strankami tekom malone 40 let. Pokojnik je bil rojen leta 1849. na Vojskem nad Idrijo, gimnazijo je dovršil v Gorici, absolviral juridične študije na Dunaju ter vstopil leta 1874. v službovanje pri deželni vladi v Ljubljani Deloval je kot politični uradnik pri okr. glavarstvih v Postojni, Logatcu, Radovljici in v Ljubljani. Leta 1881. je prestopil kot tajnik v ljubljansko magistratno službovanje, izvrševal različne referate, postal leta 1898. magistratni ravnatelj in načelnik vseh mag. uradov ter bil 1. marca 1912. upokojen. V znak priznanja se mu je po obč. svetu podelilo meščanstvo. Toda še kot upokojenec je urejal mestni 'arhiv in mestno knjižnico ter ju spravil v vzoren red. Pokojnik je bil silno vesten in marljiv uradnik, uslužen in prijazen do strank ter vedno korekten in strogo objektiven. Bil je pa tudi osebno blaga duša in najljubeznivejši družabnik. Služboval je pod županovanjem Grassellija, Hribarja in dr. Tavčarja ter dr. Periča in pod .komisarjem vlad. svetnikom Lascha-nom. ^Napram podrejenemu uradništvu je bil vedno dobrosrčen predstojnik, ki ni prizadel nikomur krivice. Zato je užival med tovariši spoštovanje in velik ugled. Pokojnik je bil vedno zaveden Slovenec in odkrit naprednjak. Njegov starejši sin, dr. Fran Vončina je srezki glavar in vladni svetnik v Ptuju, mlajši, Josip, pa .ie orožniški kapetan v Gor. Milaaovcu v Srbiji; hči Julija je soproga mag. nad-Kvetnika Janka Blehveisa-Trsteniškega. Žalujočim obiteljim naše iskreno sožalje! — Pogreb se vrši v sredo popoldne ob pol 18.
*	Smrtn-. kosa. Preteklo nedeljo zjutraj je v Ljulujani po dolgotrajni bolezni umrla gospa Kloti JElubadova, soproga nadsvetnika finančne prokurature in hčerka ljubljanskega tovarnarja g. Rei-cha. Pogreb pokojnice, ki je v širokih krogih uživala ugled in spoštovanje, se je vršil včeraj popoldne ob veliki udeležbi. — V Št. Vidu nad Ljubljano je v nedeljo umrla gdč. Marija Verbičeva; ujen pogreb bo danes ob 15. V ljubljanski bolnici je včeraj umrl g. Martiri Guček, delovodja tvrdke Ecker. Pogreb v sredo ob 13. iz javne bolnice. Blag jim spomin! Preostalim naše sožalje!
*	Kongres jugoslovcnskih tipografov. V nedeljo dopoldne je bil v Beogradu otvorjen kongres jugoslovenskega tipografskega sindikata. Kongres je otvoril g. Wieser iz Zagreba. Tajnik VVerdan je pozdravil kongres v imenu bernske organizacije, dr. Topalovič pa v imenu delavske zbornice. Zvečer je bil na čast delegatom koncert v društvu <Edinstvo». Včeraj so se pričele meritorne razprave kongresa.
*	Inspecija finančnega delegata r mariborski oblasti. Kakor sporoča predsedstvo delegacije ministrstva financ v Ljubljani, je delegat dr. Savnik predvidomr
žu in očetu bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa naše najiskrenejše sožalje t
*	Železniška nezgoda v Zagrebu. V nedeljo zjutraj ob 7.30 je skočila na zvezni progi med savskim in državnim kolodvorom lokomotiva iz tira ter se prevrnila, tako da je bil promet med obema kolodvoroma do opoldne ustavljen.
*	Grozna rodbinska drama. V madžarskem selu Retfalu pri Osijeku se je 11. t. m. odigrala grozna rodbinska tragedija. 60 let stari seljak Istvan Szabo je že dalj časa živel v prepiru s svojo hčerjo Vilmo in njenim možem Kaloczyjem. V ostrem prepiru je Szabo dne 11. julija pograbil kuhinjski nož ter zaklal z njim svojo hčer, ki je kmalu nato vsled izkrva-venja izdihnila. Potem je Szabo v samomorilnem namenu skočil v Dravo, vendar j sta ga dva ribiča še živega potegnila iz vode. Szabo je bil aretiran. Izjavil je, da j je umoril svojo hčer, ker je hotela prodati; njegov letošnji žitni pridelek.
*	Cerkveni rop r Prekmurju. V Creš-njevcih so odnesli neznani vlomilci zlate in srebrne kelihe ter še drugo srebrnino
I in zlatnino iz tamošnje župne cerkve. Vrednost ukradenega blaga se ceni na 20.000 Din. Roparji so pustili na oltarju listek z napisom: cškoda bi bilo, da leži kapital še dalje mrtev. Boljše je, da se spravi zlato v denar in pride tako v pro-met>.
*	Ponarejevalci bankovcev Župančič in tovariši zopet pred sodiščem. Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnje kasaeijsko sodišče razveljavilo razsodbo beograjskega mestnega sodišča proti ponarejevalcem in razpečevalcem naših bankovcev po 10 Din. Glavni krivec Ignacij Zupančič, ki je, kakor znano, prenašal falzifikate iz Italije v Jugoslavijo, je bil obsojen na štiri leta ječe; njegov glavni pomagač Pavle Dobrijevič je dobil tri leta, detektiva Brestovac in Miklavčič po 2 leti, ostali sokrivci Alfonz Zornik, Jakob Čelešnik, Marija Gabrenja in Frančiška Dolenc po 6 mesecev ječe. Kasaeijsko sodišče je našlo, da nižja sodišča niso pravilno tolmačila zakonske predpise glede krivcev. Beograjsko mestno sodišče bo moralo o tem kazenskem slučaju ponovno razpravljati
*	Smrt pri kopanju. Pri kopanju v Poljanščici je prošlo soboto utonila 12-letna Mira Levstek, hčerka davčnega upravitelja v Škofji Loki. V družbi z neko prijateljico je skakala po vodi. Obe sta zašli v globoko vodo in izginili v valovih. Mirino prijateljico je neki dečko potegnil iz vode, Miro pa so pozneje že mrtvo spravili na breg. Poskusi spraviti jo zopet k življenju so ostali brez uspeha.
*	Pobegel dijak. Od svoje tete Angele Terčič v Stični je pobegnil neznanokam 131etni dijak Jernej Primožič, sin železničarja iz Ljubljane, ki se je nahajal pri njej na počitnicah. Kam se je dečko obrnil se doslej še ni zamoglo ugotoviti kljub intenzivnemu izsledovanju od strani tamošnjih orožnikov.
*	Gimnazijec ubil gimnazistko. V soboto je 16 letni sedmošolec Matijevič v Po-žegi ustrelil 16 letno sedmošolko Zoro Štamplovo, hčerko županskega oficijala, ker ni marala za njegovo ljubezen. Prišel je k njej na dom in je izvršil svoje dejanje, ko je mati odšla v kuhinjo. Zora je bila takoj mrtva. Matijevič se je nato sam javil policiji.
*	Borba z medvdom. — V sarajevsko državno bolnico so bili te dni pripeljani trije seljaki iz Tresenice, težko ranjeni in razmesarjeni v borbi z medvedom. Malo je upanja, da bi jim zdravniki mogli ohraniti življenje. V Treseuici je bil medved napadel nekega mladeniča. Prihitela sta mu na pomoč dva seljaka. Vrgla sta medvedu čez glavo gunj ter ga bila s kolom po glavi, kar je medveda le še bolj razdražilo. Ubili so sicer medveda, a bili so v nevarni borbi grozno razmesarjeni.
MM-PUMl-HilMl
zlato	»rebro — platin
Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Sv. Jerneja c. 231.	3S09 a
i v Bmehapolni barki,.Sedem let nesreče"
Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 6., 6., pol a in 9.
ob delavnikih ob pol 5., pol 8. m 9. ari
B. je očividno imel tako slabo vest, da je rajše sam napravil žalosten konec. Zopet primer, kako vzgaja «Slovenec» svoje «dobro slovensko ljudstvo*. B. je ^ mlo v ac bil zagrizen klerikalec ter se je vedno , -oLske;,1 leta 343
lax Linder
neznano karu pobegnila, je sodišče od; | občinskega zdravnika. Prvi konzorcij naj
delal jako pobožneg
u— Policijske prijave. Od nedelje na. pondcijek so bili prijavljeni policiji sle* deči slučaji: 4 tatvine, 1 vlom, 1 golju* fija, 1 kaljenje nočnega miru, 1 preste pek cestno * policijskega reda, 1 pre* koračenje policijske ure, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 neplačan ulitek, 1 hišna preiskava, 1 izsleditev bi* vališča in 1 pretep.
u— Aretacije. V noči na pondcijek je bila aretirana v nekem lokalu Neža Ko* ren zaradi vlačugarstva in tajne prosti* tucije, neki Ivan Kavčič zaradi nevarne grožnje in Josip Suhadolnik zaradi tc* lesne poškodbe.
u— Tatvine koles. Zadnje čase so razni »kolesarji« zopet na preži za kole* si tujih lastnikov. V noči na pondcijek so vdrli celo v shrambo «pri Brclniku® nad Vičem in mu odpeljali 2000 Din vredno kolo znamke «Gendarmrad». V nedeljo pa je neki m'ad tat odvedel kolo iz veže gostilne Novak na Viču posest* niku Antonu Malovrhu iz Sujče pri Do* brovi.
u— Ker je bil slabo oblečen si je ho«
tel pomagati neki neznan tat na ta način
redilo, da se otroka odda pristojni ob* čini, okolici Celje, v nadaljnjo oskrbo.
Iz Maribora
a— Na L deški osnovni šoli v Mark boru je bilo v desetih razredih koncem učencev, od teh 332
Slovencev, 4 Srbohrvati, 3 Čehoslovaki, 9 Nemcev. — Ncpovoljni učni uspeli 62, neredovenih 5. Na pomožni šoli (5. raz* red) 62 učcncev, od teh 48 Slovencev. Število otrok so krči.
pa v Divači. Nekatere vasi so zaradi tega s konzorcijem nezadovoljne.
Vzorna prevodna knjižnica
Za trenutno literarno krizo v Jugoslaviji je značilno, da kar dežuje prevodna. literatura, zlasti še pri Srbih ri Hrvatih. V tem času je pesnik Ljubo VViesner v Zas?rebu ustanovil novo
„ £. .. ! zbirko prevodov, ki bo izhajala veo Mestna kopaiisce. Ker se čisti par* ; ^ hoEn izvršiti svoj program. ... —tel, ostane kopališče od 20 do 29. j ^	svjetekih pisaca», ki
julija zaprto. Vslea tega sc občinstvu j. £ ^ Wiesner. je po obliki tuja
j-*- — 1----------.	ii« irdaia g. vviesner, je po obliki tuj3
priporoča, d ase v večji men posluzi ko* ^^fi- rravi_ da mu je bila uaj-
pališča v tekočem tednu.	j ■ „Ted 0<irDi Viiimekova češka bi-
2— Črešnje na aanborskem trgu so ;,,.■'. fa-.--.-..	nnvell->.
zelo ponehale in kar jih je še, se proda*
jajo 1 kg po 15 Din, tkzv. divje črešnje pa po 13 Din kg.
a— Seno na mariborskem trgu. Pro* šlo soboto so pripeljali kmetje samo 3 vozove sena, ki so ga prodajali po 62.50 dinarjev, 1 voz otavc, katero so cenili na 55 Din, 1 voz slame pa 45 Din za 100 kilogramov. Zaradi visoke cene sta sc prodala samo dva voza, druge so pa kmetje peljali nazaj.
Iz Pri morja
* Delovanje postojnskega podprefekta Stanierija postaja v zadnjem času vedno bolj čudno in nerazumljivo. Mož je sedaj jel nastopati celo proti takim slovenskim
.... ,--------- —.....v—--- — — ------ Jel nastopa
da se je v noči na nedeljo sp.azil v so* .druStvom in ustanovam, ki se ne srečuje-bo brivca Hinkota Dolenca v gostilni -»pri Amerikancu« v Florijanski ulici in mu odnesel razne obleke, vredne 6285
Din, s katero se je nemoteno odstranil u— Poskusen vlom. V nedeljo okrog 5. ure popoldne jc poskušal neki vlomi* lec svojo srečo na vratih stanovanja trgovca Viljema Muca na Vodnikovem trgu št. 2. Poskušal je odpreti vrata z vitrihom. Ko se je že dokaj časa trudil, da odpre, je pa v sobi zaklenjeni gospo* dar ravpil, nakar se je svedrovec tako prestrašil, da je pustil vitrih v ključav* niči in urnih krač pobegnil.
u— Lovska psica (ptičarica), rjavo*si» ve barve, resaste pasme 'Stichelhaar), sc pogreša od srede 9. julija. Sliši na ime Frika. — Event. poročila o njej sc naprošajo na Mirje, vila Šimenc ali v lekarno na Karlovški cesti. Najditelju nagrado.
Iz Celja
e— Redni občni zbor »Kluba napred* nih slovenskih akademikov v Celju« se
vrši v soboto dne 19. t. m. ob 9. uri do* poldne v klubovih prostorih (Narodni dom) z običajnim dnevnim redom.
e— Redni letni občni zbor filatelistih nega društva aOrient» v Celju se vrši v petek dne 18. julija v klubovi sobi ho* tela «Balkan» z običajnim dnevnim rc* dom.
e— Kretanjs nalezljivih bolezni mese* ca junija v Celju. Od maja jih je ostalo v oskrbi: trebušni legar 1, škrlatica 10, otrpnjenja tilnika 1. Ozdraveli so tekom junija: trebušni legar 1, škrlatica 8, otr» pnjenje tilnika 1. Oboleli so tekom ju* nija: paratifus 1, škrlatica 4. Ostalo jih je v oskrbi koncem junija: paratifus 1, škrlatica 6.
e— Zagorski zvonovi so tužno zapeli pretečeno nedeljo dne 13. julija v Celju. Celi teden se je baje najnovejši mesin slovenskega delovnega ljudstva g. Zagor ski osebno trudil, da bi privabi! na svoj z mnogoštevilnimi plakati za dopoldne sklicani shod nekaj kalinov. V prazni dvojni je zaman čakal glavni govornik iu zastopnik »Siov. neodvisne gospodar* ske stranke« na vernega poslušalca. Ako se g* ne bi bil usmilil g. Koren s svo« jimi socialističnimi pristaši, bi bil lahko izgovoril svoj naštudirani govor pred prazno dvorano. Razumljivo je, da se ie
jo z narodnostnimi vpraianji. Spravil se je n. pr. nad bolniško blagajno v Postojni, s katero si daje opravka, ker se ni hotela pokoriti njegovi volji glede občinskega zdravnika. Postojnska okr. bolniška blagajna šteje okolu 1500 članov in je imela do nedavno 60 tisoč lir čistega premoženja. Ker pa ni bilo stalnega blagajniškega zdravnika, so zdravili člane
_ na predlog podpreiekta Stanierija —
kar štirje zdravniki, za katere jc potrošil zavod po 5000 lir mesečno. Končno se ie doseglo, da je bilo razpisano mesto okraj. blag. zdravnika. A Stanieri je zahteval, da se to mesto odda dr. Balianu ali pa dr. Ciceru. Slovenca dr. Grudna pa je samovoljno izločil iz kombinacije. Radi tega je nastala v bolniški blagajni kriza, katero ie Stanieri zaključil z imenovanjem komisarja pri zavodu. Posledice so: prazna blagajna in vnovič kar štirje zdravniki, ki obremenjujejo organizacijo s horendnimi izdatki. Toda stvar s tem ni končana in tudi še kmalu ne bo, vsaj dokler vztraja Stanieri na svojem za društvo škodljivemu stališču.
Konec šolskega leta na tolminskem
blioteka »Tisie najkrasnejsih novell>. To pa bodi omenjeno le mimogrede. Program. ki ga je razvil urednik v predgovoru prvega zvezka, je kos nje-c^ove lastne umetniške izpovedi in ga kot takega tudi sprejemamo. S -teka naj nas seznani s 1000 svetovnih pripovednikov. Vsak, ne glede na to, kje j? zrasel in kdaj je živ v kristalno čašo I>o eno nijno kapljo svoje duhovne esence! V predgovoru ie izda :a tel i in urednik lepo povedal, kaj hoče s to zbirko. Prvi6: vplivata na povojnega človeka v duhu plemenitega in lepega. Drugič — in to m mč mani važno: popravljati izprijeni lit«-rarni okus, ki so mu najbolj škodoval, slabi prevodi. Z ene strani tedaj jasna izpoved: pripovednik išči lepoto m plemenitost, ustvarjaj sub specie aeteru-tatis; z druge strani pa pobijanje slabih prevodov z oblikovno in vsebinsko dobrimi prevodi. Le tako je mogoče ločiti zrno od plevela, ali kot pravi ur; rl-nik: pripomoči k slovstveni selekciji
pri nas.	. . -
Spričo takega progama je ustanovitev knjižnice "«1000 svjetskih pisaea> Pridobitev. Podjetje zasluži <la ga 'Jdi to-tran Kolpe in Sotle omenimo s tis t« simpatijo, ki nam jo vzbuja program in ki je potrjujeta prva dva zvezka. Kriterij, ki vodi g. Wiesnerja pn i^iri prevodov, je načelo: l'art pour 1 art, ta so ga mnogi vrgli med staro Saro, ki m je k sreči neumrjoče kot ptic ! nix. G. Wiesner, eden izmed zadnjih Mohikancev Matoševega kroga, čisti lirik in entuzijast nesmrtne lepote, daje tej knjižnici obeležje resnega slovstvenega podjetja, ki ne pozna postranskih. n. pr. povsem «poslovnih»
špekulacij.	x
V prvem zvezku je atvoni tisoo^J vo, danes še nedosledno kolo svetov-
• Konec šolskega leta na tolminskem - -	RUlS Merežkovskij z než
učiteljišču. Redni pouk na učiteljišču , nin iisawwjb	<Lj,lbav jaC.i
v Tolminu je za letos zaključen Sedaj no ^f^u^vednfškemu'pase vršijo le še zrelostni izpiti. P>smene M «™n ^^Uuje s flaubert-maturitetne naloge so dovršene, nstmem | et-enu. " 1	gorkoti pripo-
izpiti pa bodo med 13. in 20. ,ul ,em vpn-	srednievtlkkni slikami
čo državne komisije v Vidmu, ki ni sposobna slovenskega jezika in pred katero bodo morali gojenci polagati izpite s pomočjo posebnega tolmača.
* Jubilej dekana Sile. 12. julija je poteklo 30 let odkar živi v Tomaju na Krasu dekan M. Sila. Jubilant je spisal več
vedovanja s srodn.iei A. n atol a Franca iz »Studenca sv. Klare. sledi Jack Londonova povest Naložiti vatru*. Iz nje veje mrzel dih neskončnih snežnih planjav bntske neverne Amerike. V tropino Argentini, kjer žive v pragozdih orjaške kaoe,
^____o bkstečo
lem-domačem arhivu spomine ki bodo j P£«tJo^^S^Sclf" služili bodočemu zgodopiscu Krasa kot trti v koiu f.
su dekan M. bila. JUDiiant je spisai vcc »j-	- ■ - 0uirOfra z
knjig zgodovinske vsebine in ima v svo- nas jodi nora	,
važno gradivo.
• Vodopivčev koncert v Biljah. V ne deljo 13. t. m. ponovi pevski zbor iz
svojo edino novelo «Pokolj nevinil^, ki -o je mojstrsko prevedel A. (t. Ma-teši V drugem zvezku nam je uredni.c
, !f L- j., Matejevo fino novelo »Pereči, Bilj Vodopivčev koncert v prostorih | podal ^reci • P™ v njegovem •Kmetijskega društva* v Biljah. Začetek tnški pereči . , 1	_ .. _
Iz Ljubljane
u— Mestna Orjuna Št. Jakob =
rako=
v času od 15. do 17. julija odšel na služ- vo*Trnovo poživlja svoje člane in č!a* beno inšpekcijo v mariborsko oblast, kjer : niče na važen sestanek, ki se vrši jutri
bo zlasti v Mariboru in Celju revidiral uradno poslovanje finančnih oblastev in uradov. Pri tej priliki bo tudi organizaci jam in posameznikom davčnim zavezancem dana možnost, da sporoče g. delegatu eventualne želje in pritožbe.
*	Javna telefonska govorilnica v Mojstrani. Pri pošti Mojstrana je bila otvorjena javna telefonska govorilnica za medkrajevni promet.
*	Dražba občinskega lova v štorah. —
v sredo 16. julija točno ob !8. uri zvečer pri Kavčiču, Privoz št. 4. Udeležba stro* go obvezna. — Odbor.
u— Urr. 'i v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran Vidmar, krojač, 63 let. — Marija Krivic, tobačna de'avka v p., 59 let. — Alojzij Zadravec, tapetniški va* icnec, 20 let — Kloti Hubad, žena nad* svc:nika finančne prokurature, 55 let. — Frančiška Polajnar, gostačeva h??. hiral*
prireditve ob 5. popoldne.
* Poroka. V soboto se je poročil g. Josip Trčon z gdč. Ljudmilo Miličevo iz Nabrežine. Bilo srečno!
Smrt zavednega okoličana. Umrl ic
burnem nasičenem stilu ter prozeto z regionalnim duhom slavonske ravnice. Vato je prevedena iz d'ATKiunajevih P e« car skih novel učinkovit^ novela »Morski vidar*. Docela nema1 pn nas
* Smrt zavednega cMlicana. umri jc	■.. .•	T „;h pPW-
France Trošt, gostilničar pri sv. Mariji je nadednji Magdaleni zgornji, št 160, bivši predsed-1 poljski ZvL J^3^^ ^
nik^gospodarskega' društva "pr? <Tirolču->' gh°tta. U Pp v jMis je.riku. Novdi - — ustanoviteljev *8'ma Jisroel «1
ili Betrešar^ je moder
---------- -- --- 11	ede!J najmarl.iivejših ustanoviteljev ^	1 z. Z ^ ^ctavli« slo-
zborovanje steptanih kmetov obrtnikov i Qt	a vrtca . sv_ M_ V,aEd3leni 2g. cvet židovske:"^JL^S.
in delavcev® izprememlo v socialistični ,	bn zaveden Slovenec in je ok vtis. Takisto ^
shod in da je g. Zagorsk., k, si osebno j	v prvih vrstah med bojevniki | vela Rusa Ivana Ijunna ■-Gogotoi ^
niti .ii upal pnti na shod, uvidel, da ra* I	I"—	rrtoatfliova na,-resi
di v Celju za razne abnormalne politične j 7!a.
stvar. N. v in. p.!
Kolesarska dirka športnega društva
'Adrija> v Trstu. Tržaško športno društvo »Adrijav priredi 3. avgusta večjo kolesarsko dirko po Krasu. Proga za kolesarje bo dolga 70 km ter po.idc skozi
ekskurzije ne cvete pšenica, c— Odložitev 15 dni starega otrok2.
Poročajo nam: Na okrajno sodiščše v Celju je prišla dne 12. julija kramarica Siamcršek iz Gaberja pri Celju prosit, da ji izpuste iz zapora
je bd od policije zara ----- : Komen, KoDjcgiavo, Štanjel, Koprivo, uu- «wr. „ „„ • tT.ha ,.,,rl aretiran m oddan v tamkajšnje z^ore. tov, Tomaj> SfnarJc> SeZan0t Ba- kaj dobra Posebno pa je treba pod Imenovana ie prinesla s sebo; lo cint ■	- - ....... ■
San Frančiška*, r-isateljeva »arresij.i s Bolnčnih neapelskih «a m z d.v-neg^ Caprija.
Vsaka, novela ima kratko pisčcvo biografijo, kjer jc v sgo*čenem glogu povedano najbistvenejše o pisatelju }"
1 -____T?niifr<> cfl OCiiHO in
• • -j. . .	i . , • .. xrtnti urednikovo skrb za STtzh'bcn in
zovico ter odtod čez Ključ in Lovec k črtan tire uaivuvu
Kakor se nam iz Celja poroča, je izdraž- ka, 17 let. — Karel Giberti, b;v-! zaseb* bala na javni dražbi lov v kat. občini ni uradnik, 76 let. — Ivan Vončina, ma* Store slovenska lovska družba iz Celja j gistratni ravnatelj v p., 75 let.
u— Usoda hudobnega človeka... V ncde'jo popoldne so našli v Tomačcvc i v bližin" Save železničarja I. B. obe:er.c= ga n > drevesu, v katerega je noprei re* zal z nožem tri križe, okrog vratu pa si jc obesil rožni venec. Motiv samo-' or.i jc, kakor ram noro:: > sledcJi: Pred mcsp"Ci.i t:ni so na ljubljanske c glav« nem kolodvoru pog:cši!i zafvri tobak«. B. ie )v.'dil dva sous!užbci"j češ da ju ic vinci, ko sta pogrešani zaboj pren?* šala. Na podlagi te izjave <ti .'il.i do* tičnr uslužbenca aretirana in \cč tednov v pre^sko^ alnem zaporu. Ko sc je po. tem docnala njuna nedolžnost sta bila izpuščena in sta vložila tožbo proti B. zaradi obrekovanja ter bi se morali to*
___________ ie prinesla s „	( zov[co ler
starega otroka ženskega spola-katerega ; ^ ^'irŠtu. Dirka Ima" Mmcn lep jezik.	. .
•e ko se njeni prosnj, za rad, izpusta ^^ ^ slovcnska sportna, posebno Knjižnica «1000 ^jet^ ^ac^ mož« ni ugodilo, po oži a n, hcJmku n« ;	druStva na večjo prlzkužnjo ! zaslufi bos zaradi ^JZ^ro i ^
neko k op ter navila, da brez moža ne I	Uakovost, čianov. Po dirki se vrši čunana na uli^o senzac. Knu.no^t 1»
tako da je prišel ta obsežni in lepi obč lov, ki je bil več desetletij izključno nemška domena, v slovenske roke.
* Smrtna kosa V Tolminu je preminui v petek dne 11. t. m. g. Josip Pavliček, orožniški stražmojster v pok. Pokojnik, ki je bil rodom Čeh, je služboval že v svojih mladih letih na Primorskem, kjer se je poročil z Marijo Ostanovo iz ugledne narodne rodbine v Kobaridu. Bil je vse svoje življenje zaveden in napreden Slovenec in je v tem duhu vzgojil tudi svoje olroke, od katerih je najstarejši doktor Julij Pavliček generalni tajnik Kranjske ind. družbe na Jesenicah. Drugi sin Jožef je umrl kot stotnik meo vojno, hči Berta pa se je poročila z ba-
t,_,___— 1-: Kil nlrmini
more biti in tudi za otroka ne more sa* ma skrbeti: ker im • sedi7': moža, naj ima pa še otroka. Ko le otroče !ežalo že več ur na k'op;, je bi'a o slučaju obvc* ščena celjska policija, ki pa se ic brr.n:'a prevzeti otroka. Ker je brezvestna mati
ronom Hohenbttchlom, ki je bil okraini zadevna obravnava vršiti dne 15. julija.
Vsaka b o I j 5 a specerijska trqo\?ina prodaja le
na poslovni moral, našo pozornost.*
B. B.
* Posamezni zvezek stane lo Din in se naroča pri g. Ljubo W*esnerju, knii-
na cilju veselica.
*	Razstava obrtnonadaljevalne šole v Vrtojbi. V r.edeljo 13. julija bo v Vrtojbi
slovesen sklep domače obrntonadalievalne . -------- . ~ _ , „ , ,
šole. Po razdelitvi spričeval učencem sc.ževniku. Zagrfb, PantovčakJ_
otvori razstava de! gojencev imenovanega j	iPosls« siO.* zavoda. | . . _
•	Konzorcij za občinske zdravnike na: Ker ms	nekatere osebe zabrbtr.o o K'asu. Pred iick3.i mescci se je sklenila ' kujejo in	govoričijo o nekakem mo;em
1/!U	tcinlli eo /inc ra trt cr*>A nom 1 -^i/srolnam 9.?vlW»n?11. 17. VlvllJlID.

v občinskih zastopih sežanskega sodnega okraja ustanovitev dveh konzorcijev za občiiuckga zdravnika. Prvi kozorcij naj bi obsegal Seiaao, Povir, Naklo, Rodik in Lokev s sedežem v Sežani; drugi pa Dutovlje, TomaJ. Vel, Repen, Skopo, Koprivo, Avber, Stjak in Storjc s sedežem v Dutovljah. Prekktura v Trstu je načrt akceptirala, toda ga je v toliko izpreme-nila. da ic oritrdila konzorciju z enim
nemoralnem življenju, izjavljam, da smatram vsakega takšnega lažnjivca 7a brezsramnega obrekovalca in lopova ter poživljam, naj pride na dan z dejst'' in svojim imenom.
Ljubljana, 14. julija 1924.
Avgust Miriknš, naduStelj v Bogojini (Prekmurjc>
♦ Za vsebino uredništvo ni odffovoreo.
===== «JUTRO« šf. 165 © "IS ©
Roman lepe Jagode
Približno pred dvema mesecema je pri-gia v urad beograjske občinske uprave neto sospa, ki je preplašena pripovedovala, da že dva dni zaman išče svojo mlado hčerko, ki je izginila brez sledu. Gospa je zdihovala in jokala ter rotila policijo, naj za božjo voljo najde izgubljenega otroka. Redarstvo je takoj podvzelo običajne korake, a že čez par dni je pri-iio do prepričanja, da lepe Jagode ni nikjer v Beogradu, ampak da ie moralo izginiti kam izven mesta. Po dveh mesecih iskanja tja in sem se je pokazalo, da io bila ta domneva pravilna.
Lepa Jagoda js bila šele dobrih 16 let tiara in se je ob letošnjih majskih večerih sprehajala po beograjskih ulicah. Tam jo je videl zal in elegantno oblečen mladenič, ki ji je bil kmalu povsod za petami. Prve dni maja, ko se jo začelo cvetje bohotno razvijali in so bile stezice v parkih polne zaljubljenih parov, j& Jagoda ostavila družbo svojih tovarišic, s katerimi se je običajno sprehajala, ter prišla na sestanek v kalimegdanski park. V neki temni aleji so se našle roke lepe Jagode in njenega oboževalca. Tisti večer ja" preživela Jagoda kakor kraljičina v pravljici. Zdelo se ji je, da je svet okolu nje postal ves drugačen in da je njeno življenje šele tedaj zadobilo pravi smisel, ko je spoznala lepega viteza. Sledili so vedno češei sestanki v tihih večernih alejah in končno sta mlada zaljubljenca sklenila, da zapustita šumni in bučni Beograd ter da se posvetila samo drug drugemu.
Lepa Jagoda, ki je postajala od dne do djie bolj zamišljena, je zamolčala doma svojo ljubezensko znanje. Lepega viteza pa je pred odhodom vprašala, če prav nič ne misli na poroko, ki mora slediti tako vroči ljubezni. Dobila je negativen odgovor. Vitez ji je pripovedoval, da se pravi zaljubljenci sploh nikoli ne vzamejo, temveč da žive kar tako drug z drugim. To, je dejal, je edino prava ljubezen, vse drugo ni vredno nič.
Jagoda se je res dala premotiti. V naglici je pobrala svoje najlepše obleke, pa hajdi z lepim vitezom na kolodvor, kjer sta sedla v vlak, ki vozi proti Budimpešti. Toda njuna pot ni šla niti od daleč do Budimpešte. Še preden sta prevozila polovico proge, sta izstopila v Novem Sadu. Najela sta skupno sobo v hotelu ter začela živeti razkošno in potratno življenje.
Ker je potekel teden dni, ne da bi kdo vprašal, če imata navidezna zakonca kakšne dokumente, se je lepi vitez oju-načil ter začel obiskovati razne zabave. Oblezel je z Jagodo vse kabarete, kjer ji je začel razkladati, kako lepo je življenje dam, ki nastopajo v takih lokalih. Jagoda je vse to začudeno gledala in tudi par-krat podvomila nad besedami svojega tovariša, toda naposled se je tako vdala v svojo usodo, da se ji je zdelo življenje z lepim vitezom čisto naravna stvar.
Kmalu pa je začela lepega viteza boleti glava. Zmanjkal mu je denar. Tedaj je nastopila za Jagodo druga doba czakon-skega» življenja. Lepi vitez je začel svoji .ženi» pripovedovati, da se bo morala odločiti za kako službo. Toda v kakšno službo je hotelo revišče, ki se je do včeraj sukalo okoli materinih kril in je zašlo na kriva pota pod slabim vplivom mladega človeka, kateremu je slepo zaupalo! Lepi vitez ni bil prav nič v zadregi. Spomnil je Jagodo na različne scene, ki jih je videla v njegovi družbi po varijelejih in kabaretih ter dejal, da bo morala tudi ena začeti karijero kabaretne zvezde. Jagodo je obšla neprijetna zona. Začela je izpraševati svojega spremljevalca, kaj in kako bo nastopala, ko vendar ne zna plesati. Toda lepi vitez je pojasnil, da je ples v kabaretu stranskega pomena in da igrajo pri takih nastopih glavno vlogo lepe noge, prijeten stas in globok dekolte. Revica se je morala udati. Lepi vitez se je nato pogodil z lastnikom kabareta ter mu pripeljal Jagodo že v najkrajšem času.
Tako je Jagoda začela svojo žalostno
borbo za grenki kruh. Živela pa je le naprej z lepim vitezom. A že se je neizmerno kesala za svoj pobeg z doma, ker je vso njeno plačo prejemal njen navidezni mož. Po naključju je prišla policija lepemu vitezu na sled ter ga začela zasledovati Zdel se ji je sumljiv, ker se je elegantno nosil in je neprestano zapravljal denar, v službi pa ni bil nikjer. Radi njegovega sumljivega obnašanja je končno prišlo do aretacije. Kako se je lepi vitez čutil užaljenega ob tej priliki! Začel je protestirati ter predložil detektivom ponarejeno izkaznico, s katero se je legitimiral za člana beograjskega gledališča.
Vendar ja bila policija prebrisana in ni nasedla prevarantu Pisala je v Beograd po informacije ter vprašala, kako je prav za prav s tem članom Narodnega gledališča. Prejela ie odgovor, da igralca s ia-
in Lomokowski, zadet v čeJo, so je zgrudil mrtev.
Komilovu in ženi Lomokow»Kega se je posrečilo zbežati na. vrt, kjer sta se skrila v lopiri. Vojaki pa so ju zapazili ter se jima bližali, neprestano streljajo. Komilov je rabil ženo svojega tovariša za ščit ter ostal neranjen in se je vdal. Telo ženo je bilo vse prestreljeno. Kitajski sodnik je obsodil Koniilova v najgroznej&o smrt, v »po-časno davljenje^. Sodnik je utemeljil strašno kazen s tem, da naj Komilov umira c zopet in zopet za njegove nc-številne žrtve, vsaj za nekatere, če ne za. VB6.»
Pobožen tat v cerkvi
Rimska policija je te dni aretirala pre-lišča. Prejela je odgovor, oa ^ »-	*at w je svoj nepošteni po-
kim imenom v Beogradu m m da gre;t ; bnsanega. ta u J	^
ga ie stavila Avstrija Srbiji koncem julija 1914. Tatovi so odnesli precej starin, ki imaio veliko vrednost.
X Razočarani razbojniki Francosko časopisje poroča, da je napadla pretekli četrtek razbojniška tolpa železniško posta io pri Saint-Etienu. Razbojnikom se je posrccilo odnesti cclo blagajno, a bili so gotovo iznenadeni, ko so našli v njej samo 200 frankov. Blagajnik je namreč bas ta dan dvignil »iz blagajne 40.000
Sokolska slavnost na Jesenicah
m m« i	j- ™ rvi nič izvrševal v hramih božjih. Pred
najbrž za goljufijo In ker je lepi T1^! ^tkim e neka gospa molila v rimski postajal bolj in bolj sumljiv, je poskrbelo , taboraMe ne .a £ P	^ ^
novosadsko redarstve^ v s^o molitev, se ji je približal eijo v Beograd. Pri prebavi vr Beogradu ,p	pokleknil poleg nje in se
se je pokazalo, aa je lepi vrtez ze dolgo,	Mož se je kmalu po-
iskana sumljiva oseba. V njegovih	ei	nie20Vem odhodu pa je go-
kii je počivala cela vrsta časopis*'ki so | brali takoj po „	listnica, v
bili občrtani z rdečim svinčnikom. Ob- spa zapahi*, ua , , » Elte pa so bile samo vesti o tatvinah,	de v o nemudoma
pri katerih je ostal storilec vedno ne-	H ie pričela zasledo-
otUcrit"	v.	, , ,.,fj nsum'ienca. Agentje so ga ujeli baS
Lepi vitez je na ta na&n sam d^ poh-, J* ^'Snjo kjer je najbrže zopet ciji v roke gradivo zoper sebe Pri za- P	žrfCv. Pobožni molilec
sliševanju je prišel na dan tudi roman z Preni n	se Eml.
odpeljano Jagodo, ki se je sedaj po po- K » uoDer z^a po	jma
sredovanju novosadske poliaje vrnila zo- d,Anzlotta	že obso.
pet domov k svoji materi. Slepar pa ki gj> vrsto at	Pantelleria,
se je izdajal za vLsMtosolca dasi m mkoh e na	^ ^ ^
povohal univerze, sedi zdaj v Beogradu J	zdravniki posiaii „a opazoval-
P°d ključem in premišlja svojo lepo pre- .JM>o^ ga m	p	priti
tek!ost in svojo temno bodočnost, ki mu
Mož ie poln muh. V gumbnici je za časa svoje cvetoče obrti nosil znak nekega katoliškega društva, s katerim je romal od cerkve do cerkve. Povsod ie pobožno molil rožni venec, pri tem pa prav pridan. /-.u k«-™ „ no iztezal svoje dolge prste po ročnih Te dni so usmrtili v Charbtnu v	h ]istnjcah_ Sedaj je končno
ruskega raz-
bo podaljšala življenje v zaporu.
ž, ki ima, na vesti tisoč umorov
Mandžuriji zloglasnega bojnika Koniilova, ki se je že deset let tresla pred njim okolica Charbina. Bil je vodja mnogočlenske roparske drhali, ki so jo tvorili večinoma Kitajci. Izvrstni pomočniki so mu bili lastna žena. neki Lomokowski in njegova j žena. Morili in ropali so brez razlike ' nri Rusih in Kitajcih. Komilov je sam 'umoril več kot tisoč ljudi. Nekoč ga 'je že prijela roka pravice in njegovo | življenje je viselo že na nitki. Z okovi i na rokah ga je peljala straža v sodno dvorano, tu pa se je pririnila k njemu žena Lomowskega, mu podala dva revolverja in nekoliko ročnih granat. V hipu je ustrelil oba stražnika ter začel streljati na ostale. Prvi strel je zadel sodnika. Čeprav je imel okove na rokah, se mu je vendar posrečilo, da ja preiezd zid, se oprostil okov ter bežal čez strehe in ušel.
Njegova lastna nečimuroost pa ga je ugonobila. Amerikanec Grawley je imel v Charbinu biograf. Nekega večera se je pripravljal baš, da pojde spat. ko je potrkal Komilov na vrata. Odprl je "in smehljaje se mu je predstavil Komilov in Lomokowski. Kor-nilov je izrazil željo, da bi ga Amerikanec, ki je imel aparat za izvrševanje filmov, fotografiral. Amerikanec je vedel, da se ne sme braniti, sicer mora umreti; zato je privolil in Komilov je določil kraj in cas. In res je Amerikanec napravil celo vrsto fingiranih napadov in umorov ob udeležbi cele roparske drhali.
Medtem so prišle oblasti razbojnikom na sled in, ko so prišli čez štiri tedne Kornilov. Lomokov.-ski in njegova že.n-a zopet k Amerikancu. .je policija obkolilo hišo. Prišlo je tudi vojaštvo ter začelo takoj streljati Lomo-kowski je prihrumel ven, v vsaki roki .je imel revolver, ter zakričal: «Xdor hoče umreti, naj pokaže Lomokowske-mu obraz!* Za odgovor je padel strel
spravljen pod ključem.
X Oskrunba grobov. V Binswanger-ju pri Augsburgu v Nemčiji je te dni četa kakih 50 hakenkreuzlerjev (uemških fašistov) vdrla na tamošnje judovsko pokopališče in ga naravnost vandalsko opu-stošila. Prevrnili so 22 nagrobnih spomenikov in jih pokvarili. Druge nagrobne kamne so namazali ali jih opremili s svojim hakenkreuzlerskih znakom. Grobove so popolnoma prostaško oskrunili. Policija je že izsledila štiri hakenkreuz-lerje, ki so se udeležili oskrunjevania grobov. — Vzrok za to vandalsko početje je Iskati v nestrpnosti nemških nacionalistov do drugorodcev, najbolj pa do Judov. Vendar pa ne sme iti strankarska mržnja tako daleč, da ne pusti v miru niti mrtvih, do katerih goji vsak človek, ki ni popolnoma pokvarjen, čut pi-etete in mu je pokopališče nekaj svetega.
X Obsodba sv. pisma v Rusiji. V sovjetski Rusiji so bila pred kratkim ustanovljena tkzv. »Književna sodišča«, kojih naloga je, da vzamejo s sovjetskega stališča v ponovni pretres vsa važnejša literarna dela. Nedavno so bila obsojena številna Tolstojeva dela, a sedaj jc prišlo na vrsto tudi sv. pismo. Sodišče je sklenilo, da sc mora sv. pismo odstraniti iz vseh knjižnic.
X Vlom pri grofu Berchtoldu. Te dni so doslej še neznani storilci vlomili na Moravskem, v grad grofa Berchtolda, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne av-stroogrski zunanji minister in je v veliki meri odgovoren za famoznl ultimat, ki
POZNAVALCI
trde, da se izborno sukno za moške obleke kupi po ugrdnih cenah samo pri
Drago Sriiwab, Ljubljana.
V	soboto dne 12. in nedeljo dne 13. julija se je vršil na Jesenicah X. zlet gorenjske sokolske župe združen s pro. slavo 204etnicc sokolskega društva na Jesenicah in polaganjem temeljnega kam na tamkajšnjemu prosvetnemu domu«. Vsa prireditev je potekla izredno lepo in je značila za gorenjsko sokolsko zu» po pravi sokolski praznik.
Po tekmah o katerih poročamo spodaj se jc vršil v soboto zvečer v proslavo 20. letnice veličasten odhod dotedaj zbra* nega Sokolstva po Jesenicah in Savi So* kolsko čuteče prebivalstvo je uprizorilo izredno lepo razsvetljavo, z krasnimi transparenti in bengaličnim ognjem. Po razhodu je bil v kolodvorski rcstavract* ji pozdravni večer tekmovalcev, pri ka* terem je koncertirala godba jeseniškega sokolskega društva.
V	nedeljo zjutraj so sc nadaljevale tekme, nakar se je vršil slavnostni poh™> SokoJstva skozi Jesenice in Savo na stav beni prostor »Prosvetnega doma«.
Sprevoda se je udeležilo .""O članov in 160 članic v kroju. Na stavbišču ie br. dr. Obersnel pozdravil Soknhtvo v imenu sokolskega društvu na Icsenicah in ^Prosvetnega doraa«. V imenu	cok.
saveza je govoril br. Kajzel. za Gorenj* sko sokolsko župo starosta br. dr. .šcm= rov, nato prvi vaditelj sokolskega dru. štva na Jesenicah br. Bo'an Drenik. Imenom jeseniške občine je pozdravil zbrano Sokolstvo gerent br. Lovro Hu. mer. Po govorih se je vzidala v temelj* ni kamen spominska listina, katere be= sedilo jc p recital župni tajnik br. Cvar.
Popoldne se je vršila javna telovadba ob mnogobrojni udeležbi občinstva iz cele Gorenjske in Ljubljane.
Da se praznuje 20*lctnica tudi v te. lovadnem oziru, so pokazali člani jese* niškega društva s prostimi vajami iz le* ta 1904. Za sokolsko vzgojo glcdalcev zleta je bila to najpomembnejša točka: videli so neverjeten »tehnični« napre* dek; videli so pa iz enega samega dru. štva 55 telovadcev, med njimi starejše može, ki so praktično dokazali, da ni namen Sokolstva samo telovadba gibčne mladine. Jeseniško društvo, ki zavzema po svoji delavnosti v gorenjski župi zdaj prvo mesto, bodi tudi -v tem pogledu drugim društvom vzor!
Glavni rezultat telovadnega nastopa in tekem
je velik napredek napram lanskemu le tu. Tekma članov je bila zelo obsežna (13 panog!) in v lahkoatletičnem delu naporna. Udeležilo se jo je 16 članov v višjem, 51 v nižjem oddelku ter 16 čla* nic. V višjem oddelku je dosegla prvo mesto vrsta iz Jesenic, drugo pa vrsta iz Škofje Loke. Med posamezniki jc bil prvi br. Milan Košnik iz Kranja, drugi in tretji br. Ravhekar Avgust in Erzar Janez iz Jesenic.
V nižjem oddelku si je priborila prvo mesto vrsta iz Žirov, drugo iz Bleda in tretje iz Kranja. Največ točk jc dosegel br. Bačnar Franc iz Žirov, drugi br. Bra. tina Smilian iz Kranja in tretji br. Go. gala Blaž iz Bleda.
Pri članicah je bik prva vrsta iz Ra. dovljice, druga iz Jesenic. Dosegli sta pr* vo in drugo mesto s. Mlakar Lojzka in Pogačar Justi iz Radovljice, tretje me. sto pa s. Pehar Anica iz Škofje Loke.
Diplome o doseženih uspehih jc žup. ni načelnik br. Ažman razdelil tcknio. valcem in tekmovalkam, ki so dosegli nad 70 odst. dosežnih točk takoj po končanem telovadnem nastopu, pri ki.
frankov in jih nesel v banko. PollcU^ išče razočarano tolpo, ki se mora skri-j vati radi bornih 200 frankov. ~t X Davek za one, ld niso bili na fronti. Madžarska vlada se bavi z misli-, jo, uvesti poseben invalidni davek, ki nai ga plačuje vsaka moška oseba, ki ni bi-p la v svetovni vojni v strelski črti. Davek; bo tem višji, čim dalje je bil dotičnik o^ fronte in čim manjši nevarnosti jc bil iz^ postavljen.	f;
l
teri priliki je imel primeren nagovor br.' dr. Obersnel.	, \
Glede tekem je treba povesti da mnogi telovadci in skoraj bi rekli nek« tere vrste v celoti — navzlic doseženim dobrim rezultatom — niso imele pečata* ki bi ga jim morala utisniti vestna in so« lidna priprava. Nasprotno pa velja o čla nicah. Tekmovalkam se je poznalo, da; jc pomenila priprava za tekmo zanje ve«; likanski napredek v njihovi telovadni sposobnosti. Lahko bi rekli, da se jc na podiagi te tekme izdatno dvignil telo* vadni nivo vse župe — če ne bi bila ude* ležba tako pičla: 2 vrsti in tri posamez« niče... Da se članice nekaterih močnih društev odtegnejo dolžnosti tekmovanja je hiba, ki se ne sme ponoviti, zaradi škode, ki jo trpi seveda telovadna izurJ jenost, predvsem pa — disciplina. « Vsa prireditev je potekla v popolnem redu brez vsakega incidenta, kar znači da na Jesenicah ozračje še ni tako za* strupi j eno, kakor drugod. Jeseniško sc* kolsko društvo ima v delavstvu mnogo zaslotnbc in uživa tudi ugled p-i na* sprotnikih. ki se ne morejo odtegniti mo gočnenu učinku sokolske ideje.
Organizacija privatnih nameščencev
Ustanovni občni zbor 'Zveze društev privatnih nameščencev*.
V dvorani mestnega magistrata se je vršil v nedeljo dopoldne ustanovni občni zbor Zvezo društev privatnih nameščencev. Na zborovanje so dospeli delegati is raznih krajev Slovenije.
Zborovanje jo otvoril predsednik^ pripravljalnega odbora g. Urbančič, ki je podal uvodoma kratko poročilo o delovanju pripravljalnega odbora. Zveza bi se morala ustanoviti že lansko leto, a ta načrt se vsled raznih neprilik ni mogel izvršiti Centralna organizacija društev, ki je bila ustanovljena takoj po prevratu, ni uspela, ker je premalo zastopala stanovske interese. Privatno nameščenstvo ni imelo močne organizacije in zaradi tega se je položaj nameščencev vedno slabšal. Pripravljalni odbor novega društva je izdajal tudi svoje glasilo ,-Organizator>. U katerega sta razvidna cilj in smer društva. Zveza bo list izpopolnila, ker se pač dobro zaveda, da je za veliko organizacija neobhodno potreben.
Predsednik je nato podal daljše poročilo o ustanovitvi zbornice za privatne nameščence. Ta zbornica bi bila nekak posredovalni urad med delodajalci in nameščenci, a vodila bi tudi točno statistiko o položaju in o zaposlenosti privatnih nameščencev. O tem referatu se je vnela daljša debata, tekom katere sc je spoznalo, da so zborovaki vneti za to, da se ustanovi taka zbornica. Nato se je razpravljalo o odnosa ji h Zveze do različnih zavodov. V tem pogledu za enkrat še niso bili storjeni definitivni sklepi. Po govoru g. Urbančiča se je oglasil k besedi g. Tory, ki je sporočil, da pomočniški zoori, ki so nekalca ožja organizacija, ne bodo vstopili v društvo, pač pa ga toplo podpirali. Sledila so poročila posameznih društev. Mariborski delegat je poročal, da organizaciji v Mariboru in Ptuju prav lepo napredujeta.
končno so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika g. Urban-čič, za prvega podpredsednika g. Volčan-šek .za drugega podpredsednika g. Zabkar, za tajnika g. Pfeifer in za blagajnika g. Indihar. Ob sklepu se je vršila še debata o rnznih stanovskih vprašanjih in o društvenem programu. Sprejeta so bila so-| glasno društvena pravila, nakar je biia I glavna skupščina zaključena.
Matija Gorjanec:
Lepotica
i.
Ob morju je p p či vala, na beli pe^če-ni obali zleknjena, pod žarkim južnim solnceai vsa. blesteča — «prelestna nimfa, ki jo za trenotek dvigne na po-vTŠkio poreden val, da jo lup pozneje zopet odtegne radovednim človeškim •Csm in sprejme nazaj v svoje naroc-
Tak epiteton ornans je šumel tisto popoldne po glavi gospodu Cebedev-su, ko so je oziral iz svoiega čolna proti obali in so se mu oči vedno iz-nova ustavljale na njej, na pesku iz-proženi nepoznani lepotici.
*Kdo je ta krasna žena?« je premis Ijeval gospod Cebedevs, pridržavajc veja in vihaje si košate 'brke. »Kakor sobice se svetijo njene grudi, kakor z zvezdami obkrožena je njena glava, so njena divna ramena. Biagor mu, komur je dodeljeno, da srka med s tistih ustnic, ki se bliskajo pod zvezdami kakor rubini!«
Neprijetno se je zdelo gospodu Ce bedevsu. da je zalotil samega sebe pri zaljubljenih mšsiih, polnih pesniškega zanosa, pokaral je svoje srce, požv-gal mu jc s prstom, naj molči — vendar mu je srce trdovratno kljubovalo in vriskalo dalje:
«0. da bi te smele te moje.roke o>b-
I jed, ti prelestna žena — v sama dfi-! veta nebesa bi te ponesle in ne Lspu-Utile bi te nikoli več!«
Prestrašil se je gospod Cebedevs svojega vročega srca in udaril se je po čelu:
«Joj meni — zaljubljen sem!« »•Zaljubljen do norosti!« je zakričalo od Amorjeve puščice zadeto srce. «Za-Ijubljen tako, da ti more rešiti ranjeno src« samo ona — samo plamen njene ljubezni!«
Gosnod Cebedevs je spoznal, da tu ne sme odlašati, ako hoče rešiti svoje ubogo srce. In zato se je odločil, da stori, kar bi v podobnem slučaju storil vsak zaljubljen človek.
n.
Zaveslal je proti obali, naravnost oroti tistemu kraju, kjer se je solučila aa pesku zleknjena lepotica. Z rdečo rutico si je obrisal znojno čelo in se odkasljal nato pa je odločno stopil iz čolna in brez ovinkov krenil proti njej ki jo je toliko časa občudoval z morja <Dober dan. lepa gospodična!« _ Spodobno je pozdravil, pomežikinl z levim očesom, snel z glave slamnik, pa se zopet urno pokril, da bi lepa gospodična ne zapazila njegove veličastne pleše — tem globlje pa se je pri klonil, skoraj do kolen, in je svojemu pozdravu še pridal:
»Vroče je, gospodična, silno vroče:« Lepotica ga je smehljaje gledala,
potem pa je zažvrgolela, ne da bi re dvignila s peska:
*Vi ste kovač, kajne?« «0. tisto pa ne . . . obžalujem, draga gospodična . . . samo ubog državni uradnik sem . . .« se je jecljaje hitel opravičevati gospod Cebeders »Hotfi sem postati kovač v svoji mladosti, da. ali blagopokojna moja mamica je želela. da postanem doktor, Ln po«-la!a me je v mestne šole, v gimnazijo . . . in tako so šle po vodi vse moje viso-koletcčc misli o kovaštvu. vdata sem se moral v svojo usodo, in sedaj kot človek z dvojnim doktoratom z zavistjo gledam kovače . . . Toda prepozno, prepozno — samo ubog državni ura ^ nik z dvojnim doktoratom spm in nič drugega!« Obšla ga je grenka ginje-nost, "gospoda Cebedevsa, solzo ti je utrnil iz oči, kajti vse to, kar je pripovedoval lepi gospodični, mn je privrelo iz dna srca. nepotvorjeno. brez vsake oleošave. Pa se je spomnil, da je lagaril v sentimentalnost, da je za moškega bolje, ako ženskam svoje tajnosti prikriva, in je pogumno nagu-bančil čelo in smelo vprašal: »Kakor torej vidim, so vam prirastli k srcu samo kovači, gospodična!«
«Nc. ne!« je začivkalo iz peska. »Amnak ker sto tako širok v plečih kakor kakšen orjak . . . zato sem mislila tako . . . oprostite, gospod!«
»Hvala u poki on!« w ie v«»lo na-
smejal gor-pod Cebedevs. »Orjak, da, da, . . . Zelo segava gospodična ste... tak r,-le kakor vrab&ek, ki se še »i popolnoma vdomačil v vasi in rad kljujo nepoznanega tovariša, če se mu nepovabljen približa . . . Ampak za to Vašo porednost majhna pokora: v «.oln pojdete z menoj, gospodična. Ali bi se ne hoteli popeljati nekoliko po mor-Iju?«
' Kako se je zasmejala!
-O. zakaj pa ne?! Velika ljubiteljica voženj po morju sem že od nekdaj, veste . - .»
In j*, skočila tako neaadotna s peka pokonci, <la je gospod Cebedevs prestrašen odskočil in skromno za bi-nec zamižal. kaHi bleščalo sc mu je pred očmi od tolike lepote.
m.
On je vesial. ona je &ionela pred njim na oskropljenih deskah v vse] svoji prelesti in se skrivnostno smehljala.
»Ali ste žc dolgo ua rivnen. gos-nod? Zdi so mi, da Vas vidim danes šele prvič v tem kraju . . .»
»Sele pred par dnevi sem prišel semkaj. lopa gospodična. Takorekoč tu-iec. Pa so bom že počasi vdom&čii . . -Divna rivijera, sijajno morje!« _ _
»Tudi jaz sem komaj šelo nekaj dni tukaj, gospod ... Ta Vam odkritoj>0-venu da se dolgočasim.«
»Vi. prekrasna gospodična — dolgo-:asit/>? To ni mogoče!«
«Puhlih kavalirjev dovolj na vsak korak, dragi gospod — ali iskrenega prijateljstva pogrešam, to je!«
Tsto, kakor z menoj!« je vzkliknil "■ospod' Cebedevs. '-Tudi jaz imam družbe dovolj — toda pogrešam iskrenega prijateljstva ...»
Zdelo se mu jo, da je napočil ugoden trenotek, da poseže, »in medias. res> _ jn storil jc to brez obotavlja-
nja.	,	,
»Ali bi s! ue podala roko midva., lepa, gospodična — ali bi ne moglo skleniti iskrenega pijateljstva nas dvoje? Toda nc samo prijateljstva, gospodična, temveč tudi---
Izpod dolgih trepalnic so ga' vročo pogledale njene žareče oči-
»Zakaj ste umolknili? Kaj ste hot^i povedati, gospod?«	.
V kolikor mogoče sladek rtooh';') jo zaokrožil gosood Cebedevs ustnico, popustil za hipec vesla in njego\a dlan jo drzno pogladila njeno alaba-strovo belo, polno laket.
»Kako krasne lakti smate, gospodična! Jaz Vas naravnost obožujem, draga moja!«
Tajinstvesno so se smehljale njeno
»Govorite iz srca, gospod? Ce niso vse to prazne besede, kakr&iih se pV služuje*^ dafldaP« . kavatiri"? 5e-,

j ugoslov. hranilnic
,<*Pod predsedstvom g. viš. knjigovodje Pretnarja se je vršila dne 3. t. m. letošnja glavna skupščina Zveze jugoslovanskih hranilnic. Na njegov predlog se zaradi bolehnosti odstopivšemu predsedniku g. Ub. Trnkoczyju izreče za njegovo skoro 14 letno nesebično in uspešno delovanje zahvala in priznanje, obenem ga na predlog dr. Romiha skupščina imenuje zveznim članom-poedincem, kar zna-Ei po zvezinih pravilih skromno, a najvišje odlikovanje, ki ga zveza zamore priznati za zasluge na polju hranilništva. i Iz poročila o delovanju zveze, ki ga je podal zvezni tajnik g. hran. ravnatelj dr. Černe, posnemamo, da so v zvezi organizirane skoro vse slovenske in dalmatinske hranilnice in da te smotreno napredujejo. Koncem leta 1923. so znašale vloge v vseh slovenskih hranilnicah 239 milijonov Din, kateri prištedeni kapital služi za cenena posojila našim kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom ter deloma tudi trgovcem. Soglasno se je obsodila nelojalna konkurenca Mestne hranilnice v Kočevju in Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, ki pa najbrže pod slutnjo obsodbe in v svesti krivde na glavni skupščini nista bili zastopani. Zastopanih je bilo 20 regulativnih hranilnic. ,Na skupščini so se iznesle vse težnje naših občekoristnih hranilnic, ko so dobile izraza v nastopni resoluciji:
1.) V Sloveniji in Dalmaciji so edinole regulativne hranilnice pupilarnovarni zavodi; ravno zaradi dolgoročnih naložb pupilarnega denarja so bile in so še danes edinole hranilnice v položaju, dovoljevati dolgoročne amortizačne kredite kmetom, obrtnikom in hišnim posestnikom po razmeroma nizki obrestni meri Z novim zakonom o Državni hipotekami banki pa je zadan na eni strani našim jegulativnim hranilnicam smrtni udarec, ker morajo odvesti ves pupilarni denar v doglednem času v Državno hipotekarno banko, na drugi strani pa bo udarjen kmet, obrtnik in hišni posestnik, ki ne bo od nikoder mogel dobiti cenenega in dolgoročnega kredita.
Posebej se še poudarja, da bo poslovanje pri Državni hipotekami banki zaradi oddaljenosti strank združeno z velikimi stroški za stranke.
Zato zahtevamo, da se veljavnost zakona o Državni hipotekami banki na Slovenijo in Dalmacijo ne razširi. j 2.) Od sklepa senžermenske pogodbe 5e čakajo naše hranilnice zaman na prevzem predvojnega negažiranega državnega dolga (rente). Brezkončno zavlačevanje prevzema tega dolga znači za naše zavode ogromno izgubo, ker od dotičnih litrov že šesto leto ne prejemajo nikakih obresti.
Zahtevamo, da se ta prevzem takoj izvrši in izplačajo vse zaostale kakor tudi zakonite zamudne obresti.
3.) Istotako je z vojnimi posojili; an-gažma hranilnic na teh je ogromen, izguba na obrestih strahovita.
Zahtevamo, da se tudi prevzem vojnih posojil nemudoma izvrši.
Obsojamo konvencijo z Avstrijo, ki se je sklenila v za nas skrajno neugodni relaciji 100:8, a v še neugodnejši relaciji glede avstrijskih papirjev, ki jih smejo izplačati Avstrijci celo al pari s sedanjimi ničvrednimi avstrijskimi kronami, dasi je bilo ob nakupu papirjev stipulirano izplačilo v zlatu.
I Ker pa je naša vlada s to konvencijo zaradi prevzema raznih vrednosti (akcije Steinbeiss itd.) napravila ogromen dobiček, zahtevamo od vlade, da nam iz tega dobička povrne vso škodo, katero smo radi za nas neugodne konvencije utrpeli.
5.) Zahtevamo, da se ob sklepanju konvencij z drugimi nasledstvenimi državami absolutno varujejo naše koristi; hranilnice posedujejo še ogromne vrednosti v galiških in ogrskih papirjih, pri katerih je izplačilo stipulirano v zlatu.
Odločno se zavarujemo proti temu, da bi se postopalo z nami »ako, kakor se je to zgodilo pri konvenciji z Avstrijo. Sklepanje konvencij naj se pospeši.
6.)	Regulativne hranilnice so denarni zavodi, ki delujejo za prospeh narodnega gospodarstva popolnoma nesebično; njihov dobiček se ne razdeluje na deleže ali delnice, ker teh sploh ni, temveč se sme, in to z državnim dovoljenjem, porabiti le v obče koristne namene.
Glede na to zahtevamo, da sa hranilnice uvrste med one zadruge, ki tudi ne dele dobička na deleže ter da se ravno-tako kakor te oproste taks in pristojbin.
7.)	Tudi pri jugoslovanskih papirjih (n. pr. kranjskih in bosanskih deželnih posojilih) je naša vlada ustavila plačilo obresti m izžrebanih titrov. Ker imajo tudi takih papirjev naše hranilnice velike množine, zahtevamo, da se glede istih nemudoma začno zopet plačevati izžrebani titri in obresti in da se poravnajo tudi zamudne obresti.
8.)	Kot pupilarnovarni zavodi, ki se ne smejo pečati s špekulacijo in se z isto tudi dejansko ne pečajo, so hranilnice naravnost poklicane, baviti se z nakupom in prodajo deviz in valut; to zlasti v takih krajih, kjer ni bank, to je na kmetih, kajti neuki kmet le prepogosto lahko nasede raznim zakotnim špekulantom.
Zaradi tega zahtevajo hranilnice pravico do trgovanja z devizami in valutami, to pa le za tuj račun, izključivši vsako špekulacijo.
9.)	Kot najstalnejše odjemalke pupilar-novarnih papirjev so hranilnice močno interesirane na ustanovitvi in prospehu Ljubljanske borze, ld bo pač edini trg za naše papirje, izdane v Sloveniji in Dalmaciji, ker smo na eni strani na borznem kurzu močno interesirani, na drugi strani pa Ljubljanska borza brez dovoljenja kupčije z devizami in valutami ne more biti aktivna in je radi tega njen obstoj ogrožen, zahtevamo za Ljubljansko borzo popolno koncesijo.
10.)	Ker hranilnice eskontirajo le dobre trgovinske menice, zahtevamo, da se jim pri Narodni banki dovoli primeren reeskontni kredit.
11.)	Zahtevamo tudi, da Narodna banka lombardira pupilarno varne vrednostne papirje jugoslovanske emisije.
12.)	Končno se najodločneje zahteva izplačilo 20 odst. priznanic.
Končno so bili v zvezni odbor izvoljeni zastopniki 9 hranilnic, ki jamčijo za uspešno poslovanje zveze.
Izgledi žetve
G rezdtatih žetve v Zedinjenih drža« vali, glavni svetovni žituici, še nove ce« nitve niso objavljene. Obeta pa se, da sc b'co, glasile ugodneiše nego majske taksacijc, vendar bo napram lanski žet« vi primanjkljaj. Evropa je s prekomor* sklm žitom in pšemčno moko precej preskrbljena. Izza 1. avgusta 1923. so znašali evropski uvozi 71.3 milijona quar terjev napram 68.3 milijona quarterjev v isti dobi prošlega leta. Poleg tega ra« čunajo še z zelo velikimi izvoznimi za« logami v Kanadi. Argcntinija jc od svo« je zadnje žetve izvozila izza L januarja okroglo 14 milijonov quarterjcv v Hvro« po (lani v istem času 10.6 milijona quar« terjev).
Naraščajočo pozornost vzbujajo ved* no neugodnejše vesti o ruski žetvi. Sov« jetska vlada ne zanikuic slabih izgledov letine, toda izjavlja, da so preostale za* loge iz prošlih dveh let tako izdatne, da bodo krile primanjkljaj in da sc bo mo* glo še izvoziti 200 milijonov pudo - (prej se jc izvozilo 450 milijonov pudov). Ko* liko jc tem uradnim izjavam verjeti, se ne da presoditi. Svetovni trg z ruskim žitom letos gotovo ne more zanesljivo računati.
Poročila o izgledih žetve iz ostalih dr* žav Evrope so različna. Iz Rumunijc, ki jc nedavno tožila o suši, prihajajo ugod* nejša poročila. Tudi v evropskih uvoz*
nih državah so sc izgledi večinoma obr* nili na bolje. V Angliji kaže dobro, v Nemčiji prilično dobro, v Češkoslovaški istotako ne tožijo.
O izgledih v naši državi poročajo pri« vatne vesti neugodnejše nego uradne. Privatne vesti iz Bačke, da letošnja že« tev ni niti srednja in da je kakovost tudi slabša, so delovale kljub ugodnim optimističnim uradnim poročilom tako, da jc prišlo do porasta cen v vseh vr« stah žitaric.
Cene na naših tržiščih bodo ostale najbrže tako dolgo visoke, dokler ne bo žetev popolnoma končana, da se bo do« bila preglednejša slika. Zelo verjetno jc da so te pesimistične vesti razširjene in špekulativnih vzrokov.
Moka v Bački se je podražila in jc ; stala koncem prošlega tedna 485 — 495 1 Din boljše marke. Pšenica, stara, sc tr« guje po 315 — 320 Din, nova po 295 do 305 Din na baških vtovornih postajah. Mlini povprašujejo le po starem blagu. Turščica v Bački je imela koncem pro« šiega tedna ceno 237.5 — 240 Din. Kup« čija jc bila prošli teden prilično živahna.
Tržna poročila
Novcsadska blagovna borza (14. t. m.)
Pšenica: stara 320 — 325; nova 295 do 300. Turščica: 242.5 — 247.5. Moka: ba« ra <-00» 483 — 490; «0» 475 — 480; «2» 425 — 435; «5» 385 — 390; «6» 355—360; <J» 300 — 310. Skupni promet 70 v.n>o* nov; od tega pšenice 53, moke 14, tur* ščice 2 vagona. Tendenca v novi pšenici in turščici čvrsta.
Zagrebški «margaretski» sejem (14. julija). Dogon živine je bil obilen ter se je živahno trgovalo zlasti za izvoz v Ita* lijo, Avstrijo in Češkoslovaško. Tu;ci kupujejo zlasti boljšo mlado živino in p-^r razredne vole. Cene so zaradi izvo* za poskočile tema vrstama živine za 1 do 2 Din pri kg, a nekoliko tudi ostalim zlasti teletom. Svinje so sc neznatno podražile zaradi pomanjkanja ponudbe. Del clih svinj sploh ni bilo kakor sploh na letnih sejmih. Cene za kg žive teže: voli domači I. 15 — 17.5, II. 12.5 — 14,
111.	11 — 13, bosanski voli boljši 12 do
14,	III. 9 — 10.5, krave domače I. 14 do
15.	N. 13 — 14, III. 9 — 10, bosanske kra ve II. 9 - 10, III. 8 — 10, junci donači I. 15 — 16, II. 14 — 15, bosanski 9.5 do
2, junice I. 13.5 — 15, II. 12 — 13, tele* ta 15 — 18, svinje domače srednje 19.75 do 20.5, praski do 1 leta 30 — 40, preko 1 leta 19.5 — 21. Konji: tovorni 9500 do 12.000, težki 10.000 — 13.000, tovorni lahki do 12.000, kmečki tovorni 6000 do 7500, težki 8000 — 10.000 Din za komad. Konji za klanje 3 do 4.5 Din kg žive te« že. Krma: detelja 125 — 150, seno 75 do
112,	slama 75 — 125 Din za kg. Tržaški trg. Cene v lirah:Sveže goveje
Krajini ne kažejo znatnejših sprememb in so le malo poskočile in to posebno čr* nim vinom, kar jc pripisovati deloma toči, ki je pobila vinograde, še bolj pa dejstvu, da tamkaj običajno poskočijo pred trgatvijo cene vsem boljšim vinom. Cene v lirah: istrsko belo vino 130—185, istrsko črno 130 — 180, briško 140 do 190, vipavsko 100 — 145 lir za hI na licu mesta.
Tržaški trg. Cene v lirah: Sveže goveie meso 8.4 — 8.8, sprednji deli 9.6 — 10.8, zadnji deli 12 — 12.8; telečje meso, spred nji deli 7.6 — 10, zadnji 10 — 12, boljše vrste 12 — 14; sveže svinjsko meso 10 do 14, boljše vrste 10.4 — 16; koštrunovo meso 7.2 — 8.4; kokoši in piščanci, za* klani 16 — 20 lir, vse po kg; seno 32; slama 28; oves 93; oglje 60; drva za kur* jsvo 24 — 26 lir, vse po q.
== Likvidacija Avstroogrske banke. Iz
Budimpešto poročajo: Predsednik Madžarske nacijonalne banke je izjavil, da smatra likvidacijo Avstroogrske banke za zaključeno. Tekom tega meseca se bo tudi formclno zaključila.
= Za uvoz belega jelovega lesa se zanima neka tvrdka v Franciji. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubijani.
— Insolvenca na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Te dni se je vršil narok o prisilni poravnavi bančne firme Kal m Ar & Co. Ponujala se je kvota 30%.
= Obtok bankovcev v Avstriji .je po izkazu Avstrijske nacijonalne banke nazadoval od 1. do 7. t. m. za 10.9 milijarde na 7764 milijard aK.
0
pa Stenroos pretekel že vse ostale tek-« movalce ter vodil do konca.
WaterpoIo: Madžarska : Anglija 7 : 6, Francija : Amerika 3 : 1.
Plavanje: Na 1500 m je Šved Arna Borg z 21:11.4 postavil nov svetovni rei kord.
Sabljanje: Francija : Danska 10 : 6,'
Holandija : Španija 12 : 4, Italija : Amerika 12 : 4. Madžarska : Belgija 10 : 6, Francija : Češkoslovaška 18 : 8, Argen-tinija : Holandija 10 : 6, Švedska : Italija 7 : 0.
\'C
Šport
Olimpijada
Zaključek lahkoatlefskih tekmovanj.
Finec Nurmi je v soboto dosegel svojo tretjo zmago. Zmagal je v cross-coun-tryju na 10.000 m, verno spremljevan od svojega rojaka Ritola, ki ga imenujejo Nurmijevo senco. Za časa teka je vladala silna vročina, tako da od 40 tekmovalcev ni niti polovica dospela na stadion; od onih, ki so dospeli na cilj, pa se je skoraj polovica onesvestila vsled soln-čarice. Od teh so bili znani tekači Šved Widc, Finec Rastas in Sippilae preneše-ni v bolnišnico. Nurmi je bil v dobri kon-diciji, zbolel pa je Ritola. Izidi v cross-countryju so: 1. Nurmi 32:32.8, 2. Ritola, 3. Johnson (Amerika), 4. Harper (Anglija, 5. Lauvaux (Francija), 6. Studenrcth (Amerika). Končni placement je Finska 11 točk, Amerika 14, Francija 20.
V predtekih in v finalu stefete 4 X 100 m so bili zaporedoma postavljeni trije novi svetovni rekordi in sicer Anglija z 42 sekundami, Amerika 41.2 in v finalu z 41 sekundami. Vrstni red finala 4 X 100 je nastopen: Amerika, Anglija, Holandija, Madžarska, Francija in Švedska. Švicarji, ki so dospeli kot drugi na cilj, so bili diskvalificirani.
Desetoboj: v teku 110 m z zaprekami se je moralo vršiti osem tekov v skupinah. Najboljši čas je dosegel Osborne (Amerika) 16 sek. V sedmem teku se je plasiral Ferkovič (Jugoslavija) kot tretji za Contollijem (Italija) in Sernardisom (Grčija); tukaj je Contolli dosegel čas 17.4 sek.
Troskok. V tej disciplini je Avstralec VVinter postavil nov svetovni rekord s 15.525 m. Drugi Brinete (Argentinija) 15.425 m. tretji Tunlos (Finska), četrti Reinec (Finska), peti Jansson (Švedska).
Štafeta 4 X 400 m: 1. Amerika 3:16 nov svetovni rekord) pred Kanado, Francijo in Italijo.
Met diska: Zmagal je Amerikanec Houshen s 46.125 m pred Nythiamo (Finska) s 44.95.
Pešlioja na 10.000 m: Zmaga Italijan Friggerio v 47:49.
Maratonski tek je v nedeljo zaključil lahkoatletska tekmovanja. Proga je znašala 42 km 167 m. Startalo je 58 tekmovalcev. V tej disciplini, ki je bila vsekakor najzanimivejša od vseh, je zmagala zopet Finska. Kot prvi je namreč dospel na cilj Finec Stenroos v 2:41:22.6. Ta čas sicer ne predstavlja novega svetovnega rekorda, mora se pa smatrati z ozi-rom na velikansko vročino za zelo dobrega. Sledili so: Bertini (Italija) 2:47: :19.6, Claurencc de Mar (Amerika), ki je dosegel leta 1922 na bostonskem maratonskem teku neverjetni čas 2:18:10, v času 2:48:14, Fincc Tallon 2:49:4, 5. Fer-ry (Anglija) 2:52:26. Do tretjine proge je vodil neki Grk. Na obratni točki je
sede in nič drugega?®
»Zagotavljam Vas, gospodična, da Vas ljubim!* je vzkliknil tedaj težko hropeč gospod Cebedevs. »Ljubim iz ina srca, neokrnjeno, kakor more ljubiti samo goreč mladeniči*
«Vsi moški govore tako, kadar jih objame strast — vsi moški lažejo . . so ga zagonetno gledale njene oči Toda Vam, prijatelj moj, rada verjamem , .*
»Recite, da me ljubite tudi Vi, božanska žena — rešite moje ranjeno srce!* ... se ni mogel več premagovati gospod Cebedevs, razprostrl je roke in vihamo objel svojo nimfo.
«Kaj delate?* se je prestrašila. »Bli-zu obrežja sva, vsi ljudje zijajo in gledajo . •	. , . .
»Nič, nič!* je hropel 011, stiskajo jo k sebi. »Kaj me brigajo ljudje, kaj ma briga ves svet! Jaz Vas ljubim in ne izpustim Vas več — moja ste, vsa moja!*
»Sedaj vidim, da me res ljubite . . •* se ga je za trenotek oklenila še sama, se mu iztrgala nato iz objema; zasijala pred njim visoka in kipeča v Eudo-lepi luči m iztegnila desnico v daljavo- »Poglejte . . - večerna zarja! Kako se preliva morje v vseh mogočih barvah vse tja do horiconta! In rivijera — ena sama zlata, goreča veriga . . A tista vila tam — poglejte — kakor da je potrošena s samimi demanti!* . - • _ rlStrmeJ-jig CTjpffjypebedevs. vesu?.
bil omamljen, toda nc od lepote večera, omamljen je bil od lepote nje, ki je sijala pred njim kakor zlat cvet v odblesku večerne zarje.
«Vi ste pesnica, božanska žena . . . kako Vam to pristoja . . . Toda izstopiva iu pojdiva: v tisti vili, 7. demanti potrošeni, stanujem jaz . . . celo prvo nadstropje je moje . . . Ah, žeja me ... vso noč do zore bi srkal človek med z Vaših usten, boginja moja! . . .»
IV.
Drugo jutro — po viharni ljubezenski noči, kakršnih samotna vila ob morju do takrat še ni doživela — pa so videli ljudje, kako divja po morski obali pleča,t človek, brez klobuka in suknjiča, z veliko plešo na glavi, in čuli, kako ta človek rohni in vzdihuje, grabeč z rokama v daljavo, kakor da bi hotel nekaj uloviti ali zaustaviti, priklicati nazaj k sebi:
»Moja ura. moja zlata ura! Moja doza, moja elegantna srebrna doza Moja denarnica, v njej pet težko prihranjenih tisočakov, bas dovolj, da bi si s tem denarjem ubog državni uradnik tu ob morju popravil svoje zrahljano zdravje! Uf. lopovi, lopovi! Naj vas vrag vzame vse skupaj, ve ženske, ve lepotice, tatice, pustolovke!*
Bil je gospod Cebedevs — jztreznjen tako, da se nikoli več v življenju ne bo zaljubil, pa če mu na zlatem krožniku prinoseš še tako zapeljivo in očar-
jj^o^lepetko- ''
NEDELJSKI NOGOMET. ...
Ljubljana: Slovan : Svoboda 14 : 0 (11 : 0). Prvenstvena tekma, pri kateri je Svoboda nastopila le z 8 igralci. Slovan je bil ves čas v veliki premoči.
Zagreb: Slovan (Dunaj) : Concordia 1 : 0, Slovan : Hašk 3 : 3. Prvenstvene Sokol : Rapid 1:1, Zmaj : Slavija 2 ; 2, Makabi : Slaven 2 : 0, Železničar i. Ilirija 3 : 0, Sparta : Tipografija 3 : li Gradec: Zagrebška reprezentanca ja v nedeljo doživela po graški reprezentanci občutljiv poraz. Gradčani so zma^ gali s 4 : 0. Zlasti slab je bil napad Za.4 grebčanov.
Dunaj: V okvirju jubilejnega tedna Simmeringer Sportvereinigung se je vr-' šila edina nogometna tekma VVacker ; Simmering 3:2.	<
Brno: Zidenice : Makabi 3 : 0 (2 : 0)J Pardubice: S. K. Pardubice : Slavija (Praga) 3 : 2 (2 : 2).	j
Krakov: WAC (Dunaj) : Cracovia 3 : 2 in 3 : 2.	I
P?eniysl: Polonia : Rudolfshiigel (Dunaj) 3:1.	4 Lvov: Amaleure (Dunaj) : Pogon 1 j
0	in 2 : 1. Hakoah (Dunaj) : Hasmonca 3 : 1 in 6 : 1.
Budimpešta: Odločilna tekma za madžarsko prvenstvo med MTK (Budimpešta) in A. C. Szombathely ie ostala 1
1	: 1 neodločena.
Izredna skupščina LLAP. se je vršila v nedeljo dopoldne ob navzočnosti delegatov Atene, Hermesa, Ilirije, Laska in Primorja. V LLAP je vsled odstopa pred sednika in podpredsednika nastala kriza, vsled česar se je morala vršiti izredna skupščina, na kateri se je izvolil nastopni odbor: Predsednik L. Slamič, podpredsednik geom. Cerne, odborniki Savo San-cin, V. Vodišek, I. Baltazar, Dermelj in gospa Pajničeva. Za S. K. Maribor in S. K. Jadran se je rezerviralo po eno mesto v upravnem odboru. Tehnični odbori Cerne, Pegan, Maček, Jerneičič. Referent za hazeno: Danilo Sancin. Tehnični referent inž. St. Bloudek. Revizorja: R. Gregorič in Klobčaver.
Kolesarski klub Danica na Jezici ie priredil v nedeljo klubovo dirko na 50 km. Prvi je prišel na cilj Mirko Prošek v 1:43.21, tik za njim Gusto Pečnik v 1:43.22, tretji pa Ivan Ramovž. Vodstvo dirke je bilo v rokah predsednika kolesarske Ilirije g. Ogrina. Doseženi časi so prav razveseljivi in .ie upati, da bo ta mladi klub kmalu postal resen konkurent starejšim in močnejšim klubom.
LNP. — Seja kazenskega odbora jutri, v sredo ob 18.15. Ob 19. redna seja poslovnega odbora. — Tajnik.
S. K. Primorje, kolesarska sekcija. Danes ob 21. obvezen sestanek vseh kolesarjev v restavraciji «Zvezda».
S. K. Primorje. Redni treningi nogometnega moštva I. kat. sc vrše v torek in petek ob 18.30. — Načelnik.
Nogometni trening S. K. Ilirije za T. moštvo in rezervo v torek in četrtek ob 18.30 uri (na dva gola). Ostali igrači v petek ob 18.30 uri. — Načelstvo.
-a i a o z o j g -j j ^upem tujoaoSpo
•<EJinf> fpjozuovj '{d]E[epzt nj spir^T
•iuEfiqnri a -p -p 'stutrsistj ^stuiarr 5jstj
— Pred dobro letino krompirja, rišejo nam: Letos se računa na velik pridelek krompirja, tega za naše pokrajine važnega izvozniškega produkta, ter je pričakovati znižanje cen pod lanskimi. V Sloveniji bo preostalo približno 500 vagonov za izvoz. Lansko leto so bili glavni odjemalci slovenskega krompirja iz Bačke, Banata, Srbije in Dalmacije; to leto se predvidno ne sme računati na lanske odjemalce razen Dalmacije, ki je vedno pasivna v prehrani. Ker pa kaže tudi v drugih naših pokrajinah dobra letina, se '>0 treba obrniti bolj na inozemska tržišča. Za izvoz iz Slovenije pride v prvi vrsti v poštev Italija; upamo da so naši merodaini činitelji upoštevali pri pogajanjih glede trgovinske pogodile 7. Italijo tudi to važno panogo naše trgovine in kmetijstva, kajti do seča-j so italijanske oblasti delale vseh vrst Si kane napram našim izvoznikom krompirja ter so navadno kratkomalo prepovedali izvoz v Italijo, prevoz preko nje z motivacijo, da je naš krompir bolan. Na ta način je utrpelo naše trgo-vinstvo ogromno škodo. Ker nam do danes še ni znana vsebina pred dnevi sklenjene trgovinske pogodbe, svetujemo izvoznikom, da se ne prenaglijo s sklepanjem kupčij in naj počakajo, da bo' pogodba ratificirana in obelodanjena.
= Ponovno obdelanje poplavljene zemlje. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode se ie od 150.000 ha zemlje, na kateri so poplave uničile posevke, ponovno posejalo 40%, in sicer večinoma s krmilnimi rastlinami.
= Avstrijska zunanja trgovina. V mesecu maju je znašal uvoz v Avstrijo vrednost 183.6 milijona zlatih kron, a izvoz 108.6 milijona zlatih kron. Primanjkljaja je torej 75 milijonov zlatih kron ter je napram prvim mesecem t. L znat-uo uianjaL *
Ljubljana 14. julija 1924.			siko	poročilo Ljubljana 306 nad morjem		
Kraj \ opazovanja'	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine i mm
Ljubljana . ; Ljubljana . Ljabljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	765 8 764-6 7686 758 3	168 300 190 19-0	jug jugzap. brezvetra sever	jasno več. oblač. del. oblač. dež	- 1 Z i 0.1
V Ljubljani barometer višji temper. uižja
Dunajsko vremensko poročilo. Včeraj* šnji dan je bil v Avstriji jasen. Na ne* katerih vremenskih postajah so re dose* gla maksima temperature nad 30 stop.
Solnce vzhaja ob 4'19, zahaja ob 19 ol
Napoved za torek: Izprcmcnljivo, hlad* no, kasneje se temperatura zopet zviša. Zspadni vetrovi.
",* '''t ■ t . \	v-fe- • ' ' 1	
	JL T	
. - ^ . v.	1 Naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem tužno vest, da je ljubljena, nepozabna gospodična Marija Verbič	
■t i	po dolgi močni bolezni, previdena s sv. zakramenti dne 13. julija ob pol 2. uri popoldne preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 15. julija ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Vižmarje 68, na pokopališče k Sv. Križu.	»
■■/••: .'"	Št. Vid nad Ljubljano, 13. julija 1924.	
	Rodbini Komac in Smolej	.
k	- .~*„. - . ' "... 'i'V .'.'■ 1-1 - . '	[

Pokrajinski zbor jsigo-slov. Matice v Ljubljani
V nedeljo dopoldne se je vršil <r dvorani filharmoniene družbo v Ljubljani četrti pokrajinski zbor ^Jugoslovanske Matice«. Zborovanja se je udeležilo okoli 200 delegatov iz vseh delov naše države.
p0 pozdravnem govoru predsednika so prišla takoi na dnevni red poročila posameznih funkcionarjev.
Zelo obširno in smotreno sestavljeno poročilo je podal glavni tajnik g. Mahko-ta. Orisal je naše narodno stanje zlasti 1udi izven granic države, ter nato poročal o delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. Naglašal je, da se je JM ves !cas svojega obstoja dobro zajedala, da je kulturno društvo v pravem pomenu be-tede. Baš radi tega je JM energično podpirala vse kulturne ustanove našega naroda in vzbujala ljubezen do naših še zasužnjenih rojakov. Stala je vsikdar na stališču, da je treba vplivati na nezavedno ljudstvo vzgojno in nuditi narodu obilo duševne hrane.
Materijelna sredstva.
Za svoje delovanje »i je morala JM nabavljati potrebna gmotna sredstva po svojih lastnih močeh. Založila je gospodarski koledar za leto 1924. in izdala Borojevioevo brošuro, ki se je tiskala v latinici in cirilici. Razen tega je izdala tudi nekaj propagandnih spisov, 6 katerimi je zanesla svoje ideje tudi v naj-oddaljene kraje naše države. Matica je nadalje prodajala razne šolske potrebščine. Književna tombula je prinesla okoli 60.CJ0 Din čisega. Razdeljenih je bilo tudi okoli 6000 knjig, ki so bile odposlane predvsem v naša sela. Pirhi v korist JU, ki jih poklanja JM naša šolska mladina so dosegli nad 53.000 čistega dohodka. Pri tomboli pa so šole prodale nad 20.000 tablic. Za vse to delo, ki ga je izvrgla šola je izrekel zbor svojo posebno zahvalo našemu zavednemu učiteljstvu.
Iz tajniškega poročila je nadalje razvidno, "da šteje JM danes 78 podružnic, od katerih jih je 43 na Kranjskem, 35
na Štajerskem in 3 v Prekmprju. Vse te podružnice so bile prav agilne, osobito podružnice v Mariboru, v Celju in v Kranju.
Tajništvo ja- zalagalo domače m tuje časopise s propagandnimi in prosvetnimi članki. JM je tudi za angleško časopisje pridobila posebno angleško dopisnico. Odbor je odposlal tudi poseben referat o slovenskih manjšinah na zbor ženske mednarodne Lige v Pardubicah.
Kot program dela JM.
Za najbližjo* bodočnost označuje taj-nikovo poročilo: Izpopolnitev organizacije JM; probujenje JM in njenih podružnic v ostalih pokrajinah naše države in oživljen je medsebojnih stikov; zainteresirani©* ustavnih činiteljev za matično delo; preuredite? pisarne iu pridobitev novih podrobnih delavcev; razširjenje propagande, ustanovitev dopisnega urada »Jug«; ustanovitev medna-l-odnoobrambnega muzeja, izdajanje na-rodnoobrambnega vestnika, uvedba narodno obrambnega kotička v naše dnevnike in tednike; prijava enotne medna-rodnoobrambne organi rije v Sloveniji; novi viri dohodkov; organizacija JM v Sev. Ameriki.
Zborovalci so tajniško poročilo sprejeli z zasluženim burnim odobravanjem.
Novi odbor.
Po blagajniškeji poročilu in poročilu revizorjev .ie bil staremu odboru nodeljen soglasno absolutorij. Takoj nato «*> se vršilo nove volitve. Dosedanji predsednik dr. Ravnihar ni vzdržal svoje kandidature, kar je občni zbor vzel na znanje. Nato je dosedanji podpredsednik dr. Puc zaprosil, da se mesto njega voli drug podpredsednik, ker smatra pa pravilno,
nik v Celju, dr. Kovačič, prof. teologije ] ki so se ga udeležili poleg velikega šte-
vMIri^ni prof. J. Ribari«, naduu. J. ! vila Zvonašev ln prijateljev drustva dele-v mnrora,!.	_ .. .	,.	odbora zveze sj0v- pevskih zborov,
ljubljanske Glasbene Matice, »Ljubljanskega Zvona*, pevskega društva »Sava» iz Zagreba, Glasbenega društva v Zagorju, .-Zvona« iz Trbovelj, Narodne čitalnice in njenega zbora iz Kranja, «Lipe» iz Litije in Pevskega zbora Zveze jugoslovanskih železničarjev iz Ljubljane. Ne-broi prisrčnih brzojavnih in pismenih čestitk ie došlo društvu iz vseh krajev države. — Predsednik g.Tomazin je po iskrenih pozdravnih besedah orisal zgodovino pevskega življenja v Smartnem izza dobe 1870. leta ter cčrtal delovanje društva od ustanovitve do danes. Preobširno bi bilo o tem poročati podrobneje, zakaj šmartensko pevstvo rd poznalo tekom vsega zadnjega pol stoletja dob počitka. Vsa ta leta so en sam velik delavnik vestnega in marljivega učenja. Kdo Sirom Slovenije ne pozua slavno-znane šmartenske rodbine Rusove, ki tvori kar zase cel pevski zbor?! — Lep in genljiv je bil trenutek, ko je predsednik g.Tomazin z besedami zahvale in priznanja izročil krasne diplome častnega članstva trem najstarejšim članom zbora, gg. Franu Hauptmanu, Franu Blanču in rodbini Vozelj, ki je dala zboru osem pevk in pevcev. — V imenu predsedstva Zveze slovenskih pevskih zborov je pozdravil zborovanje zvezni tajnik g. Pečenko, ki je sporočil tudi čestitke zbora ljubljanske Glasbene Matice. Za zbor Narodne čitalnice v Kranju je izrekel v lepem govoru pozdrav njegov pevovodja nadzornik g.Vilko Rus, za ^Ljubljanski Zvon« g. Pleteršek, za zagrebško »Savo« pred-sednih g. Plečko, a v imenu domačega zbora se je zahvalil društvenemu odboru in svojemu priljubljenemu pevovodji gospodu Mirku Premelču pevec g. Srečko
t .Mannoru.prof.
Gorup. Celje, univ. p. Erlich, prorektor dr. Kidrič, vlad. sv. Podboj, dr. Puc, dr. VL Ravnihar, Ivan Tavzes, notar, J. Znideršič, srezki poglavar v Kranju, vL sv. dr. Vodopivec in rač sv. Srebrnic.
Po izvršenih volitvah so razni delegati stavili samostojne predloge. Prekmurske podružnice so prosile, da se JM čimbolj zavzame za prekmurske Slovence, ki so izpostavljeni ostremu madžarskemu terorju. Predlogi raznih podružnic glede kratkih propagandnih brošnr se bodo realizirali. Sprejet je bil tudi predlog, da naj JM deluje za združitev vseh narod-nocbrambnib društev iz cele Slovenije. Dr. Puc je predlagal, da se novi odbor zavzame "za to, da se centrala v Beogradu zopet oživi. Ako bi se pa odboiu ta akcija ne posrečila je treba delati na to, da se centrala premesti v Slovenijo.
Proslava 35!etn!ce pevskega društva ,Zyon' v Šmartnu pri Litiji
Lepa je šmartenska kotlina, še lepša v njej prijazna šmarska vas, vsa med rožami, vedno praznična. A v nedeljo se ie še bolj okrasila. Njen ljubljeni »Zvon« je slavil svojo 351etnico.
V soboto zvečer je priredil »Zvon« ob lepi udeležbi domačinov podoknico ku-mici svoje zastave. V nedeljo so z jutranjim vlakom dospeli delegati Zveze slovenskih pevskih zborov ter društev iz Ljubljane, Zagreba, Kranja, Trbovelj, Zagorja in iz bližnjih krajev. Po sprejemu
Ijuujjj cuocuiim,	,..„ ,________, so se pedali z domačim zborom ob sprem-
da naj v reprezentanci JM ne bodo po-' stvu mnogobrojnega občinstva na šmar-litično eksponirane osebe. Pri volitvah tensko pokopališče, kjer počiva ustano-
je bila soglasno sprejeta nastopna kan didatna lista: predsednik: dr. Janko Pretnar, prof. liceja, I. podpredsednik: župnik Fran F inž ga r; H podpredsednik: Ivan Mchorko, višji železniški nadzornik; glavni tajnik: K. M a b k o -t a, namestnik Saša Ž e 1 e z n i k a r, urednik; blagajnik: dr. K. M a r u š i C, odv. v Ljubljani. Odborniki: L. Ccme, nadzor-
vitelj in prvi dolgoletni pevovodja »Zvona«, šmartenski nadučitelj Ivan Bartl. Spominu tega idealnega kulturnega delavca se je s toplimi besedami poklonil društveni predsednik g. Ferdo Tomazin, zbor pa je zapel žalostinko. Pevke so položile cvetje na grob.
V sokolski telovadnici se je nato vršilo lepo uspelo slavnostno zborovanje,
Rus. _ Med tem je pričel na trgu pro-menadni koncert železničarske godbe iz Ljubljane, ki je združil v razigranem razpoloženju pestro množico Šmarčanov in gostov.
Popoldanski ljubljanski in mariborski vlak sta pustila v Litiji na stotine novih, nevskih gostov. Po prisrčnem sprejemu ie no pripravljenemu krenil sprevod kakih 300 pevk in pevcev' slavlju.
ter mnogih gostov z godbo, zastavam? šmartenskega »Zvona«, »Slavca«, »ljubljanskega Zvona« ter delegati Zveze in društev na čelu skozi Litijo, navdušeno pozdravljen in obsipan s cvetjem, proti Šmartnem. Med potjo sc je ljubljanski »Slavec« oddolžil na litijskem pokopališču z žalostinkami, nagovorom in vencem, spominu svojega prvega predsednika Antona Jeločnika. Pozneje je prispela še kamniška »Lira« z zastavo in del zbora ljubljanske Glasbene Matice.
Popoldanski koncert, pri katerem je nastopilo sedem pevskih društev in združeni moški zbori, je bil nov lep dokaz za napredek naših zborov pomembnega vzgojnega vpliva skupnih koncertov v slogu, kakor jih v zadnjih letih prireja Zveza. Še veliko razvcscljivejše pa je dejstvo, da je prevzelo prireditev takega koncerta po lastni inicijativi društvo na deželL
Prvi je nastopil slavljenec s tremi mešanimi zbori. S tem nastopom je zbor zopet pokazal, da je ostal veren svoji lepi tradiciji in da je postal pod vodstvom Premelča kar vzorna koncertna, enota. Ljubljanski »Slavec« je pod vodstvom svojega drugega dirigenta Kramol-ca lepo podal tri pesmi. Trboveljski »Zvon« in Glasbeno društvo iz Zagorja sta pod vodstvom g. Molla nastopila z dvema zboroma. O »Ljubljanskem Zvonu« nam pač nI treba pisati, saj se je baš pred kratkim zopet sijajno izkazal na svoji triumfalni turneji v Beogradu. Glasovno dobro in z razumevanjem je zapel nato del moškega zbora zagrebške »Save« pod vodstvom g. Frana Kocjanč-ča. Tiho in marljivo delujoča litijska »Lipa« pod vodstvom izkušenega strokovnjaka g. Petra Jereba nam jc vzorno podaia v mešanem zboru dve lepi skladb! svojega dirigenta. In zopet je nastopil Premclč s svojim simpatičnim zborom železničarjev iz Ljubljane, ki jc vzorno zapel Bartlovo »Mi vstajamo*, Vilhar-jevo «Našo zvezdo« in Prelovčevo «Oj, Doberdob«. S tem jc bil koncertni sporcc' zavržen. — Šmarterskcmu »Zvonu« moremo samo čestitati k temu res vzor-in krasno uspelemu
Okrogel les
smreka in hojka, od 2 m m 20 cm naprej, ne kupi. — F. Toplak. Folzela.	143S5
2 sobi 6 priti klicami, se od- ! želita dva mlada itf vesela
JI -K. b.«.da Mp.r Ra-Dopisovanje" lo .Eenttve" •« raSuna T°aks	'	j^^j^^^u priložena zo&mk«
„ p,^, „ naprej P 1*0» » lahko tudi . znamkah Ma vprašanja ogovarja oprava l«. J.vpras
0	„a odgovor tar manipulacljsks pristojbina (3 Din).	_
(d. ©ib<e)
Prodajalka
Zoboiefcniki! | 500 Din nagrade
Zobozdravniki atelje lKo v dam onemu kl presta'bi lz-svrho osooUacl.fi prvovrst- obraieai gospodični 2i dež« e | nega strokovnjaka, ki ima službo blagajniftarke-začetm.
j najmanj osemletno prakso v I plombiranju in tehniki. — ,	| Atelje je dobra vpeljan v me-
fiablmo za takojšen nastop *tu a 30 000 prebivalci. Pre-lanesilivo, dobro Izurjeno Plsespričeval in sliko jepo-arodajalko specerijske stro- slati takoj na naslov: A to -
ke, ki se razume tudi na že. ICiniusko stroko. Glavol po-iroj: poštenost, pridnost, prijaznost ter vljudnost napram strankam. Oskrba vsa v hiši Takojšnje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja. :aStevo plače — na upravo .'utra' pod ,,Trajna služba" 14255
Vodilno mesto
iobro in stalno, dob! podjetna lu spretna gospica z * ečjlm kapitalom pr: večjem Industrijskem podjetju. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vodilna moč". 14215
zlj Kastrevc, zobni
: niš.
tehnik.
11330
Krojaškega vajenca
sprejme proti plačilu Karel VaJcnčič, Ljubljana. Krliev-nlška ulica St. 11. 1-1497
ce, kjerkoli v mestu. — Gro 1—2 meseci brezplačno. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Julijska Benečija". *	14329
Spretna šivilja
3T6 šivat na dom. — Ponudbe pod ..Šivilja" na Drage, Be-seijak, Ljubljana. 1450S
da v mestu. — Naslov pove uprava ..Jutra".	14206
Velika lepa soba
z 2 posteljama, se taJ;oj odda za 300 Din metečno samo onemu, ki plača za cclo leto naprej. Naslov pove upr. .Jutra".	1434-1
la. Trapistovski sir
z dnevno dobavo nudi Bor.
Sbil. Kočevje.	14002	p[a6uja EaJboIj9
Trgovska špec. oprema M. G e r š a k & K o m p.
malo rabljena - se ugodno Ljubljana. Kongresni trg 10.
proda. Vprašanja pod šlCro j---- --------——
„1000" na upravo ..J«^',	Kopirna preša
___j na vijak, od 30 X 40 do 45 vr
. t 6o m, se kuri. Ponudbe na Amerikan. pisalni stroj upravo „Jutra" pod značko
Absolvent
višje drž. obrtne Bole, Jugoslovan. vešč sloven. srbohrv.
skoraj nov, se ceno proda. Vpraša se v Krlževniškl ul. St. 6, pritličje, levo. 14306
Tovorna p ahta
nerabljena, fina kakovosti.
v .	siu.aii. vccu čuvali.	.. | neraLH.jena, i
i krojaške pomočnike in nemščine, z lOletno prak- : 6 m <j0iga in 4 m široka, je za malo in veliko delo in	nameseenja v večjem	m.
učenca z dobrim šolskim iz-pričevaiom, sprejme A. f.Ied-vešek, krojač ,Loke St. 20. Trbovlje.	1135G
i Brivskega pomočnika
-------------j sprejme Rudolf Anderwold,
„ , .	,	, 1 Rogaška Slatina. Nastopiti
Samostojen aviomonter Jrj takoj.	i43si
Ee išče. Ponudbe na upravo j---------
,.Jutra" pod ..Vesten 3".
14239 !
podjetju kot vodja delavnice ali komurukter v gradnji strojev. Ponudbe naj se izvolijo nasloviti sub. L. K. na Vorsič, Maribor, Slomškcrv trg 16.	14361
naprodaj. Naslov pove podružnica .Jutra' v Mariboru.
14338
Iščem mesta sobarice
najraje v Zagrebu. — Naslov . peve uprava „Jutra". 1433S.
Stroj za ovijanje perila
(sušenje) z ročnim pogonom, se po nizki ceni proda. — Detajlnosti: Stari trg 17/111
14396
Katera gospodična
fei jo verzlrana v Stlkanju
Da stroj, bi poučevala gospodično izven mesta v poljubnih urah — lahko tudi crečer — za dobro plačo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Stlkanjo". 14236
Pozor, oglarji!
V Hrastniku, občina Trbovlje, ee išče delavec za bukovo oglje žgati. Kdor si hoče lep denar zaslužiti, so naj lakoj obrne za natančna pojasnila na posestnika in gostilničarja S c; n i c a Vid v Hrastniku. V delo se taicoj fprejme.	14160
Provizijski potnik
/;t domače izdelke, ee Išče. Ponudbe pod ..Provizija' na upravo „jutra".	14121
Prodajalka
(ramosstojua) za delikateso la slaščičarno, ee Bprejme. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Kavcija 10.000 Din".
14321
Kontoristinja
tndi začetnica, so sprejme takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Začetnica".
14498
Izučenega kemika
v kemičnih izdelkih, so sprejme v jlubljanski okolici. —
Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Kemik".	14393
Dekle
16—17 let staro, ee sprejme za lažja dela. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod značko ..Moste" na upravo „Jutra".
14339
Učenec
se sprejmo za specerljslio trgovino. — Imeti mora 2 j meščanski šoli ln vso oskrbo pri starših. Naslov pove upr. „Jutra".	14373
Žagar
se Išče takoj za vodno žago, ki oi bil tudl obenem naku-povaicc lesa. _ ponudbe na naslov : skrbeč In . Bartol.
8/iaa" MlklcSite''
Knjigovez
knjigovodja - bllanclst, juao-slov. državljan, vešč nemške lil hrvatske korespondenco, samostojna moč, se sprejme. Ponudbe z navedbo plače aaj se pošljejo na naslov: Sla-tlnska industrija drva. d. d . Slatina-Podravska. 14372
Krenkega sičenca
'a pekari.io, ..dravega ln po-štenega. s takojšniim r.asto-pcm, Išče tovarna RajSter, 11Z5J Šoštanj.	14510
Brivski pomočnik
fn vajenec se sprejmeta pri K- Josipu Ra* kerju. brivskemu mojstru v Hrastniku ob Snu. Hrana la stanovanje v tišl. -----
14230
Zdravo 141eino deklico
z meščansko šolo, želim oddati v trgovino na deželo kot učenko. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra" pod znamko ,.Učenka".	14501
Vzgojiteljica
z znanjem srbščino ln nemščine. išče primernega mesta. Cenj. ponudbe pod šifro „Vzgoja" na upravo ..Jutra" 14502
Instrukciie
dajo abiturljent lz vseh gimnazijskih predmetov. Naslov i pove uprava ..Jutra". 14286
Cinasto posodo
20 krožnikov. 6 skled, 1 vrč, zbirko starega zlatega, srebrnega in bakrenega denarja. veliko blagajno, primerno za hranilnice, slaniorez-uico ln decin-alno tehtnico brez uteži, prodam. Ponudbe na upravo ..J'.ttra" p°d šifro ..Posamezno in ugodno".
14237
Dva ele^trPtr^nrJa
2 P. S. 220 voltov ln 0'7 P. S. 220 voltov, euakotn-.enskl tok. sta po ugodni ceni naprodaj. Litogrnfija čemažar in drug. Ljubljana, Vojaška ul. 16 a.
14125
Vinski sodi
vsebujoči 3094. 2323, 1894, 1846 in 1768 litrov, se radi Izselitve takoj prodajo. — Naslov pove uprava ,,Ju'ra" 14391
„Preša".
14499
Kolo
kupim tudl brez pneumattke. Ponudbe s ceno pod ,.Dobro" na upravo „Jatra". 14392
Stanovanje
„—4 sobe s pritikllnami, lžče za čimprejšnjo vselitev boljša mirna stranka. Tudl v novi Uišl. Ponudbo na upr. .Jutra' pod ..Mirna stranka" 14371
Opremljena soba
s elektr. razsvetljavo, v sredini mesta, se odda s brano solidnemu gospodu. — Naelov pove uprava „Ju'ra". 14500
gospoda z enakimi gospodičnami. Ker žecltcv cl Izključena le resne ponudbe pod ..Jože-Tvo" na upr. „Jutra'.
14340
30 tisoč Din
vložim proti primernemu na-meščenju v dobro idočem podjotju. Ponudbo pod šifro ..Sigurno mesto" na upravo ..Jutra".	14331
Mlad pes
(DobarmaDn), rjav. radi odpotovacia proda. — I*>lzve
sc v trafiki Gorenjski kolo^-dvor.	14313
Mlad pes

Lepa soba
z 3 posteljama, elektr. razsvetljavo, se takoj odda. — Naslov pove uprava „Jut.ra"
14506
Hrastova debla ali deske
takoj ali pozneje dobavljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod ..Hrast"
na upravo ..Jutra". 14504
VfritTir^
Kopiti ali prodati
vile. stanovanjske, trgovsko in obrtne hiše. kmetska posestva. graščine, žage. mline, stavbne parcole Itd.
oddati ali najeti
stanovanje, sobe. trgovske in -----i	obrtne lokale
Motorno kolo ' najeti aH oddati posojilo
(Heia), se proda za 5500 morete najuspešneje lo potom
Din. Naslov pove cpr. Jutra.	<.Posest»
14337 . t-r-uBcai"
Realitetna pisarna, d
Les
bukov, hrastov in kostanjev, stoječ na posestvu čez 50 lin gozda, v bližini proge St. Janž-Trebnje, se proda. — Pojasnila naj se. zahtevajo pri upravi ..Jutra" pod šifro „Les".	14340
Kočra
se produ za 4500 Din. kakor tudl voz (dira na peresih)
z e. z.
v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
1022-a I
Proda ali v naiem
se <la takoj dobro idoča trgovina z mešanim blagom na deželi. Vpraša se naj v upravi ..Jutra" pod značko „Na štajerskem". 14269
Delavnica
svetla, suha. velika 100 do
120 n3. po možnosti v centru Ljubljane, se Išče za takoj ali pozneje.— Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" r.od ..Velika delavnica".
14250
Trgovski lokal
v Ljubljani, se išče za takoj Ponudbe pod ..Lokal-avgust" na upravo ..Jutra". 14318
Manjša trgovina
na cajprometnejši točki, so proda. — Ponudbe na upravo
Industrijsko podjetje
iSčo posojilo 25.000—J 00.000 Din proti najvišjemu obresto-vaaju. Cenjene ponudbo pod .Najvišje obresM" na upr. „Jutra".	14505
(škotski ovčar), se takoj za 200 Din proda. Naslov pove uprava ,,jntra*".	14343
Mlad pes preneličar
se" je. zatekel. Odda na i s": Ileržič, FriškDvc.	143'JS
Naznanilo.
j Trgovina Jos. šelovic-Cuucn.'
Klavir in gramofon
dobro ohranjena, prodam. — i Ljubljana. Mestni trg Naslov pove uprava ..Jutra" | ostane radi počitnic od 14347 do 23. t. m. zaprta. 14
TrboveSps'?! premog 5n drva
dobavija
Oružbs ILIRIJA, Ljsi&ijani. Kralja Patra trg 8.
— ' - —	Plačilo tndi na obrobe.
Telefon 220.
SH
Malo kmetsko oosestvo .--—•„ - j—.
V . t>> «4, 1. <„ „Jutra pod ..Dobičkanosna v Sromljah pri P.reži.-ah je	1,394
naprodaj -.a -'O.CjO Oi.i. — ;	m.«..
Japrodaj Dopise pod šifro ..Sromlje" na upravo „Jutra". 14132
Hiša
v sredini trga Ribnica, pripravna za trgovino vsake
Ker sem urugoci preveč zaposlen, sprejmem
družbenika.
Imam dvoje prvovrstnih generalnih zastopstev, pisarno in telefon v Ljubljani. V poštev pridejo le trgovsko naobraženi gospodje s finim nastopom in okoli 100.000 Din razpoložljivega denarja. Ponudbe pod: ..Najaovejše" na upravo „Jutra11.
r ' J	C3881
Spremljevalko lepo ln temperamentno, se išče za nedeljske ln med-
tudl voz (dira na peresih) pro^ua	190e nranj.^ iu
za 2000 Din — Naslov oove vrste. ozir. poljubno obrt. Je tedenske avto-izlete. Dopise uprava Jutra"	naaa naprodaj za 162.500 Din. — f sliko, katera se vrne, pod
1438
Klub-oprava
z omaro za knjige ln pisalno mizo (mafca-ronll naprodaj. Nasiov pove uprava ,,Jutra" 1431!
naprodaj za 162.500 Din. PokoJI In pojasnila se poli-vedo pri imejitelju oblastno konces. posredovalne pisarne ' Alojziju Klavs v Gorenji va- i si pri Ribnici. — l6totam je naprodaj .Slovenski pravnik' vezani letniki 1888. do Inel. 1011. za 1000 Din. 14265
s sliko, katera ee vrne, pod šifro „S 30" na upr. .Jutra'.
14175
dobro hranjena, sc proda. — Naslov pove ui a« a ,,J tra" 14300
?e' ta-/to
Prazno sobo
v bllžtnl Sv. Jakrba, Iščem najraje od hišnega lastnika. ........	Ponudbe na naslov: Mlnka
nnr-ke d« r>l"n Ze.-tnn ter Horvat, modlstka. Stari tr*
. .. — — 21.
Ugodna prilika št. 204 !
Dvignite pismo v upravi j .Jutra". Pričakujem Jdgo- j vor.	14312
Prošnja.
I Kdo. kl Je bival v Bolgariji. ! ! ml xamr,re dati pojasnila o tamofinlih razmerah. Doplto na upravo „Jutra" pod šltro I .Nagrada".	14396
Prodajalko
zanesljivo, dobro ln Izurjeno v špecerijski stroki, rabim za takojšen nastop. Takojšnje ponudbe na upravništvo ,.Jutra" pod ..Prodajalka".
r t) f (-' 'JSS
Šofer
z večletno prakso Id i dobri mi spričevali Išče službo. Pon >dbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Praksa". 14167
Trčan med
cvetlični. Iz lastnega čebelnjaka po 20 Din kri pr"da vele^eheiarstvo B I a i e v a c. Pisk revcl, vla Djako . "r vatska.	13836
O'	razprodaja
200 damskib ln otročkih
nakltrnlh slamnikov od 40
»ma .	Oskrbnik les. raarimlani ........... — ....... -- --
14311	c	, ..	do 150 Din. se bo prodaialo
__	®prtit!m b!u!b0 oskrbn,1',a t ponedeljek 14. In 21. Jull-
•-—	------------na kakšnem večjem posestvu. . r	........-—.
jkjer bi iena lahko vodila
rrCaajaiKO	kuhinjske ali hišne posle. —
organlzatorlco, sa malo tr-	Prevzamem tudl službo kot
govino, se Išče. — Istotam so	uianipuiant pri lesni stroki
sprejme močnega vajenca, kl	pri kakem večjem podjetju,
je poštenih staršev. — Vsa	Sem dobro lzvežban v lesni
oskrba v hiši. Ponudbo pod	in poljedelski stroki. — Po-
v.Orunnlzatorlca in učenec 5"	nudbe na upravo ..Jutra sa upravo ..Jatra'"
Ja v tr-ovlnl Mlnke Horvat, "modistke na Starem trgu 21.
14234
Šivalni stroj
parni stroj 40—50 PS, pro
■lam po slcrajno nizki '■eni. Ponudbe na upravo „Jutra" i pod ..Avto".	14512
Offi-1-e c+pt-rg fkoc+nn1'
proda Ludvik Ileriič, Ljub-.Jana, Frlškovec.	14507
Srebro, zlato. s*ir denar
kupuje Ravnihar, urar. Sv. Petra cesta 44.	14308
Gozd
pet Johov. z lepim drevjem
14226 «štefka 1» in «Vidka1<>
Zakonski par
brez otrok. Išče stanovanje, obstoječ« lz 1—2 sob In kuhinje na periferiji mesta. — Plača tudl za par let naprej Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..A. H."	14323
Onreirljeno stanovanje
Iščem za dva meseca v bližini kolodvora Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Opremljeno".	14332
[Krasno vilno stanovanje
! v Mariboru. 4 sobe, vse prl-tlkllne, modern komfort In
prva trgovka, druga rosest alca, želita znanja z r..akimi roapodl. Ponudbe s sliko na upravo ..Jutra ' pod navedenimi imeni.	14380
Novo! 89061	Poz op!
Za izgotovitev vsakovrstnih ogledal in brušenih kozarcev, kakor tudi za nanovo obio-žitev že zamazanih ogledal se priporoča
OGLEDALO, d. z o. s.
Ljubljana-Šiška, Kolodvorska c. 150.
Potrti globoke žalosti sporočamo tem potom vseiu znancem in prijateljem žalostno vest, da nam je naš iskrenoljubijeni soprog,
oče, Ust in stric, gospod
delovodja t7rdke L. M. Ecker v Ljubljani
danes po mučni bolezni ob pol desetih v javni bolnici preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo popoldne iz mrtvašnice v javoi bolnici cb 3. uri na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. julija 1924.
Žalujoči ostali
pet Jonov, z lepim oreijeiu -------■ —--
(hojka) za sekanje, se proda krasna oprema, prepustim za
—	.	._ ___.. nnnirrrin n^tiinninn ltesne
..Durkopp", dobro ldoč, proseča uuui« ua upravo ..^u-- ,	»3000 Din. B-.?"«-, 14346 iJ20d ^!pae«l}lva moi", 14383 1 krojjč. ComžaleA
I UUJ.fl. .a Btn.tijv. "V	--
Gozd Je v ravni legi ob cesti v bližini Mozirja. Pojasnila
primerno odkupnino. Resne ponudb« ali vprašanja pod
v Dlizim Mozirja, rojuau. r._----7, .	—' -„ _
daje Helena Maljal. Mozirje, .šifro ..Ciodna prilika 15 « H2S2 I UBIiVO	143SI
% It RTA J A
Dalmatinska klet
v večjem mestu Slovenije se radi bolezni proda Zelo dobička-nosno podjetje, kajti mesečno se iztoči 120 do U0 hI vina -Potreben kapital okrog 250.000 Din. Pojasnila daje: Oglasni m reklamni zavod Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov
trg it. 16.	3474/a
1	Torek tt VIL l9Žt ----"
vendar toliko spoznava, da mora zares biti živa tudi ona, Florenca Levasseurova, in da ni pokopana pod onimi ruševinami, katere ie sprožil nad njo. Toda kako. je to mogoče? Saj ja nemogoče! Po človeškem preudarku nemogoče! Pa, saj ja tudi povratek don Luisa iz vodnjaka ali brezdna bil nekaj človeško nemogočega. In vendar... in vendar, saj ni na] njem niti sledu kakšne praske in tudi njegova obleka ne kaže/ sledov niti najmanjšega madeža.
Bandit čuti, da je izgubljen. Neizprosni mož, ki stoji sedaj pred njim, spada med one, proti katerim ni leka niti zadostna sile.
Pošast se sedaj jame umikati in se počasi in kleče plazi nazaj po poti, napravljeni iz opek. Potem naenkrat plane, vstane in se spusti z zadnjo močjo v beg v smeri proti vodnjaku. Don Luis se navidezno ni brigal zanj. V rokah je ime1 neko vrv, katero je tam nekje pobral, in je kakor izgubljen ogledoval njeno zanjko. Zločinec beži proti vodnjaku v samomorilnem namenu, toda naenkrat ga nekaj s silo stresne. Don Luis je vrgel laso in ga ujel! Končano ie. ,	- •
Sedaj 'stopi za njim in mu pravi:	< <? ^ {
»Niste li nikdar slišali o Tancarvillu? To je grad v Normandiji, meni prav dobro znan. Vidite, tudi tam so poleg gradu takšne stare razvaline in tudi tam imajo takšen vodnjak. V Franciji imajo še nekaj takšnih. Ko sem visel nad robom vodnjaka, sem se spomnil na Tancarville. Evo, spoznal sem,i začutil sem z nogo, visečo nad brezdnom, in katere vi niste mogli videti, da se odpira poleg velike odprtine pod menoj šc ena poleg mene, in da vodi očitno v nekakšen hodnik. Čim sem to videl, nisem imel več strahu, niti se mi ni nikamor žurilo.1 Mislili ste, da padam v globino, pa sem lc izborno glumil. v resnici pa sem se spustil Ie v to odprtino, ki je bila napravljena zame in katere vi niste poznali. Po hodniku sem potem prišel zopet do one ruševine, katero ste podrli. Poslušal sem vas in gledal, kako ste prigovarjali Florenci, in videl sem, kako ste jej pravili: Povej, da ali nc, Florenca. Da, dragec..
r——^J0TRO»-št. 165r ========
MAUR1CC LCKANC
Ti se obotavljaš? Kje je nekdanje kavalirstvo našega naroda! Misliš li, da je lepo, če se tu mudiš, ko te tam čaka ženska? Galop, Lupin, Florenca je mrtva!»
Govoril je s pravo naslado, kakor da govori o kakšni zabavi ali užitku.
Don Luis ga je poslušal, ne da bi bil trenil. Samo koncem dolgega govora ali bolj samogovora nesrečneževega pravi enostavno in brez razburjenja:	.	. ■. .
«Škoda!»
Zločinec iznova ostolbeni kakor Lotova žena. Ves njegov triumf, vsa njegova bolestna radost je prešla z enim samim udarcem. Kaj je rekel? Škoda? Kaj je to?
«Kaj praviš ?»
,«Pravim,» mu odgovarja don Luis s svojim olimpijskim mirom, «pravim, dragi moj gospod, da ste se zaman trudili. In grdo je to delo, katero ste pričeli. Nisem poznal dekleta, ki bi bilo lepše in obenem boljše kakor je gospodična Florenca Levasseurova. Lepota njena ie brez enačke, njena gracija in harmonija njenega telesa in duše brez primere, njena mladost..., zares, vse to zasluži drugačno ponašanje, dragi moj gospod, in zares bi bilo obžalovanja vredno, če bi takšen stvor več ne živel.»
Zločinec ostane kakor bebast. Kaj pomeni ta vedrina? Zato
pravi:
^Ponavljam ti, da ona zares več ne živi! Je-li nisi videl tam v špilji? Florence ni več med živimi!«
«Ne morem verjeti!® prav don Luis z velikim mirom. Ce bi to bilo res, bi ne sijalo solnce, na nebu bi se gomilili črni oblaki, ptički ne bi več prepevali, vsa priroda bi se bila oblekla v žalno. Pa se ni, torej tudi ona še živi in je zdrava, poštenjak je živ in zločinec je pred njim na tleh in na Menili. Kako bi bilo mogoče, da bi Florenca ne živela?»
Dolg molk jc sledil tej izjavi. Oba neprijatelja si gledata iz oči v oči, jedva tri korake vsaksebi. Don Luis je vedno enako miren, zločinec pa izročen najhujšemu duševnemu viharju. Sedaj jame razumevati. Vsa istina mu sicer še ni jasna,
100	<i. yiž' A $ A	S*-
Zlobnež je bil torej razorožen. Nekaj časa je začuden, zakaj Sa protivnik raje ne napade, in se skuša celo okoristiti s tem odlašanjem, katerega ne razume. Njegove majhne pa gibčne oči plešejo naokrog, da bi zapazile kakršenkoli projektil ali orodje, ki bi mu moglo služiti. Toda naenkrat se mu pojavi nova ideja in blaznež se naenkrat zasmeje, tako kakor preje, da se je Lu-pinu zazdelo, da škripljejo neka vrata pred njim, in vikne v najvišji razburjenosti svojemu zmagalcu:
«Hihih, in Florenca? Nc pozabimo Florence! Tukaj je nit, na kateri te držim! Res, da te nisem zadel s pištolo, res je, da si mi ukradel moj otrov, toda imam drugo sredstvo, da te ranim in sicer v sredo srca! Ali pa sc morda motim, če trdim, da brez Florence ne boš mogel živeti? Njena smrt pomeni, da si moraš sam natakniti zanjko na vrat. Je-li tako? Je-li?»
Mirno odgovarja don Luis: * V «Da, res je, če bi Florenca več ne živela, bi je tudi jaz ne preživel. Dobro si gledal, pošast!®	*
«Hihihihi! Mrtva je!» viče sedaj bandit in drsa po kolenih, kakor da ga nosi radost. «Mrtva! Mrtva v najhujšem pomenu te besede! Pa kaj pravim! Mrtvec v navadnem pomenu še nekaj časa ohrani svojo zunanjost in je samo negiben in mrzel. Ona pa, njeno truplo sploh več ne obstoji, ni ga več. Zmečkano ie, kakor črv, je samo masa mesa in krvi, dragi Lupin. Glej tam, ")na gora kamenja se je zrušila nanjo in jo zmečkala. Je li si mogel od tod videti? Ne? Zaman si delal tako veliko potovanje in lovi mene. Nie ne boš ulovil! Hahahaha! Hočeš Ii vrv? Kar prešel bi samega smeha! Hahahaha! Pa saj sem ti rekel, Lupin, srečal jo boš pred vratmi pekla. Brž, brž, tvoja ljubica te čaka!
Dober dan!
A! i že veste najnovejše! Tvrdka
kuhinjski in žepni noži, jedilno orodje, pipci, škarje, žepna ogledala, ustniki za cigarete, pipe-mor-narice, merila (po-šeti), „Ilirija'!,.,Jadran" čistilo, lešči-lo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in guini-arabikum na debelo pri tvrdlci
I nasl. je ravnokar dobila novo poši-Ijatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah. io«5 u
Napredno obrtniško društvo v Ljubljani
priporoča slavnemu občinstvu naslednje obrtnike:
Mizarji:
Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4, Perko Matija, Zgor. Šiška (Telefon 372), Šsnica Jožef, Za Bežigradom 5, škafar Franc, Rimska cesta 16.
Zaloga pohištva:
Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Ključavničarji:
Gayer Rudolf, Cesta na gorenjsko železnico, Rcbck Josip, Cankarjevo nabrežje 9.
Soboslikarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8, Špeletič Štefan, Rimska cesta 16.
Pleskarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8, Bricelj Ivan, Dunajska cesta 16.
Parketaiji in zaloga parketov:
Puh Josip, Gradaška uli:a 16, Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4.
Krojači in krojačice:
IgliČ Fran, Kolodvorska ulica 28, Kersnič Ivan, Resljeva cesta 1.
Brivci:
Franchetti Engelbert, Dunajska cesta 20. Loborec tratlC, Rimska cesta 21, Zaje Franc, Dunajska cesta 12.
Fotografi:
HibSer Hugon, Vdhazorjev trg 7.
Knjigovezi:
Jakopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8.
IIotahI Analizirajte edino IRSglilOi"
0	/ f s cementnimi gjglgg|i|3g
1	UlUI ' cevmi znamke 91¥%JiliSl§S
ki je strojni izdelek, presega vse dosedanje ročno delo, gladka notranjost, natančne stike, je lažji, kar je važno pri železniških transportih in pri polaganju. 1107 a - Velika zaloga cevi, strešnikov, plošč za tlak.
$ Izvršujem terazzo in vsa stavbena dela.
Betonska tvornica Jos. Cihlar, Ljubljana
TELEFON it- 735. Dunajska cesta 67. TELEFON $t. 735. j
Od čudotvornog djelovania
i ° TIH	na Jjepotu i bujnost kose je
f	Dr- DralIe'ova
<i Brezova voda»
Pokušajte jedanput pa čete uvijek rabiti. Dobiva se svagdje. Glavno skladište za preprodavaoce
ISIS a. a., odio Gsorg Ds-alle, Zagreb
Palmotičeva ulica 66.	H04a
Ljubljana ;
Sv. Jakoba trg 9.
_1101 v
STAVBENIKI!
Novo!
Novo!
Namesto železobetonskih konstrukcij, osobito preklad, dobavlja stavbeno podjetje Jakob Accetto sin ing. Viktor Accetto
3897a	in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2,
t
MT nosnike sistema „SEIDEL"
kot preklade, stropnike, povlake, stebre itd. po naročilu. Ogleda se jih lahko vsak dan.
. Tabor 2 ;; LJUBLJANA	Tabor 2 .
Dr. Franjo Hnbad, višji svetnik finančne prokurature, obvešča vse prijatelje in znance, da mu je ugrabila kruta usoda ljubljeno ženo
po dolgi, težki in z vzorno vdanostjo prenašani bolezni.
Njeni blagi oči sta ugasnili za vekomaj v nedeljo, dne 13. t. m. ob 2. nri zjutraj.
Vsem, ki so se s cvetjom, prijateljskimi besedami ali udeležbo pri včerajšnjem pogrebu spomnili predrage pokojnice, se iskreno zahvaljujejo
obrestuje vloge na hranilne knjižice in tekoči račnn po
Znancem, prijateljem in sorodnikom javljamo tužno vest, da je preminul z Bogom in svetom spravljen gospod
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi više po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture
in cesije terjatev.
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavitvi. im/t
Dr. Fran Vonoina, sreski poglavar v Ptuju, Josip Vonoina,
okrožniški kapetan v Gornjem Milanovcu, in Jnllja Blelweia-Trate-nlika, rojena Vonoina, magistralnega nadsvetaika soproga, naznanjajo v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njih predobri oče, oziroma stari oče, brat in stric, gospod
na	KOT RS	v B
orožniški stražmojster v pok.
v Tolminu dne U. t. m. v 76. letu starosti.
Togreb v Tolminu v nedeljo dne 13. t m. popoldne.
V Tolminu, dne 11. julija 1924.
Marija, rojena Ostan, soproga Dr. Julijan Pavliček, Berta
vdova baronica Hochenbiiohel,
sin in hči.	3908-a
Naročaite, čitajte in razširjajte PP" dnevnik „JUTRO"!