Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemau, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1' gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne 11 . Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. V Ljubljani, v soboto 10. januvarija 1891. Letnik XIX. Vabilo na naročbo. Z novim letom nastopil je „ Slovenec 11 svoj devetnajsti letnik. Tem povodom vabimo na novo naročbo. Novejši dogodki v naši ožji in ; širji domovini kažejo živo potrebo določnega in neodvisnega konservativnega dnev¬ nika za slovenski narod, da vedno in povsod, brez ozira na levo ali desno vzbuja in širi versko, narodno in avstrijsko za¬ vest ter neustrašeno odbija napade domačih in tujih nasprotnikov na katoliško cerkev in ’ narod slovenski po geslu: „Vse za vero, j dom, cesarja !“ Poleg tega pa bodemo obračali še večjo i pozornost na narodno-gospodarske | in socijalno-politične razmere ter ob vsaki pri¬ liki zagovarjali koristi našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca, ki imajo od dne do dne težavnejši boj za svoj obstanek. Da bodemo vspešneje izvrševali svojo na¬ logo, ostanejo naj nam zvesti vsi dosedanji naročniki in sotrudniki ter nam blagovole pri¬ dobiti novih somišljenikov in podpornikov. „SL0VENEC“ edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „DonioIjub“ vred veljš, za Ljubljano pri upravništvu pre¬ je m a n: > Za celo leto predplaean 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj Za celo leto predplaean 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le, če se dopošlje naročnina. „D0M0LJUB“, sam brez »Slovenca" stoji za celo leto s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčičev. 3KŽ" Naročnino na to prilogo prejema »Slovenčevo" upravništvo. Vredništvo in opravništvo „Slovenca“ in „Domoljuba“. ilovi kij za slovensko ljudstvo. Na večer pred sv. tremi kralji stolkli so naši Nemci v Mariboru nov kij za slovensko ljudstvo, po¬ družnico družbe „Sudmark“ v Mariboru. Huda je v tem imenu sodba čez novo podružnico, toda ona ne zasluži drugega in nje namen tudi ni drug, kakor da pobije slovenskega posestnika, kjerkoli mu more do glave. To priznava celo „Marb. Ztg." sama. V članku, ki je zbobnjaval vse prave ali tudi le po sili Nemce v to novo podružnico, bere se to malo da ne v istih besedah. »Nemško društvo, bere se v njem, »Stidmark" ima nalogo, nemške ljudi v gospodarstvu podpirati, ako prebivajo v mešanih krajih na Štajarskem, Ko¬ roškem, Kranjskem in Primorskem ali pa imajo voljo nastaniti se v njih". Zoper to še človek nima kaj reči, če hoče kako društvo podpirati svoje ljudi, ali drugo je vprašanje, kdo da so mu »svoji 11 in kako da jih podpira? Ako se godi pošteno, ne očitno na škodo tistih, ki žive v obližji tacih ljudi, bodi jim to! Zato je tako društvo le hvale vredno, toda društvo »Stidmark" pa pač nima volje za to. Njemu je vse kaj drugega na misli. Cujmo! V njegovem oklici se bere tudi to-le: »Ta namen se naj doseže 1. z nakupavanjem kmetij; 2. s priskrbovanjem ležečih in živečih stvarij, ki so v gospodarstvu potrebna; 3. s prepuščevanjem tacih kmetij a) rednim poslom in viničarjem, ^dru¬ žinam, ki so prišle brez lastne krivde v revščino, c) družinam, ki nimajo toliko dohodkov, kolikor jih je treba za družino, da se preživi, kakor je prav, d) osebam, ki nimajo toliko premoženja, da si ku¬ pijo še tudi tako malo posestvo . . . .“ Ljubo slo¬ vensko ljudstvo, kaj ne, da je to društvo vse hvale vredno ? Gotovo, to društvo je hvale vredno ali ono hoče tako skrbeti le za Nemce in ne na Nemškem, ampak na slovenskih tleh. Komur tedaj to društvo pomore na kako posestvo, tak nima sam na sebi nobene pravice do zemlje, ampak društvo rine do¬ mačega, slovenskega posestnika s posestva ter po¬ stavi na-nj tujca, kakor pravi samo, Nemca na mesto Slovenca. Kaj pa da postane iz Slovenca, čegar je bilo doslej posestvo, to ne skrbi društva, ampak ono je veselo, da se šopiri poslej Nemec na njegovem posestvu, in čim prej to doseže, tem večje je veselje v tem društvu. In podružnic tacega društva imamo že več na slovenskih tleh, po mestih, trgih in malo, pa jih dobimo že tudi v naše vasi. Najnovejša je tedaj v Mariboru in visoka vlada je, kakor je podoba, s tem zadovoljna. V isti številki, v kateri prinaša „Marb. Ztg." oklic za to podružnico, išče c. kr. okr. gla¬ varstvo pisarjev v svojo uradnijo in c. kr. okr. so¬ dišče razglaša prodajo nekaterih reči v Kozjaškem vrhu, na slovenski zemlji. Kaj si naj misli pri tem človek, ki nima nemčurske slame v glavi? Da pri¬ deta ta razglasa po naključji v isto številko ? Seveda je tako, ali naš sosed, ko to vidi, premikuje ramena in čudno obrača svoje oči, vidi se mu, da ne ve, kaj naj reče na to. Sitno mu je to, prav sitno, in LISTEK. Nedeljske misli. XIII. Gospod vrednik, mraz je, da kvedrina škriplje pod nogami in da se kmetsko obuvalo ne razloči po glasu od škornjic prvega velikomestnega »gigerla". In celo v lase in mustače, ako jih imamo, nam sili mraz in ivje, da smo vsi sivčki brez izjeme, ako- ravno živimo v novoletni dobi, ko imamo mesto dolgoletne hladnokrvnosti same vroče želje in voščila in sama iskrena čutila v prsih, ali vsaj na jeziku za svojega jednako »vročega" bližnjega. Da, novo leto in novoletna voščila, okrašena s samimi superlativi, so pravi zaželeni zapeček mar¬ sikateremu zemljanu, ki nima razven poslednjih nikjer gorkega ali simpatičnega prostora, kamor bi položil v boji življenja ohlajeno svojo glavo in za- mrzle svoje čute. Da, in baš zaradi tega je baje postavil prvi pratikar novo leto v zimsko dobo, saj bi v vročem poletji ne mogli prenašati toliko vročih čutov in želj in opekli bi se še pogosteje ž njimi, kakor v sedanji ivnati dobi. Naravno je tudi, da se samo v »trdi" zimi ogreje navadno človek za vse vzvišene gorkote in da se rode v dobi snega in ledu najbolj visoke misli. Tako je na primer sama prepotrebna zimska gorkota kriva, da se ogrevajo naši Notranjci vedno bolj za dolenjsko železnico in škodujejo »in flagran- tibus" gospodu poslancu za dolenjska mesta in ne¬ koliko tudi Dolenjcem, katerim so že preračunih natanko, koliko let je življenja zmožna njihova že¬ lezna cesta, in koliko let bodo potrebovali, da iz¬ vozijo vso svojo suho robo preko morja, kakor jo je izvozila baje že davnaj Notranjska. Dalje je kriva zopet zimska toplina, ki združuje po zimi izvanredno tudi slovenske rojake in narod¬ njake okoli čitalniške peči v Ljubljani, da je na¬ stalo kar čez noč glavno vprašanje, ali naj se pro¬ glasi ondotna »Umgangssprache" v »deutsch-slo- venisch", ali »siovenisch-deutsch". Naj bode poslednje kakor hoče, novega in zanimivega ne pride ničesar na dan, saj je že stara navada, da najbolj zagrizen Slovenec v izgovorjeni slovenski slovniški perijodi vsaj prednji stavek izgovori nemški in da mu na¬ vadno le zaradi lepšega prilepi zadaj kakovo slo¬ vensko zaplato za „sufiks“. O koliko vzvišenih in tudi zanimivih osebnih novic bi vedeli osobito povedati in tolmačiti na ra¬ čun zimske topline, ko bi imeli pristnega reporterja, ki bi slikal v pozni noči po mrzlih ljubljanskih ulicah in po toplih kavarnah in gostilnicah, kjer se obirajo in streljajo nekaterim časnikom najbolj pi¬ kantne časnikarske race za nedeljske osladne novice. Vendar vsakemu ne pristuje vse in vsak ne ume vsega. Zaradi tega so tudi naše »nedeljske misli" mnogemu premalo, a zopet mnogemu preveč umljive, da stika, kar se mu morda sicer redkoma primeri, za mislimi in sicer za »nedeljskimi", vsaj misli mu delajo že »a priori" mnogo preglavic. In vendar je navzlic vsej zimski novoletni top¬ lini meni vselej nekako tesno pri srcu, ko gledam toliko raznih mi poslanih voščil in položenih na beli papir pred seboj. Nehote skoraj se spominjam tedaj vselej svo¬ jega prijatelja, ki biva v našem »planinskem raju" že mnogo mnogo let. Prepričan sem, da se spo¬ minjava pogosto drug drugega v mislih — vsaj on mene ob godovnicah nikdar in jaz njega le red¬ koma pozabim, a za novo leto si zamenjujeva redno dvokrajcarski dopisnici. In vendar zbiram jaz vse njegove dopisnice ter jih hranim v predalčku, na kateri sem prilepil nad- pis: „Simon“. Poslednje ime se ni rodilo doslej niti v mojih delavniških niti „nedeljskih" mislih, niti sem je našel v besednjaku naših »zaslužnih" mož, katerim se zažiga v petek in svetek kadilo, temveč čul sem je v minolem letu le na potovanji v daljni tuji de¬ želi, kjer niso znani sicer niti »radikalni", niti »na¬ zadnjaški" Slovenci, a kjer se čisla veda in znanost mojega prijatelja. vpraša se: čemu pa ni teh razglasov tudi v »Siidst. Post", če že morata biti v nemškem listu? Tako, meni, bi umel to lažje, Ali pustimo ga, tega soseda, v njegovem premišljevanji, saj najde gotovo odgovor, da ne bode na škodo c. kr. vladi sami. Nas tudi ne skrbi za vlado ter zna ona gotovo, čemu da ji služi društvo „Siidmark“. To, kakor pravimo, nas ne skrbi, pač pa želimo, da so naši rodoljubi opazni na to društvo, naši kmetje pa naj imajo oči odprte ter naj ne pustijo nikogar v svojo dorpačijo, komur je »Siidmark" za kumico. Pravljica o ježi in lisici naj jih uči; škode imamo že več, kakor dovolj po lju¬ deh, ki so se najedli našega kruha, v zahvalo pa bi nas radi še potisnili izpod lastne naše strehe. To pa ne sme biti dalje, odbijmo kij s kijem, to se pravi, pokažimo vselej in vsi v vasi, trgu, mestu, da ne izpustimo niti pedi slovenske zemlje iz rok na ljubo ljudem, ki žro iz jasli družbe „Sudmark“. To pa nas še reši in to je še mogoče. »Slov. Gospodar". Veliki Dunaj. Na praznik sv. Treh Kraljev slavilo je dunajsko mesto slovesno svojo združitev s sosednimi svojimi predkraji. Vzbudil je to misel presvetli cesar sam in zato je vlada z vsemi svojimi silami delovala, da je s svojimi predlogi čem preje prodrla v mest¬ nem zboru dunajskem in deželnem zboru nižje- avstrijskem. Poslednji je moral celo zborovati med zasedanjem državnega zbora. V ta namen, da se Dunaj spoji s predkraji in s tem ogromno povekša, delovali so vsi zastopniki, tudi antisemitje, a z različnimi sredstvi in iz raz¬ ličnih namenov. Židovski liberalci so tiščali na spo¬ jitev, ker upajo, da se bodo vsled novega volilnega reda še nekaj let obdržali na površji ter si ohranili večino v mestnem in deželnem zboru. Izid zadnjih mestnih in deželno-zborskih volitev je namreč jasno pokazal s številkami, da se židovsko-liberalno vla¬ danje na Dunaju bliža svojemu koncu in da nove moči, spojene v stranki zjedinjenih kristijanov, silijo na dan ter bi isti bili po dosedanjem volilnem redu že skoro gotovo pri letošnjih volitvah v mestni zbor dobili večino ter krasno dunajsko sovetnico, kjer se že toliko let šopiri židovska absolutistična vlada, vrnili zopet onim, ki so jo z ogromnimi svojimi žrtvami zgradili, z žulji svojih rok — kristijanom dunajskim. To je sicer za nekaj let odloženo vsled spo¬ jitve Dunaja s predkraji, vendar mladeniško delu¬ jočemu krščanskemu duhu se vkljub vsem zapre¬ kam posreči prej ali pozneje, da razruši trohnelo židovsko trdnjavo velikega Dunaja. Tudi združeni kristijani so delovali za spojitev, a načinu, po katerem je to dognala liberalna večina, so se upirali, ker so videli, da se večina ne ozira na želje ljudstva v tem oziru, marveč da ima le svojo strankarsko korist pred očmi. Tako novi zakon spojenim manjšim občinam naklada mnoge nove troške; zato so se nekatere občine izrekle proti spo¬ jitvi, a na njih ugovore se ni večina nič ozirala ter jih tudi proti njih volji spojila z Dunajem. Prijatelj Simon, in čemu se to spominjam danes v »nedeljskih mislih"? Nepotrebno v istini se bode dozdevalo po¬ slednje Tebi in še bolje mnogemu, ki nosi visoko svojo glavo, Ti pa samo učenost in pa grčavo palico med »visokimi" svojimi ovčicami. Ne zavidaj jih Simon! Jedin napis nad jed- nim samim tvojim predalčkom odtehta stote bar- žuna in slamnate slave. Simon, tvoj predalčkov nadpis bode živel »aere perennius" in ž njim ime Slovenca, četudi mi slovenski »slavni" ne častimo primerno Tvoje veljave. Sviftijanec. Suženjstvo v Afriki. (Predaval P. Ksaver Geyer dne 30. decembra v Ljubljani.) (Konec.) Glavna trga ugrabljenih sužnjev staEl-Obeidv Kordofanu in Omdurman pri Kartumu. Tu javno prodajejo sužnje. Ko sem leta 1883 bil v Kartumu, veljal je tam črnec 80 tolarjev, danes velja le 15 do 20 tolarjev, kar dokazuje, da je dovolj človeš¬ kega blaga. Skozi Kasalo in Berber tirajo sužnje do Eudečega morja. Tu jih na skrivnih krajih spravijo na ladije z jadri, ki ob ugodnem vremenu morejo v eni uri prepluti 15 morskih milj. Ce zagledajo evropsko ladijo, navežejo Arabci sužnjem kamne okoln vratu in jih potope v morje; tako se odteg¬ Eazna so bila torej čutila, ki so ob dnevu slo¬ vesnega praznovanja združitve 6. t. m. napolnovala srca prebivalcev velikega Dunaja. Uradna slovesnost seveda je bila sijajna, ljudstvo je večinoma ostalo hladno. — V dvorani muzikalnega društva so se zbrali dunajski odličnjaki in slavnostni govor je spregovoril ob tej priliki stari Schmerling. Pred vsem je omenjal v svojem govoru zahvale, ki jo v tem trenotku čutijo in izražajo vsi blagemu vladarju, ki je pričel in očetovski podpiral to važno podjetje. Pred tridesetimi leti je odločil, da naj se odstrani zidovje stare dunajske trdnjave, s tem se je mesto zdatno razširilo in napravile so se najlepše ulice, slavnoznani dunajski »ring", in z današnjo spojitvijo je temu delu venec položen. Spojitev ta pa nima samo solnčno, ima tudi senčno stran. Prosto je sedaj široko polje židovski spekulaciji, ki bo z malovrednimi zgradbami pre¬ plavila nove mestne pokrajine ter vsa večja pod¬ jetja, ki se bodo sedaj natorno razvila, skušala spra¬ viti v svoje roke. Dolžnost bo torej dunajskih kri¬ stijanov, da v korist malim obrtnikom naklanjajo nova dela, ki se imajo zasnovati v novih delih mesta. Sploh pa omenimo, da se nikakor ne navdu¬ šujemo za neizmerno povečevanje mest, in nikakor samo po tem merilu nečemo meriti napredka in blagostanja kake države. — Kajti na tem ni mnogo, ali šteje Dunaj, kakor je najnovejša štetev dokazala, 809 443 prebivalcev, ali ako jih šteje mnogo čez milijon; poglavitno .je, da so ti prebivalci zado¬ voljni in imajo pogoje svojega obstanka in na¬ predka v dotičnem mestu. Veliki Dunaj bo za nas v resnici tedaj velik, kadar se iznebi strogo-nemškega značaja vkljub stotisoč nenemškim prebivalcem dunajskim, kadar bo Dunaj v malem to, kar bi Avstrija morala biti v velikem : krščansko mesto pod čegar okriljem vsakdo najde svoje pravice, tedaj bo Dunaj v resnici velik in tako slovesnost bi tudi mi praznovali s posebno radostjo. Politični pregled. nejo kazni. Za časa dvaletnega bivanja v Suakinu po¬ srečilo se je le edenkrat jih zasačiti, akoravno so v jednem letu nad 7000 sužnjev prepeljali v Arabijo. Trgovina s sužnji še sedaj cvete ob Eudečem morju. Turčija ima že mnogo let postave, ki prepovedujejo uvoz sužnjev, a te postave so le na papirju. Turški uradniki jemljo darila (bakšiš) od trgovcev in jim dovoljujejo trgovino s sužnji. V aprilu zadnjega leta je prijadrala ladija s sužnji do obrežja blizu Djedde; trgovci so skušali podkupiti uradnike. Namestnik, policijski načelnik in earinar se niso mogli zjediniti o razdelitvi denarja. Namestnik je sužnje zaplenil, izbral si več deklic za svoj harem, ostale pa prodal v Meko. Drugi slučaj je ta: Zdravstveni zdravnik v Hodeidi je nekega dne naznanil tamošnjemu guver¬ nerju ladijo s sužnji, guverner si je sužnje osvojil in prodal v Medino. Zdravnik je to naznanil v Carji- grad, od koder pa so mu odgovorili, da se mu ni treba pečati z rečmi, ki ga ne brigajo, ker je pla¬ čan, da bi zabranil indijsko kolero, ne pa uvoz su¬ žnjev. Evropski konzuli v tem oziru ne morejo ni¬ česar storiti. Celo v Turčiji tržijo s sužnji. Turške ladije dovažajo sužnje tudi v Carjigrad. Kaj poma¬ gajo vse postave? Prepričanje, dobičkarija, poželji- vost in lenoba mohamedovcev so vzroki trgovine s sužnji. Gospodar in gospodinja ne delata, temveč ležita ves dan na divanu, pijeta, kadita in spreje¬ mata obiske; vse delo preostaja sužnjem. Sužnje po¬ pri kateri je predlagal dr. Eieger, da se postavi pred vsem na dnevni red odgovor vlade na resolu¬ cijo Skardovo, ker je te misli, da treba na ta dopis cesarskega namestnika točno odgovoriti. O tem predlogu se suče dolgotrajna debata; sprejme se predlog dr. Mattuša, da naj se pospeši obravnava o vladinem odgovoru in pa predlog princa Schvvar- zenberga, da naj se v ta namen jzvolj poseben odsek. Predno je bil vsprejet zadnji predlog, izjavili so Nemci, da se volitve v ta odsek ne bodo vdele- žili in da tudi ne vsprejmo nobene i^plitve. — V deželnem zboru d o 1 e n j e - a v str i j. s k e m je bila na dnevnem redu predloga za ubožni zakon, katero je dogotovil deželni odbornik Schoflel, ki je med drugim v potrdilo svojemu načrtu rekel: Države naj opuste neplodna narodna vprašanja ter naj obračajo svojo pozornost na socijalne in gospo¬ darske preosnove, sicer se je bati, da bo človeška družba pokopana in se bo na njenih razvalinah šopirila brezglavna anarhija. Zatem pojasnjuje iz Momsena rimske razmere v Ciceronovem času ter najde v njih mnogo sličnosti s sedanjimi, torej glasen opomin, nikakor ne čakati, da bi se posledice takih razmer v vsej svoji strahovitosti pokazale tudi med nami, kakor so se nekdaj ob razpadu rimske države. Nov statističen tirad na Dunaju. Dne 8. t. m. ustanovil se je v oddelku trgovinskega mi- nisterstva poseben statističen urad, ki šteje 21 za¬ priseženih uradnikov. Ti uradniki so poslovali do- sedaj deloma pri finančnem, deloma pri trgovinskem ministerstvu. — Dela se jim v dobi številk pač ne bo manjkalo. Za deželno zbor sko volitev n Hotieborskih kmetskih občinah so postavili Staro- in Mladočehi svoja kandidata. Dr. Eieger priporoča v ime kluba posestnika Jan. Daneka kot kandidata za volitev dne 13. t. m. O nabiranju vojaških novincev prinaša list za državni zakonik postavo, iz katere posna¬ memo, da treba deželam zastopanim v državnem zboru nabrati za armado in pomorščake 60.389 mož, za deželno brambo 10.000 poleg namestne re¬ zerve in onih novincev, katere imata za deželno brambo nabrati Tirolska in Predarelska. Upravna preosnova na Ogrskem se bliža svojemu vresničenju. Vlada in liberalna stranka delujete neumorno za to preosnovo, in upati je, da bodo dotični predlogi zbornici poslancev izročeni že pričetkom meseca februvarija. Podlaga novi preosnovi bo državna organizacija glavarstev; poleg tega se bo preosnovala organizacija sodnijske uprave. šiljajo tudi v službe; če zasluži na dan po dve marki, preživi ga gospodar z dvajsetimi krajcarji, drugo pa vtakne v žep. Zato pravijo mohamedovci, da je suženj koristnejši od osla. Večina sužnjev pomrje v mladosti; od 100 jih navadno umrje 20. Dokler bodo mohamedovci po¬ trebovali sužnje ter jih plačevali po 100 in več to¬ larjev, tako dolgo bodo Arabci vedno našli pota, da bodo uvažali sužnje. So pa nekateri, ki trdijo, da suženjstvo ni tako strašno, kakor se opisuje, in da se zamorci v su¬ ženjstvu celo izomikajo. 'To ni res. Dostojnost mi ne dovoli, da bi povedal, kaj počenjajo s sužnji. Nobena pregreha ali hudodelstvo ni preveliko za Arabca, če zasluži denar. Ce se suženj pregreši, pri¬ bijejo ga z ušesom na vrata, obesijo za roko ali nogo na drevo, ranijo z britvijo ali žgo z železom. Ali je to omika? S čim torej bi se moglo zatreti suženjstvo? Dajte postave proti haremu, zaprite afričanska obrežja, kaz¬ nujte s smrtjo vse trgovce s sužnji, toda ne poza¬ bite na glavno sredstvo, na krščanstvo! Suženjstvo se da zatreti z jednim mahljejem. Tudi v Evropi ni takoj šlo. Krščanstvo mora najprvo predrugačiti na¬ zore tamošnjih ljudstev, vcepiti jim mora spoštovanje bljižnjega. Predno afričani dobe prostost, morajo prej biti vzgojeni za prostost. V tem oziru tudi njim veljajo besede: »Besnica vas bode oprostila." To pa V Ljubljani, 10. januvarija. dežele. Deželni zbori sedaj zborujejo trije: tirolski, češki in dolenje-avstrijski. — Tirolski deželni poslanci so se sošli, da razpravljajo vladno šolsko predlogo in o ločitvi Tridenta od Tirolske. Italijanski poslanci so za slučaj, da večina deželnega zbora zavrže njih predloge glede avtonomnih zahtev, gro¬ zili, da ne bodo več prišli v deželni zbor. Sedaj pa so se stvari zasukale in neki poslanec je objavil v listu »Raccoglitore", da je on odločno proti absti¬ nenčni politiki. Sicer je res, da bi bil to najlepši ugovor italijanskih poslancev, a res je tudi, da bi s svojo odsotnostjo v deželnem zboru ničesar ne dosegli za svoje namene. Spominja tudi svoje rojake, da so njih poslanci že odtegnili se deželnim zbo¬ rovanjem, toda dosegli niso ničesar/ pač pa so mnogo trpeli nezastopani interesi italijanskega pre¬ bivalstva na Tirolskem. — Češkega deželnega zbora spravna komisija imela je dne 8. t. m sejo, Vsaasaje države-., Italija. Zdaj je prišlo v italijanskih politiških krogih na dnevni red vprašanje, kako bi se zmanj šalo število vseučilišč, katerih je na Italijanskem sedemnajst. To število vsekako ni v nikakem razmerji z italijanskim ljudstvom, z dijaki in sred¬ stvi, s katerimi se vzdržujejo vseučilišča. Nekatera teh vseučilišč tudi niso polna. Siena ima dve fakul¬ teti : pravoslovno in zdravilsko, Macerata jedno fa¬ kulteto, namreč pravoslovno. Vsi se pač vjemajo s tem, da se morajo nekatera vseučilišča odpraviti — toda katera? Nobeno mesto noče priti ob vseuči¬ lišče, ki daje kolikor toliko večjo veljavo in dobiček dotičnemu mestu. Bonghi je tudi že skušal kot mi¬ nister odpraviti nekatera vseučilišča, a zadel je pri tem ob take zapreke, da je popolnoma opustil to misel. Bržkone se pa tudi sedanji vladi ne bo po¬ srečilo kaj tacega. (Dalje v prilogi.) Priloga 7. štev. „Slo venca" dne 1O. januvarija 1891. Nemčija. Ko je bila nedavno strasburška de- putacija pri knezu Bismarcku, omenil je ta »železni . mož", da more Nemčija le take dežele prisvojiti si, ; katere potrebuje v zavarovanje svojih mej, ali ka- j tere so tako nemške, da bi ostale popolnoma ' nemške, tudi ko bi se poklical zadnji vojak iz njih, i Te besede različni listi, med njimi tudi nemški na ; dolgo in široko razpravljajo. Kaj pač tiči v teh be- ; sedah? Vprašati se moramo vzlasti mi Avstrijci, j katero deželo potrebuje Nemčija v zavarovanje svojih ' mej? Prisvajati si na ta način dežele, ne velja vendar samo za Nemčijo. Ako prisoja »železni mož“ to »pravico" Nemčiji, tikala bi vsekako tudi dru¬ gim državam. A vpraša se. kam bi se prišlo s tako politiko? Vsekako bi neprenehoma stali evropski narodi v bojnem viharji. Francija bi si takoj pri¬ svajala Alzacijo in Lotaringijo, kakor tudi Belgijo, Luksenburško, Savojsko in del Švice, zakaj te dežele bi potrebovala, da bi varovala svoj francoski jezik. Italija bi imela »pravico" prisvajati si Nico, Savojsko, južno Tirolsko, obrežje istrsko in dalmatinsko in de¬ loma tudi Trst. Nemčija bi si »smela" lastiti Holandijo, nekatere ruske provincije in nemške-avstrijske de¬ žele. Rusija pa bi si prisvajala prusko Poljsko, slovansko-avstrijske dežele in balkanski polotok? Kje bi bil konec takim vojnam? In take nazore trosi v svet mož, ki je nedavno vodil usodo evropskih na¬ rodov?! Pač dobro, da je onemogla desnica nje¬ gova. Nizozemsko. Nizozemska kraljica je sporo¬ čila papežu Leonu XIII. in slavnemu kardinalu La- vigerieju, da je podpisala zapisnik bruseljske proti- suženjske konference. Sv. oče je zahvalil zato kra¬ ljico Emo in prosil nebesa blagoslova za novo nizo¬ zemsko vlado. Anglija. Pogajanje med O’ Brienom in Par- nellom v Boulognu je bilo v četrtek dovršeno. Ka¬ kor trdijo nekateri listi, sporazumela sta se v toliko, da odstopi Parnell začasno s politiškega življenja, a pod pogojem, da prevzame O’ Brien ali pa Dillon vodstvo irske stranke namesto Mac Carthy-a. Dne 15. januvarija bo imela stranka polnoštevilno sejo, na kateri bo volila svojega prihodnjega voditelja. To pogajanje med O’ Brienom in Parnellom pa ne¬ kateri irski listi obsojajo, in sicer bržkone zato, ker se boje, da ne bi Parnell prišel na kak način zopet do svoje prejšnje veljave. Turčija. V turških vladnih krogih vlada ve¬ liko vznemirjenje in nejevolja in sicer zato, ker so ruski agentje bivšega ruskega častnika zvabili k sebi, prijeli ga in postavili na rusko ladijo. Glavni vzrok nejevolje je pa to, kar se je še pri tej pri¬ ložnosti zasledilo. Turška vlada je namreč prišla na sled mnogim turškim podložnikom, ki živč od ru¬ skega denarja, da živi na njenih tleh več ko 500 ruskih različno preoblečenih ogleduhov, da se bavi 160 inženirjev z vprašanjem, kako bi si bilo mo¬ goče osvojiti Bospor in mnoge trdnjave, in da je Kjurda paša prodal Rusa Luckega za 200 turških funtov. Kdo pa je ta Lučki, vsled katerega je na- vstalo tako soparno ozračje v turških vladnih krogih? Na to vprašanje odgovarja dopisnik iz Sofije v »N. Fr. Pr.“ mej drugim tako-le: Lučki, katerega so ruski agentje k sebi zvabili, prijeli ga in postavili na rusko ladijo, ni nikakov nihilist in sploh mkak zločinec. Njegov edin prestopek je, da je ostal zvest svojej drugi domovini Bolgariji. Pred desetimi leti je prišel Lučki z drugimi ruskimi častniki vred na Bolgarsko, kjer so stopili v bolgarsko mornarico. Ko so dobili 1885. 1. ruski častniki iz Peterburga ukaz, naj se vrnejo v Rusijo, ostal je sam Luc.i v Bolgariji, kjer je bil imenovan za poveljnika bol¬ garski mornarici. V srbsko-bolgarski vojski si je stekel Lučki mnogo zaslug. A ko je bil Aleksander Batenberžan postavljen z bolgarskega prestola, prišel je Lučki v ječo, iz katere je pa kmalu ubežai na Rumunsko. V Bolgarijo se ni mogel povrniti, ker se ni pokoril carjevemu ukazu in je bil tukaj ruski general Kaulbars, ki je imel odločilno besedo. Bežal je torej rajši v Carjigrad, kjer se je z delom živil. Še-le pred kakimi šestimi meseci je bil šel v Bol¬ garijo, kjer je bil nastavljen pri železniškem uradu. Od tu so ga pa ruski agentje zvabili k sebi ter ga poslali na Rusko. Amerika. »Agence Havas" poroča iz Buenos- Ayres-a: Kakor prihajajo iz Ohila poročila, vzbuk- nila je tam vstaja. Ker se pa poročila ne vjemajo povsem, ni mogoče podati podrobnostij. Izvirni dopisi. Iz Šentvida na Dolenjskem, 8. jan. (Razno¬ terosti.) Cesta od državne ceste pri Korenu do Šentvida in od tu do državne ceste pri sv. Roku je vendar jedenkrat dejanjsko uvrščena med okrajne ceste.' Bda je sicer od deželnega zbora sprejeta že leta 1889, pa zavleklo se je delo do jeseni lanskega leta. Jeseni bila je razdeljena, in reči moram, dobro, od nekaterih prav dobro posuta, če bo novi cestni odbor storil svojo dolžnost in skrbel pomladi za nekatera nujna dela, kot: škarpo pri sv. Roku, ne¬ kaj vodotokov, držajev itd., bode vendar cesta pri¬ merna svoji važnosti. V novem odboru je kot zastopnik zatiške gra¬ ščine g. Serafin, kot zastopnik velikih posestnikov g. Janez Končina iz Gorenje Vasi; zastopniki kmet¬ skih občin so gg.: Janez Kristan, poštar pri Sv. Roku; Anton Štepec, župan v Višnji Gori; Jože Stermole, posestnik na Viru; zastopnik mesta Višnje Gore poštar g. Peter Gilly; deželni odbor še ni imenoval svojega zastopnika. V občini je zdaj mir; slava na tem g. županu Kovaču, ki v dejanju kaže, da ni župan samo za- tiški in gaberški, ampak cele dokaj obširne šent¬ viške občine. Zdravje po fari je srednje, kar ni nenavadno v precej hudi zimi; po nekaterih vaseh se prika¬ zuje malo vročinka, po nekaterih pri otrocih vra- tinka; tako so umrli v jedni hiši v Brateneah v treh dnčh štirje otroci. Naši Amerikanci se nič prav posebno dobro ne hvalijo ; dva iz fare sta že umrla tam v daljni tujini, menda brez sv. zakramentov. Denar le bolj poredkoma pošiljajo, tožbe pa bolj pogostoma; marsi¬ kdo bi se rad vrnil, ko bi imel za vožnjo. Vendar pa še zmirom ta ali drugi odpotuje tja, ne zmeneč se za vse resne opomine. Sveti večer bilo je v naši farni cerkvi blago¬ slovljene podob prenovljenega velikegaaltarja. Zadnji¬ krat prej bil je prenovljen za časa g. župnika Po¬ klukarja pred kakimi tridesetimi leti; zato je že je naloga krščanskih misijonarjev, brez katerih se ne dii rešiti suženjsko vprašanje. Slavna gospoda! Afričansko vprašanje zasluži našo posebno pazljivost. Bliža se čas rešitve. Kolo- nijalna politika evropskih držav je važen faktor v roki previdnosti, da se krščanski veri odpro pota v Srednjo Afriko. S tega stališča presojam kolonijalno politiko in jo z veseljem pozdravljam kot sredstvo v dosego našega namena. Naselbinska politika sicer nima naravnost namena, da bi razširjala krščanstvo, vendar je podpira. Afrika ima gotovo svojo prihod¬ nost. Afrika sploh ni taka, kakor si jo mnogi pred¬ stavljajo. Če se Afrika imenuje, že mislijo na kralja dahomejskega, ki pobije na stotine svojih podlož¬ nikov. Mnogi si Afriko mislijo kot deželo, kjer se drvč okolu trume črnih ljudi za človeškim mesom, kjer je le vročina in uboj. To so storili pretirani popisi mnogih potovalcev. Afrika ima tudi svoje dobre strani. Tam bivajo mnogi nadarjeni narodi. Mi sami imamo mnogo iz Afrike, če zasledujemo omiko človeško, stopiti moramo na piramide, presta¬ viti se v one čase, ko je prvi plug razmetaval brazde v Nilovi dolini. V Afriki se pričenja kultura, če se Afrika tolikrat ne imenuje v svetovni zgodo¬ vini, iz tega še ne sledi, da Afrika nema zgodovine ali da se ni vdeleževala svetovnega prometa. Afrika ima od nekdaj svojo trgovino, le z Evropo ni v tako tesni zvezi. A sedaj se bliža čas, ko bode Afrika stopila v javnost. Gospdda! Pomagajte nam, da pokristijanimo Afriko, da rešimo zamorce. Ko tukaj govorim za Afriko, vzdiga se v Afriki krik in jok: očetje in matere objokujejo svoje danes zgubljene sinove in hčere, revni sužnji prosijo pomoči; iz revnih koč razlega se ihtenje zapuščenih. Naša vera, naša omika zahteva, da se usmilimo revežev. Pogumno se bodeva vrnila v deželo najinega poklica in upanja ter vse darovala za Afriko, kar imava. Do zadnjega vzdiha ostaneva zvesta zastavi, na kateri je napis: »Luč prave vere, prave prostosti in omike afričanskim zamorcem ali pa smrt!" * * * * H koncu je še zamorski duhovnik o. Daniel, katerega daljši životopis objavimo o prvi priliki, iz- pregovoril v francoskem jeziku, ker mu nemščina ne teče prav gladko, rekoč: Potovalni včasih v svojih popisih pripovedujejo čudne stvari o Afriki. A ti potovalci občujejo navadno le z onimi zamorci, ki žive med mohamedovci in so sami že sprejeli to vero. Seičda, če po teh ljudeh sodimo vsprejem- Ijivost in nagnenost zamorcev do krščanstva, potem naša sodba ne more biti ugodna, ker jih je že mo¬ hamedanska vera okužila in spridila. Zamorca mo¬ ramo soditi v njegovi prvotnosti; kaj more krščan¬ stvo narediti iz njega, to pričajo katoliški misijoni. In če se tudi tu kdo zgubi, treba je pomisliti, da je bil divjak. Če torej slišite slaba poročila o zamorcih in njihovih lastnostih, nikari vsega ne verujte. zlato zelo otemnelo, barve bile so močno zaprašene in zamazane. Naš g. župnik je uvidel potrebo in sklenil prenovljenje izročiti veščemu in vestnemu umetniku, namreč g. Vurniku, podobarju radovlji¬ škemu ; i pravo je pogodil. G. Vurnik je popolnem opravičil zaupanje. Altar je ves ukusno pobarvan, spodaj v temnejših, zgoraj v svetlejših barvah, po¬ vzetih natančno po naravnem marmorju. Mensa je nova, kamenita, v resnici poseben kras vsega dela. Nov je tudi gorenji del tabernakeljna, ker je bil prejšnji gorenji del izdelan v drugem slogu, kakor spodnji; zdaj je slog popolnoma jednak. Prejšnji, malo ukusno izdelani tron moral se je umakniti novemu; tudi kip farnega patrona sv. Vida je nov, v primeri s stranskimi sv. Petra in Pavla, sv. Mo- desta in Krescencije precej večji, kakor je primerno cerkvenim zakonom. Vse delo je stalo nad 2000 goldinarjev; zato pa dela lepoto farni cerkvi, čast fari, g župniku in g. Vurniku! O priložnosti pošljem posnetek zanimive pravde, v kateri konečno najvišje sodišče izreka razsodbo, da je duhovnik pri delitvi sv. zakona ne le zastop¬ nik države, ampak tudi cerkve, in da ima kot tak pravico, zavrniti pričo pri zakonu, ako ima zadostne razloge. Na Gričku, dne 8. januvarija. Tisti dan po Sv. Treh Kraljih bil sem s sosedom, ki je na glasu, da je vedno »dolžan", v lepi in beli Ljubljani; pa po- včm Vam, da me ne bodete kmalu videli, ker me je nekako vse dražilo tisti dan. Tja- in nazajgredč mi ni šlo nič kaj po sreči, najmanj pa v Ljubljani. Jedino to je bilo dobro med potjo, da se nam ni bilo treba bati, kdaj pride železniški »drdron", ker kamniška železnica še mirno spava pod snegom. Ni duha ni sluha po nji. Privoščimo ji to sladko spanje, saj je reva dosti pretrpela in prestala od delavcev, potem od dopisnikov in drugih kritikov, slednjič pa še od komisij, ki so se dan na dan vo¬ zile, zadnji čas že tudi po železnici. Sneg je pa zdaj vsemu temu naredil stori konec. Ne vidiš več ni delavca, ni komisije, in ne slišiš več ni nepovabljenega kritikarja, ni sitnega dopis¬ nika, pa tudi ne grde kletvine. Sneg je vsem usta zamašil. Nekako dolgočasno je, in britko se človeku ko bere na kolih, ki le še malo štrlijo iz snega: »Achtung auf den Zug! — Pozor na vlak!", pa železne ceste nikjer, še manj pa vlaka. Tujec si te uganke ne more rešiti. Pustimo to železnico v miru, in naj Vam po- včm, zakaj tudi v Ljubljani nisem bil zadovoljen. Komaj se s tovarišem izkopljeva iz kocev in snega, mahneva jo hitro po Slonovih ulicah, da bi zvršila svoja opravila. Pred znano gostilno v teh ulicah srečava nekaj vojakov nižje vrste, ki naju prav »su¬ rovo" pozdravijo. V Ljubljani tedaj duhovnik ni varen pred psovkami ni na ulici, ni v čitalnici, ni pri Nemcih, ni pri Slovencih. O Ljubljana, kako si ti marogasta! V Vaši bukvami me vprašajo, če sem se z že¬ leznico pripeljal. Ker sem bil še le prvič vprašan, razložil sem jim še precej obširno, zakaj da še ne. Komaj zapustim »Katoliško Bukvarno", zaslišim znan glas za seboj: »Ali ste se mari z železnico pripeljali?" — »Danes še ne," odrežem se malo nevoljno in hitim naprej. V Špitalskih ulicah me zopet nekdo prime za roko ter vpraša: »Povej no, kako pa je z vašo železnico? Kdaj so že pravili, da bo odprta, pa še zdaj nič ni; kdaj pa pride prav za prav tisti srečni čas, da se bomo začeli voziti po vaši železnici?" — »V Kamnik pojdi vprašat, jaz ničesar ne vem." Zdaj sem pa že res mislil, da so med seboj dogovorjeni, da mi bodo ponagajali, kadar me dobd v pest. Potem sem pobesil oči in se nisem ozrl ni na desno ni na levo, da bi ne srečal zopet kakega znanca, ker namenil sem se, da ne dim nikomur nobenega odgovora, ako bi me utegnil še kdo vpra¬ šati o železnici. Po obedu skočim še v Špitalske ulice k doma¬ čemu trgovcu g. P. Prej kakor sukno bila je zopet kamniška železnica na klopi. Vsi skupaj smo malo pozabavljali, pa sem plačal in odšel. Tudi z dvema gg. profesorjema sem govoril o ti železnici, in jeden je zasukal govor na dolenjsko železnico ter pristavil, da menda tudi pri oni bodoči železnici ni vse tako, kakor bi moralo biti. Z Dunaja, 8. januvarija. (Češka šola na Dunaji. — Dr. Pattai o Velikem Dunaji. — Ljudsko štetje na Dunaji) Kakor znano, živi na Dunaji zelo veliko Cehov, in vendar se po¬ polno izgube v javnem življenju. Mnogi od njih se potujčijo, obogatijo in popolno pozabijo na svoje rojake. Glavni vzrok tej Cehom žalostni prikazni je pomanjkanje čeških šol na Dunaji. Društvo »Ko- mensky“ na Dunaji samo vzdržuje češko šolo, in sicer ima sedaj sedem razredov. Pritisk pri vpisa- vanju v te šole je bil zopet letos velik od strani čeških otrok. Zapisanih je v letošnjem šolskem letu 854 šolarjev, in mnogo mater moralo je oditi glasno ihtečih, ker ni bilo več prostora za njih otroke. Vkljub temu vendar nima ta šola pravice javnosti in zato morajo stariši njihove štirinajstletne otroke pošiljati večinoma na Moravsko, da napravijo izpit, ki je tudi javno veljaven. Žalostno vest pa sedaj poroča zasluženi prorektor te šole, grof Harrach da bo skoro preminula ta jedina češka šola na Du¬ naji za stotisoč in več Cehov dunajskih, ako ne bo dobivala zdatnejše podpore. »Vem dobro," — pravi grof, — „da je požrtvovalnosti češkega naroda vsled velikih elementarnih nezgod v domovini postavljena težka poskušnja, vendar trdno upam, da v tej nujni prevažni stvari, kjer se gre za narodno izobraževanje tolikega mnoštva čeških otrok, nam gotovo dojde potrebna pomoč." Politično društvo za Mariahilf in Neubau je imelo 6. t. m. obilno obiskan shod, kjer je med drugim dr. Pattai pojasnjeval zakon o Velikem Du¬ naji. »Gotovo je," — rekel je govornik, — „da bodo s tem marsikatere obrtne stroke mnogo pri¬ dobile. Vendar takega gospodarskega razvoja, kakor je bil pred splošnim polomom leta 1873, ni priča¬ kovati, ker so sedaj razmere drugačne, in tudi še vedno čutimo nasledke onega narodno-gospodarskega viharja. — Za to spojitev je bila tudi naša opozi¬ cija. vendar smo gledali kako odstraniti določila, ki bi bila na kvar našim volilcem. Dosegli smo s svojim nasprotovanjem, da nižjih uradnikov niso po¬ tisnili iz druzega v tretji volilni razred, in dognali smo, da meščani, ki so s plačevanjem svojih davkov zaostali, ne izgube še volilne pravice." Dnč 6. t. m. je bilo na Dunaju končano ljudsko številjenje. Pred desetimi leti je bilo na Dunaju 704.756 prebivalcev; pri letošnjem številjenju so jih pa našteli 809.443. Pomnožilo se je prebivalstvo dunajsko od 1. 1880. za 104.687 prebivalcev, torej za 1 y s %• število imejiteljev stanovanj se je po¬ množilo od 150.098 na 174.038. Pri skupnem šte¬ vilu niso všteti prebivalci dvornih poslopij (4020) in ne posadka (22.000 mož). Pomenljivo je, da se je v okraju Leopoldstadt pomnožilo število prebivalcev za 36.040 vsled naselitev zidov iz Ruskega in Galicije. Grof Taaffe je vsprejel dnč 8. t. m. predsed¬ nika dunajskih stavbenih obrtnikov arhitekta Karla Schlimpa in odbornika Winterberga, katera sta pro¬ sila v imenu raznih stavbenih obrtnikov, da bi se še bolj znižali davki pri prezidavanjih in pri zgrad¬ bah vilam podobnih poslopij. Tudi sta zahvalila mi- pisterskega predsednika, da je pospeševal spojitev Dunaja s predkraji, ker je s tem vzlasti odprto ši¬ roko polje delavnosti stavbenim obrtnikom. Minister je odgovoril, da hoče kar bo v njegovi moči ra¬ dostno pospeševati koristi stavbenih obrtnikov; ven¬ dar opomni, naj stavbeni podjetniki pazijo, da ne bodo prejemali kakih nerealnih podjetij in jih tudi ne izvršili v prehitrem času, marveč v teku ne¬ katerih let; ker le tem načinom se izvršujejo so¬ lidna dela. Rim, dne 2. januarija. (Raznoterosti. Kakor vsako leto, zbrali so se tudi letos v Rimu živeči kardinali, da bi voščili svetemu očetu vesele praznike. Njim se je pridružilo tudi več nadškofov, škofov in prelatov, tako da so vsi ti visoki gospodje prav napolnili prestolno dvorano v Vatikanu. Ne¬ kako okrog poludne 23. decembra stopili so papež v sredo svojih udanih, in takrat je stopil prednje najstarejši izmed kardinalov ter kot tolažbo za praz¬ nike izrekel svetemu očetu zahvalo za imenitne okrožnice, ki so jih odposlali poprej, posebno pa za tisto, ki so jo izdali pred nedavnim časom, ki go- vovi o dolžnostih kristijanovih. Rekel je dekan med kardinali: „Po teh hočemo živeti, na njihovi pod¬ lagi hočemo ljudstvo opominjati." Sveti oče so na to odgovorili, kako zelo jih veseli, da je kardinal ravno okrožnice v misel vzel in kako zelo da želč, da bi se po njih kristijanje ravnali. Tako daleč — pravijo — prišlo je posebno v Italiji, da se pri posvetnih ljudčh ne more napra¬ viti komu večja sramota, kakor če se o njem reče, je —- veren katoličan, že to torej je naj¬ večji greh postalo, če kdo svoje krščanske dolž¬ nosti natančno izpolnuje. Zato pa treba tem večjega ! poguma in tem večjega zatajevanja, če se kdo hoče vkljub vsem zabavljanjem od strani posvetnjakov zvestega vernika pokazati. Tolaži pa me so rekli 1 — pri vseh žalostnih izkušnjah, ki jih moram vsak dan okušati, to, da jih je veliko, ki zvesto po poti, ki jo kažem, hodijo. — Na to so podelili vsem navzočim apostolski blagoslov. Iz ust tistih, ki so bili ta dan pri sv. očetu, ' sem zvedel, da so vkljub visoki starosti papež prav j dobro pri moči. Živo oko in krepak glas jih še ' nista zapustila. Da so pa posebno sedaj zimski čas ' nekoliko slabotnejši, kdo se bo temu čudil? Moj ' oče so mi večkrat pravili, da star človek, če je naj- ■ bolj zdrav, je malo bolan. V resnici se torej mc- ; ramo čuditi, da se papež pri letošnji mokrotni zimi ’ še tako trdne čutijo. Tisti časniki torej, ki so pred ' nedavnim časom pisali o hudi bolezni sv. očeta, so ■ se zopet jedenkrat prav pošteno — opekli. Mi pa 1 le prosimo Boga, da bi jih še dolgo časa pri trd¬ nem zdravji ohranil. Nedolžno božično veselje — jaslice, so tudi tu v navadi. Po ulicah jih na stotine prodajajo. V cerkvi s. Maria in ara coeh pa so napravljene ve¬ like in krasno razsvetljene, na ta način, kakor pri . nas božji grob o veliki noči. Ko sem včeraj obiskal to cerkev proti večeru, , našel sem jo skoro polno .pobožnega ljudstva. Ravno I nasproti jaslicam, na drugi strani cerkve pa je na- i pravljena nizka leča, na kateri po tukajšnji šegi j otroci ljubeznive otroške pridige delajo v čast detetu i Jezusu. Imel sem priliko nekaj tacih slišati. In ču- I diti sem se moral, kako goreče in nedolžno deca j pripovedujejo to, kar so se doma naučili. Zgodi se j tudi časih, da kak otrok pride na lečo ter začne j pripovedovati svojo pesen, kar naenkrat pa, ugle- davši, kako so vseh okoli stoječih oči nš, nj obrnene, se ustraši, solze ga polijejo in glasno ihtčč zapusti prostor. Nekatere bolj pogumne pa sem slišal tako živo in primerno pripovedovati, da smo bili vsi na¬ vzoči ginjeni. Mislil sem si, kakor beremo v psalmih: j Iz ust otrok si si pridobil slavo 1 Ker smo ravno ob času, ki je ves poln voščil, | želim tudi jaz vsem starim in novim bralcem »Slo- i venca": srečno in zdravo novo leto! Dnevne novice. (Železnica Ljubljana-Kamnik.) Ker se mnogo govori, zakaj kamniška železnica še ni izročena prometu, razglaša se danes v „Laib. Ztg." kot vzrok, da državna železnica ne more potrditi te proge, dokler je zametena v snegu. Dalje se tudi j še vrše dogovori o prometnih troških, ki pa utegnejo ■ v kratkem biti dognani. j (Ljubljana brez vode.) Sinoči so se posušile I kar hkrati po vsem mestu pipe ljubljanskega vodo- ' voda in še danes zjutraj bi se ne bili imeli s čim ! umivati, da bi se nas ne bili usmilili stari vodnjaki, ' o katerih smo že mislili, da nam jih je nepotrebne 1 storil mestni vodovod. Kakor poroča vodstvo mest- ' nega vodovoda, morali so sinoči zapreti vodovod ■ vsled neke poškodbe sesalk. Oni hišni posestniki, 1 katerih vodovodne naprave so na mrazu, naj izpraz- * nijo cevi. Ker bode gotovo še danes vodovod zopet 1 redno dajal vodo, naj se pipe puste malo odprte, • da more odhajati zrak, ali da se zabrani splav v ■ prostorih, ko bi bile pipe odprte. (V tukajšnjem bogoslovskem semenišču) bodeta danes zvečer ob 6. uri afričanska misijonarja o. ! Ksaver G e y e r in o. Daniel S o r u r govorila o ! katoliških misijonih v Afriki. (Ljudsko štetje na Koroškem.) Prijatelj nam piše iz beljaške okolice: Pri nas bodo prav malo Slovencev našteli. Poročam vam, ker sem sam videl. Ce le kdo zna kaj nemški, zapiše se za Nemca, kar je po njegovih mislih imenitnejše. V hišah, kjer na¬ vadno le slovenski govorijo, najdete po štetju same Nemce. Naše ljudstvo je v obče še zelo nezavedno v tem oziru in deluje nasprotnikom v roke. Zna¬ čilno je tudi, da so v celovškem okraju ljudski uči¬ telji dobili tri proste dni, da pomagajo pri štetju. Temu se nihče ne čudi, ker tukaj in drugod delajo učitelji kot obč. tajniki in v mnogih krajih vladajo celo . občino. To samo na sebi je lepo in hvalevredno, toda pri nas je to škodljivo, ker so učitelji z malimi izjemami nemško - liberalnega duha in gladijo pot nemškemu liberalizmu. (Podkovska šola.) V tukajšnji podkovski šoli vršile so se dne 29. in 30. decembra 1890. leta skušnje iz podkovstva pred izpraševalno komisijo. Člane komisije imenovala je c. kr. deželna vlada dr. vitez Bleivveisa-Trsteniškega, c. kr. okr. živinozdrav- nika Perdana in učitelja Šlegelna. Kovačev brez šole bilo je 12, od teh je eden kovač, ki je leta 1886 pri skušnji propal, ponavljal skušnjo. Po narodnosti bilo je 11 Slovencev in 1 Nemec (9 Kranjcev, 3 štajerski Slovenci). Učencev podkovske šole bilo je v drugem tečaji 7, in sicer 6 Kranjcev, eden šta¬ jerski Slovenec; 4 učenci dobili so podporo od viso¬ kega c. kr. ministerstva za poljedelstvo, 3 izšolali so se na lastne stroške. Vsi učenci naredili so skušnjo iz podkovstva z dobrim vspehom, pouka iz ogledo¬ vanja klavne živine in mesa vdeležili so se le trije učenci in se v tem predmetu dobro izvežbali. Vod¬ stvo podkovske šole je pa odredilo, da se imajo v prihodnje vsi učenci podkovske šole vdeležiti pouka v ogledovanji klavne živine in mesa, ker manjka pripravnih mesogledcev po deželi. Le oni bodo oproščeni pouka, ki ne znajo dovolj brati in pisati. Sledeči učenci bili so kot kovači izvežbani v zad¬ njem tečaju: Matičič Matevž iz Brezja pri Cerknici, Jerina France iz Bistre pri Vrhniki, Vintar Anton iz Bistre pri Vrhniki, Herle Janez iz Kota v Ljub¬ ljanski okolici, Langenvalter Ignacij iz Godoviča pri Logatci, Dovjak Jurij z Dobrove pri Ljubljani, An- tloga Jernej iz Gotovlja pri Žalcu na Štajerskem. Za mesogledce bili so izvežbani učenci Matičič, Lan¬ genvalter in Antloga. (Vreme.) Vsled snega še danes ni v redu poštni in železnični promet, med Reko in Trstom še vedno ni zveze. V Trstu je nenavadno mnogo snega. Istotako se je danes poštni vlak z Dunaja zakasnil za več ur. (K ljudskemu štetju.) Poroča se nam : V ob¬ čini »Lipljene" v škocijanski župniji in okr. glavar¬ stvu okolice ljubljanske je po štetju dne 31. decem¬ bra m. 1. 640 prebivalcev, odsotnih je 21. Od leta 1880 se je število prebivalcev pomnožilo za 29’oseb. Vsi so naznanili občevalni jezik slovenski. Brati in pisati jih zna 353. Najstarejši mož in ženska sta stara po 84 let. (Troški za ljudsko štetje.) Listovine, ki se po¬ rabljajo pri ljudskem štetji, stale so 30.000 gld., ostali troški pa bodo tudi večji, kakor bodo vredni vspehi z ozirom na statistiko. (Klub slovenskih biciklistov) priredi prihodnjo soboto v dvorani ljubljanske čitalnice besedo, za ka¬ tero se delajo velike priprave, da utegne tudi letos biti med vsemi najsijajnejša. Program, katerega ob¬ javimo v jedni prihodnjih številk, obseza nekda jako zanimive točke. Vrli kolesarji priredili bodo s so¬ delovanjem rodoljubnih gospodičin lepe slike iz svojega raznoličnega življenja. Nastopil bode tudi prvič v lepem številu dobro izvežbani bicikliški pevski zbor, iz posebne prijaznosti pa bode pri be¬ sedi sodeloval znani slavček, g. Ivan Meden. Ve¬ selico bode zaključil plesni venček. (Klub amaterjev-fotografov v Ljubljani) ima v ponedeljek, dne 12. t. m., ob 1 / 2 8. uri zvečer svoj občni zbor v prostorih e. kr. obrtne strokovne šole pri Virantu. Na dnevnem redu je volitev novega od¬ bora in računski sklep za preteklo društveno leto. (Iz Zagorja) ob Savi se nam poroča: Poleg telovadnega društva »Sokol" nameravamo tukaj ustanoviti bralno društvo. (Narodna čitalnica v Ptnji) je imela, svoj občni zbor dne 6. t. m. Za tekoče leto je bil izvoljen predsednikom g. dr. Tomaž Horvat, odborniki pa gg.: dr. Josip Čuček, dr. J. Ploj, dr. Fr. J ur tel a, Ivan Langerholc, Anton K lo¬ bu č a r, Simon O ž g a n , Alfonz Svet, Henrik Stanjko, Anton Gregorič in Rud. Sigi. Odbor se je tako sostavil: Podpredsednik dr. Fr. J u r t e 1 a , blagajnik H. Stanjko, tajnik Rud. Sigi. (Izneverjenje.) Dnč 5. t. m. jo je pobrisal iz Majure pri Kostajnici načelnik tamošnje železnične postaje R. C op ter izneveril 800 gld. Cop je mnogo igral in zgubil. V sredo pa se je Cop sam izročil redarstvu v Zagrebu, od koder so ga peslali sodišču v Petrinju. (Zagreb po zadnjem štetji.) V mestu Zagrebu je bilo 31. grudna 1890 hiš 2113, moških prebi¬ valcev 18.139, ženskih 19.230, vojakov 2061, vseh vkupe torej 39.430. Leta 1880 je imel Zagreb z vojaštvom vred 29.880 prebivalcev. (V italijanski zbornici) hoče letos poslanec Zanardelli spraviti na dnevni red postavo o loč.tvi -zikona. Ni zadosti, da se ruši ves organizem laške države vsled slabega gospodarstva in prehudih dav¬ kov, hočejo radikalci, da bi začel razjedati strup neverstva tudi družine, in da bi tako pripravili splošno zmešnjavo. Naj le poskusijo krušiti postavo božjo, učili se bodo iz lastne izkušnje, če se nočejo učiti iz zgodovine, kakšni da so nasledki. (Elektrika) se od dne do dnd bolj rabi v razne namene. Ako pojde tako naprej, ne bodo kmalu le mesta, ampak tudi vasi in kmetske koče razsvetljene električno. Posebno važna je poraba elektrike pri fotografovanji. Notranji prostori stavb in podzemeljske temne jame se z njeuo pomočjo lahko fotografujejo tako lepo, kakor da bi jih obsevalo solnce. Treba je zato le električne svetilnice in pobeljenega re¬ flektorja. Raznoterosti. — V sedanjem mestnem okolišu Ve¬ likega Dunaja se lahko streljajo srne, zajci, kljunači, divje gosi itd; lahko se dobi izvrstno du¬ najsko vino, lahko se greje z drvmi, ki so rastla v dunajskem okolišu, ter hrani z mesom in kruhom, ki se je pripravilo v istem okolišu mesta. Dunajsko prebivalstvo se ne peča več le s kupčijo in obrtom, kakor Stanovniki po drugih velikih mestih, marveč peča se tudi z vinorejo, čebelorejo in gozdarstvom. — Kardinal Lavigerie je nedavno ne¬ varno zbolel. Boleha namreč na mrzlici, ki ga je tudi že pred nekaterimi leti nadlegavala. Kakor poro¬ čajo najnovejša poročila, slabša se njegovo stanje zmirom bolj. — Čudna smrt. Iz Peterburga se poroča: Pravoslavni škof vilnski, Arhijerej Aleksis Lavrov- Platonov, fanatičen sovražnik katoliške cerkve, umrl je dne 21. novembra m. 1. nagle smrti vsled „srčne napake". Katoliški krogi smatrajo to smrt za božjo sodbo. Na prizadevanje Arhijereja je bila namreč ruska vlada sklenila, zapreti tri cerkve v Vilni, mej njimi tudi cerkev posvečeno Materi Božji. Zaukazala je vilnskemu škofu Avdčieviču. naj odstrani iz ime¬ novane cerkve čudapoln > podobo Matere Božje. Msgr. Avdčievič je pa takoj šel v Peterburg, da bi izprosil od ruske vlade, naj ostane podoba Matere Božje še nadalje v božjem hramu, a kaj je tu opravil, povedali smo že na drugem mestu. Zdaj se je Arhijerej kar odločno izrazil, da se bodo zaprle tri katoliške cerkve v Vilni in odstranila imenovana čudapolna podoba Matere Božje. Tu je nenadoma Arhijerej zbolel in umrl. Jednaka se je godila tudi drugim sovražnikom sv. katoliške cerkve, ki so ho¬ teli odstraniti imenovano čudapolno podobo. — Dvakrat umrla. Poseben dogodek se po¬ roča dunajskim listom iz Rabe. Dne 29. decembra p. 1. je umrla nagle smrti vFelpeczu pri Babi pet- inšestdesetletna vdova Franja Pfeiffer. Truplo so deli na mrtvaški oder. Okoli desetih zvečer je bil pri mrliči samo še en mož, ki ga je stražil. V svoj naj¬ večji strah je zapazil ob imenovani uri čuvaj, da se je mrlič začel gibati, vzdignil se v krsti, na kar jo je seveda popihal mož skozi vrata, kakor so mu dopuščale njegove pete. Ko je vstala umrla ženica iz krste, šla je k nekej v istej hiši stanujoči dru¬ žini, jo vzbudila ter prosila, naj jo puste noter, ker jo zebe. Da se je tudi ta družina silno prestrašila, umeje se samo ob sebi, a vendar je uslišala njeno prošnjo. Vstopivši v sobo, sedla je k peči, toda že čez nekaj minut se zopet zgrudi in bila je — mrtva. Zdaj je bila pa zares umrla in se ni več prebudila. Prigodek je provzročil v okolici silno osupnenje. Za¬ grebli so pokojnico dne 31. decembra m. 1. Telegrami. Dunaj, 10. januvarija. „Wiener Zeitung" objavlja državno pogodbo z Italijo na varstvo slovstva in umetnosti. Dunaj, 10. januvarija. Dvorni svetnik grof Pace je imenovan za deželnega pred¬ sednika v Bukovini. Dunaj, 9. januvarija. Kakor poročajo listi, sklenila je delavska stranka, da bo tudi letos praznovala prvi dan maja in priredila shode v dosego osemurne delavske dobe in splošne volilne pravice, popoldne pa izlet v Frater. Program povdarja popolnoma mirovni značaj demonstracije. Trst, 9. januvarija. Na Krasu še vedno mete. Pri vlakih poslujoče osobje se ne spo¬ minja še tako grdega vremena. Včeraj od tu odšli brzovlak se je moral ustaviti pri Postojini. Italijanska proga je do sedaj prosta, tudi državni vlaki redno na njej vozijo. Na progi Št. Peter-Reka je promet popolnoma ustavljen. Iz Benetek in Milana se poroča, da močno sneži in je nenavaden mraz. Reka, 9. januvarija. Mesto je popolnoma zameteno. Na karlovški železnični progi je promet ustavljen zaradi čevelj debelega snega; , tudi lokalni promet je prenehal. Pariz, 9. januvarija. Kakor se govori, na- 1 merava Carnot, predsednik francoski repu- I bliki, potovati to leto v Algier in od tu brž- ’ kone tudi v Tunis. Pariz, 10. januvarija. Chilski zastopnik j poroča, da je predsednik Balmaceda razpustil ' kongres, ki je odrekel proračun. Armada se še ni odločila, mornarica se utegne izjaviti proti Balmacedi. Madrid, 9. januvarija. Po vsej Španiji je silen mraz; ob obrežji divja hud vihar. V Valenciji je na mnogih ladijah veliko škode, druge nesreče se je pa še’ bati. V Granadi je bil včeraj močan potres. Carjigrad, 10. januvarija. Major Hulsen je izročil sultanu pismo nemškega cesarja in častno sabljo. V pismu se cesar toplo za¬ hvaljuje za pomoč ponesrečenemu parniku „Friderik Karol“ in zagotavlja odkritosrčno prijateljstvo. Prepir s patrijarhom še ni kon¬ čan. Patrijarh je zmatral privoljenja za de¬ finitivna. Turška vlada stoji trdno pri pred¬ logih bogočastnega ministerstva, da je treba to ministrskemu svetu dovoliti in cesarju potrditi. Cuje se, da se vjema sultan z vlado, zatorej je mogoče, da se bogočastno mi- nisterstvo zamenja in otvorijo grške cerkve. Iščem trgovskega pomočnika z dobrimi spričevali in gj®" učenca za trgovino. — Prvega sprejmem s 1. svečanom, druzega takoj. Gorišek, trgovec, Raka. xxxxxxxxxxxx tovarnarja v Št. Valentinu na Spodnjem Avstrijskem, Pripravljena od lekarja GABR. pICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, katero krepča želodec, mehča, čisti, odpravlja zlato žilo iu odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast¬ linstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, de¬ dovanje organov urejajoče zdravilo, ka¬ tero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj časa rabi. (60—6) Esenco za želodec pošilja iz- delovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1'36; L 2’60; po 36 za gld. 3'84; po 44 za za usnje je najboljše sred¬ stvo, da se usnje ne premoči. Za likanje usnja se priporoča ravnokar izumljena, pred ponare¬ janjem s e. in kr. privi¬ legijem zavarovana tinktura, za usuje. ; Glavna zaloga v Ljubljani pri gg. Schusnigu in ' tfeberji, nič več pri Krisperji. (16—16) t Svarimo pred ponarejanjem. xxxxxxxxxxx: po 24 za gld, W gld. 4 26; po 55 za gld. 5’26; po 110 za gl. 10’30; po 550 J? | za 50 gld. | Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Lju- & bljani v lekarni „Pri angelju“, Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in m inozemskih lekarnah. (60—18) Vozni red državne železnice. sJEF Ustanovljeno leta. Zalogo najlepših grobnih spomenikov ima EdLuarcI Hau^er c. in kr. dvorni kamnoseški mojster, Dunaj, IX., Spitalgasse št. 19 1, Grobni nakit od granita, grobno omrežje iu grobne svetilnice itd. Naročila za izde¬ lovanje rakev. prevažanje spomenikov in vsa v to stroko soadaioea naročila se hitro in naj- (52—11) ceneje izvršujejo. tgggrilustrovani ceniki zastoiij in franJco.^^SSt Po nizki ceni je na prodaj | nova kočija (phaeton) j sloneča na oporah, s streho, M J sani za jednega konja O o čebelno-voščene sveče % o priporoča ,o praznikih od 9. >N (10-4) Sl @1 IE IS E® Nepresegljivo za zobe 02 Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnkoczy-ja. „prisv.Fran- čišku“, (ob jednem kemična tovarna), V., Hunds- thurnutrasse 113. (1) 0 ■u>. splošno priljubljen, uplivajako okrep- čevajoče ter ohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o ka term je došlo mnogo sveži pošilja in sredstva v zobo- plombe, po barvi (23) sprejme nekoliko stalnih zastopnikov. Oroslav Dolenec v Hjnlbljani. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnl<6czy-ja, .pri zlatem levu“, VIII.. Josefstadterstrasse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, ,,priRadee- Kiju“, III., Radetzkyplatz 17. Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. “BS CEBELNO-VOSCENE SVEČE prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. I. salicilna ustna vofla aromatična, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstra¬ njuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. dalje krasno in trpežno izdelane mašne plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. E. Telesom.