»UM»
!tkab gvu-
PROSVETA
ÇMS/IO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
t?"? m«	podrto.
«» AM Oo^rr— „i Marek I. 117«.
Chicago, III., torek, 26. junija (June 26), 1934.
IComenUfji
Kidw. ^ *
f&i * imenujejo SLjki" in prirejajo vsako SI -bojevniške" shode, na »pZ o stanovski državi ¡¡^u Dollfussove Avstrije
fiWi. - Burboaako ^ITUorški bigotje
„ gtsrokrajskih listov j
Lo da * ns Slovenskem Et^banje katoliškega fa-
Cfi faš»
¡¡»liki" in Irfjo "bojevr t&frme o -orcu Dollf I iiBiilijo slovenski klerofaši-\ bo Avstrija, v kateri --»vira vsa oblast od Bo-»počakala toliko časa, da še I ¡¿¡¿i, stavimo deset proti L da se bodo grdo preva-gidi verjamemo, da je pgkim klerikalcem danes »bi, ker niso več v Avstriji,' ,tbieni avstrijski časi se ne ,več vrnili — dočim je Doll-
iv reiim zapisan poginu • ♦ ♦
čikaška Tribune fc v bodoče morajo auie-¡rolilci izbirati med repub-ali socialisti. Demokra-li več — prelevili so se v iste!
idovito operiranje burbon-i pajčevino opletene logi-Demokrati so zdaj sociali-l kot taki so "strašno ne-f ameriški svobodi in in-
^»pacial rata of poiUg, providad for tu ^cüon 1103, Act of Oct. 8, 1917, author»«! on Juna 14, 1911.
tiubacnpttoa ftf.OO Yaarly
Uredniikl In upravnièkt proatart: 2067 8. Uwndala Ava.
Off »ca of Publication: *U>7 South Uwndala Ava. Ttlaphona, Rockwall 4904
STKV.—NUMBER 124
stavi» polje klskih težakov v Španiji
Stavka se je rai&irila po vsej de Mi; v nekaterih krajih je bila £e poravnana; cenzura in vo jaštvo
Madrid. - (FP)—Veliki stavkovni val v Španiji se je preselil iz industrijskih mest tudi na deželo. kjer je sredi junija počila generalna stavka poljedelskih delavcev. Kljub temu, da je bila stavka že par tednov prej predvidevana vsaj v nekaterih provincah, ni bil nihče gotov kako velik bo njen obseg. Takoj po izbruhu v eni provinci pa se je razširila po vsej deželi. Prizadetih je en milijon delavcev.
Vsled popolne cenzure so podrobnosti stavke neznane. Edine vesti, ki jih listi smejo priobčiti, so iz vladnih virov in ti viri naglašajo, da bo vlada prej ali slej zdrobila stavko. V ta namen je poslala na kmete močne, vojaške oddelke. Listi ne smejo niti namigniti o kakšni cenzuri, na primer s praznim prostorom vsled cenzorjevega svinčnika.
Mzmu. Ko pa izpuhtilTudi to je kaznjivo> Šritski new deal", ki le1
new
j praska po debeli in ples-koži ameriškega kapitaiiz-da ga stimulira v staro roko življenje, tedaj bodo krairali, da je Roosevelt skusil socializem in ta se bzal za absolutno nepri-tega za Ameriko" . . . iaj ne bodo več demokratko nič "nevarni". • • *
bor aldermanov v New E je soglasno zaključil daj idr. Kama, upravitelj mest-! fonda za upokojene mest-unefcence, zapustiti službo,, i» je "bigot" in mesto ne imeti "bigotov" v svoji1 i. Dr. Farna je "bigot" za-tega, ker je zšpuatil kato-eerkev in odšel k protean, nakar je pisal, da je ika cerkev že davno zgre-; No pravo pot, ker je prelomna na denar, fcrmani, ki delajo take jasno pokažejo s tem, »tudi bigotje. Ali je v;
čarterju ali ustavi * New York kje zapisano, 1 Mifikacije javnih urad-'ravnajo po verski pripadli če kdo obrne hrbet in potem okrtači ■tot rimske hierarhije, ■M' tega diskvalificiran ^ «lutbo?
kjer
m zapisano tega in le
* bWje, ki kontrolirajo »omico, ai jemljejo sklenejo odsloviti Proti kateremu imajo ~ predsodke. In v Ame-ločena od države! "J* "Prava v New Yorku, 2"<W«o>t pod kontro-ET tamanitov, je bila ¿Z orumP'rana, menda r^J*4 v vsej Ameriki, ■^rmanom, ki so bili rk; hierarhije, ni * "'H 'ia bi bili skle-
i

sme imeti
»voji službi !

poslaaikom
'J1 Padlo na lla
■^rrvj (XKk or
Ml v i 1 ,V>K 26. Jun. —
I ( ¿"'»n "ta bila Wil-
ameriAki posla-
kr*" Whiu- •«»«•
fc I tukajšnjem le-
h u ■ hotela pnatati. K It, u <i»to nič pobila.
v u V1 hrXf'Javi| Roo. N v JI	N Y., da
Kljub močnim represijam pa najnovejše vesti pokazujejo, da je bila stavka v nekaterih provincah končana s koncesijami delavcem. Mnogi so mislili, da se bo poljedelska stavka razširila tudi na industrijska mesta in da bo v tem boju prišlo do civilne vojne. To je tudi nedvomno odgovorno, da se je vlada vrgla z vso silo proti tej stavki in je z energično akcijo preprečila socialno eksplozijo.
Farmarski delavci, ki so'organizirani v svoji uniji, katera je pod socialističnim vodstvom in šteje nad milijon članov, se dobesedno borijo proti lakoti. Pred atavko je bila dnevna plača od 26 do 36 centov "ob svojem". Tisoči so tudi brez tega bornega zaslužka. 2iveli so — in še žive — ob zelišču in svinjskih ostankih (v mnogih krajih). In še to morajo ukrasti.
Njih zahteve so zmerne in bi bila stavka nepotrebna, če bi vlada skušala enforsirati delavski zakon. Stavka je faktično v veliki meri za enforsiranje zakona o mezdah in uposlevanju. Delavci zahtevajo plačevanje mezd, katere v smislu zakona določijo zastopniki delavcev in posestnikov (graščakov); nadalje izvajanje delavske inšpekcije; kaznovanje posestnikov, ki krše delavski zakon; garancija dela vsaj 40 dni v sezoni in najemanje delavcev skozi vladne posredovalnice brez diskriminacije.
Vlada je izdala zaporni ukaz za predsednika in tajnika unije delavcev. Ob času tega poročila jih še ni dobila, ker se skrivata. V stavki sodelujejo tudi sindi-kalistični In komunistični delavci. Vsled stroge cenzure deluje tajna delavska pošta—mimeo-grafirani buletini o poteku stavke v raznih krajih. Te buletine prejemajo le unijski zaupniki. Aretiranih je bilo te stotine delavcev.
letina je zelo bogata, najboljša v eni generaciji. Kljub temu, da bi veleposestniki lahko dali svojim težakom veliko bolji zaslužek, so si z vlado vred izbra-li to poletje za zdrobitev poljedelske unije. Novejša poročila o delnih uspehih stavkarjev pa kažejo, da se Jim to ni posrečilo. Izid te stavke je velike važnoati za vse špansko delavsko gibanje.
Nemci se priprav« Ijajo na lakoto; pa• niha med naciji
SuAa uničila pridelke in država je bankrotna.—Papenova "révolta" je izpuhtela
Berlin, 26. jun.—Nemčija je v nevarnosti velike lakote prihodnjo zimo zaradi sedanje rekordne suše, ki je uničila velik del žitnega pridelka in paše za živino. Kruha bo jako malo prihodnje leto—država je pa bankrotna, da bi mogla nabaviti potrebne zaloge žita iz tujine.
Hitlerjeva vlada se že pripravlja na krizo. Takoj prihodnjo jesen bodo odredili hranitev prebivalstva po odmerkih. Vsakdo v Nemčiji bo moral stisniti svoj trebuh in manj jesti! Uvoz blaga, ki ni absolutno potrebno, bo u-stavljen; uvažali bodo le živila. Zaloge sirovin v pristaniščih so jako majhne. Na primer volne
«CEVNE PRIDOBITVE K0MPA-NIJSKIH UNIJ
Vse izboljšanje v avtni industriji so priborile delavske unije
Governor Californije zagrozil stavkarjem
Detroit. — (FP) — Šestmesečni rekord kompanijskih unij v avtni industriji pokazuje kako brezpomembne so te "unije" za delavce. Niti enega slučaja ni, ki bi avtnim delavcem prinesel materialne koristi—«višanje plač in izboljšanja delovnih pogojev.
"Pridobitve" kompanijskih u-nij, ki so jih avtni magnatje zadnjo jesen pričeli ustanavljati v svojih tovarnah, se lahko zabeležijo z ničlo. Rekord pokazuje, da Vse pritožbe, s katerimi so prišli zastopniki teh unij pred
Dunajska prtiskava proti Podriaja končan«
Dokazov za obtožbo umora je dovolj.—Podrta je v h prva žena je nečakinja Puniše Kači-ča. ki je ubil Kadiča v belgraj-skeni parlamentu. Njegov brat je duhoven v Sloveniji
Pristanišče bo odprl s silo. če se izjalovi pogajanje. Vsa pristanišča mrtva na zapadu. Slavkarji se ne puste razcepiti
I ravnateljstva, ho v zvezi z ventilacijo in več prostora za oble-
- ....................—j ko v preoblačilnicah. V nekem
in kovinami. slučaju so sicer sugestirali znl-Gospodarski položaj v Nemči- žanje odmora na pol ure. kar pa ji je tako slab, da so fašistični so zastopniki -naredili na hvoJo prvaki v največji p a n i k 1.1 odgovornost in ne na željo de-Schmitt, minister ekonomije, je 1-------
naravnost histeričen. Nemčija nima tuje valute, ker nima zlata in nemška marka je vsak dan manj vredna v tuji valuti. Polletni moratorij za zunanje dolgove bo katastrofalen za Nemčijo, kajti od vseh strani ji groze ekonomske in finančne repri-salije.
Podkancelar Papon se je pomiril s Hitlerjem in njegove "re-volte" proti terorju nacijev je konec. Zadnjo soboto je Papen govoril 2000 ženam iz Posaarja in jih pozival, naj bodo zveste "voditelju (Hitlerju), ki kuje novo in boljfto domovino"
Krojači izvojevali zvišanje plač
New York. — Amalgamated Clothing Workers unija poroča o uspehu stavke pri Greenberg & Kuperman krojaški tvrdki, kjer dela do 500 delavcev. Družba je pristala na večje zvišanje plač. _ ■•
Strela udarila v dve cerkvi
Evansville, Ind. — Med hudim neurjem zadnjo soboto je strela udarila kar v dve metodistovskl cerkvi v tem mestu in naredila več sto dolarjev škode.
lavcev.
Koliko je bilo mezdnih zvišanj in drugih pridobitev v avtni industriji, so jih izvojevale delavske unije—postojanke avtne u-nije Ameriške delavske federacije, Mechanics Educational Society in levičarske Auto Workers unije, ki imu več ali manj vpliva v par tovarnMh. Tega ne zanikajo niti oficielna poročila kompanijskih unij, (ziroma si ne laste teh pridobitev.
Kolikor se kompanijskih unij tiče, so izključno v rokah kom panijskih lizunov — tovarniških politikov, ki se ližejo okrog bos ipov. Tudi ne more biti nikdo "izvoljen" na ta mesta, ne da bi ga prej odobrilo vodstvo oddelka ali tovarne.
Pre»biterijanei pioti vojni
Springfield, III. — Na svoji konvenciji je Cumberland Presbyterian General Assembly sprejela resolucijo proti vsaki imen "obrambni" vojni.
Bomba ubila duhovna v Avstriji
Dunaj, 26. jun. — Včeraj so spet pokale bombe po vsej Avstriji. Neki katoliški duhoven je bil ubit.
Amerika bo forsirala 40-urni delovni teden po vsem svetu!
Ženeva. 25. jun.—Ob zaključ-ku konference mednarodnega delavskega urada Lige narodov Je francoski delegat Jouhaux, predsednik Splošne delavske zveze v Franciji, naznanil, da Združene države se prvič udeleže prihodnje konference mednarodnega delavskega urada, ki se vrAi v letu mr>. "Z vstopom Združenih držav v mednarodni urad dela bo učinek tako velik, da pride splošen štlridesetumi delovni teden po vseh deželah", je re-kel Jou. baux.
PovodenJ v Indiji; 40 vasi poplavljenih
Kalkuta, Indija, 26. jun.- - Ve* ko dO vasi je poplavljenih in odrezanih od zunanjega sveta v o-kolici Gobidganja v vzhodnem delu province Hengal. Narastla reka Bramaputra se Je razlila.

b* f k*
•damikov ** u! •prh!
, JJn —Stojietdeset jrmar^v" v četi, Pru.ki [»ramier dni po-" i'-ko tabori-
Vsakdanje avntrljake b«mbe Dunaj, 26. jun. — Bombne eksplozije na Dunaju so rsnile tri oeebe v soboto. Policaj je izgubil roko, ko je pobral bom**» v trgovskem distriktu in mu je Akaplodirala v roki. V Krnst-brunnu v Spodnji Avstriji j* razatrelba demollrala županovo hišo in v Twengn J* hom»»s porušita farovi.
Dunaj, 26. jun.—Ivan 1'odr-žaj in njegova "žena" Suzana Ferrand sta bila danes premeščena vsak v svojo samotno celico. Vsa zveza med njima in zunanjim svetom je bila pretrgana.
Dunaj, 26. jun. - Policijska preiskava, katero je vodil mednarodni policijski oddelek na I>u-naju pod vodstvom Bruna Bar-berja proti Ivanu Podržaju iz Jugoslavije, je zdaj zaključena. Bruno Barber pra>i, da imajo dovolj dokazov za obtožbo umora Podržajeve - ameriške žene Agnes Tufversonove in Amerika naj se požuri na svoji strani, če hoče dobiti Podržaja v svoje roke, kajti Avstrija ga ne bo dolgo držala v svojem zaporu na svoje stroške.
Dunajska policija ni objavila vsebine pisem, ki sta si Jih Izmenjala Podr/aj in Suzana Ferrand, ko je bil on v New Yorku, ona pa v l<ondonu, toda na podlagi teh pisem je sestavljenih dovolj dokazov za zločinski karakter Podržaja in njegove angleške ljubice. Znano je le toliko iz teh pisem, da je Suzana do bro vedela kaj počne Podržaj v New Yorku in ga je v pismu ur-girala, naj dobi dovolj denarja, da bosta lahko udobno živela v Evropi. Podržaj se je v svojih pismih razodel za sadista. Fer-randovo naziva kot moškega, svojega "kralja", on pa se je podpisal: "Tvoja pokorna sužnja Ivanita." V nekem drugem pismu je vzkliknil: "Tepi me. tepi me!"
Mrd tem je dunajska |K»liciJa prejela nadaljnje informacije iz Jugoslavije. Kovčeg, ki ga je Podržaj poslal svoji sestri v LJubljano—napolnjen s i*»rilom in oblekami svoje ameriške neveste—je bil sive barve, okovan s pločevino in sive barve. Njegova rodbina Je zelo verska in njegov brat je duhovnik nekje v Sloveniji. Njegova sestra Ana v Ljubljani Je Jako potrta v«l«-d tega škandala in povedala Je, da se ne upa iz hiše zaradi sramote. Rekla je, da so "ženske največja nesreča za njenega brata".
Izvedelo se Je tudi, da Je Po-držajeva prva žena Zivka nečakinja Puniše Račlča, ki J«- meseca junija I92M ustrelil Štefana RadlčM In dva druga hrvaška |m>-slarira v zbornici v B< Igradu, nakar je temu krvavemu dogodku sledila diktatura v Jugoslaviji. Sorodniki Zivke delujejo na vse pre te ur. dH jugoslovanske oblasti ne bodo zahtevale Podržaja nazaj v Jugoslavijo kljub temu, da Je Podržaj tamkaj precej črno zapisan zaradi nekih aleps-rlj, ko je prodajal gradbeni material v Belgradu'. dre /m goljufijo H milijona dinarjev.
Av>trij*ki listi riH/lvaJo l'«»dr žaja "Ivana (¡rožnega". Z ""v" H"ke|j| afero m- bavl ti^k vseh deže Sumijo tudi, da je P«slr>.i»J v t\*" I zi z neko organizacij« mednarodnih špijonov,
2000 uMilh v lira« < harti. l"d« — kdo jr Ml ubil?
Buenoa Airea, Arg , 26 Jun. V soboto je vojni urad Bolivije poročal o novi strahoviti bit k I v (iran Oiacu, v kateri j# bilo '¿'HMi Paragvajcev ubitih. Včeraj J« I"» paragvajska vlada odgovorila, da ji bilo r«	">4" t'1"'
I ne f'arag\aj< < v, tunvW Boli cev.
San FranrlMCo, Calif., 26. jun. — McGraddyt pomožni tajnik delavskega departnienta, je včeraj prišel semkaj z letalom. Mc-Graddy je pooblaščen od delavske tajnice, da posreduje mod stavkujočimi pristaniščniml delavci in njihovimi delodajalci.
San Franclaeo.—(FP) Najnovejši razvoj v veliki stavki pristaniAčnih In pomorskih delavcev na zapadni obali je odprta grožnja kalifornijskega go-vernerja Merriuma, da bo skušal odpreti pristanišča z vojaštvom, če se sedanja pogajanja izjalove. Kdini razlog za to grožnjo je, da "stavka ne bo trajala vse poletje." Governer Je (Hiudaril, da misli resno.
Oblasti s podjetniki vred postajajo frantično ali izsela« radi velike solidarnosti delavstva. V zalivu San Franciaco leži 176 ladij. Zadnji teden ni v zaliv priplula niti ena ladja, kar je prvič v 16 letih, oziroma najnižje število In v par dneh se ni premaknila sploh nobena ladja.
V	Oaklandu Je stavka še bolj efektivna. Počiva tudi vsa tovorna transportacija, le živilskim trnkom je dovoljeno obratovanje. Vozniki so odklonili prevažati vsak drug tovor«
V	wasliingtonsklb pristaniščih je tudi vse mrtvo, razen pi-ketiranja. Več ali manj so prizadete vse industrije. Kadi pomanjkanja suroviu je v Tacomi prenehala z obratom topilnica, v Aberdeenu pa so zaprle tovarne Grays Jlarbor Lumlier Co. in Graya llarbor Pulp & Paper (Jo.
V	akcijo za poravnavo stavke je bila zopet pozvana zvezna vlada, ki je ponovno poslala v San Franciaco delavskega pod-tajnika MK»radyJa. To se Je zgodilo, ko so pogajanja zo|>et nasedla na čeri.
Sredi zadnjega tedna s«- je vršil velik shod, kateremu je prisostvovalo 16,000 delavcev, ve«' tlsis- pa se Jih je moralo vrniti. Zupan Kossi, ki Je pledl-ral za mir, je moral često poslušati medklice in žvižge, linijski voditelji so zahtevali generalno stavko, nakar je governer odgovoril z grožnjo po «t nt ju stavk«» z vojaštvom.
Glavna diferenca med podjetniki in nI a v K ii i |i C me in, po ko terem se naj neha ta veliki boj. Slavkarji zahtevajo, da mora pogodba veljati za vse unije, katerih je v Mavkl okrog deset. Podjetniki pa skušajo stavkar-Je razcepiti in so pripravljeni pogajali le s pristaniščniml delavci. "Vrnili s«« borno na delo val skupaj ali pa noben," Je bil ultimat linijskih zastopnikov iih skupili konferenci zadnji teden. Ker s«' niso pri tem dali pregovoriti* je predsednik podjetni-' ške asociacije T. <i Plunt zapustil konferenco,
Zdaj ima stvar v rokah delavski podtajnik Mc(»rady. V za poravnavo »tavke je {aktiven tudi župan ll«esi. V«e ob««ojanj< lavkarjev |»o pred Uifdniku iiM-dnanalne unije pri-Ltaniščnih "delavcev I' P l(yanu j vsled njih "radikalizma" in "ne-Nslgovornoati" j« bilo brez ua|s*-iia. oziroma J«- i"»< lo obraten u-«^iriek in Je htMvkarje jm- Is »I j sce-men tiralo —
i J'
IW. trk la raka banms. R. J (.rare (nsMrvl). prrd^dnik Brlh-
UhevTTiÄ rW^nlk T. H. Hteet. ki odMno ad-klanjata priznanje unije.
Velika trtalftka ne«rr/a ala%lji
Belgrad. 26 jun O je bilo ubitih in trinaj nlh \ (h»jeku, ko j« mi o v mnoiico ljud
Juico-
m <sM'b ranje-lefalo teleti-na letali^ U.
SpH l/iiredi v	Iranci)!
Pariz, 26 jun	Piditiciii iz-
yrfdl nh soboluli in	i rie<leljah |se
atajajo obn ajni ns	I- ran« o^keni.
' ikro y *io oaeb )*•	1.1«» ranjenih
v iu»i»oto zve' « r pri	«l*ipadih m<d
komunisti i f • fa*i»t	1 v 1 ¿»rient u.
Včeraj Je bila bitki	a med afs iali-
«•ti In roJaliMtl \ ?	ia.nt (iermai-
nu. petalo vojnih	M ti fanov Je
¡demonatriralo v l'a	rizu proti zni-
i lan ju \ iij ' > ' i ■ k	ojriine.
p R O S VE ? A
—-------•	--—n1	----' at III I	issa^^^p^^^»	1 ■	w 1 ^	■
PROSVETA Glasovi iz naselbin
Til Ii K SI K« H TEN M EN T CLASH O IN LASTNIKA SLOVKKKKt
NAKOUNà f*)UyUUHU iUWOtl
Orí» .r • puMMiri	<«»•
National K«n< í»t S«r|#tr
Karo**;».» r. /<«' i	CM-
J„ ,	«*«•• »J.W> - »«I
l,U »I tO »a .»«ri M* «•h"'»«» ÍO Clwrro
»j;'o	u-io »».ïi H " ^
M mal VU I* W.	. „ .. . «, ,
b^riptM rat-1 rcr	tU U.luJ Su»u* ' l.kav») »'"1 < " IM-r yaar.
«h*«*., «'<1 «'""	""" euui.trun l'J W >"•'
vra'aju.
AdvtrtUin* raU» «"' <.*r«»mat.l Mai.u-•rripU >»<ll »"• r«rt«irn*l.
NaaliiV u VM, k»r .IM* »tik c IWl«m:
ritos V KT A
HIT Ki. u««»*»»* A «t.. tu««. IlIJaai». MKMIihM Or Tllfc KfcDhKATKÜ fHKHM
138
Zanimive beležk« iz runih krajev
Datum v uJilapajii. r»a i-rlwiwr I May 31. 1*34/. pola*	Iwtil n» H*..lo*iJ P*»"
,,H.wi. '<« vam K » t»m «latum«** jx.Uiia ,.arw/uiua. FwnuvtUi pravo*«»**, <U t« VMM lial rt« uaiavi.
W---j-- -' ■■■■■' ■""■■
Domač drobiž
Obiski razstave
Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ je obiskal Frank liurgar, (iirard, Kana.
Obiskovalci prihajaj
Moon Run, Pa. — Svetovno razstavo v Chicagu obiščejo sledeči slovenski graduantje Ro-binson Township High School: M. .ferula, M. Kraly, F. Butja in F. Močnik, vsi člani SNPJ. V Chicago pridejo M), junija.
Smrtna kosa v starem kraju
W. Aliquippa, i'a. — Anton
Orožnik je prejel žalostno vest, da je v Cešnjicah pri Sostru pod Ljubljano umrl njegov brat Miha Orožnik v starosti 45 let. Vzela ga je kostna jetika, katere se je nulezel v svetovni vojni. Tu zapušča brata, tam pa ženo, 71 v a otroka, brata in tri sestre.
Cleveland. — Angela Benčin je dobila žalostno vest, da je v Nevljah pri Kamniku umrla njena mati Terezija Košir, roj. Celin, v starosti 72 let. Tu zapušča dve hčeri, v starem kraju pa moža, sina in tri hčere.
Ne/.goda na centi
Cleveland. — Avto je povozil Ludviku Muršeju, člana društva Naprej št. 5 SNI'J. Naliaju se v Charity bolnišnici z vlomljeno nogo.
Nov grob
Forest City, Pa.—Tu je umrl Martin Jevnik, star H I let. Zapustil je dvu sinovu—od katerih e-den je tukajšnji slovenski župnik—- i v i dve omoženi hčeri.
Iz mojih zapiskov	vali svoje govornike. To bi bil.
U11 .- Tukajšnja >hko dosegli, ker »o bili v o-Milwaukec, Ww. -Tuhinja,	^ njjh ,
trgovska zbornica je ™ P™ • flMmcn j bi, irtkallje žrtev jn konvencUo w^**"*» I	povoda ta običajne napa-
države Wisconsin *	de ua socialistično strunJco in
poziv na vse volile ?, oziroma na
ua
njene voditelje.
"Razstave" narodnih noš na 1 Peruškovi razstavi v tukajšnjem
ljudstvo te države, v katerem zahteva od prihodnjega zasedanja^ državne Prodaj* uve-	ni bilo. V*e Ija^jenja davka nu >lago. Ta ^	^ ^ Hlavni
zakonodaja, za katero so «« ^;;Jtek	foto raf kapitalističnega
šF plu tokrat i borili že v teku ^	« » „na6ih„
znašajoč davek pri vfakem nad 25 centov.
nu-
ostale» se ne ve. Nekje pač noče jo več delati štafaže našemu kuptu nad 26 centov. -	¡"rodoljubu". Toda drugi teden
Kakor običajno, tako skušajo|gQ v#ndar Mpraviij neko 8ijko v
TOREK, 26. ju
kapitalistični koristolovci tudi pri tej priliki naložiti breme davkov na revne sloje, to je široke plasti ljudstva. Socialisti zahtevajo, da se vsled bede naraščajoči deficit' v državni blagajni pokrije z davki na velika premoženja, posebno pa na velike ded-ščipe. Novi davek, kakor so ga zasnovali veliki gospodje, bi u-duril seveda sumo delovno ljudstvo in pa male trgovce ali podjetnike. Premožni ljudje ne čutijo tistih treh centov, katere bi morali plačati pri vsakem nakupu, toda za delavce in druge ne-premožne sloje bi to pomenilo težko breme. Medtem pa.se viša
"Milwaukee Journal", da je bila narodna čast rešena, toda brez narodnih noš . . .
V krogih ljubiteljev lepe u-metnosti vzbuja razstava našega umetnika veliko zanimanja. Razstavljenih je 36 umotvorov —lepota, pred katero stoji človek očaran. Nekaj silovitega je v teh novejših umetnikovih delih, nekaj, kar sega človeku globoko v srce.
Fr. Novak, 16.
Sovjetaki zrakovlak: motorni aeroplan vodi brezmotorna letal«. Na desni i LTT* * ko, na levi pa pllotje brezmotornih letal, ki so vsi člani mladinske komunfetftto onw!!L!
urgaauucl
Uspešna prireditev Sharon, Pa. — V nedeljo, 17. junija, je društvo št. 31 imelo
jo zadnje mesece dividende del- P^nik, na katerem je na dcato-.. • ... j.Ltzi.1	jen način proslavilo 30-letnico
Poslun v zapor radi vode
Voungstown, O. — William d« Barlsmr bo moral presedeti v ječi 12 dni, ker ni hotel biti * svojo družind vred umazan. Do te ks/ni je prišel na tale način:
V njegovem stanovanju so mu vslrd hi < /.pose l.n ost i zaprli vodo ž«- pred meseci. Ker je včasih t ri ba pa tudi prati ter se očistiti, je Šel deBarbour na krai ceste in odprl mestni gasilski hidrant lt<c se pripravil na žeh-to kiikttr več drugih. Vodu v reki jf namreč tudi /.a pranje prevte umazana. Pri tfni pa jf bil /.MHueVn in (H)sojen na 12 tliii ječe.
Ce je človek brezpt»S4'ln in re-v«-n in teh je tisoče in tisoče tudi \ Voungstownu — mu tudi pranje in higiena ni dovoljena. Cmttzanca se pa celo še |h s izogne, čeprav s«- paragrafi ne /menijo za to, še manj pa na suinoponos človeka.
Poli« aja obsojen it radi brutal-nonti
Cleveland, O. — Dva policaja sta bila s|M»mana krivim napada in brutalnega pretepa neke-ga pijančka imenu Franka Pojtnana, ki je v j*svi pmllegel ptisletlieam pretepa.
Da nista bjbi Mmt»>j» postave" opiiin», ie /asluga caMoplsov, ki <» /.tbtevaH kstnovanj« brutal-ne/-\ Polica j a «tn bila mispen-•hrana <• I *lu*bo in ju raka šestin« «< na Jrčn in trloha $2«Hl, <V jima In» o.lnik «lal maksimalno kaven.
I rifnllelldvrl HoMli dovolj pod<
ptMlV
Madeoi», Wi«. Lafolltovci «i «b»Mli il«i\ <t|j podpisov ns p»si . i *ii>» tn svojo t»rogreilvno •iTanko, ki bo pri prihmlniiH volit»ah stopil* pred volil e I	.. »lil V! o .o ,1X
ti*«» ti ko potrrbno.
ničarjev in dobički kapitalistov vzlic temu, da vlada čedalje večja revščina med ljudstvom, ki komaj zmaguje težka bremena draginje.
Ce bo ta roparska zakonodaja sprejeta, je pač odvisno od volilcev samih. Ce bodo delavci, farmarji in sploh takozvani mali ljudje znali rabit! pri prihod-njh volitvah svoj razum in bodo glasovali za delau«ke, to je ho-ciulistične kandidate, bo ta roparski napad na žepe ljudstva seveda odvrnjen; če pa bodo glasovali ponovno proti svojim lastnim interesom, pa bodo morali no*iti novo breme in plačevati streike nesmiselnega kapitalističnega gospodarstva.
i/ne 22. junija zvečer se je vršil, oziroma bi se moral vršiti javni shod tukajšnjih privržencev nemAkega fašizma In sicer v Bahnfrei Turner dvorani nn 12. cesti. Na shodu je hotel nastopiti neki bivši nemški komunistični voditelj, ki trdi, da se je spreobrnil k fašizmu.
fifhodu ni bilo, oziroma «e ni mogi l vršiti, ker so dvorano napolnili poleg nekaj ducatov tukajšnjih nacijev socialisti in komunisti, kateri so priredili delavskemu izdajalcu vroč sprejem. Sicer bi lahko ostalo pri demonstraciji v dvorani, kur so socialisti nameravali, toda komunisti so povzročili pretep, ki je končal z aretacijo treh komunistov. Ko je policija videla, da bo prišlo' do nemirov, je dobila takoj ojačenje. Okrog sto policajev je zasedlo dvorano in vhodi v poslopje. Potem so spremljali govornika In njegove prijatelji i/, dvorane na cesto, kjer pa ji padlo po fašističnih buticah. Na stal je splošen pretep, ki pa n' imel hujših posledic kakor nekaj krvavih nosov in raztrganih oblek.
Komunisti so nadaljevali de monstracije pred policijsko postajo na Vine st., kjer st» bil trije komunisti zaprti zs neka minut, nakar so jih odpeljali v glavni stun, v okrajno Ječo. K a kor se razume, je bil kriv spe) župan lloan in "njegova" jxilici ja. Za komuniste je to spet tečna hrana in "socialpatrioti" be do dobili v njih časopisih obi čajne lekcije. Ce bi komunist rabili zdrav razum, bi s p >moč jo socialistov mirnim potom pre prečili nacljski govor in in < n
Kavčukarski delavni v mozdnMi glbanla
Zahtevajo tudi priznanje svoje , tovarniške unije
SNPJ. Piknika so se udeležile razne narodnosti in tudi člani naSega društva so bili skoro vsi navzoči, kakor tudi člani angleško poslujočega društva št. 642. Precej dobro je bilo zastopano tudi sosednje društvo št. 262, čigar sedež je v Farrellu, Pa.
Na proslavo je prišlo mnogo rojakov in rojakinj iz Clevelan-da. East Pittsburgha, Girarda in drugih bližnjih naselbin. Lahko rečem, da nismo pričakovali tako velikega poseta. V imenu druStva št. 31 se vsem lepo zahvaljujem za poset. Uslugo, ki ste jo nam izkazali, bomo skušali vrniti z našim cbiskom, ka-dur boste imeli svoje prireditve.
Na pikniku je igral orkester Lousa Pirca, kvartet iz Girarda, O. Posetnikom smo nudili okusen prigrizek in izvrstno pijačo in ko bili s postrežbo zelo zadovoljni. Mnogo so izjavili, da jim je naša prireditev zelo ugajala. Navzočih je bilo tudi nekaj A-meričanov s svojimi soprogami, ki bivajo med nami. Rekli ao, naj jih obvestimo, kadar bomo imeli slične prireditve, ker se radi zabavajo med našimi ljudmi.
Kot predsednik pripravljalnega odboru se lepo zuhvuljujem vsem člunom, ki so pomagali pri ruznih delih. Lepa hvala Franku Paulenichu, tajniku društva št. 642, ki je prodajal listke za naše društvo, s katerimi so sr^poset-niki kupili prigrizek. Vsota listkov. katere je prodal br. Pau-lenich, je znašala $48.60.
•Nu pikniku smo rajali in prepevali pozno v noč. Vse je bilo veselo in zadovoljno, ker se je proslava tridesetletnice SNPJ tako imenitno fcavršila. Mislim, la je vsakemu, ki se ni udeležil naše prireditve, lahko žal, kajti '.amudil je izvrstno zabavo.
Michael l^enarcic, 31,
ODLIKOVANJE. KI JK NKKAJ VREDNO
Sovjetska vlada je sklenila, de bodo imetniki Leninovega ii drugih visokih sovjetskih odlikovanj v bodoče dobivali elektriko in plin zastonj, zastonj si bo do lahko dali prati tudi svojt perilo v državnih prulnicah. Zad nje velja za državne prulnice n «edaj samo v področju moskov «kega mestnega sovjeta.
. Akron. O. — (.FP) — Pri General Tire & Rubber kompaniji je 11100 delavcev poskusilo s rftavko pri delu skozi 15 ur. Prišli so na delo, ampak so držali križem roke ter se šetali drug ck>.\drugega, namesto da bi stroje pognali.	J
S to pasivno rezistenco so protestirali proti znižanju plač v de-pfcrtmentu za težke pnevmatike. Iit tega protesta se je razvila tudi fe&hteva za zvišanje plač vsem delavcem in priznanje unije.
Vodstvo tovarne je obljubilo, da bo izravnalo plače in delov-nik' v teku dveh tednov in priznalo tovarniško unijo, če se zanjo izreče 96% delavcev. Družba irtia svojo kompanijsko unijo. Tega pogoja delavci niso sprejeli, ' inarveč. zahtevajo, da mora družba priznati unijo, če se večina delavcev izreče zanjo. Zagrozili so tudi s stavko.
Voliva ni hotel moliti za dež—in
< dež je prišel vseeno ...
Zion City, Ul.—Wilbur Glenn Voliva, cerkveni diktator v tem meRtecu, je pred nekaj dnevi zagrozil svojim vernikom, da ne bo molil za dež. Naj bo suša kazen za njihovo skopost!—jih je oštel, ker nočejo plačati zaostalih prispevkov za njegovo cerkev.—V cerkvi je bilo okrog 500 vernikov, ki so hoteli moliti za dež. "Nič ne bomo molili", je grmel Voliva. "Sramota za našo cerkev, da vas je tako malo tu. Ne bom molil za dež toliko časa, dokler ne pride 3000 ljudi v to cerkev in dokler mi ne plačajo vs^ga, kar dplgujejo. Bog je vedno kaznoval s sušo in drugi? mi nadlogami one, ki niso hoteli plačati cerkvi dolžnega davka!" — Vsi poparjeni so verniki zapusti cerkev, a ko so prišli na prosto, so debelo zijali. Dež je lil curkoma in suha polja naokrog Zion Cityja so bila namočena Hljub temu, da Voliva ni hotel rpoliti za dež in je obsodil svoje vernike na sušo . . .
V .HO letih prva uspešnu stavka
New Castle, Pa. — V tem mestu openšaparstvu se je prvič po 30 letih zgodilo, da so delavci ?m^gali v stavki. To se je zgo-lilo pri Johnson Bronz Co., kjer m 28. maja delavci zastavkali stoodstotno. Končana je bila s »riznanjem unije.
Mistn:» in okrajne oblasti so •i močno prizadevale,' da bi jo drobile. Župan Charles B. 4ayne je na primer sam peljal itavkolomce na delo, vendar pa ;e je stavkarjem posrečilo, da > jih Jzgnalj iz mesta.
'Jedli
boste sneg", pravi boss delavcem
Columbus, O. — "Prej boste jedli sneg kakor boiti odprl tovarno in pristal na zaprtij delavnico," so bile besede, katere je Morris Resler, predsednik Hercules Clothing Co. zalučil v obraz 800 delavcem, ko so šli na stavko za priznanje United Garment Workers unije in enfor-siranja pravilniške, lestvice.
Družba je z unijo podpisala petletno pogodbo, toda jo je takoj vrgla v koš, nakar je nastala stavka v obeh tukajšnjih tjo-varnah. Vsled močnega piketi-ranja je moral boss Resler zapreti obe delavnici, stavkarjem pa je rekel, da bodo "prej jedli sneg ko bom odprl tovarni."
150 milijonov za farmarje |ia srednjem zapadu
Hyde Park, N. Y.—Predsednik Roosevelt je v nedeljo nakaza) na račun federalnega pomožnega fonda za po suši prizadete kraje vsoto 150 milijonov dolarjev za farmarje na srednjem zapadu. Denar dobe razne relifne organizacije, ki skrbe za nabavo semena, živine in drugih potrebščin za prizadete farmarje.
Štrajk farmskih delavcev v Ohiu
Kenton, O.—Okrog 600 delavcev na farmah v okraju Hardin je zastavkalo. Delavci zahtevajo 35 centov na uro. Pravijo, da zdaj prejemajo $1.30 za deset ur dela na dan.
Štirinajst ubitih na cestah v Chicagu ob koncu tedna
Chicago. —■ Štirinajst oseb, o-sem v soboto in šest v nedeljo, je bilo ubitih pri avtomobilskih nesrečah v Chicagu in okolici ob koncu tedna. To je rekord v tem letu. Poleg teh žrtev je pet oseb izgubilo življenje med silno nevihto z viharjem v soboto ponoči.
r»4—1»< Pleturaa
Kari MunracheUi, eden obešenih socialistov na Dunaju. V bojih k fašisti na ulicah je bil tako ranjen, da ao ga morali nest i na vešala.
KRITH KREZ MOKE
Svet bo imel kmalu priliko seznaniti se z novo vrrto kruha, s kruhom brez moke, vsaj brez mok? v običajnem smislu besede.
Odkrili so namreč novo metodo za luščenje pšt niče. Ta metoda spravlja iz lupine dragi cene in zdravilne stanice. ki jih doslej niso mogli izkoristiti, in jih napravi uporabne za pripravo kruha.
Metodo go odkrili v Londonu! in /e mnogi ljudje na Angle-1 šk m dobivajo «hI tam po letalu novovrstni kruh. Vsi pravijo, da, je dosti bolj okusen in ekono-i mičnej>i. (ItJ kar ga uživajo bolj /dravi in olr hitreje. Mimsolin
PRIMORSKE NO
Fašistovski učitelji in
Sv. Križ pri Trstu, m — V nedeljo 20. t. m. hiši, ki je bila nekdaj ^umnega društva, katei razfcuičano v letu 1930 vo tukajšnjega pol. ta tvorjeri i velikim pora lilski ddfn. Nameni domov' po naših krajik pač znani: v njih se na mladina po šolskem poi ja v sovraštvu do vsej slovenskega. Zato poa bi tu poleg že znanegi Manesa, predsednik kr balilskega odbora učite ki tudi deli klofute uči se upajo pogovarjati r v svojem materinem ji
" r,	.
Ze zjutraj so vso ¿o dino oblekli' v balilske in jo peljali iz šole na balilskega doma, kjer i z drugimi fašisti pris maši, ki jo je imel bolil* iz Trsta Schuller. V ki ga je imel med ma& val mladino, da naj vz lijo in balilsko organi toliko skrbita zanjo.
Glavna slovesnost r popoldne. V prisotnost ske mladine, nekaj čet odposlanca balile Pue Trsta in učiteljstva , blagosloviti dom gospo dasiravrto bi lahko U prisoten bal. kaplan, se vršili razni patriji vori učiteljev Manesa i ta in odposlanca iz Tt remonija se je končal vadbo šolske mladine, nič kaj dobro izpadla pevanjem fašističnih hi sebno navdušeno je prepevati tudi z gestai menjeni faš. kaplan, ohsebi umevno, da je m navzoča vsa šolska kdor bi izostal, bi bil p van.
List "Piccolo" i i Tri ročal. da je bil ta <k»n ves v slavolokih, za* lepakih. Kot po navadi di tokrat pošteno zla« enega slavoloka in l«l*i In razen gostilničarje govcev in nekega občil •iutbenca ni razobesil hče laške zastav«. 1 vzroka pa imamo se vati za otvorjen raznai
dom. _ _
tretja vksta vc
Pred nekaj leti «> * da so atomi najlaiJ«'*® plina, vodika, vii Ut«J tem naziranju bi kov atom to pozitivno jedra in iz tropa
bitih elektrodov ki *
krog njega. Pr* pa so trije amen *. krili vrsto vodika " dve jedri. Imenovali * vodik. To odkritje j' najzanimivejših v let jih invainonea^J tično fiziko, temve軫 znanosti.	.
Kakor pa
razlik ovake» na
Priucetonu p _
t rrtjo raz'
m* »a
tn
Hr, I"
■Mu»al
v «V« Vsako^t«-
rg»
éra^H
jedru Div—
njih i»	I
7?nÍm; rcM-t. »
atom pno**
bombard^
«j,m raacjo ^^ v ' ki
Milo
a odhaja It Toleda. ko nI m.»« h, ,drobil i «Urfce.
•t«4 n
^^^^■Jé roflfa »(»aar ;
kruh pokusil. pravi, da je to V J||1r ^ najvažnejša iznajdba za človc-J ... št vo, od kar so odkrili elektriko.'
.«lik» atar

A
n *
Vesti 12
_tcUA ZAPAJV-
ErfSaodvili
* mal« je imel P'4'' klubu
Kino gospodo ~~
' fJgL* nitopniki indu-faktorji - «1-gj^je o gornjem vele-
^Jloristi, ki bi jih Jfliovek in tudi država J^cije, iato se nam četudi kot nestrokovnem« razumeti to pre-ugotoviti efekt ii-, od f. profesorja predla-»nčrta.
Lmf so ali velike, ali pa m kurimo s premogom, |ppet ¿ene voda. G. pro-t Wveda zanima v prvi »velike elektrarne in nam pfcl da imamo pravza-kp¿več električnega to-fuj uko smo razumeli iz rib besed. Pocenitev toka I prepreči na ta način, da ^ vsaki elektrarni njen pi okraj, v katerem sme pili volji gospodariti, j katelj je izračunal, d* (jo državne železnice a piton; premoga iz trbo-ik revirjev v ljubljansko, pbško elektrarno na leto( ¿00,000. To vsoto, ki jo zasluži železnica za premoga, bi rad g. profesor oueje uporabil. Naše Že~ ; izvaja g. predavatelj, so t, zato ne zgube nič ali lil, če se jim ta pose} I premoga za elektrarne) g. V ta namen predlaga ritcv mešanega gospodar« podjetja, ki se te vsote ne bi branilo.
B podjetju naj bi prodala u velenjski daljnovod ijela za to družbene del-'o mnenju predavatelja bi u banovino zelo korist-r je itak vsako omrežje [trarno veliko breme. Ču-e, zakaj g. predavatelj ni »lične ponudbe FalL j padbo potrebnih priklju-Trbovelj z Ljubljano in om), bi bilo po mnenju g. atelja potrebno kakih 90 »v dinarjev, za kateri naj najame država veljavno posojilo. Prof it bi ibno za držaVo ogromen, trboveljska družba s pro-pokurila premogov prah ile odpadke, ki jih danes lit Sava ter nimajo do-bene določene tržne cene. k je Trboveljska komaj "takorekoč na cesti našla" tod. Koliko milijonov bi v 4mtih letih že prihra-korist delničarjem, če bi 1 poprej odkrila.
državnim posojilom ¡»Jak in Trboveljska flwciJo Zagreba in juž-kar sta po mnenju te več let brezu-|fWwWI. Nihče pač ne " rad svojega denarja, ' Pnliko, da ga dobi dru-Mj.
dobitek velikih elek-inastnejii, naj bi se po ^« profesorja oblastva J* d»vkom. Mi razume-r»; di bi ** garantiralo ^"tujcem", ki pred-* v*>no delničarjev v SV d^bah, nemoteno "*»Jo dveh tretjin bano-*kralja.
^Predlaganega gospo-naj bi služili elektrifikacijo
pri tem bi go-
™ * tr*ni okrajj
IfcbLaT0 t<;r bi <®-tl I ¿\kkru '^tniki teh z grajenih o-¡¿S1*»« nenci bi «m«. ^-' majhne domače i, J **lim okolišem in
strokovnjaškem mnenju bi bilo seveda cenejše, če bi odkupila država že sedaj omrežje od tuj-cev in si zasigurala s tem tudi v bodoče dohodke državne železnice in pa dohodke banovinskih in ostalih domačih elektrarn. Močna je dovolj, da to izvede in da potem uporabi dohodke v prid ceiokupnoati.
G. profesorju, ki je referiral, so se zamerili vsi referenti, ki mislijo samo na svoje gospodarje in krojijo vse rešitve problemov samo v interesu svojih gospodarjev. G. profesor gleda na te probleme z drugačnega stališča, saj se že pet let trudi, da bo vsa dežela deležna "pravilne" elektrifikacije.
Naj nam g. profesor ne zameri naše nestrokovnjaško razumevanja njegovih izvajanj in če smo se zmotili in nismo kot lajiki stvari pravilno razumeli, upam, da nam bo v interesu vsaj nas ubogih davkoplačevalcev svoje predvajanje poljudneje raztolmačil.	—D.
GOSPODARSKA KONFEREN CA V BEOGRADU
*	<tro*ki. Za-
*	J/ ^ *,ÄVn*'m bel-
*	' kupovati od
k°nkun»ntov ,f'r;^kciJ,kih ce-b' 1 morale name
davljenje vse-
*0,podarstva uprav, p*. "m Prsvrtano «•'••ktriim o-' r'**kaj deaet-r ^Ijt-nja lah-0 '»»ie« na-
Dne 6. junija se je pričela v Beogradu v dvorani industrijske zbornice konferenca vseh delo-dajalakih zbornic. Konferenca je razpravljala seveda o krizi, kar je aktualno vprašanje. Znano nam pa je, da se delodajalci pri nas, kakor tudi drugod, izgovarjajo v glavnem na social-nopoJitične pravice nameščencev in njih previsoke plače, kadar hočejo razkrinkati glavne povzročitelje krize.
Na svoji konferenci so govorili tudi o drugih stvareh. Všeč jim ni davčna obremenitev, trgovinska politika, prometne tež-koča itd. Marsikaj teh stvari morda tudi ovira gospodarski razvoj, toda te ovire ne izhajajo toliko iz domače politike, kakor iz mednarodne. Vzroki, gospodarske krize so mednarodni, ki tiče deloma v razoranosti mednarodnega sožitja, še bolj pa v kapitalistični diktaturi eksploa-tacije narodov. Vzrok oboroževalne politike je orožna industrija, oziroma nje kapital, kakor je rekel Amerikanec Norman Daviš, vzrok ostalega izkoriščanja pa ostali velekapital, ki hoče priti po vojni na svoj ra-' čun z dolgovi in koncentracijo gospodarskih sil.
O teh stvareh na gospodarski konferenci niso dosti razpravljali. Predaleč so ti problemi, da-si bi bilo potrebno, da izhajajo vse iniciative za odpravo gospodarske krize s tega stališča.
Poročali smo že o načrtu de-lodajalskih zbornic, po katerem imajo namen predlagati izpre-membo obrtnega zakona. Predlog delodajalskih zbornic je naravnost predrzen, ker hoče razveljaviti petindvajsetletne pravice trgovskih in drugih nameščencev. Z njihovo namero bi bilo v državi prizadetih nedvomno osem desetin vseh nameščencev, dalje tudi ostalo delavstvo in vajenci.	v
Predlog je torej krivičen, ker nima namena odpraviti krizo, pač pa jp povečati, predlog tudi ni moralen, ker je nerazumljivo, kako morejo inteligentni gospodarski krogi predlagati tako zdravilo za ozdravljenje gospodarske kriie, ki povečava socialno bedo, pospešuje eksplosts-cijo in slabi konsumno silo naroda. Nismo to prvič povdarjali, povdarjali so to tudi gospodsr-ski znanstveniki in praktiki, toda za ušesa naših gospodarskih krogov je vse to bob ob steno.
Pač razumemo to ravnanje delodajalcev z ene strani. V svojih vrstah imajo veliko veči. no nekritičnih ljudi, ki po svoji kvalifikaciji in izobrazbi teh vprašanj ne morejo pravilno presojati, pa kriče proti "krivicam" zakona. In veliki delodajalci, ki bi marali tretirati ta vprašanja praktično, pritrjujejo tudi temu nezmialu, da si ne pokvarijo ugeda pri nerazsodnih. Plavajmo z ujimi, vsaiffb-akeija nam osubno ne škodile.
Zato, delavci in nameščenci, so postavili delodajalci na dnev, ui rod svoje gospodarske konference v Beogradu tudi predvsem vpraianje izpremembe o-brtnega zakona.
Moralno zagotovilo sicer imamo, da vlada zakona bistveno ne bo izpreminjala. Tudi je to nepotrebno, ker bi predlagane izpremembe ne omilile krize, marveč bi jo povečale. Kljub t,emu pa morajo biti delavci in nameščenci na straži, Ni Še konec naše akcije. Se hočemo pokazati na protestnih shodih, da imamo tudi mi državljanske pravice ter da si ne damo kratiti socialno^ političnih pravic pod krinko — gospodarske krize. Stvarnih argumentov za to reakcijo ni!
Zakaj naj bi potem delavci in nameščenci mirno prenašali take udarce z bičem?
NEZNOSNE RAZMERE ZA RUDARJE
V teh strašnih časih, ko je že vse obupano vsled neprestanih skrbi za vsakdanji kruh, izgleda, da hočejo gotova rudarska podjetja svoje delavstvo do skrajnosti ponižati, ponižati nu stopnjo živali in to ne one živali, katero smatra človek za koristno, temveč živali,- katero smatra za aebi nevarno.
Človek ne more popisati ponižanja, katero mora danes rudarsko delavstvo prenašati od strani svojih "višjih" poleg svo-jega težkega in nevarnega pokli ca, v borbi za svoj skromen ob stoj. Zato ni čudno, če je ravno med rudarskim delavstvom največ nesreč in tudi katastrof, kakor je bila zadnja v Kaknju in sedaj zopet v Monsu. Vendar vsa teža dela in ž njim v zvezi različne nevarnosti bi bile za ru darje še znosljive, če ne bi obstojalo toliko vrst šikan s stra ni podjetij.
Tako se je zgodilo, da je u-pravnik nekega rudnika, razen tega, da si prisvaja pravico do nadzorstva nad delavstvom tudi izven obrata, izdal razglas na delavstvo s to-le vsebino:
1.	V jami se sme kruh jesti le v času odstrelit ve (ko se kadi);
2.	delavstvo zunanjega obrata sme kruh jesti le v zato določenem času, katerega pa mora nadoknaditi po svojem šihtu s četrturnim delom.
Kdor bi zgoraj navedenega ne upošteval, se ga bo kaznovalo in sicer: prvič z globo 10 Din, drugič 20 Din, tretjič z javljenjem na višjo inštanco in četrtič pa z odpustom.
In če se delavski zaupniki predrznejo, da v imenu prizadetega delavstva posredujejo, da bi se te odredbe preklicale, sc jim kratkomalo zagrozi, da se jih bo ovadilo orožništvu in politični oblasti.
To smo prfmorani, da pri bijemo javno, da nsša javnost vidi in presodi, Če je to prav, da se z našim ubogim, pridnim in pre-potrpežljivim delavstvom tako tako postopa in to celo pri rudniku, ki bi moral biti vzor v»em ostalim rudnikom.
.RoMtreiu kazen
Paznik kaznjencu: "Zakaj ne marate ostati v celici št. 14?"
"Ker moram tam ves dan poslušati petje ravnateljeve žene, j
čaz tridmt 1st
napoveduje angleški znanstvenik rs j na zemjli
Angleški znanstvenik Haldane je isdal knjižico, v kateri opisuje svet 1. 1967.
Sedanji gospodarski sistem Evrope, pravi pisec, se bo sru-šil in končal z revolucijami, za zaključek pa bo še vojna. Ta vojna pa ne bo, kakor mnogi domnevajo, pomenila konec čh>-vestva. Vendar bo v enem samem mesecu uničila eden do dva milijona civilistov.
L. 1940 se začne po Haldane-jevi napovedi nazadovanje prebivalstva v Angliji. Ta doba bo dosegla višek 1. 1966. V istem času pa se bo skrčilo tudi pre-bivaLatvo drugih dežel. Samo A-merika in Avstralija bosta ostala na sedanji višini porodov. Nasprotno pa se bosta Rusija in Japonska množili z neverjetno naglico. Zaradi skrčenja ljudstev bodo mnoge dežele skušale odtegniti ženske industrijskemu delu. Vrnile jih bodo družini in domačemu ognjišču. Toda porodi se kljub temu ne bodo dvignili vse dotlej, dokler ne bodo priznali materinstvu posebnih časti in zaslug, ki jih v resnici ima za državo.
To spoznanje bo prodrlo v Angliji šele 1. 1966. ko bo že prepozno. Anglija tedaj ne bo več velesila. Imela bo le postarno prebivalstvo in malo otroškega naraščaja. Konec druge tretjine našega stoletja bo na Angleškem samo še mnogo uradništva, trgovstva in ljudi, ki no bodo vešči nikakršnega dela. Življenje bo tedaj na visoki stopnji. , Letalstvo se bo razvilo In ojačilo, televizija bo na višku tehnike, radio in zvočni film bosta splošna ljudska last in dostopna vsakomur brez plačila. Književnost bo približala romantiki 19. stoletja. Narodi booo prepričani, da je doba slave za njimi in da je življenje le kruta in borna igra.
V tem času pa bo na svetu dežela, ki bo stalno povečavala svojo proizvodnjo. To bo Rusija, ki bo 1. 1960 že tako organizirana, da bo imela za seboj četrto petletko. Delavci bodo dobivali velike dopuste, ki pu jih bodo uporabljali pod nadzorstvom države za vzgojo ,šport in potovanja. Rusija in Amerika bosta tisti dve državi, v katerih sc bo pomeril kapitalizem potem, ko bo drugod že prej propadel.
Ko bo življenje doseglo to razvojno stopnjo, se bo začela na zemlji doba, ki jo imenuje Haldane zlati čas človeškega rodu.
Vsak novorojenec bo čaščen kakor dar božji. Materinstvo bo veljalo za najvišji in najsvetejši poklic in se bo plačevalo. H psihotehnlko bodo otroke preiz-kuševali in jim določali bodoče poklice že kmalu |*> 10. letu starosti. Od 12. leta naprej bodo delali po dve uri na dan v Industriji in na polju, z 20. letom pa bo že vsak zaposlen pri 80-urnem tedenskem delu. ^smI bodo takšni In delo se bo tako cenilo. da bo imoi vsak duševni in ročni delavec po tri mosecc dopusta letno, zasludtek pa bo tako dober. Civilizacija bo dosegla takšno stopnjo, da bosta vsakemu državljanu letno na državne stroške dovoljena dva obiska pri zdravnikih, ki ga bodo morali brezplačno preiskati in ugotoviti njegovo zdravstveno stanje. Na vsakih 100 prebivalcev bo tedaj prišel po tn zdravnik. Bolezni bodo odvračali s profi-taktičnimi sredstvi in to bo ljudem v splošnem podaljšalo življenje preko 70 let.
Haldane razpravlja tudi o kirurški vedi in pravi, da bo zdrav-
niška spretnost za operacije pljuč in srca po&ebno velika in u*}*&na. Ljudsko življenj« bo tudi mnogo udobnejše kakor danes, stanovanjske tesnobe ne bo Več, vsakdo se bo kretal v svetlih in dovolj velikih prostorih. Zasebna gospodinjstva bodo izginila, kajti hrano bodo ljudem dolmvljale avtomatične kuhinje, ki bodo v vsaki hiši. Z. eno besi do, Čez tridesot let *}> bo naselil nu zemlji raj. Ljudje bodo imeli več svobodo kukor danes in večja pravičnost bo tudi js>-magnlu vsem do prepričanja» da so srečnejši od svojih prednikov,

Podjtlalika hrizmlioil
2't0 žrtev kremenčevega prahu
V malem mestu Charlottes-villu, Va., se vrši ta čas proces, kakršnih ju bilo doslej celo v A-meriki malo. 230 delavcev oziroma njihovih družin toži družbo Rinehart in Denis za odškodnino $5,750,000. Kakšnih sto let delavcev je ie mrtvih, drugim se smrt polagoma približuje, a vse to zaradi naravnost zločinske malomarnosti podjetniške družbi'. Vsi delavci so namreč pri graditvi 5 km dolgega predora vdihavali kremenčev prah in o-boleli na silikozi, hudi bolezni, ki se konča s sigurno smrtjo.
Družba bi morala zgraditi dolg prekop, ki bi dovajal neki električni centrali vodo iz večje reke. Iz konstruktivnih razlogov je bilo treba pri tem izvrtati 6 kilometrski predor skozi hrib, v katerem so močni skladi kre-menca. Podjetniki so dobro vedeli za te sklade in tudi to, da je kremenčev prah zdravju smrtno nevaren, vendar pa delavcev niso opozorili na nevarnost in še manj so jih opremili z zaščitnimi maskami. Pač pa so se že pred pričetkom dela pogodili z nekim pogrebnim zavodom, da bo ta vsakega mrtvega delavca pokopal za nizko ceno 55 dolarjev in so kupili celo zem Ijišče, ki naj bi se rabilo kot pokopališče.
2e kmalu potem, ko so začeli vrtati predor, so naleteli na kremenčeve plasti. Po vsaki raz strelitvi je ovil delavce gost, si vočrn dim, kremenčev prah, a delavcev ni nihče opozoril, da vdihavajo z njim samo smrt. Cez pol l«*ta j»* umrl prvi dela vec, ne du bi zbudilo to kák¿n< pozornost, potem pa je umrl dru gi, tretji, oboleli so po vrsti vsi delavci in šele tedaj so postali na stvar pozorni. V kratkem ča su je dobila družba na vrat skoraj četrt titoča tožb za odškod-ni no, kajti /¿daj so zvedeli vsi, da so bolni na silikozi, proti ku turi ni pomoči. Eden najboljših ameriških strokovnjakov m pljučne bolezni, dr. Kaymond Hayhurst, jc kot Modni Izvede nec izjavil, da ni učinkovitega pripomočka zoper to bolezen. Mogoče bi jo lahko ustavili v začetnem štadiju, a še potem bi ji bržkone sledila smrt zaradi Jeti-ke in vnetja pljuč. Kr«»m«nčev prah vdira namreč v pljuča in povzroči tam vnetja. Naredi m' neka vrsta lišaja, ki m v kratkem času razširi čez vse tkivo in ustavi dotok krvi. lioinik zve za svojo bolezen šele tedaj, ko se pojavijo prve težava v dihanju, a tedaj je že prepoano. Podjetniki se seveda izgovarjajo, da niso vedeli za strašne učinke kremenčevega prahu in da sta bili pogodba s |x»grebno druži/«» in nakup pokopali4ča samo u-krep zo|>er morebitne nasreče. Svojci umrlih delavcev so prejeli že $1.10,000, a ko bo proc«s končan, bo družba po vsej priliki morala likvidirati. To pa ae-veda ne bo nikoli odtehtalo 2H0 uničenih človeških življenj.

P '•«ff vM^ptó^pv f? I
*JvM t V r P' *' '' 1.r 2 V ,
jpTfirvV'
[ r * /itfVr
|)r mu«« t racije sa vojae mm glm
trg« t Tek i ja aa Ji
Pošast moderne vojna
Poskusna mobilizacija francoske obrambne sile
Kopica listov poroda v senzacionalni obliki o poskusni mobilizaciji celokupno francoske o-brambne sile, ki naj preizkusi moč francoske mornarico, urmu-de in letalstva. Mobilno stanje je nastopilo še 1. junija in bo trajalo do U0. septembra. Osrednji torki poskusnih vojaških o-peruniki sta Pariz in Lyon.
V	teh štirih mesecih bo Francija popolnoma pod vtisom poskusne mobilizacije. Rezervisti bodo postopoma poklicani pod zastave in nad Parizom in Lyo-nom bo proglašeno, kadar nastopi primeren trenutek, obsedno stanje, katerega namen bo, preizkusiti odgovornost obeh mest proti napadom iz zraka. V dneh napadov bodo vojaške in civilne oblasti sporazumno izpraznile osrčje Pariza in Lyon tur poslu-le ljudi v kleti in podzemlja z varovalnimi napravami proti plinom.
V	zraku nad Parizom in Lyo-nom su bo razvila pravcata bitka, kjer bodo vojaški oddelki napadali in su branili. Istočasno bodo zasudlu francoske vojske državno mejo« kjer su bodo postavile v bran sovražnim poizkusom vdora v deželo. Tudi mornarica ne bo počivala. V Srudozem-skeni morju, na Atlantskem occ-anu in v Rokavskem prelivu bo vprizarjala pomorske bitke. Vrhovni poveljnik vseh o|a*raclj bo general Weygand,
Listi, ki poručajo te stvari, poudarjajo, da so poizkusili manevri zategadelj tako važni, ker Je francoska prestolnica Pariz toliko kakor popolnoma nezavarovana prud plinskimi napadi iz zraka. Najbolj žalostno ju to, da ni na razpolago niti velikih siren, ki bi opozarjale prebivalstvo na nevarnost bližajočih se aeroplanov. Tudi podzemska kritja nu ustrezajo, tako da Ju Pariz prav za prav v primeru vojne izročun na milost in nemilost sovražniku.
Vojaški strokovnjaki poudarjajo, da bi od vsakih sto bomb, ki bi jih sovražna letala vrgla na mesto, trideset bomb pogodilo cilj. Razdejanje, ki bi ga povzročilo, bi bilo strašno. Kajti nihče si ne sme zatiskati oči prud dejstvom, da so v Evropi države, ki izdelujejo danes bombe v teži do dveh ton, ¿Moderne vžigalske bombe dosežejo danes že 5 kg teže. Njih učinkovitost je strašna, kajti pri ognju, ki nastane uradi zadetka, doseže vročina 2 do tisoč stopinj. Takšnih požarov sploh ni mogoče pogasiti z vodo,
Najnevarnejše pa so plinske bombe. V Parizu živi na četvor-nem km površine 80,000 ljudi. Deset ton plina bi povsem zudo-stovalo /a zastrupitev površine enega četvornega kilometra ter za pomor vseli ljudi, ki žive v tem prostoru. Moderni strupeni plini so tako učinkoviti, da hi celo tri do štiri dni potem, ko hi se ljudje vrnili iz svojih kritij na dan, zastrupili prebivalstvo.
Te VttMti so navdale francosko prebivalstvo z velikim strahom, ker nI dvoma, da bi v Itodoči vojni, katere si nihče ne želi, najbolj trpeli civilisti.
Majhna i/.prememba
Avstrijski stotnik naredniku: Jutri opoldne Im «olnčtii mrk, Hkličite svoje ljudi Jutri o|>oldn« izvertslužherio }ia dvorilču vojašnice, da Jim razložim ta pri-r<*inl pojav, ob «laln-m vremenu ostanite seveda v vojašnici!"
Narednik je H|M>roči| povelje dalje: "Jutri o|sjldn* priredi gospod stotnik izvenslužiien «olnč. ni mrk z razlago prirodnega pojava, ki ae ho ob slabem vre.
menu vršil v vojašnici". •
Pri »kušnil
"Nu, sinko; kako Je hilo pri skušnji r
"Prav le|n», pNpa, Profesor-J*
bil zel n pri j a z« u in |*»l#ožen
"Zakaj |h»I»o/'n
"Pri vsakem mojern odgovoru je lleaknll z rokami in vzklik-.
nil; 'Moj Hog. moj Kug!' , •
Paanetrn pr*
"Ali ml verjamete, da «o nekateri psi (»aroetriejAi iat g<x*|*c darjev r
"Kaj m* boru verjel — tudi jas imam tak«-ga"«
PROSVETA
Kljub vwmu temu »o si postiljali tesno drug kraj drugega, ne da bi se zmenili za soseda. In zdelo se je, da je vse to tu okrog u-gaslega «troja, kraj tega Aahta, že utrujenima ob bljuvanja premoga, kakor kako maščevanje stvarstva, svobodna ljubezen, ki je pod knuto nagona zaplajala otroke v trebuhe teh deklet.
Vendar pa je tu stanoval paznik, stari Mou-<jue, kateremu je bila družba prepustila skoraj prav pod podrtim izvaževalnim odrom dve sobi, ki sta bili v neprestani nevarnosti, da ju bodo poslednji padajoči tramovi lepega dne porušili. Moral je celo podpreti del stropa in je Živel tu z družino prav lepo; s sinom sta stanovala v eni sobi, Mouquetka pa je prebivala v drugi. Ker ni bilo na oknih niti ene šipe več, jih je kratko in malo zabil z deskami: videlo se je sicer bolj slabo, a zato je bilo toplo. Sicer pa tudi ni bilo ničesar, na kar naj bi paznik gledal, zato je hodil opravljat konje v Voreux, ne da bi se kdaj ukvarjal z requillartsko podrtijo; od nje je ostal samo šaht, da je služil le za dimnik, skozi katerega se je zračila sosednja jama.
Tako se je oče Mouque postaral sredi te večne ljubezni. Od svojega desetega leta je Mou-<iuetka prevračala kozolce po vseh kotih te razvaline, ne kot preplašena in še zelena frklja, kakršna je bila Lidija, temveč kot rejena deklina, godna tudi za bradate fante. Oče ji ni mogel česa očitati, ker mu je izkazovala spoštovanje in ker ni nikdar privedla kakega ljubimca domov. Sicer pa se je že privadil tem rečem. Kadarkoli je šel v Voreux ali se je vračal domov, tedaj je — brž ko je zapustil svoj brlog — zmerom tvegal, da stopi pri vsakem koraku v travi na kak par; še huje pa je bilo, če je hotel iti nabirat drva za juho ali deteljo za svojega zajca onkraj ograde: tedaj je videl, kako se drug za drugim dvigajo sladko-shedni nosovi vseh montsoujskih deklet, a moral j<1 dobro paziti, da se ne bi spotaknil ob stegnih, iztegnjenih kar preko steze. Sicer pa so ta srečavanja polagoma zmerom manj koga motila, ne njega, ki je zgolj pazil, da ne pade, ne deklet, ki jih je pustil, da so opravile svoje, le obzirno se je odstranil z majhnimi koraki kot pameten človek, ki ga te naravne reči ne vznemirjajo. In prav tako, kakor so one poznale tačas njega, je naposled tudi «am spoznal nje; tako pač spozna človek vreščeče srake, ki uganjajo na vrtu v hruškah svoje norčije. Oh, ta mladost, s takšnimi požirki ti to uživa, kako se maši! Včasi je zmigpil z brado s tihim pomilovanjem in se okrenil proč od preburnih razposajenk, ki so preglasno sople v temi. Samo neka reč ga je spravljala v sla-lm voljo: dva zaljubljenca sta imela grdo navado, da sta se stiskala, naslonjena ob zid njegove sobe. To ga ni motilo v spanju, toda s tolikšno močjo sta se pritiskala ob steno, da bi jo bila naposled skoraj podrla.
Vsak tfečer je prihajal k staremu Mouque-u na obisk njegov prijatelj, oče Bonnemort, ki je hodil redno pred večerjo sem na sprehod. Oba starca nista skoraj nič govorila, izmenjala sta komaj deset l>esed v pol ure, ki sta jo preživljala skupaj. Toda prijetno si» jima je zdelo, tako se sestajati in misliti na stare čase, ki sta jih združno prežvekovala, ne da bi se jima zdelo potrebno, da bi tudi o njih govorila. Posedala sta v Uequillartu drug poleg drugega na nekem brunu, izustila kako l>esedo in se |k>-tem, zroča predse, s|n-t predajala svojim sanjarijam. Urez dvoma se jima je spovračala mladost. Okrog njiju so ljubimci izpodreca-vall ljubicam krila, Mjubljanje in hihitanje je
šušljalo naokrog in gorak vonj po dekletih se je dvigal iz sveže, poležane trave. Za to jamo je pred tri in štiridesetimi leti oče Bonnemort jemal svojo ženo, tako šibko vlačnico, da jo je posadil na hunt zato, da jo je laglje pošteno objel. O, to so bili lepi časi! In oba starca sta kimala z glavo ter se naposled razšla, a često si nista niti voščila lahko noč.
Nocc^ pa, prav ko je prihajal Štefan, je oče Bonnemort, ki se je bil dvignil * bruna, da bi se vrnil v kolonijo, dejal:
—	Lahko noč, starina! . . . Slišiš, ali si poznal Rossijevko?
Mouque je za trenotek pomolčal, zakinkal z rameni, potem pa rekel, odhajaje v svojo hiso:
—	Uhko noč, lahko noč, stari!
Tedaj je Štefan sedel na bruno. Zmerom bolj je bil žalosten, ne da bi vedel zakaj. Stari možak, čigar hrbet je videl izginjati, ga je spomnil njegovega zjutrajšnjega prihoda, kope besed, ki jih je bil iztrgal nadležni veter temu sicer molčečemu človeku. Kolikšna revščina! In vsa ta dekleta, izčrpana od napora in vrhu tega še tako neumna, da gredo zvečer delat otroke, ljudi za delo in trpljenje! Nikoli ne bo tega konec, če bodo zmerom spočenjale nove stradače. Kaj bi ne Mlo bolje, si dati zatrpati telesa, stigniti stegna, kakor pred bližajočo se nesrečo? Morda se je predajal tem zmedenim, čemernim mislim le iz samotarskega dolgočasja, ko so se drugi ob tej uri hodili po dva in dva naslajat. Mlačno vreme mu je legalo nekoliko na dušo, še redke kaplje dežja so mu padale na razpaljene roke. Da, vse za-padajo temu, ki je močnejše od pameti.
Ko je Štefan še zmerom sedel in se ni premaknil v temi, je prihajal od Montsouja neki par ter se — ne da bi ga bil videl — obregnil obenj in prekoračil pusto requillartsko ozemlje. Dekle, prav gotovo še devica, se je branilo, se upiralo in pritajeno, šepetajo moledovalo: fant pa jo molčal in jo kljub temu vlekel v temo, v kot neke šupe, ki je še zmerom stala in v kateri je bilo nakopičeno staro, preperelo vrvje. Bila sta Katarina in dolgi Chaval. Da-si ju Štefan ni spoznal, ko sta šla mimo njega, jima je vendar sledil z očmi in prežal, kako se bo istorja končala, prevzet od neke čutnosti, ki je usmerila njegove misli drugam. Cemu naj bi se vmešal, ko pa pravijo dekleta "ne" zato, ker imajo rade, da se jih najprej s silo priddbi.
Zapustivša kolonijo Dve sto štirideset, je šla Katarina po glavni cesti v Montsou. Ze izza svojega desetega leta, odkar je sama služila v jami svoj kruh, je hodila čisto sama po teh krajih v popolni prostosti, kakor je bila naVa-da v premogarskih družinah; in če do svojega petnajstega leta ni imela Še z nobenim moškim opravka, je bilo temu vzrok njeno počasno spolno zorenje, ki še ni doseglo viška. Ko je prišla do rudniških skladišč, je šla čez cesto in stopila k neki perici, trdno se nadejaje, da najde tam Mouquetko, ker je tičala venomer pri treh ženskah, ki so od jutra do noči dajale za kavo. Ali čakalo jo je žalostno presenečenje: pravkar je bila vrsta na Mouquetki, da plača za kavo, in ji zato ni mogla posoditi obljubljenih deset soujev. Da bi jo potolažile, so ji ponudile zastonj kozarec čisto tople kave. Pa tudi tega ni hotela, da bi se njena tovarišica izposodila denar od kake druge ženske. Na misel ji je prišla varčnost, nekakšna babjeverna bojazen, da bi ji trak, ki bi ga zdaj kupila, prav gotovo prinesel nesrečo.
Brž se je napotila spet proti koloniji in je bila že pri zadnjih montsoujskih hišah, ko jo je neki moški poklical s praga Piquettine krč-
(Dalje prihodnjič.)
me.
I. (irahnr
S CIGANI
Kdo si, Peter? Odkod si pri-Ael, kdo ti je oče? Tvoj oee je menda umrl \ rumunskih gozdih ali pa so ga umorili roparji, — da je svojima sina zapustil v kraju, kjer zdaj nikogar nimaš?
/daj si, Peter, hlajn-c. Peter. To je toliko k«»t |>ohab-Ijeno bitje. Lahko lu l>il France ali Tone. To bi bilo v mi-mo . . . Ni* manjka ti ne roka nt* noga in čeprav nisi bol» h« n niti na-«lušljiv, so vendar tvoje mmc* — sence pokvek«». /verlieno li< m I i A |>o zemlji, ko da prava* lil goro. Nihče ne ne meni za teb«v
Kolenčeva Marija-?
Kam In» šla. če Iti vzela!
Ali si. ali niti, IVter? Kako
je s telmj? ------
Ne Im»A. Peter! Ljudmi ni mogoče uiti. Ljudje hočejo vedeti, kitko je r u'l"»j. ali ni, ali nisi. To ti m vseeno. Na svetu sta dve vr*ti ljudi. Nekateri smo mi in drugi so vsi ostali. Drug mimo drugega gremo. Kndi se l»ogo\ ar jamo. Z nekaterimi smo prijatelji, t nekaterimi pa kar ne moreA nikamor. V ««del •i, da m* moraS t njimi enkrat pomeriti; untavi» *r in lih na-tfovortS. Pojo\o» m» »oče o ti» \M>nifc stvar« I <n<> vpraša
nje pa ostane skrito, in to je vprašanje, od katerega si največ ol>etaš; to naj ti da moči. To vprašanje je prav za prav tisto zadnje. Kajti človek težko živi. Dvom o samem sebi grize in griži«. Vsak dan je težji in vsak dan se nam ponovi. Ljudje moramo vedeti, da je nekdo šibkejši od nas. Tako nam je, kakor ter, vse je gledalo da smo prevzeli težko breme nase, pretežko, — boj za življenje — in da moramo priti prej ali slej do tega, da odložimo lopati» in pustimo drugim ljudem, da nas zagrebejo. Vsi smo na (N»ti od|»ovedl, a tega noče priznati nihče in nihče ne sme vedeti <» nas, kdaj smo opiistili ves up. Zato pa ljubimo tiste, ki so žalostni in nesrečni, vse tinte, ki so obupali In jim je to na čelu
zapisano. Se bolj pa ljubimo ves svet tako vesel. Da. zato se tiste. |»ohabljene in sirote, ki se je ozrl. Megla je segala če» ves nikoli niso drznili št*ti se med «vet, čez in čez. Bilo je še xek> «a* In ljubimo jih «v**to, kaj- zgodaj. Marija pa se je že preti nikdar ae ne bodo dvignili in 'budila. Ali je to mogoče!
Včasi je bil on samo na vrtu, včasi še bliže. Iskala sta se od kar sta vstala, pa do noči.
Ali ni svet vedel, kako rad jo ima! Solnce je govorilo o njuni ljubezni in noč je šepetala. Vedela je vodna meglica,' travniki so jo prepevali, led in sneg sta jo grela. Kjerkoli je hodil Pe-nanj s pri jaznimi očmi. Ta ljubezen je bila nedolžna ko travica. Ali je mogel takrat razumeti?
Premislil je vsak večer o minulem dnevu. Vstal je še pred dnevom. Samo okna v hlevu so se še belila in so izžarevala svež zrak. Bila je še zima. Peter jo je natanko začutil in bil je neznansko vesel. Odprl je krilo vrat. Obstal je v megli. Ozrl se po dolini, da se prepriča ali je
povzdignili zopet nad na* V njihovem življenju jim Je ¿apiña-no: H«»di plah in ponižen in ne želi si tega sveta.
Zdaj bo vstala in prišla k oknu. l<ahko bf jo kar tja stopil pozdravit. Sel bi k oknu, prijel njeno roko, ko bi bila še *	I topla, kakor da diha v njegovi.
Duri Kolenčeve zidanice so ne Objel hi Marijo okrog paau in bile pravkar zaprle. Marija je j jo pritisnil na** Ona bi se bra-od*la. Šepetala sta v poitemi. nila. Takšen bi jo poljubil in Prikradla se J# bila k njemu, ji potooial razpuščene kite, da bi Ali ga je res tako (balo videva- se nprijaznil Se n takšnimi, kij la |M«1nevi? Hrepenela nta drug Jih še nikdar ni videl. Potem l»o dmrem	)	| bi ustavil okenee In zadržal do
jezila bi
V<» dan sta delála »k i pa j. I polovice priprto. Ra/
ae, počakala, prisluhnila, nehote pritajila dih v prsih, da bi se vspele nad srcem. Izpustil bi, da bi zaprla, in potem bi ae vrnil in delal, delal, delal.
Takole si je neki Peter opa-jal vsak večer z mislimi na svoje dekle. Ko se je prvič zavedel, je spoznal, kako nesrečen je. Res! Kako je bilo takrat? Vsi se enkrat prebudimo in ničesar nismo vedeli prej, ae naenkrat natanko zavedamo. Takrat niti ne vemo, da amo vstali bolj zgodaj kakor navadno. Le to vemo, da smo ae prebudili v popolnoma drug svet.
Tako si se prebudil, ali pa so te zle sanje vrgle iz sna, ki so odslej tvoja edina družba.
Ožmeš si oči. Iščeš v mislih: kje se je vse spremenilo, in veš: Te sanje so se pričele prešnji večer.
Ali ni res tako, Peter? Prejšnji večer, pred tistim dnevom, je prišel po cesti mimo Kolenčevega soseda Cotek. U-stavil se je in vprašal za gospodarja. Kolenc je bil z doma. Peter je prišel takrat čez dvorišče in vprašal:
"Ali vam lahko jaz naredim, po kar ste prišii?"
"Prav za prav nisem tako nujno potreboval. Ti si hlapec. No, lahko bi mi tudi ti dal," je mencal sosed.
"Jaz sem hlapec," je dejal Peter. "2e od mladih nog. Menda sem bil tu rojen."
"Rojen? Menda se tu nisi rodil. iPa kaj jaz vem. — Ti sirota, Peter."
"To je zdaj vseeno. Jaz sem tu kakor doma." "Koliko let ti je sedaj?" "Trideset. Na jesen jih bom trideset."
"Trideset Ja, ja, sirota si bil, Peter. — O jaz se te še nekoliko spominjam, ko si bil majhen Tudi tvojo mater sem poznal. Bog ji daj večni mir in pokoj. In tvoj oče je bil možak," je nadaljeval Cotek zamišljeno. "Saj zdaj sta mrtva oba. Ti ne moreš nič zato."
Ali nista govorila tako? Prav natanko tako?
Peter takrat ni razumel, česa ne more. Počakal je in premišljal, kaj bi bil Cotek rad dobil od gospodarja, česar mu on ni mogel dati.
Oj * ti dobro, dobro storjena dobrota!
Sam Cotek bi te lahko stri j eno besedo.
Ali ne vidiš? Z eno besedo.
Iz uslužnosti svoje in skrom nosti je hotel hlapec pomagati gospodarjem.
Cotek ni rekel ničjesar, niti poslovil se ni.
Takrat se je šele Peter zavedel. Kakor da je stopil iz sebe.
Kdo si ti, Peter
Kolenčev Peter.
Kolenčev? Hlapec? Ti nisi niti hlapec, marveč sirota. Se nikdar nisi z ljudmi sklepal dogovora.
Da so ti dali pridevek Kolen čev.
Kako je dobil to ime?
Ko je bil še čisto majhen in se je kot otrok igral med otroci, so za razložek dali tudi njemu ime. Ko je rastel, so ga vpraševali, in on jim je odgovarjal:
"Kolenčev Peter."
Tako se te je prijelo tuje ime.
Peter se je spominjal, da se je v šoli pisal drugače. Ampak on, nedolžnost in sama nevednost, ni nikdar za sebe tega u-redil.
Peter se je s stisnjeno pestjo udaril po glavi.
Glej, glej. Ta neumna buča je vendarle razumela. Besede so se v njej urejevale same. Na kar ni nikoli pomislil, vse tisto so besede odločile že davno. Ve dele so resnico, samo prikrivale so mu jo.
Ca te kdo vpraša, kdo si, in
ti rečeš: Peter, nisi povedal _
kdo si, marveč — kaj si. Povedal si, kar si misliš. Nisi povedal: sem; povedal si: nisem. Kajti prav na dnu vemo vsi resnico. - .
Peter se je začudil resnici.
Ali ti je življenje res določa-
no?
Glej! Zdaj pojde* k Mariji in vprašaš jo. Ni mogoče, da ne bi vedela. Ljudje so vsi akritih misli in ne povedo, dekle pa govori iz srca. Ali tudi ona misli o tebi, da ti je usojeno, da nisi bil nikoli nič in nikdar ne boš?
Zamislil ne je Peter in ves «amo poflluAal udarce nrca. kakor da govori z Marijo.
Dvom pa je šel naprej in paral po srcu. Vesela Petrova narava se ga je branila. Vpraševal ae je: .
Ali si se odpovedal, Peter, ali še ne? piej, nič se še nisi in ti dobro vtš, da ae še nisi. Pa vendar je vse zaman. Otresi se! Tvoji upi so prazni. Saj v resnici sploh nimaš upanja, samo življenju si se vdal, ki je čudovito bogato in radodarno in ki ima tudi za tebe polno vsega, kakor za druge; nekega dne pa te vrže in ubije.
In široko so se odprle Petrove oči in blagrovale svet pred seboj, ki se je prikazal nenadoma kot plavajoča ¿okraj i na pod obokom neba, da Ae Peter oka-njen obstal in molji.
Svet, življenje 1' Kakšno moč veje od vaju I Našla sta siroto Petra, ko se je še kot otrok igral med otroci, obdarovala sta njega s praznikom in mu srce prepolnila z občutjem.
V vajinem objemu je živel ta otrok in postal velik. In velik in neien otrok je hodi po cesti, po njivah in travnikih in vrtovih in se jih je izbral za svoj dom.
Ko je dorastel, je smel tudi stati pod lipo, in da ni bil sam, se je vča*i naslonil k visokemu zidu, kamor ni segalo solnce. Tudi solnca bi si zaželel, pa ne boš, Peter. Gospodarji stoje v krogu pod lipo. Ne bilo bi dostojno, če bi stal tam tudi on. O, lahko se ti je umakniti, ko si bil sam poln solnca.
Po maši se je iPeter ustavljal še pred gostilno. Prišli so fantje in ga povabili k igri na krogle. Četrti jim je maj kal. Včasi, popoldne, je manjkal šesti ali pa osmi. Igra je najlepša, če je igralcev enako. Peter se jim je rad pridružil. • Igra na krogle mu je bila v veliko veselje. Najrajši je zbijal, toda odločal se je za varno bližanje. Igral je eno ali dve igri. Medtem so se nabrali ljudje. Nekdo se je že ponudil.
"Jaz se ne grem več," je dejal Peter, izpil ostanek vina, počakal računa in oddal kroglo drugemu.
Prav vidim te, Peter, kako težko si se poslavljal!
Gledalci so ga sprejeli medse:
"Si se naveličal?"
"Nisem se prav naveličal, a kaj bi. Toliko je ravno prav. Naj se še kdo drugi spreleti in nateče."
Sedel je na rob klopice in se oddahnil. Sosedje so govorili.
"Nu, ja."
"Kdor ni ravno velik prijatelj krogel, sta mu dve zadosti."
"Peter je igral prav dobro."
"Peter?! Tudi kako ti udaril Človek mu ne bi prisodil toliko moči."
"Močan res nisem," se je oglašal Peter.
"Saj si tudi majhen," ga je preglasil stari Kolar. "Tvoj oče je bil ravno toliko, pa kako je bil krepak. Ves rod je bil takšen. IIlav. To dela kri."
Drugi so na te besede starega Kolarja molčali. Mlajši so bili, a vsi so enako mislili.
Petrov rod?
Kje je bil njegov rod. Izgubili so ga iz vida. Petra niso
'T0*!*. 26
resnično videli. 0n en človek. Majl*„ i»
nih>ti in nizi?
Je imel ves razj£n k<>z, roke od dela. i, ^ bil« velike. Z(itj-k obuk in novo ob^
g*» ®u Je nekoliko hlapna m ostra. Preslabo. Peter j?} deljo rad nosil pisa Novo je imel 8am nično imetje je mog^ J*«to uro in ™
veskom. Ime, je { dovolj za pastirja jJ pastirjem in pa.stirjei razloček. Nekoč 80 stirja po sU in po dv, Po Pet sto ovac peU mo štiri. On jih je p, prigojil, a rede se na jevem in so gospodarj (Konec prihodu
ZASMeji
V dobrih starih,
Pri vodovodu vrh i se razgovarjali dve st ščanki o čudovitih mo, mih v gospodinjstvu.
"Ja, ja, tehnika, tc kaj," je kimala gosp "Koliko smo se mor; mučiti, kadimo h\ proge I In zraven se j, kadil in z njim še b« imarfio pa praktične n ni nikjer bacilov, in i z njimi prihranimo!"
"Imate že prav," j« gospa Porentova. "T derni izumi imajo tuc be: kadar mi jo je p ček kakšno zaigral, se komalo položila na ko naštela z iztepačem f potem je bil koj prid s takimle sesalnikom rete pri otroški vzgo začeti!"
Nepričakovan od
"Ze šesti mesec je, k vam z neplačanim
"Prav imate — pre bi se od danes tikali
SLOVENSKI l\
Rad bi se seznanil i dekletom ali vdovo z enim otrokom, ženske od 21—28 let. Ce kal naj mi piše in priloži ko, ki jo na zahtevo v nost jamčena. Moj M. K., P. 0. Munisini
da ustrežemo ne članom
ki so želeli naročiti si ceni knjigo THE NA1 TURN, katero je *u mič smo jih naročili * deset knjig. Torej a z vašim naročilom pt ga poide. Z naročilo tudi Money Order knjiga stane i P* Naročniia pošljite • PROSVETA, 2667 a Ave., Chicago, IIL Godina, upravitelj.
AJI ste ie aaročHi P
Mladinski list svoje« lju all sorodnika ▼ < to j« edini dar trzjN ki ga zs mal denar W ta atojeeai v d"«*»**
TISKARNA S.N.F
irtVIMA VIA >
y tiskarsko obrt spadaj***
Tlaka vabila ta veselice In shod«, firitaicj knjige, koledarje, letake itd. v •'ovewk[V slovaškem, češkem, nemškem, angle"") J*"
A.
VODSTVO TISKARNE APELI** *A
S. N. P. J* DA TI8I0VINÍ NAKOCJ V SVOJI TISIAENI
S.N.P.J. PR1NTE
IN74I Sa. Uwajs*^^
•1
---------