GLAS Uto XLVni - št. 30 - CENA 95 SIT Kranj, petek, 14. aprila 1995 Slovesna predaja strojev Srednji lesarski šoli v Škofji Loki Za nove mizarske mojstre in pomočnike Srednja lesarska šola v Škofji Loki je druga šola v Sloveniji, ki je od Obrtne zbornice Slovenije dobila novo opremo za izobraževanje obrtnih poklicev. Plod sodelovanja z Obrtno zbornico za Muenchen in Zgornjo Bavarsko. Škofja Loka, 13. aprila • Danes je bila na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki slovesna predaja štirih strojev za šolsko delavnico, vrednih skoraj 4 milijone tolarjev, ki jih je zagotovila Obrtna zbornica Slovenije v sodelovanju z Obrtno zbornico za Muenchen in Zgornjo Bavarsko. To je le en del prizadevanj Obrtne zbornice Slovenije za ponovno oživitev izobraževanja obrtnih poklicev, saj se zavedajo, da bodo le dobro usposobljeni kadri utirali obrti nadaljnji razvoj. Za Srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki velja, da ima svoje korenine še v leta 1889 ustanovljeni mizarski šoli, in da kljub časom, ki niso bili naklonjeni poklicnemu izobraževanju, na tovrstno usposabljanje ni nikoli pozabila. Zato ni nič čudnega, da je druga šola v Sloveniji (poleg mariborske srednje strojne in kovinarske šole), ki je bila deležna zelo konkretne podpore svojemu izobraževanju v obliki štirih lesno obdelovalnih strojev, ki so le del prizadevanj Obrtne zbornice Slovenije v projektu mojstrskega in pomočniškega izobraževanja. Tovrstno izobraževanje pomeni, da se v slovenski izobraževalni sistem vrača dualizem, za katerega je predstavnik Obrtne zbornice za Muenchen in Zgornjo Bavarsko omenil, da so nanj v Nemčiji ponosni, saj ocenjujejo, da jim je prinesel prednost v kvaliteti in razvoju obrti. Listino o uporabi opreme so simbolično predali učencem, ti pa so pripravili priložnostni kulturni program. Zanimanje izobraževanje v mizarskih poklicih je v porastu, zato se na šoli v Škofji Loki, kjer se sedaj izobražuje več kot 800 učencev v 31 oddelkih, ukvarjajo pa se tudi z izobraževanjem odraslih, srečujejo s prostorsko stisko. Rešitev za združitev pouka, ki sedaj poteka na dveh lokacijah, iščejo v nakupu proizvodne hale sosednjega obrata LIO, pri čemer računajo na vso pomoč države. • S. Ž. 0bletnica osvoboditve nemških koncentracijskih taborišč - Aprila in maja mineva pol stoletja od osvoboditve nemških koncentracijskih taborišč. Slovenci, množično odgnani se udeležujemo teh slovesnosti. Pretekli teden je bila slovesnost tudi v Auschwitzu, ki jJJ bil osvobojen že 27. januarja, v njem pa je umrlo 1600 Slovencev. Slovenska delegacija je Položila venec k zidu smrti v taborišču, v kateri je bil tudi naš veleposlanik na Poljskem 1£& Bojan Grobovšek (tretji z leve). Trpečim in umrlim Slovencem v taboriščih je ^ntenjena današnja priloga Gorenjska. V njej objavljamo pogovor z znanim dachauskim ul*tnikom Vlastom Kopačem in jetniki v drugih nemških taboriščih, objavljena pa je tudi ^Portaža o Auschwitzu in slovesnosti ob osvoboditvi. • Besedilo in slika J. Košnjek GOSTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/115 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • poroke, praznovanje v posebnih sobah • ob petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi Vabljeni! 486/40 že od 120.624,00 SIT ali 6.587,00 SIT mesečno! T«l./F«x: 064/ 12 10 40 Optiko moli 5|agovni center Medvode, tel.: 061/612-937 Nudimo vam: •STROKOVNE OKU USTI ČNE PREGLEDE • OKVIRJE SVETOVNIH PROIZVAJALCEV ___0) VSE VRSTE SPECIALNIH STEKEL Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED fc^j- —— TEL064/78-170, FAX:064/76-525 ^gostince, za obrtnike, & trgovce podjetnike ^di Črtna koda) VODENJE POSLOVNIH KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) ^liNAmi$KAmFROGRAMSKA OPREMA U KOZAR CEMENTNI IZDELKI Likozar Marjan, s.p. Benedikova 18 64000 KRANJ Tel. 064/311-047 VSEM NAŠIM CENJENIM STRANKAM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Gorenjska^ Banka d.d. Kranj Ban/ca«/ posluhom Voščimo Vam vesek veCiKonočni yraznit$ Uredništvo Priznanja in nagrade za pisanice Na sejmu kmetijstva in gozdarstva so letos ocenjevali tudi razstavljene pirhe. Priznanja in nagrade bodo podelili danes (v petek) na sejmu. Priznanja za organizacijo razstave so dobili Društvo kmečkih žena in Franc Frlic, Marija Debeljak, Romana Zor man, Jožica Dobrajc, Maja Rogelj, Metka Voglar, Karmen Medic, Franc Tavčar in Štefka Pavlin. Nagrado za doseženo 1. mesto v kategoriji tradicionalna ornamentika pa so osvojili: Tanja in Simona Deržič, v kategoriji gorenjska ornamentika Jelka Koseli, v kategoriji sodobna ornamentika Mojca in Jana Zaplotnik, v kategoriji izvirna ideja Mojca Zabret, v kategoriji suvenir Diana Vidic in v kategoriji otroški oddelek Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj (V.č). • A. Ž. stran 5 Železno skulpturo kuje kovač iz Krope il mobitel • °g[ira»«airaii P 27,1 % POPUST, UGODNI KREDITI SLOVENIJA IN SVET Korak naprej pri odnosih s Hrvaško Mejna vprašanja še nerešena Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Zoran Thaler in dr. Mate Granič sta v Ljubljani zgladila številna sporna vprašanja, največja nerešena problema pa sta še vedno meja, posebej Piranski zaliv in hrvaški varčevalci Ljubljanske banke. Nekatere sporazume (o ribištvu, prometu, premoženju, jedrski elektrarni, gospodarskih vprašanjih) naj bi po besedah zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške podpisala premiera Drnovšek in Valentič 16. maja v Ljubljani. Ker pogajalci doslej še niso uspeli rešiti spornih vprašanj glede meje in hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, naj bi o tem posebej govorila tudi premiera. Najbolj sporen je odsek meje v Piranskem zalivu. Zunanja ministra Thaler in Granič sta se v Ljubljani tudi dogovorila glede plačil Italiji, h kateremu nas zavezuje Rimski sporazum iz leta 1983. Ker bivša Jugoslavija 110 milijonov dolarjev ni plačala, ampak je nakazala Italiji le manjši del, bosta okrog 93 milijonov dolarjev plačali Slovenija in Hrvaška, Slovenija 60 in Hrvaška 40 odstotkov ostanka dolga. O stališčih Slovenije do odnosov s Hrvaško bo posebej razpravljal parlamentarni odbor za mednarodne odnose, tako da bi bilo v državnem zboru čim manj problemov pri ratifikaciji sporazumov. Vojaški ataše v Ameriki Slovenija je dobila svojega vojaškega atašeja v Združenih državah Amerike. To dolžnost bo štiri leta opravljal polkovnik Mitja Miklavec, magister obramboslovja. Sedež bo imel na našem veleposlaništvu v Washingtonu, odprtje vojaškega predstavništva Slovenije v Ameriki pa je določil Memorandum o obrambnem in vojaškem sodelovanju med ministrstvoma za obrambo obeh držav, podpisan marca letos. Italijo zanimajo naše ceste Na povabilo zunanjega ministra Zorana Thalerja je prišla v sredo na enodnevni obisk v Slovenijo predsednica deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine Ales-sandra Guerra. Sprejeli so jo tudi predsednik republike Milan Kučan, podpredsednik vlade Janko Deželak in ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. Guerrova je pokazala očiten interes svoje dežele in države za sodelovanje s Slovenijo. V Ljubljano je prinesla ponudbo, da bi Italija s 94 milijardami lir sofinancirala gradnjo avtomobilskih cest v Sloveniji, državi pa naj bi skupno modernizirali železnice in sistem optičnih kablov ob meji. Slovenska stran je Guerrovo opozorila na težak položaj slovenske manjšine in njenih ustanov v Italiji. Predsednica je dejala, da bodo ta vprašanja rešena. So posledica notranjih političnih razprtij v Italiji in problemov pri sprejemanju proračuna. • J. Košnjek Državni svet Slovenski pomorski zakonik Ljubljana, 12. aprila - Državni svet se je na sredini seji le seznanil s predlogom letošnjega državnega proračuna, o njem pa bo razpravljal kasneje. Svetniki so menili, da mora Slovenija kot pomorska država sprejeti tudi svoj pomorski zakonik. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Seji državnega zbora in državnega sveta MESTNA OBČINA KRANJ župan razpisuje JAVNO DRAŽBO rabljenih osnovnih sredstev - OSEBNI AVTOMOBILI - PC RAČUNALNIKI - TISKARSKI IN FOTOKOPIRNI STROJI - PISALNI IN RAČUNSKI STROJI - TELEFONSKE GARNITURE ICTA - RAZNI DRUGI PREDMETI Javna dražba bo v sredo, dne 19. 4.1995 - ob 15. uri: za avtomobile - pred garažami MO Kranj - ob 16. uri: za vse ostale predmete - v avli MO Kranj, Slovenski trg 1 Interesenti si predmete, ki bodo na javni dražbi, lahko ogledajo pol ure pred začetkom javne dražbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, s tem, da je pri prodaji avtomobilov potrebno pred začetkom dražbe (ob 14.45. uri) vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Stroške prepisa in prometni davek za avtomobile plača kupec. Poslanci nočejo poklicnih svetnikov Državni zbor bo ta teden težko prišel do konca dnevnega reda, državni svet pa je bil veliko krajši, tudi pod vplivom zavrnitve njihovih predlogov v državnem zboru. Ljubljana, 14. aprila - Poslanci imajo do zaključka tokratne seje na dnevnem redu Še zahtevne točke dnevnega reda: dokončno morajo sprejeti zakon o igrah na srečo, v drugi obravnavi odločati o predlogu zakona o vojnih invalidih, o predlogu zakona o žrtvah vojnega nasilja in predlog zakona o vojnih veteranih (zakon o popravi krivic je bil v prvi obravnavi sprejet), v prvi obravnavi sklepati o spremembi zakona o denacionalizaciji, o katerem so razpravo začeli že v sredo. Cilj, da bi bila seja končana danes, prihodnji teden pa naj bi se že začela druga, bo težko uresničiti. Kaj so na tej seji doslej sprejeli ali zavrnili poslanci. Zavrnili so predlog zakona o uresničevanju pravic žrtev O. svetovne vojne, ki naj bi uzakonil pravico žrtev do mrliškega lista, civilizacijskega pokopa in groba. Državni zbor je večinsko menil, da to že urejata novi zakon o popravi krivic in zakon o matični knjigi. Z mnogimi dopolnili gre po enem letu premora v drugo obravnavo predlog zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki sta ga predlagala poslanca Tone Anderlič in Janez Zupanec. Prvi predlog je zaradi odložnega veta državnih svetnikov padel, novega pa vlada ni predložila. Tudi tokrat je glavna dilema, ali popolnoma prepovedati reklamiranje tobačnih izdelkov ali popustiti pri novih izdelkih tobačne industrije. Sprejeta so bila dopolnila, da bi mlajšim od 18 let prepovedali prodajo tobač- nih izdelkov, da morajo biti v lokalih prostori za kadilce in nekadilce enako veliki, da naj se ustanovi poseben fond za pomoč športu, ki ga tobačna industrija ne bi več financirala, v parlamentu pa odbor za preprečevanje kajenja. Predlog zakona o dopolnitvi zakona o volitvah v državni svet je državni zbor zavrnil. Poslanci niso bili zato, da bi lahko tudi svetniki opravljali svoje delo poklicno, in da v primeru odložilnega veta ne bi ponovno glasovali o celotnem zakonu, ampak le o členu, ki je za svetnike sporen, razen glasovanja pa bi morali ponoviti tudi razpravo. Usoda predlaganih sprememb zakona o denacionalizaciji naj bi bila znana včeraj. Nekateri zavezanci v denacionalizaciji predlagajo, da bi premoženje le izjemom2 vračali v naravi, čemur opozicija in SKD nasprotujeta, prav tako pa tudi matični odbof državnega zbora. Združena lista pa spremembo zagovarja, ker je prepričana, da je zakon y nekaterih delih neživljenjski' Slovenija bo dala poroštvo M posojila za razžvepljevalne na; prave v Šoštanju, vendar na) imajo prednost domači izvajal* ci, ki prav tako kot tuji znajo dobroopraviti svoje delo, m kon o blagovnih rezervah pa je prestal drugo obravnavo. DrŽava je hotela vse rezerve, skladišča in zemljišča, na kateref so, podržaviti, poslanci pa s tem niso soglašali. Rezerve 1 objekti ostanejo občinska last. državni zavod za rezerve p* ima prednostno pravico nakU' pa. • J. Košnjek Seja ekonomskega sveta predsednika vlade Brez igranja z monetarno politiko Seje ekonomskega sveta predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, vodi ga predsednik dr. Davorin Kračun, se je udeležil tudi guverner banke Slovenije dr. France Arhar, sporoča vladna služba za obveščanje. Ugotovili so, da je presežek v plačilni bilanci za našo državo dejstvo, in da ga lahko pričakujemo tudi v prihodnje, čeprav je v gospodarstvu precej pesimizma glede sedanjega tempa izvoza. Banka Slovenije mora dobiti pri deviznem presežku večji manevrski prostor, ekonomski svet pa je zavrnil uvedbo izvoznih stimulacij. Rešitev bi bila v gibanju tečaja. Ugotovili so, da vlada pri gibanju plač ni bila dovolj uspešna, relativno dobre rezultate pa je dal lanski sistem obdavčitve previsokih plač. Proračun za letos je pravilno naravnan, le da bi kazalo presežke proračuna nameniti za odplačilo tujih kreditov. Administrativno poseganje v politiko obrestnih mer je preveč tvegano. Obrestne mere so previsoke, vendar so posledica realne ravni varčevanja in razmer v slovenskem poslovnem bančništvu. Sedanji revalorizacijski sistem, ki ščiti pred razvrednotenjem dolgov in terjatev, bi kazalo v posameznih primerih nadomestiti z neke vrsto devizno klavzulo, vendar bi bilo Kakršnokoli eksperimentiranje z monetarno politiko nedopustno. • J. K. Kako trošimo državni denar Brez pravega nadzora Ljubljana, 12. aprila - Metka Kamer - Lukd (SLS), predsednica odbora državnega zbora nadzor proračuna in drugih javnih financ ugotavlja da pravega nadzora nad trošenjem tega denarja ^ Bivša SDK je ugotovila, da je najpogostejši vzrok & kršitve nepopolna zakonodaja, vladna proračunsv inšpekcija pa ne opravlja naloge, za katero je bi*, ustanovljena: namesto odkrivanja nepravilnosti brW porabnike. Tako se je šele sedaj ugotovilo, da razvpit stanovanjska posojila poslancem niso bila zavarovatf kljub trditvam vlade, da je bilo to opravljeno. Bilo m vendar z enoletno zamudo, šele takrat, ko je prisM] novica v javnost. Tudi pri stanovanjskem skladu gre Z> nepravilnosti. Sklad je plasiral denar v kratkoroči? kredite in s tem zmanjševal vsoto namenjeno posof lom, letos pa naj bi sklad dokapitalizirali s proračurf' kim denarjem. Šlo naj bi za 2,3 milijarde tolarja Preveč denarja gre za razne intervencije, za opremo ^ vozila, ugotavlja predsednica komisije. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Ne združevanja, ampak sodelovanje Ljubljana, 12. aprila - Ker združitev štirih strank v Liberalno demokracijo Slovenije ni pokazala dobrih rezultatov in ni prinesla višjega volilnega deleža nove stranke, Slovenska ljudska stranka tudi zaradi proporcionalnega volilnega sistema v državni zbor ne razmišlja o združevanju s katero od programsko sorodnih strank (dolgo je bila v igri združitev s krščanskimi demokrati), ampak o programskem sodelovanju, je povedal v sredo novinarjem predsednik programskega sveta stranke dr. Janez Podobnik. Programska koalicija naj bi se oblikovala že pred volitvami prihodnje leto, sestavljale pa naj bi jo, razen Slovenske ljudske stranke, še Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati, pa še katera od manjših strank. Te stranke bi lahko dobile večino glede na izide zadnjih dveh državnih in lokalnih volitev, predsednika vlade pa naj bi dala stranka, ki je dobila največ glasov. Krščanski demokrati bi lahko sodelovali, čeprav so sedaj v vladi, vprašanje pa je, ali ni že sedaj dogovorjena sedanja koalicija tudi po prihodnjih volitvah tako kot naj bi bila sedanja pred volitvami leta 1992. Nova koalicija strank slovenske pomladi naj bi bila bolj verodostojna in naravna, kot je sedanja, je dejal dr. Franc Zagožen. • J. K. Liberalna demokracija Slovenije Poprava krivic tudi poravnava Ljubljana, 12. aprila - Zakon o popravi krivic mora prispevati k spravi, ne pa povzročiti ponovnega preštevanja, kdo je bil na kateri strani in koliko hudega je kdo komu storil. Zato smo želeli, da bi predlog zakona vložile vse poslanske skupine, je dejal v sredo poslanec Liberalne demokracije Slovenije Maks Lavrinc. Reševanje te problematike je pretirano spo-litizirano, opozicija, predvsem Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka, pa sta s svojim predlogom zakona hotela razbiti koalicijo, rehabilitirati kolaboracijo in LDS podtakniti tudi kakšno gnilo jajce, da bi potem vpili, da je stranka pripravljena za ohranitev na oblasti sklepati tudi gnile kompromise, kolaboracijo pa skriti pod krinko boja proti komunizmu. Zakoni ne morejo prevrednotiti zgodovine, kar so v SLS hoteli, zelo raztegljiv pa je pojem političnih preganjan-cev, brez definicije, kdo to so. To naj bi ocenil vsak posameznik, ki bi lahko tudi vsak klasični kazenski pregon opredelil kot politično motiviran. LDS v svojem zakonu, ki je usklajen v koaliciji, postavlja stvari jasnejše in rešuje moralno kot materilano plat problema. Denar mora biti določen vnaprej, med upravičenci mora biti diferenciacija gleda na težo storjenih krivic, akt, ki bi ga sprejela država in upravičenec, pa bi imel tudi naravo poravnave. Delež od kupnin iz privatizacije podjetij se bo za ta namen povečal (šlo naj bi za nekaj sto milijonov mark), državni zbor pa naj bi sprejel tudi posebno izjavo, s katero bi se opravičil vsem političnim preganjancem. Vsi zakoni s tega področja morajo biti sprejeti sočasno in ne nujno do proslavitve 50. obletnice zmage nad fašizmom. • J. K. Izjave, sporočila Božo Flajšman demantira v imenu Ekološkega foruma Liberalne demokracije Slovenije napovedi o izstopu članov Zelenih - ekosocialne stranke iz Liberalne demokracije. Ekoze-leni želijo v skupni stranki uveljaviti čim več svojih pobud in idej, zato se bo forum še okrepil, če pa bo kdo izstopil, je to stvar posameznika. Letošnji proračun je mačehovski do okoljevarstvenih in ekoloških postavk, zato ga bo treba v celoti "ozeleniti" tako kot vso zakonodajo. To je demanti pisanja, da bi iz stranke izstopila dr. Leo Šešerko in dr. Peter Tancig, ki je tudi podpredsed' nik Liberalne demokracije. Demokratska stranka Sloy nije je zoper zmanjševanje pr jemkov upokojencev. NafflC' vlade, da ukine dvomesečfl poračune pri usklajevanju P?j kojnin in ohrani rekreacijs* dodatek na lanski ravni, je r* sodbi stranke cinična, čeprav zmanjšali izdatke pokojnin5* ga sklada za 11 milijard tolaD • Država namreč ne sme rop pokojninske blagajne. ^ Socialdemokratska strt^JJ Slovenije je reagirala na izj* predsednika Slovenskih krŠ^a skih demokratov Lojzeta leta v Velenju, v kateri je kr»l ^ ral ustanavljanje krščansK^ foruma pri socialdemokrat j stranki. V izjavi je SDSS m sala, da je prilaščanje kršča^ , va v eni stranki nesmiseln0. ^ je nesmiselno prilaščanje cialne politike samo v eni s nki. Naloga foruma SDS%, uvajanje krščanski načel v r ^ vanje vsakdanjih problerrK) j povezovanje s kristjani v dr p demokratičnih strankah. A Slovenska nacionalna d«m ca bo terjala poročilo, k0 ji denarja je šlo za f'nanC![a|iji slovenske manjšine v I* ,| kdo ga je dobil in po Ka\.eji merilih. Po sodbi te stran* s. povsem enakovredna slo p ka organizacija tudi Sl°vekllp gospodarskoprosvetna s , nost v Italiji, za katero P Sloveniji ni posluha. ©©MIMoUM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / D'1*!^ in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger Stojan Saje, Dari"** Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / PripftV za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 0o4/22>i'rJ telefas: 064/222-917/ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15 ure / Časopis ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve' po ceni""' Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ' _^ Pogled proti Blejskemu gradu Občina je (bo) novi blejski graščak Blejski grad je v svoji zgodovini zamenjal že precej lastnikov. Novi lastnik je ali šele bo občina. Nekateri zatrjujejo, da je to postala že s podpisom pogodbe o prenosu, drugi, da bo lastnica šele, ko bo dala soglasje republiška agencija. Bled - Ko se tuji turist ali pa Kranjec pripelje na Bled, se oko vsaj za trenutek Ustavi na otoku in na gradu, ffav o gradu je v zadnjem c»su veliko slišati. Govori se 0 nJegovem "lastninjenju", o *elo skromni muzejski zbirki, 0 naraščanju števila obiskovalcev, o zapletih med upravl-J&lcem in najemnikom gostinskega dela gradu (podjetjem Residence, ki je v lasti danega Nicholasa Omana), 0 celovitem, večletnem obavljanju gradu, ki velja za "ajvečjo turistično naložbo •»a Bledu... Kot je povedal Stanko Pivnik, direktor turističnega Podjetja Turizem in rekreaci- Stari računi poravnani Odnosi med podjetjem Turizem in rekreacija ter najemnikom gostinskega dela gradu, podjetjem Residence, so se lani zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (plačilo najemnim, sofinanciranje naložb) precej zaostrili. Odnosi so zdaj že boljši, saj je najemnik za lani plačal vso najemnino. V podjetju kot pogoj za podaljšanje pogodbe postavljajo zavarovanje plačil. Po spremenjeni pogodbi najemnik nima več obveznosti za vlaganja v nepremičnine. Blejski grad tudi eden od slovenskih simbolov, računajo na državna sredstva, še zlasti na pomoč ministrstva za kulturo. Blejski grad je bil podobno kot otok že doslej med naj- število obiskovalcev narašča Blejski grad je v najboljših turističnih časih obiskalo okoli 200 tisoč obiskovalcev na leto. Skoraj vsak stacionarni gost, ki je prišel na Bled, se je povzpel tudi "o grad, poleg tega pa še veliko izletnikov. Obisk po slovenski osamosvojitveni vojni spet narašča: predlani je bilo na gradu že več kot 115 tisoč obiskovalcev (od tega *5 tisoč tujih), lani približno 128 tisoč. la>, je ob nepredvidenih strogih težko določiti predračunsko vrednost obnovitvenih del. Dobri poznavalci razmer trdijo, da bodo stala °koli tri milijone mark. Občina in upravljalec tolikšnega bremena ne bosta zmogla sama, na turistično gospodarstvo ni mogoče računati, ker je samo v težavah. Nekaj bi lahko prispevala igralnica, pa v zadnjih petih letih ni ničesar vložila v turistično Infrastrukturo. "To nas Ni," pravi Stanko Slivnik ju poudarja, da je infrastruktura pogoj za kakovostni Prizem na Bledu. Ker je bolje vzdrževanimi turističnimi objekti na Bledu. V zadnjih dveh letih so obnovili kanalizacijo, strehe in stre-lovodno omrežje, lani tovorno žičnico, letos sanitarije. Oskrbnika bodo preselili in njegovo stanovanje namenili za razširitev muzejskih prostorov. Za letošnjo jesen načrtujejo plinifikacijo, ki bo nadomestila ogrevanje z elektriko in trdimi gorivi. Ob spodnji postaji tovorne žičnice bodo postavili plinski javni prodaji prešli v repub-kontejner, potem ko bodo liški sklad za razvoj, ki bi jih plin napeljali do Bleda, se potlej prodajal po svoje, bodo priključili na omrežje, najbrž pa ne skupaj kot Revitalizacija predvideva celoto. Da bi se temu izogni- tudi zamenjavo vseh inštalacij, prenovo notranjih muzejskih, gostinskih in drugih prostorov, preselitev transformatorske postaje, postavitev bogatejše muzejske zbirke, ki bi predstavljala zgodovino gradu in kraja... v turističnem podjetju Turizem in rekreacija si želijo, da bi z obnovo končali do tisočlet-nice prvih zapisov o gradu, in da bi grad še bolj kot doslej postal mesto za kakovostne kulturne prireditve. Z Narodnim muzejem Slovenije so se že dogovorili, da bodo muzejsko zbirko, ki je zdaj precej siromašna, do letošnje poletne turistične sezone, vsaj nekoliko obogatili. Čakajoč na soglasje agencije Ko se je začelo lastninjenje, so se v nekdanji radovljiški občini zbali, da bi Blejski grad in še nekateri turistično športni in kulturni objekti zaradi velike vrednosti, majhne donosnosti in skromnega zanimanja ob morebitni li, sta se izvršni svet in podjetje Turizem in rekreacija na podlagi zakona in občinskega odloka o gospodarskih javnih službah sporazumela za dvojni prenos: za prenos gradu in ostalih objektov s podjetja na občino in hkrati za prenos objektov v upravljanje istemu podjetju. Vse pogodbe, ki jih je pregledal m dal pozitivno mnenje tudi Inštitut za javno upravo Kaj moti svetnike Svetnika Francija Kindlhoferja je zmotilo to, da so ga ob priložnosti, ko je na gradu najavl-jal skupino poslovnih partnerjev, po telefonu nagovorili po angleško. Ali ni pri nas prvi jezik slovenski, se sprašuje. In kaj moti svetnika in turističnega delavca Matjaža Završnika? Muzej na gradu je do njegovi oceni v tako slabem stanju, kot še nikoli. Človeka je sram, da bi koga peljal gor. pri Pravni fakulteti v Ljubljani, so predložili republiški agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo kot sestavni del programa lastninjenja turistične infrstrukture na Bledu. Agencija za zdaj na program še ni dala soglasja, obstaja pa menda ustno zagotovilo, da ne bo problemov, tudi glede gradu ne, ki je kulturni spomenik prve kategorije in so ga v podjetju v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju izločili iz otvoritvene bilance. Ko je o "lastninenju" gradu in ostale blejske turistične infrastrukture pred kratkim razpravljal občinski svet občine Bled, je bilo med drugim slišati tudi predlog, da bi občina kot novi lastnik lahko za vzdrževanje gradu in ostalih objektov z odlokom predpisala takso. S tem bi dosedanji ozek krog "finan-cerjev" lahko precej razširili. C. Zaplotnik Srečanje gorenjske podružnice Društva MS Slovenije Z interferonom se zdravi prva bolnica ^terferon beta predstavlja novo upanje za obolele z MS, učinkovito je zlasti na začetku bolezni in ob poslabšanjih. Kr ^ranj, 13. aprila - Na občnem boru so se zbrali člani goriške podružnice Društva JUultipie skleroze Slovenije, Jjrisla jih je skoraj polovica, Povabilu pa so se odzvali 8'edni gostje, ki so sprego-orilj o najnovejših oblikah flravljcnja multiple skleroze j delu društva, ki deluje že s^ let. Največ zanimanja je j*Veda za zdravilo, ki prenavlja novo upanje za obo-l7,e z MS, dr. Beatrika l^učan-Vračko z Nevro-Ij s*e klinike je povedala, da J1, v Sloveniji registrirano *ja, z njim pa že zdravijo ryo bolnico, ki Hi dovolj sredstev, saj društvo poslej financira le občne zbore, izletov in srečanj pa zaradi skromnejših sredstev ne več. Premalo je aktivnih v vodstvu podružnice, potrebujemo poverjenika za jeseniško in kranjskogorsko območje, radi bi imeli skromen prostor, je potožil Tavčar. V razmislek pa je dal predlog, naj bi gorenjska dsednica strokovnega odbora pri Društvu MS Slovenije. Udeležence je seveda najbolj zanimalo novo zdravilo interferon beta, saj dr. Kon-čanova sodeluje z mednarodno zvezo za multiplo sklerozo (IFMSS) in ugledne svetovne strokovnjake lahko oktobra letos pričakujemo na simpoziju, ki ga bodo pripravili v Ljubljani. Sveže informacije smo torej dobili tako rekoč iz lo deluje v smeri njenega zmanjšanja. Najbolj učinkovito je zato na začetku bolezni in pri občasnih poslabšanjih, ki so značilna za to bolezen. podružnica razdelila na dva prve roke. dela, na zgornji in spodnji Interferon beta je protivir PrW 8a Je s 5 "nočjo sorodnikov uspela >jti v Švici. bor * ZDor Je lz *eta v ^eto ^ Je obiskan, tokrat se je U ra'a približno polovica čla- 'rnV gorenjske podružnice, ki j ? 105 članov. Predsednik lanVi Bavčar je poročal o fože delu in letošnjem ko tu" ^ vrhniško-notranjs-d' kočevsko 'n obalno po-Srei ° so 'an* pripravili y\čanje v gradu Bistra pri lcai-niki, ob koncu leta obis-Han ^se nepokretne člane, re?a'jevali z obnovitveno ^habilitacijo v bazenu popestrili z ocenjevanjem pirhov, ki naj J interesenti prinesejo 9. urevmarketStorŽičP Kokrico. Podjetje 7f» bo podarilo najbolj«1*, tekmovalcem lepe *» grade, nagrade pa b0. j prejeli tudi izdelav«^ najlepših pirhov. Orga ^ zatorji pa si želijo, da., prireditev postala cionalna. Janez Ku" ZA USPEŠEN V Šenčurju sprejeli občinski statut Krajevne skupnosti so rešene Šenčur, 11. aprila • Zadnje branje besedila predloga občinskega statuta v Šenčurju je potekalo z vrtoglavo naglico. Kljub številnim pripombam (33 jih je prišlo krajevnih skupnosti in šest iz strank) so bili svetniki hitro soglasni in statut je bil po eni uri že sprejet. Očitno je bilo besedilo po veliko daljših predhodnih fazah dobro pripravljeno. Največ pripomb na dokument, ki v 125 členih zajema delovanje občine, je zadevalo 7. člen statuta, ki govori o krajevnih in vaških skupnostih. Ti dve organizacijski obliki sta po 2akonu enakopravni. O imenu krajevna ali vaška skupnost se ljudje odločajo na zboru krajanov, kjer se odločajo o njeni ustanovitvi. Naselje ah del naselja se lahko tudi izloči iz krajevne skupnosti, se osamosvoji ali Pridruži drugi krajevni skupnosti, o tem pa se odločajo ljudje na zboru krajanov, na katerem je navzoča petina volilnih upravičencev z območja, za katero je zbor sklican. Sklep o osnovanju krajevne ali vaške skupnosti ali o drugih načinih preoblikovanja mora biti sprejet z VeČino glasov. Šenčurski svetniki so spočetka tehtali odločitev, ali je potrebna tretjinska udeležba volilnih upravičencev, kadar gre za odločitev o krajevnih skupnostih, ali pa zadošča že manjše zastopstvo krajanov. Naposled so si bili edini, da na zborih krajanov zadošča že 20-odstotna Udeležba. Možnost, da bi o ^ajcvnih skupnostih odlogi z referendumi, so zavrnili že v začetku. Svetniki so Pritrdili tudi spremembi 8. statutarnega člena, ki daje krajevni skupnosti status pravne osebe, ki ima lahko tudi svoj žiro račun. Ostale določbe statuta v predhodnem postopku niso bile vprašljive v toliki meri kot položaj krajevnih skupnosti, ki je med slednjimi zaradi zakonskih nejasnosti zbujal veliko skrbi in tudi hude krvi. Medtem je zakon o lokalni samoupravi marsikaj razjasnil. V naslov smo zapisali, da so krajevne skupnosti rešene, kar pomeni, da jim občinski statut pušča dovolj avtonomnosti, kakršno so že poznale. Na seji občinskega sveta v Šenčurju je župan Franc Kern za podžupana predlagal Zdravka Kastelica, starega 32 let, iz Trboj, ki je bil doslej občinski svetnik Ker sta nalogi podžupana in svetnika nezdružljivi, mu je občinski svet ukinil mandat, mesto v občinskem svetu pa bo zasedel naslednji po vrstnem redu, ki je kandidiral na listi SDSS ob lokalnih volitvah. Mandat so potrdili 61-letnemu gradbenemu inženirju Mihi Koželju z Olševka. Sicer pa se je šenčurski občinski svet tokrat obse-ženje kot s statutom ukvarjal s poročilom o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj za minulo leto, ki je v vseh občinah deležno veliko razprav in tudi nezaupanja. Zato ni nič čudnega, če je nekdanji predsednik sklada Tadej Markič sam predlagal, naj računsko sodišče o poslovanju sklada opravi revizijo, čemur so pritrdili tudi v Šenčurju. D. Z. Žlebir *$radni natečaj ^cento najlepše velikonočno voščilo Velikonočna voščila izražajo radost do življenja. V sodelo-q$J1\z Gorenjskim glasom smo se v podjetju KOTIN Kranj ]%*°čili, da poiščemo najlepše voščilo in ga nagradimo. Vabimo Pr- sP°štovane bralke in cenjeni bralci, da med voščili, ki ste jih €Jeli - aH poslali - izberete tiste, ki so Vam bila najbolj všeč. đ kosimo Vas, da nam jih pošljete do 24. 4.1995 na naslov; KOT1N, Tomšičeva 38, Kranj (ali GORENJSKI GlJ^S, 64000 Kranj). ^"jlepše voščilo, ki ga bo izbrala strokovna komisija, bomo davili Dostopna kvaliteta: MICHELIN CLASSIC . Kvalitetne pnevmatike, ki zagotavljajo varno vožnjo ,n veliko število prevoženih kilometrov. Za zmerno ceno jih dobite pri pooblaščenem zastopniku Boltez ^vtooprema, kjer vam jih tudi brezplačno montiramo. AVTOOPREMA, Staneta Žagarja 58c, Kranj Delavci tržiške Lepenke v negotovosti Odločitve o stečaju še ni V podjetju zbirajo pri dolžnikih denar, da bi lahko izplačali še plače za februar Tržič, 12. aprila - Prihodnji teden bo že mesec dni od Erij a ve tržiškega podjetja epenka za uvedbo stečajnega postopka. Zaenkrat odločitev o tem še ni znana, prav tako pa tudi ne, ali bi bili upniki po njej pripravljeni za nadaljevanje proizvodnje. Denarja za februarske plače še ni dovolj. Po zaustavitvi proizvodnje v Lepenki začetek marca je v tej tržiški tovarni ropot strojev le redek. Vzdrževalci opravijo dvakrat na teden samo nujni zagon naprav za nekaj minut, da ne bi na njih prišlo do okvar. Izpolnili so tudi nekaj manjših naročil za izdelavo toaletnih proizvodov in embalaže, kolikor so še imeli materiala v zalogi. Zato so še prihajali na delo v upravi delavci prodajnega oddelka, računovodstvo pa si prizadeva predvsem za zbiranje denarja iz naslova terjatev. Nekaj denarja za izplačilo februarskih plač še manjka, vendar v vodstvu upajo na skorajšnjo izpolnitev te obveznosti, je povedal vršilec dolžnosti direktorja Uroš Dobrin. Sam je sicer izrazil željo po odstopu, vendar je nadzorni svet zahteval, da nekdo nadzira dogajanja v tovarni in kontaktira z upniki. Z njimi se dogovarjajo o najemu zmogljivosti tovarne in ponovnem zagonu proizvodnje, vendar še prej čakajo na odločitev o uvedbi stečaja. Prav tako je precej negotovosti, ali bodo pripravljeni zbrati za okrog milijon mark zagonskih sredstev. Toliko denarja namreč potrebujejo za približno 50-dnevno proizvodnjo, saj se denar od prodaje izdelkov začenja vračati šele v tolikšnem času. Nobenih prihodkov tudi nimajo iz tovarniške trgovine, ki je začasno zaprta. S. Saje Namesto zvonov raglje Tržič, 14. aprila - V predvelikonočnem Času zavežejo zvonove v cerkvah, zato po Tržiču zamenjajo zvonjenje z ropotanjem velikih ragelj. Ta starodavni običaj se je med domačini ohranil do današnjih dni. Žal je po starih podstrešjih ostalo bolj malo lesenih ragelj, zato sta mojstra domače obrti iz družine Kosmač izdelala še nekaj novih primerkov. Tako se je letos zbralo blizu dvajset mladih ragljarjev, ki hodijo po tržiških ulicah s svojimi glasnimi "inštrumenti". Danes in jutri jih bo moč videti in slišati na tržiških ulicah ob urah jutranjega, opoldanskega, popoldanskega in večernega zvonjenja. Oba dneva jih pot vodi od farne cerkve za Virjem proti centru mesta do cerkve Sv. Andreja in nazaj do začetne točke. • S. Saje Za Barbaro 10 tisočakov v SKB banki Ze prejšnji četrtek je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila žreb prispelih rešitev križanke SKB banke, d.d., PC Gorenjska. SKB banka letos beleži peto obletnico in rešitev križanke je bila. PET LET SKB BANKE + ŠEST ENOTNA GORENJSKEM = ENAJST RAZLOGOV ZA ZAUPANJE. S tako rešitvijo smo prejeli rekordnih 1712 kuponov, izmed katerih so bili izžrebani: 1. nagrada, hranilna knjilica SKB z 10.000 SIT: Barbara KLUN, Smledniška 41, Kranj; 2. nagrada, H K SKB s 6.000 SIT: Urban STOJANOVIČ, Šorlijeva 3, Kranj in 3. nagrada, HK SKB s 4.000 SIT: Pavla PLEMEU, Želeška 28, Bled; 4. - 6. nagrada (v vrednosti po 1.000 SIT): Tončka PORENTA, Mlekarska 23, Kranj; Cvetka HAFNER, Janeza Polda 3, Mojstrana in Aljaž POGAČNIK, Kamna Gorica 75/a. LIN LIO (LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI) ŠKOFJA LOKA, p.o. če ste komunikativni in kreativni, vam ponujamo zaposlitev na delovnem mestu DIREKTORJA KOMERCIALE delavca s posebnimi pooblastili Od kandidata pričakujemo visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ustrezne smeri z aktivnim znanjem dveh svetovnih jezikov, dobro poznavanje in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju poslovanja; in POSLOVNE SEKRETARKE Od kandidatke pričakujemo višješolsko ali srednješolsko izobrazbo ustrezne smeri z aktivnim znanjem angleškega jezika in pasivnim znanjem nemškega jezika. Prednost pri izbiri imajo kandidatke z večletnimi delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih. Obema kandidatoma nudimo stimulativno nagrajevanje z možnostjo izobraževanja in napredovanja. Delovno razmerje se z obema kandidatoma sklepa za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljenega 3-mesečne-ga poskusnega dela. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih aktivnosti pošljite v roku 8 dni po objavi v časopisu na naslov: LIO Kadrovska služba, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 56. IVI MERCATOR - TRGOAVTO, d.o.o., Koper Pristaniška 43/a objavlja prosta dela POSLOVODJE PRODAJALNE v Kranju, Kidričeva c. 2 Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - dokončana poslovodska šola, srednja ekonomsko-komer-cialna šola, trgovska akademija ali opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodjo - dobro poznavanje avtostroke in organizacije dela v prodajalni, - 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazila o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43/a v 8 dneh od objave. O rezultatih objave bodo pismeno obveščeni. alpski letalski center lesce-bled MM LtKl MCUNISKA 10 UMon 064 75 MI ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE-BLED Begunjska c. 10, 64248 Lesce razpisuje prosto delovno mesto PILOT TAXI LETALA -UČITELJ LETENJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima veljavno licenco poklicnega pilota - da je učitelj jadralnega in motornega letenja - da je državljan republike Slovenije Delovno razmerje bomo sklenili za dobo 6 mesecev, po tem času pa je možno skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 24. 4. 1995. saLon pohlŠTVA Trg osvoboditve 11, 64226 Ziri Tel. 064 691 323 SALON POHIŠTVA vas vabi na obisk v Zirovsko blagovnico, kjer smo za vas pripravili posebno ugodno ponudbo seaežnih garnitur po zelo ugodnih cenah. Usnjena sedežna garnitura SILVA TRS+2x fotelj .../55.952 SIT Kotna sedežna garnitura TOP G US ... 207.269 SIT Kotna sedežna garnitura HAIDI... 94.267 SIT Raztegljiva sedežna garnitura - blago ... 110.187 SIT TROSED raztegljiv ... 34.638 SIT DVOSEDI že od ...22.080 SIT FRANCOSKA POSTELJA ... 48.745 SIT VSE SEDEŽNE GARNITURE VAM IZDELAMO PO MERI VAŠE SOBE! Jiilro in poceni izdelamo najlepše zavese po meri oken vašega doma. • Oiudimo vam najkvalitetnejše stenske tapete Veta in tapete iz uvoza. • Stenski in stropni lestenci iz uvoza že od 2.400,00 tolarjev dalje. *% je še posteljnina, odeje, blazine, tekači, preproge.... Možno plačilo na več čekovi Velika izbira vas bo navdušila! Ne oklevajte, obiščite nas čimprej! ZeA/220 uam oese/e ve/iJionočne pj^azniAe/ EURf>r,ZZA N0V0*N0V0 L»# OGROMNA ^DOSTAVA PIZZ J DRUŽINSKA PIZZA dal. cas: VSAK dan od 9. do 22. ure a ion-t C4 4 ob nedeljah od 12. do 22. ure 4JkU04/Jol Ol 1 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO TRGOVINA JELOVČAN GRENC 2, ŠKOFJA LOKA * M€SNICfi " ŠOLSKA ULICA 14, ŠKOFJA LOKA TEL: 064/622-095 Prijetne velikonočne praznike vam želijo! O o ŠKOFJA LOKA Blaževa ulica 3, telefon 064/620-381, fax: 064/623-065 LOKATEK.S ■KOVJA LOKA ' »4220 JKo»}» Lok«. K«*nfi*v« 75 > T »Mor mM, 632461 T«*a 373*2 * r*«|i T•*•(■» (064) 632 712 GORENJSKA PREDILNICA zavarovalnica tilia d.d. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI TEMMHK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2,64000 Škofja Loka TEr MO 5KOFJ A LOKA JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ MIRKA VADNOVA 1 trgovina Nina Klakočar Tone Srednja Bela 1 A 64205 Preddvor tel.: 064/45-757 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ŠKOFJA LOKA MM 111 MAMICE! OTROŠKA HRANA V 6 RAZLIČNIH OKUSIH MLEKO ZA DOJENČKE BREZ GLUTENA V VSEH TRGOVINAH ŽIVILA KRANJ v, IM** 9w PR O/Z VOD /V O, TRG O VS KO tN GOSTINSKO PODJETJE Škofja Loka p. o. /C/drfčeva e. 54 APRILA I/V MAJ* * 15 % ceneje m pri nakupu z gotovino, enim čekom, boni ali s plačilno kartico, za vrednosti nad 4.000 SIT m od 14. aprila do 13. maja v vseh Lokinih prodajalnah s tekstilom UGODEN NAKUP JE PRI L OKI NAKUP Osnovna šola IVANA TAVČARJA GORENJA VAS objavlja prosto delovno mesto SNAŽILKE na centralni šoli, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Poskusno delo 1 mesec. Pogoj: znanje slovenskega jezika Prijave pošljite v osmih dneh na nalsov OŠ IVANA TAVČARJA Gorenja vas 215, 64224 Gorenja vas. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh. OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE Lina, Tomšičeva 16, Kranj (stari del mestnega jedra) V NAŠI SPECIALIZIRANI TRGOVINI Z OBLAČILI ZA ŽENSKE Z MOČNEJŠO POSTAVO VAM NUDIMO PESTRO IZBIRO OBLAČIL od št. 44 - 54: - jakne in kostime - krila in hlače - bluze in kopalke OBLAČILA SO IZDELKI ZNANIH IN KVALITETNIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI! Kaj je novega v Kranju? PRVA VIOLINA MODE ITALCO Živijo! Ja, ti, tebi govorim! A veš, o čem se mi je danes sanjalo? 0 nečem krasnem! Najprej je bilo malo manj krasno, ko sem zjutraj vstala in mi je mami naročila, da moram nabasati v pralni stroj cunje, malo pospraviti po omarah, obrisati prah s slik... Nato pa sem imela vsega dovolj! Zato sem se odpravila v mesto na potep. Pa srečam lepo rožico pred nekimi vrati, ki me vljudno vabi, naj vstopim. Poslušam njeno prijazno povabilo, in veš, kaj se mi je zgodilo?! Odštek! Kar naenkrat sem stala pred sto let starimi omarami, noter pa same the best cunje. Kot v pravljici! Seveda sem vse navlekla nase. Poskusila sem, kako mi pristojijo razne kavbojke, oprijete majice, srajce, bolj ali manj odštekane, pa obleke -seveda tiste, ki so ful IN, bodyje, pletene puloverje in majice, jakne... Pa mi je vse ful pristajalo! To pa tudi zato, ker je bilo vse v tako lepih, prijetnih, spomladansko-poletnih barvah, da sem bila tudi sama vesela in lepa. Aja, saj res, veš, kaj je bilo na stropu v moji sanjski trgovini? Pralni stroji! Odštekano! Pa slika na steni. To moraš videti! Take sanje, tako žive, ti povem, kot bi bile resnične. STREET CUL T URE Do 20. 4, 10-odstotni otvoritveni popust! Saj res! Vidiš, kmalu bi ti pozabila povedati, da se mi sploh ni sanjalo! Kar malo sem si zmislila. Ampak samo za same sanje! Drugo je resnično. O čemer naj bi sanjala, namreč. Vse to sem v resnici videla v cool prenovljeni trgovini Italco, na Glavnem trgu 24 v Kranju. Je res nekaj novega, nekaj, o čemer bi se mi lahko tudi samo sanjalo. Pa se mi k sreči ni! Izgled trgovine, ki jo moraš videti, je delo arhitekta Aleša Šeliga, ki pravi, da je zamisel posledica slogana Italca, to je street culture. Elemente iz vsakdanjega življenja je zmiksal in dobil nekaj novega! Jaz pravim, nekaj foo! cool, česar še nisi videl! Peter Petrelin, lastnik pa je poskrbel, da v trgovini dobiš firme, ki so trenutno najbolj IN. Soviet - blue one, Gas, Cocoa, Gymna-sium. Če mi še vedno ne verjameš, pojdi gledat, se splača videti! A kdaj? Kadarkoli od 9. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 13. Ali pa jih pokliči! Tudi telefonsko ti lahko dam! 211-326. Pridi v Italco, gotovo se bova srečala, mene sploh ne spravijo več ven! KULTURA GORENJSKI GLAS • 10.. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 14. aprila 1995 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha. V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Risbe v prostoru, Alpe Jadran 1995. V galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Alenka Kham-Pičman. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavljaMarija Perdih. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava grafik akad. slikarjaHamida Tahirja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij 17. Interklub, ki sta jo pripravila Foto klub Andrej Prcšern Jesenice in Foto klub Naturfreunde iz Beljaka. V bistroju Želva razstavlja stripe Mojca Vilar iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije fotolovec Marko Pogačnik. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja slike akad. slikar Žarko Vrezec. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije Krope z okolico avtor Ivan Pipan, član FD Radovljica. BEGUNJE - Muzej talcev je zaradi beljenja zaprt, odprli ga bodo znova v soboto, 22. aprila. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in kipe akad. slikar in kipar Kiar Meško. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jasna Samarin. V knjižnici Ivana Tavčarja je na ogled razstava slik Tončke Jesenko. V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled Velikonočna razstava Loških kruhkov v zgani glini, delo Marjete Pikelj. V galeriji Loškega muzeja razstavljata slike Barbara Demšar in Klara Jenko. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja risbe Simon Mlakar. Fotograf Janez Pipan v izložbi Blagovnice Nama razstavlja "Fotozapise", v avli Gorenjske banke na Titovem trgu pa njegova razstava nosi naslov "Manj znana kulturna dediščina". ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki je do 22. aprila odprta razstava starih čipk z naslovom Klekljali so jih mati moja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja. V Kurnikovi hiši razstavlja slike, plastike in reliefe Eva Gašperšič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slikeLojze Kalinšek. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad), Celovška 23, je do 20. aprila na ogled razstava Bob Marley: Pesmi svobode. Musical "Cats" v Celovcu ČLOVEŠKI ZNAČAJI V MAČJI PODOBI "Cats" je bržkone najuspešnejši musical vseh časov, saj ga je doslejj videlo več kot 43 milijonov ljudi širom sveta. Krstna uprizoritev te "moderne pravljice" je bila pred štirinajstimi leti v Londonu, musical pa je bil doslej prikazan v 12 različnih produkcijah. V Celovcu v sosednji Avstriji bodo od 20. maja do 1. julija nastopale mačke in mačkom iz dunajske produkcije musicala "Cats", ki je bila postavljena pred sedmimi leti. Predstave bodo v nemščini in angleščini. Avtor musicala "Cats" Anglež sir Andrew Lloyd VVebber (Jesus Christ Superstar, The Phantom of the Opera, Evita, Aspects of Love...) je temo za musical črpal iz pesniške zbirke T. S. Eliota "Old Possum's Book of Practical Cats". Gre za trumo mačk, ki se ob polni luni zberejo na skrivnostnem srečanju na nekakš-nem smetišču. Mačke nase prevza-mejo mnogotere človeške značaje in s plesom in petjem uprizorijo njihove temne in svetle pla-'V4i<***» T" j ti. Mistično vzdušje * ' mesečine in dvoriš- ♦V "^*m & * ^ ča z gorami odpad- kov, med katerimi imajo mačke svoj bal, v predstavi dopolnjujejo najmodernejši avdio-vizualni efekti. Prava HI-TEC pravljica. Petintrideset plesalcev in plesalk podpira sedemnajstčlanski orkester, ki v živo igra za odrom. Pri musicalu "Cats" ne gre za klasično gledališče, saj igralci, plesalci vzpostavljajo neposredni stik s publiko v dvorani, prav na feedbacku s strani občinstva pa akterji na odru tudi gradijo svojo improvizacijo. Ognjemet človeških značajev, ki jih mačke prikažejo na duhovit, igriv in emotivno nabit način, privablja na predstave "Cats" široko populacijo, tako otroke, ki komaj znajo brati kot sedemdesetletnike. Od 20. maja pa do 1. julija se bo v Hali 3 Celovškega sejma vsak teden zvrstilo osem predstav, ki bodo od torka do nedelje ob 20. uri, v soboto in nedeljo pa bosta dodatni predstavi ob 15. uri. Poleg predstav v nemščini bosta ob torkih in nedeljah zvečer tudi predstavi v angleščini. Vstopnice, ki jih bodo konec aprila začeli prodajati v vseh Kompasovih poslovalnicah po Sloveniji, bodo za Slovenijo za 20 odstotkov nižje kot običajno, njihova cena pa se bo gibala med 35 in 100 nemškimi markami, odvisno od sedeža. • Igor K. Gruppa ultra REGENERIRAJ GA, REGENERIRAJ GA Kranj - Gruppa ultra, ki deluje v okviru Lutkovnega ateljeja Kiselstein, je pred kratkim pod naslovom "Regeneracija št. 2" uprizorila, pravzaprav regenerirala performanec "Regeneracija št. 1" izpred treh let. Večmedijski performance "Regeneracija št. 2" pa je sprejet tudi na festival Lutke '95, ki bo junija v Ljubljani« Pretekli teden je Gruppa Ultra v mali dvorani Lutkovnega ateljeja Cveta Severja pripravila dve uprizoritvi per-formanca "Regeneracija št. 2", ki je nekakšno nasledstvo "Regeneracije št. 1", ki smo jo sicer prvič videli pred tremi leti pod arkadami cerkve na Pungertu. Animatorja Boštjan Sever in Uroš Korenčan osvetljevalec Cene Marenčič ter tehnik Aleš Hvasti so pripravili večmedijski projekt, saj predstavljeno izstopa iz okvira klasične lutkovne predstave za odrasle. Lutka nastopa kot abstrakcija človeka, ki je ujet v državne aparate moderne družbe in manipuliran s strani le-te. Performance za štiri lutke in dva animatorja tako izpričuje totalnost ujetosti našega bivanja vodenega prek mehanizmov socializacije. Animatorja, ki "v dobro sistema" manipulirata z lutkami, le-te vodita skozi različna svetlobnimi in drugimi efekti delujemo na druga čutila-sluh, vid, vonj." Otrok noče. Mati noče. Mati joče. "On je rekel, da bo močnejši. Ce ne od hrane, pa od svinca. Mati joče. In mi pravi: Prvič rti ga vzamejo, ko se rodi-drugič mi ga vzamejo, ko gre opravljat svoje doli' nosti in pravice..." obdobja človeškega življenja, od rojstva, skozi "brušenje", prestop čez mejo dovoljenega, regeneracijo in ponovno vstajenje. "Midva kot animatorja nastopava v vlogi operaterjev, skozi računalnik sprejemava ukaze in jih izvršujeva. Operater ne govori, le izvršuje. Sama predstava v svoji dramaturški zasnovi ne prenese teksta govorjenega iz ust operaterja, zato z glasbo, Večmedijski performance * lutkami "Regeneracija št 2" r sprejet tudi na festival Lutke '95, ki bo junija v Ljubljani-kar je za skupino Gruppa ultt* vsekakor potrditev za izvirno*1 in kvaliteto njenega dela. Pr6(1 tem si boste ponovitev perfof' manca lahko ogledali še v soboto, 22. aprila, na Pungef' tu v Kranju, predvidoma P? tudi konec meseca v KtJ" France Prešeren v LjubljaH'' • Igor K., foto: Lea Jeras Se bo Kranj dobro pripravil na 200-letnico pesnikovega rojstva? MESTO SVOJEMU PESNIKU Kranj - Iniciativni odbor za pripravo praznovanj ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna je v torek na tiskovnj konferenci predstavil svoje zamisli o praznovanju dveh pomembnih obletnic - 150-letnice pesnikove smrti leta 19™ in 200-letnice njegovega rojstva leto kasneje. Po zamislih iniciativnega odbora naj bi se Kranj kot mesto, v katerem je pesnik preživel zadnjih nekaj let pred smrtjo, predvsem zavzel za prireditve, ki naj bi poudarile predvsem to - bivanje v Kranju, kjer je našel tudi zadnje počivališče. Kakšna so bila ta štiri leta življenja, naj bi osvetlili tudi s simpozijem, na katerem bi širok krog raziskovalcev predstavil ne le pesnikova leta v Prešernovem mestu, pač pa bi s predstavitvijo zgodovinskih, kulturno zgodo- vinskih, gospodarskih, političnih okvirov bolje spoznali to Prešernovo obdobje in ta del Gorenjske sploh. Ugotovitve in razprave s simpozija naj bi izšle tudi v zborniku. Odbor je sprejel tudi predlog prof. dr. Borisa Paternuja, naj bi začeli izdajati nove prevode Prešernove poezije v tuje jezike. Čeprav prevodov ni ravno malo, pa je vendar več tudi zelo starin in neustreznih, zato bi vsako leto ena knjižna izdaja prevodov v sodobnejši obliki v enem od evropskih jezikov Iniciativni odbor, ki ga Je pred enim letom imenovala kranjska občina, je svoje delo opravil. V njem so bili prof. Franc Drolc, prof. dr. Boris Paternu, dipl. ing. arh. Klemen Kobal, prof. France Pibernik, dr. Nace Šumi, dipl. ing. arh. FrancVardjan in ing. Peter Orehar. Ali bo Kranj čez tri leta in pol oziroma čez štiri leta lahko uresničil katerega od predlogov iz programa obeleževanja jubilejev ali celotnega programa, je seveda odvisno od sprejema predlogo v občinskem svetu; ta naj bi ie za leto 1995 rezerviral tudi prva proračunska sredstva. Vsekakor pa bo treba denar za projekt zbirati tudi na druge načine, na primer s fondacijo, avkcijsko prodajo podarjenih slik slovenskih slikarjev in podobno. Ne nazadnje - pomoč se pričakuje tudi od ministrstva za kulturo. vsekakor bila dobrodošla promocija tako pesnika kot tudi Slovenije. Uveljavitev njegove poezije na tujem pa bi utegnilo povečati tudi srečanje s prevajalci, ki bi ga pripravili v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Društvom književnih prevajalcev. Ker se je kranjska javnost že dolga leta spotikala ob Prešernov gaj, kjer je pesnik pokopan, so bližnje obletnice vsekakor priložnost za določene spremembe. Arhitekt Klemen Kobal je predstavil osnovna izhodišča, po katerih naj bi grobovi in spomeniki v Prešernovem gaju, ki so tudi zaščiteni kot kulturni spomeniki, ostali taki, kot so, vsi ostali arhitekturni elementi, kot so ograja, vhodi, lope, hortikul-turna ureditev in poti, pa bi se lahko spremenili in dopolnili. V Kranju je seveda še nekaj objektov tesno povezanih s pesnikovim imenom: Prešernova hiša s Prešernovim muzejem, Prešernovo gledališče s pesnikovim kipom pred vhodom in tudi gostilna Stary Prešernova hiša, v kater* Gorenjski muzej skrbi M Prešernov muzej, je ie nek® časa predmet denacionaltif' cijskega postopka. Stalil. Gorenjskega muzeja Kra"J' naj se hiša ohrani za muzej5., ko dejavnost, je podprl tU* prejšnji kranjski izvršni sve', nekdanji lastnik pa naj p. dobil odškodnino iz odškodninskega sklada. Vendar pU* postopek še vedno vleče J utegne se zgoditi, da bi h*s ' ki je sicer razglašena * kulturni spomenik, lastnj* vrnili tudi v naravi. Ob&*> Kranj bi v takem Prim vi morala za muzej najti U0V^ prostore. Se bo zgodba h*se\, kateri je pesnik umrl, razpL tla prav za 150 letnico srt^ Mayr, kjer je bil pesnik P0^ gost. Za vse spremembe na * in drugih lokacijah bo vseK kor potrebno razpisati ja . anonimni natečaj, na kater naj bi zbrali kar najv120 površinskih metrih, Jjhova ureditev je veljala 50 ^u,jonov tolarjev. ^y Zadnjih letih je bilo odpr- videti, zato smo že nekaj časa iskali prostore za prodajno skladišče in ga začasno našli v bivši kasarni, je povedala Anka Golja, direktorica komerciale. Pri nas se oskrbuje blizu petsto trgovcev in gostincev, predvsem z območja nekdanje škofjeloške občine, iz Medvod, tudi Ljubljane, Kranja, blago vozimo tja do Kranjske Gore. Prostore za prodajno skladišče smo dobili v najem v bivši kasarni, zato je to začasna rešitev, še naprej bomo iskali novo lokacijo. urediti, H veliko zasebnih trgovin, j n°ge imajo majhna skladišča Prostore smo morali ureani, jjjj velik izbor blaga v prodajal- kar je veljalo približno 50 HJj saj skušajo kar najbolj milijonov tolarjev, je povedal puhniti željam kupca. Zato Ludvik Leben, direktor Loke. JŠP yeletrgovcih naročajo man- V novem prodajnem skla- se •olicine blaga- Proizvodnja dišču lahko kupujejo le pravne p Je v zadnjih letih temu osebe in samostojni podjetni- osCceJ prilagodila in zmanjšala ki, torej trgovci in gostinci. DeL0Vne prodajne kartone. Pri Cene so veleprodajne, popust Oaterih vrstah blaga pa so še je 1,5-odstoten, saj blago od- dno preveliki in doslej smo peljejo sami. Nakup je možen g* morali v našem skladišču z nakupovalno kartico Loka JJ^ati iz osnovnih kartonov, da C&C, s predložitvijo kopije tern 'a*llco seslavm DoSilike. Pri obrtn naš sodijo, da ta mehanizem ni dovolj učinkovit pri preprečevanju divjih privatizacij, je povedal Klaudijo Stroligo, direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja. Slovenija je uspešno oblikovala zakonodajo, poskrbela za njeno izvajanje in se tako vključila v svetovne trende na področju preprečevanja pranja denarja. Zato bo na regionalni konferenci Interpo-la, ki bo potekala v Ljubljani, predstavljena kot pilotska država, je povedal Pavao Ivankovic z ministrstva za notranje zadeve. Naša podjetja Še vedno prejemajo ponudbe o pranju denarja iz Afrike, zlasti iz Liberije in Nigerije, ponujajo jim 25- do 30-odstotne provizije. Klaudijo Stroligo, direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja pravi, da to ni pranje denarja, temveč goljufija, podjetjem pa svetuje naj ponudbe pošljejo gospodu Ivankoviču na ministrstvo za notranje zadeve. Koliko denarja se v svetu opere, je težko ugotoviti Zanimalo nas je seveda, koliko denarja se opere v svetu in dobili oceno strokovnjakov, da od 400 do 500 milijard dolarjev. Pravijo, da je natančne podatke težko ugotoviti. To je lani poskušala napraviti komisija pri OZN, naprej v trgovini z mamili, pri kateri je zakonodaja v različnih državah najbolj usklajena. Vendar komisija zneska ni ugotovila, rekla je le, da je zelo velik. Zanimiva je belgijska izkušnja, kjer imajo prav tako urad za preprečevanje pranja denarja, njegov direktor Jean Spreutels je dejal, da so od decembra 1993, ko je urad začel delovati, prejeli iz finančnega sistema približno 3 tisoč prijav, zlasti iz bank in menjalnic. Med njimi je 20 odstotkov takšnih, da so jih predali javnemu tožilcu, ti primeri so se nanašali na približno 1 milijardo dolarjev. Sest jih je prišlo na sodišče in prišlo je do obsodbe obtoženih. Bolj kot zaseg denarja je pomembno najti njegovega lastnika Na seminarju so pozornost vzbudile francoske izkušnje, Rene Wack s francoskega notranjega ministrstva je dejal, da sodelujejo z bančnim sistemom, prakticirajo pa, da že takoj ugotavljajo, ali so finančne transakcije sumljive. Ko pride do nje, pa kriminalisti ugotovijo, ali gre za kriminalno dejanje, pri trgovanju z orožjem denimo, je to lahko sumljiva transakcija, vendar pa ni nezakonita. Zato imajo manj prijav kot v drugih državah. Kot lovec sem, lovim kriminalce, zato je bolj kot zaseg denarja pomembno, da najdem njegovega lastnika. Če ga ne najdem, gre lahko drugam, je dejal Rene Wack. S pomočjo vrednostnih papirjev pralci denarja skrivajo umazan denar, zato temu posvečajo posebno pozornost, je povedal Charles Klingman iz ZDA. Informacije o zlorabi vrednostnih papirjev pa skušajo čim bolj centralizirati. • M. Volčjak sestavili pošiljke. Pri obrtnega dovoljenja ali izpis-srno imeli težave, saj je ka iz registra pravnih oseb, pri skladišče utesnjeno, poleg plačilu z gotovino je popust še *>a pa so kupci želeli blago 1,5-odstoten. • M. V. Novo vodstvo in posojilo Tamu Kranj, 12. aprila - Mariborski Tam je dobil novo upravo, ki jo vodi Edvin Makuc SKB banka je Tamu odobrila 2,13 milijarde tolarjev posojila, Avtomontaži pa 270 milijonov tolarjev. Upravni odbor mariborskega Tarna se je sestal v ponedeljek, 10. aprila, in za novega predsednika uprave z večino glasov izvolil Edvina Makuca, dosedanjega direktorja trženja v ljubljanski Nami. V novi upravi je za razvoj zadolžen Martin Prašnički, za strateški marketing Dušan Mežnar, za proizvodnjo Jože Lobnik, za strateške finance Iztok Kocjančič, za organizacijo in kadre pa Nevenka Grgič. Za finančnega prokurista je bil imenovan Anton Matjašič. Dosednji predsednik uprave Maksimilijan Senica bo pri sanaciji Tama sodeloval kot posebni svetovalec, za predajo poslov pa je predviden šest mesecev. "Prepričani smo, da bo novo vodstvo, ki smo ga sestavili skupaj z ministrstvom za obrambo, s svojo strokovnostjo in izkušenostjo uspešno in trajno saniralo poslovni sistem Tam. Pričakujemo, da bo nova uprava v najkrajšem možnem času podala tudi nov sanacijski program," je po seji dejal Ivan Nerad, predsednik upravnega odbora, sicer direktor SKB banke. Nadzorni svet SKB banke pa je minuli teden mariborskemu Tamu in ljubljanski Avtomontaži Am Bus odobril posojilo, ki znaša do polovice vseh terjatev banke do teh dveh podjetij in od njiju odvisnih naložb. Terjatve so bile ugotovljene na zadnji marčevski dan, povečane za revalorizacijo in 11-odstotne obresti. S posojilom bodo poplačane sedanje obveznosti podjetij do banke, ki jih določa zakon o sanaciji Tarna. SKB banka je Tamu za bratna sredstva odborila 2,13 milijarde tolarjev posojila, Avtomontaži Am Bus pa 270 milijonov tolarjev. Izkaznica mladih Kranj, 12. aprila - V Milanu so včeraj na skupni tiskovni konferenci delovne skupnosti Alpe-Jadran in delovne skupnosti Agre-Alp predstavili "izkaznico mladih", ki sta jo pripravili delovni skupini za mlade pri obeh skupnostih. S to izkaznico bo letos poleti lahko več kot 5 tisoč mladih iz 19 dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran in enajstih iz delovne skupnosti Arge-Alp z velikih popustom v Lombardiji obiskalo številne kulturne in druge ustanove ter s prav tako velikim popustom kupovale avtobusne, železniške in letalske vozovnice. Izkaznice bo moč dobiti brezplačno skupaj z vodičem mladih in publikacijo "Naokrog po Lombardiji". Za večjo varnost v turizmu Na posvetovanju, ki ga je pripravila Turistična zveza Slovenije, so sodelovala ministrstva za notranje zadeve, za gospodarske dejavnosti, za promet in zveze. Ljubljana, 12. aprila - Posve- Aleš Kačič z Ministrstva za promet in zveze je poudaril, da je zaupanje eden temeljev turizma, občutek varnosti pa je njegova neposredna osnova. Turisti prav gotovo pri izboru kraja letovanja ocenijo kakovost dostopa in gibljivost v času letovanja. Govor je tekel tudi o uresničevanju varstva pravic turista kot potrošnika. Zakon o varstvu potrošnika je sicer še v fazi sprejemanja v državnem zboru, a varstvo pravic potrošnika mora postati del vsake kakovostne turistične ponudbe. Prav tako ni zanemarljiva zdravstvena varnost turista, niti ekološka varnost. Letos je Slovensko ekološko gibanje tovanje je teklo na temo Varnost, sestavina kakovosti v turizmu. Poleg ministrstev so referate pripravile še zavarovalnice, Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in še marsikdo, ki se ukvarja z varnostjo. Uvodni referat je imel notranji minister Andrej Šter, ki je predstavil nekatere direktne ukrepe za večjo varnost, še posebej v prometu. Varnost v prometu je sploh slovenska šibka točka. Kajti, kolikor v Sloveniji ni visoke stopnje kriminala, pa so porazni podatki o prometni varnosti. Pri tem gre seveda tudi za vprašanje, kako se lahko v največji meri zaščiti turista. Slovenska policija si je tudi za letos začelo intenzivno sodelovati zastavila pomembno vlogo s slovensko Turistično zvezo, pri ureditvi razmer v prome- SEG podpira ekološki turi-tu in za splošno varnost - za zem; pomembna je kvaliteta nadzor na mejah, za posre- pitne vode, zdravega okolja, dovanju pri kršitvah javnega čistega zraka. Dosledno je reda m miru, pri zatiranju treba upoštevati Zakon o vsake vrste kriminala. varstvu okolja. • Š. Vidic TURISTIČNE NOVOSTI Obetaven devizni izkupiček Banka Slovenije je objavila prve letošnje turistične rezultate, januarja je turizem v slovensko devizno blagajno primaknil 73,68 milijona dolarjev ali 33 odstotkov več kot januarja lani. Odkup gotovine od tujcev je bil večji za 27,5 odstotka, turistična podjetja so prispevala 24 odstotkov več deviz, prodaja blaga tujcem v konsignaciji in prostocarinskih prodajalnah se je povečala za 25 odstotkov, kar za 80 odstotkov pa so porasli drugi prilivi, med slednje sodijo boni za cestnino za tuja vozila, bencinski boni, prodaja domačega blaga in storitev tujcem za čeke, kreditne kartice in tujo gotovino ter odkup tuje gotovine od iger na srečo. Devizni izdatki prebivalcev Slovenije za turistična potovanja v tujino v organizaciji turističnih podjetij pa so bili večji za 18,7 odstotka; januarja lani so na potovanjih v tujini porabili 12,7 milijona dolarjev, januarja letos pa 15 milijonov dolarjev. Turistični katalog Kranjske Gore Na zasebno pobudo in v organizaciji Jožeta Kotnika so v Kranjski Gori pripravili in izdali katalog turistične ponudbe "Kod in kam". Gre za turistični vodnik, ki poleg nastavitvenih zmogljivosti, možnosti za šport in rekreacijo ter kulturnih znamenitosti predstavlja tudi vso ostalo ponudbo Kranjske Gore, Gozda Martuljka, Podkorena in Rateč. Besedilo v katalogu sta pripravili in prevedli Vlasta Kotnik in Linda Kosmvrik, natisnili so nemško-italijansko in slovensko-angleško verzijo. Fotografije so prispevali Lojze Kerštan, Aleš Fevžer in Foto Mojca, ilustracije Iztok Sušteršič, katalog so natisnili v Tiskarni knjigoveznici Radovljica. Prospekt Triglavskega narodnega parka Javni zavod Triglavski narodni park je izdal istoimenski prospekt, ki z besedo in fotografijami predstavlja bogastvo in naravne lepote narodnega parka, ki obsega 84.805 hektarjev, ime pa je dobil po Triglavu. Besedilo je napisal Stane Peterlin s sodelavci, fotografije so prispevali Janez Bizjak, Dušan Blazin, Jaka Čop, Franci Ferjan, Stane Klemene, Matevž Lenarčič, Jože Mihelčič, Marko Pogačnik in Martin Šolar. Prospekt je oblikoval Borsi Ahac, izvedbo je opravil Epsi Nazarje, natisnila ga je Tiskarna Ljubljana. Prospekt je izpel v slovenski, angleški, nemški in italijanski verziji, izdajo je podprlo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Cene v zasebnih sobah Center za turistično propagando pri GZS je izdal cenik storitev v zasebnih turističnih sobah in apartmajih v Sloveniji v letošnjem letu. Izšel je v nakladi 10 tisoč izvodov, v nemško-angleški verziji, cene pa so navedene v nemških markah. Podatke je zbrala in uredila Milica Prelog, oblikovala Vanda Mikluš-Sirše, tiskala tiskarna Primožič v Kranju. Cenik storitev na Bledu Turistično društvo Bled je pripravilo cenik storitev za namestitev v hotelih, apartmajih in zasebnih turističnih sobah na Bledu. Cene so navedene v nemških markah, besedilo v ceniku pa je napisano v nemškem in italijanskem jeziku. Predstavljene so tudi možnosti športa in rekreacije, ki jih je na Bledu seveda dosti. Revija Kopališče Izjemno dejavna sekcija kopališč pri Združenju z gostinstvo in turizem je izdala dvojno številko revije Kopališče. Objavljena so merila in rezultati lanskega ocenjevanja letnih bazenskih in naravnih kopališč, merila za ocenjevanje zimskih kopališč, obširno poročilo o ocenjevanju letnih kopališče v lanski kopalni sezoni glede na leto poprej, poročilo o delu reševalcev iz vode na organiziranih kopališčih in pravilnik o kategorizaciji organiziranih kopališč v Sloveniji. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* M ŠTIRIH KOLESIH Volvo 850 T5-R razprodan Posebna serija športno prestižnega modela Volvo 850 T5-R je že popolnoma razprodana, saj so ga izdelali samo v 5.000 primerkih. Avtomobil, ki so ga začeli prodajati lansko jesen, so kupci dobesedno razgrabili, zadnji pa bodo dobavljeni še letošnjo pomlad. Največ primerkov so pokupili v Nemčiji (962), v ZDA (904) in na Japonskem (616). Volvo 850 T5-R je na voljo v vanilijevo rumeni ali črni barvi, kupcev pa ne manjka niti med Slovenci in Hrvati. Tako je novomeški Revoz, ki je zadolžen za oba trga, sprejel kar 25 naročil, 19 za rumeno in 6 za črno barvo ter 14 limuzin in 11 modelov estate. Skupna prodaja Revoz uvršča na dvajseto mesto skupaj s Singapurom, in pred Tajsko, Norveško, Portugalsko in številnimi drugimi državami. Nekateri slovenski lastniki tega avtomobila, ki so se pred kratkim srečali na Bledu, že razmišljajo, da bi ustanovili klub teh avtomobilov in se pogosteje srečevali, morda pa bi tak klub kasneje prerasel v pravi klub ljubiteljev avtomobilov Volvo. • M. G. Bliža se Slovenski avtomobilski salon Prihodnji teden se odpirajo vrata 19. avtomobilskega salona, ki bo tako kot lani na prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Prireditev skupaj pripravljata Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev Slovenije in Ljubljanski sejem. Na salonu bodo prikazane skoraj vse avtomobilske novosti z letošnjih avtomobilskih salonov v Amsterdamu in Ženevi, skupaj pa se bo predstavilo 286 podjetij iz Slovenije in tujine, od tega 124 slovenskih. Poleg vseh novosti bo na ogled tudi nekaj starodobnih avtomobilov v -zanimivem okolju organizatorja prireditve pa v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem prireja tudi strokovni posvet z mednarodno udeležbo na temo Avto in čisto okolje. Salon bo za obiskovalce odprt od sobote, 22., do sobote, 29. aprila, vsak dan od 10. do 20. ure, razen zadnji dan, ko ga bodo zaprli ob 19. uri. Vstopnice bodo po 600 tolarjev, za šolarje, dijake, študente in upokojence pa pol manj, torej 300 tolarjev. Podrobneje bomo o 19. Slovenskem avtomobilskem salonu pisali prihodnji petek, posebno pozornost pa mu bomo namenili tudi v ostalih dneh. • M. G. POMLADANSKI POPUST PRI MAZDI V.C.C. V KRANJU PRIHRANITE LAHKO DO 12 % MAZDA 323F 1.5i Oprema: el. pomik stekel; el. pomik steklene strehe, servo volan; centralno zaklepanje; obratomer; zatemnjena stekla; zvočniki in el. antena; itd. STARA CENA:33 EM NOVA CENA:30.540,00 DEM MAZDA 323C 1.5i Oprema, el. pomik stekel; el. pomik steklene strehe; servo volan; centralno zaklepanje; obratomer; zatemnjena stekla; zvočniki in antena; itd. STARA CENA: 30 DEM NOVA CENA:27.550,00 DEM MAZDA 121S Oprema: el. pomik stekel, servo volan; volan nastavljiv po višini; ABS; centralno zaklepanje; obratomer zatemnjena stekla; zvočniki in antena; itd. STARA CENA:2 EM NOVA CENA:22.780,00 DEM POPUSTI VELJAJO TUDI ZA VSE DRUGE MAZDINE MODELE mazda Y.C.C, d.o.o. servis v kredit y^ leasing*/ Stara cesta 25 64000 Kranj salon tel.: 064/214-766 servis tel.: 064/222-626 v zalogi tudi rabljena vozila MONTANA FIAT UNO 1,0 IE, 3 V, F1RE, KAT 12.690 DEM FIAT UNO 1,0 IE, 3 V, START, KAT 12.990 DEM FIAT UNO 1,0 IE, 5 V, START, KAT 13.490 DEM FIAT UNO 1,7 DIZEL 3 V 11.990 DEM FIAT T1P01,6 SX,KAT, KLIMA 17.990 DEM LANCIA Y101,1 IE, KAT, KLIMA 13390 DEM IANGIA DELTA 1,6 IE, KAT, KLIMA 22.990 DEM OPEL ASTRA 1,7 DIESEL, 5 V, GLS OPREMA 17.990 DEM OPEL VECTRA2,0 CD, ABS, MET, EL ŠIBEDAH 21.900 DEM MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-648 Pivo Gosser v Sloveniji Krepitev tržnega deleža podjetja Steierbrau Hčerinska družba Steierbarua Družba za marketing in prodajo, d.o.o., ki je v 20-odstotni lasti Tomaža Križaj a iz Nakla, bo v prihodnje skrbela za vzdrževanje odnosov avstrijskega podjetja Steierbrau, katere najbolj znan produkt je zagotovo pivo Gosser. Družba za marketing in prodajo je družba v mešani lasti, v katero je poleg 80-odstotnega deleža Steierbraua 20 odstotkov vložil tudi gorenjski strokovnjak za trgovino Tomaž Križaj. Družba se bo ukvarjala s trženjem Steierbrauovih produktov, na slovenskem trgu pa bo poleg same prodaje tudi konceptirala in koordinirala marketinške ukrepe. Med pivom, ki ga v enem letu popijemo Slovenci, je kar 2,5 odstotka piva Gosser. Danes že več kot 400 lokalov ekskluzivno trži to vrsto piva. Pivo Gosser sodi med kakovostne vrste piva, pri njegovem trženju pa se veliko pozornosti posveča urejenemu točenju piva ter kulturi pitja. Po dobrem položaju v gostinstvu zdaj Steierbrau načrtuje razširitev distribucije v slovenski živilski trgovini s ciljem povečanja tržnega deleža. Povečanje tega pa bo prav z ustanovitvijo Družbe za marketing zagotovo lažje, saj bo neposredna prisot- MEŠETAR Cene kmetijskih zemljišč Cene kmetijskih zemljišč, ki nam jih je posredoval cenilec ing-Pavel Okorn iz Škofje Loke, so informativne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, ki lahko začetno ceno dvignejo tudi za polovico. Poglejmo tokrat cene za njivo, sadovnjak .travnik in pašnik območju nekdanjih petih gorenjskih občin! * Njiva, intenzivni sadovnjak, vrt 2 x njiva) bonitetni cena (v SIT/m2) po občinah razred Kranj Škofja Loka Radovljica Jesenice Tržič 321,00 289,00 257,00 225,00 193,00 160,50 128,00 96,00 1. 414,00 414,00 379,00 324,00 2. 373,00 373,00 342,00 292,00 3. 331,00 331,00 304,00 259,00 4. 290,00 290,00 266,00 227,00 5. 248,00 248,00 228,00 194,00 6. 207,00 207,00 190,00 162,00 7. 166,00 166,00 152,00 130,00 8. 124,00 124,00 114,00 97,00 Potrošnikove pravice Kranj, aprila - Zveza potrošnikov Slovenije bo v torek, 18. aprila, bo 17. uri v dvorani E Cankarjevega doma v Ljubljani pripravila okroglo mizo "Potrošnikove pravice". Predstavnikom parlamentarnih strank in zainteresirani strokovni javnosti želijo predstaviti zakon o varstvu potrošnikov, ki je v parlamentarni proceduri. Urejal bo pravice potrošnikov, predvidel mehanizme učinkovitega varstva potrošnikov, vsekakor pa bo moral biti v sozvočju z zakoni Evropske unije. AvTOHISA HYUNDAI SUBARU ROVER STARO ZA NOVO KREDIT, LEASING Janez Kadivec Pipanova 46, Šenčur TEL: 064/41-573,41-426 Tomaž Križaj nost na trgu s pomočjo Družbe za marketing veliko bolj prožno. Poleg gostinskih promocij in in aktivnosti pa so že doslej posebno pozornost posvečali Erireditvam, saj je bil Steier-rau letos že tretjič zapored sponzor smučarske tekme za svetovni pokal v Mariboru. • Uroš Špehar "Prosti čas" v Celovcu Kranj, aprila - Celovški sejem bo od 20. do 23. aprila Sripravil največji spomla-anski sejem "Prosti čas '95". Na sejmu bodo predstavili avtomobile in opremo zanje, privlačen pa bo za vse, ki gradijo ali popravljajo hišo. Predstavili bodo tudi opremo za počitnice, potovanja, konjičke in zabavo, ribarjenje in vrt, hrano in pijačo ter modo. * Travnik, ekstenzivni sadovnjak 1. 310,50 310,50 285,00 243,00 2. 269,00 269,00 247,00 211,00 3. 228,00 228,00 209,00 178,00 4. 186,00 186,00 171,00 146,00 5. 145,00 145,00 133,00 113,00 6. 124,00 124,00 114,00 97,00 7. 103,50 103,50 95,00 81,00 8. 83,00 83,00 76,00 65,00 * Pašnik 1. 145,00 145,00 133,00 113,00 2. 124,00 124,00 114,00 97,00 3. 103,50 103,50 95,00 81,00 4. 83,00 83,00 76,00 65,00 5. 62,00 62,00 57,00 49,00 6. 41,00 41,00 38,00 32,00 7. 21,00 21,00 19,00 16,00 241,00 209,00 177,00 144,50 112,00 96,00 80,00 64,00 112,00 96,00 80,00 64,00 48,00 32,00 16,00 1 p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ Tel. 211-225, 223-276 SUPER UGODNO R 5 FIVE - 1400 ccm, 60 KM ŽE OD 13.870 DEM Seveda tudi na 4-letnl kredit brez pologi in 8 do 9,5 % letnimi obrestmi. Iz bogate ponudbe rabljenih vozil: Porsche 924 (84) - 17.400 DEM, Citroen BX (86) - 6.800 DEM, R 5 (90) - 8.800 DEM, Opel Ascona (88) - 9.400 DEM, Lada Samara (90) - 6.800 DEM, Yugo Skala (89) - 2.500 DEM... Seveda tudi rabljena vozila na 4-letni kredit brez pologa. RENAULT «M2' yMARUTI SEJEMSKI POPUST v aprilu 500 DEM! cena do registracije samo 11.290 DEM! Mestna ZVEZDA z velo ugodnosti! 9* /s.KLIMO samo <® «®>U2.290 DEM postai^' , « • « » 9 ^4 ugodni kreditni pogoji: nđ R+11 dalje, na 1-4 leta GLOBUS MOTOM INTERNAHONAl, t A. Ljubljana, Verovškova 72 tel.: 168-3459 EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV tU- , mritNAiio"*1 •• Ajdna d.o.o., Žirovnica, Potoki 30 tel.: 064/801-009 Avto servis Bogataj d.o.o., Tržič, Zvirče 30a tel.: 064/58-850 MONIANA VREME Za danes nam vremenoslovcl napovedujejo spremenljivo do pretežno oblačno s posameznimi plohami. V soboto In nedeljo naj bi bilo vreme spremenljivo, še bodo možne posamezne krajevne padavine. LUNINE SPREMEMBE Ker bo jutri polna luna nastopila ob 14.08, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo in prijetno. Alpski večer '95 Veselo ob kozarčku PARADA BO 12. MAJA V CEUSKEM GOLOVCU Akcija, v kateri iščemo slovensko uspešnico, se približuje Zaključku. Stanje na lestvici se bistveno ne spreminja, vsaj v Prvi polovici ne, saj prvo peterico lahko skorajda napovemo. Po neuradnem izidu že od prvega tedna dalje vodi Poletna n°Č, za njo je Silvestrski poljub, pa Dan ljubezni, Tam, kjer ^urke cveto in Trideset let. , Velika parada slovenskih uspešnic petdesetletja bo predstavl-tena v celjski dvorani Celovec v petek, 12. maja. Svoj nastop so nam že potrdili: Marjana Deržaj, Alfi Nipič in Tadej Hrušovar s skupino Pepel in kri; pričakujemo in upamo pa na popolno Zasedbo deseterice. Jutri, ob 7.45 na poslovnem valu in ob 13.00 na Radiu Triglav (96 MHz) v oddaji Glasba je življenje se bomo Pogovarjali z Juretom Robežnikom, ki je prispeval kar nekaj sto pesmi v slovenski zabavni glasbi. Pravi, da mu je najljubša ®rion. Na naši lestvici pa je najvišje uvrščena Robežnikova Na Vrhu nebotičnika v osmem nadstropju... Povedal nam bo tudi kakšno iz časa razcveta slovenske popevke, pa tudi kakšno na račun današnje slovenske zabavne glasbe, za katero trdi, da je največje nazadovanje dosegla na področju besedil. K znani slovenski popevkarici priteče takoj po koncertu ves vzhičen deček z zmečkanim in umazanim koščkom papirja: • Mi daste, prosim, vaš avtogram? - Na tako neugleden kos papirja?! Nič hudega, saj ga bom doma prepisal v spominsko knjigo... Bled, 13. aprila - Medtem ko mi prelistavamo imena nastopajočih, ko nam blejski gostinski delavci napovedujejo, da bodo za vse, ki bodo v soboto, 6. maja, od 20. ure naprej v Športni dvorani na Bledu, dobro poskrbeli, se organizatorji "potijo" okrog nekaterih sicer aktualnih, vendar pa prav gotovo ne odločilnih vprašanj glede prireditve. No, kaj več o enem od takšnih pomembnih vprašanj v prihodnji številki. Tokrat poudarimo, da bo ob prigrizku in kozarčku na Alpskem večeru veselo. Tako nam obljubljajo vsi po vrsti. Danes vam seveda spet predstavljamo enega od nastopajočih. Tokrat je to Štajerskih sedem. Več kot 1000 nastopov doma in v tujini imajo, več kot 20 nagrad so dobili na različnih festivalih, pa 8 kaset, 5 CD plošč in 4 video kasete. In zdaj drugi napovedani talon. Izrežite ga in shranite. Objavili bomo Še dva, vse štiri pa nam boste potem poslali v uredništvo. Nagrade bodo lepe, "povezane" pa so vsekakor z Alpskim večerom oziroma Alpskim kvintetom. • A. Ž. Bled 95 Štajerskih sedem ^ ŠKODA VolksvvdKen Group Z Gorenjskim glasom in Aligatorje na koncert The Rolling Stones m Roling kupon ^AOplk5Ha^cdravrt^i^i &t^ritey pri ^Zavodu jekJosle).zav|rova j mil^o^vesiib tispcViavarovaijcev. V letti 1995, ^osebfcj j. uveljavl^SffKakovost, papirno ieni^ledl^S^ti^ zavai^a^: A" fMltooiMtord A mi sobno prototiko - otlofo \-/ l // onovno odškodnina MMMh OOf lloiMM I zdraviliška zavarovanla n ¥kf|o£Hav v obvozno zdrav«fvono Do 30. aprila 1995 velja poseben promocijski popust 10 %. Zavarujemo bogastvo zdravja ZAVOD ZA ZORAVSTVKNO ZAVA«OVA>;i'. SU)VBN1XB Obiščite nas v najbližji enoti Z,a votla. Vam želi vesele velikonočne praznike Optika M Odprte strani- OB PETDESETLETNICI OSVOBODITVE IZ TABORIŠČ Zlata mrzlica Devetsto Židov včeraj so prignali. Molje, otroci, mame, starci, starke, vso noč so nagi na dvorišču stali, potem so gnali jih pod rentgen žarke. In vse, ki v čreva so zlatnino skrili, pri priči brez besed so postrelili in z noži so trebuhe jim preklali in iz čreves in ust zlato pobrali. In nag otrok je gledal pred barako ubito mamo in krvavo mlako... in glad in groza sta ga v smrt zvrnila. In divje mi utripa vratna žila in sam me je, ker v poživinjene ljudi se nisem upal vreči z golimi pestmi. Dachauski večer Barake ležijo, kot sivi bolniki, med njimi so ceste bolniški hodniki, kjer mrak, kakor ranjenec s črno obvezo, se tiplje ob stenah, kot šel bi s protezo. V temini razločim le srebrasto brezo, ki v vetru večernem - zaman, vsa deviška, čez Žice se sklanja, kot sestra bolniška, da meni odveza trpljenja bi pezo. O, lepših podob si srce začeli! Od zemlje odvrnem vročične oči in zvezde pogled hrepeneče mi išče... a tudi nebo je brezbrežno morišče, kjer luna, kot glava mrliča, leži in - zvezde so - strjene kaplje krvi... Igor TORKAR Napisano avgusta 1944 v Dachauu Vlasto Kopač: Tovariši, svinčnik, Dachau marec 1945 STRAN 18 Na srečanju generacij ob 50. obletnici osvoboditve taborišča Auschvvitz - Birkenau (Osvviecim - Brzezinka) Kjer se je smrt utrudila do smrti STRAN 20 PRED 50 LETI SO AMERIČANI OSVOBODILI DACHAU Iz nemškega v slovenski Dachau. In iz obeh v planine, v svobodo.... Pogovor z arhitektom Vlastom Kopačem Na Hitlerjevem seznamu odpisanih V nemški nacistični teoriji nemštva kot gospodovalnega naroda (Herrenvotk) in zagotavljanja življenjskega prostora zanj (Le-bensraum) smo bili Slovenci zapi-sani kot narod, ki mora biti postopoma uničen in razseljen v skupini slovanskih narodov takoj za Judi in Cigani, ki so bili prednostno določeni za uničenje in dokončno rešitev njihovega vprašanja (Endloesung). Tudi italijanski fašizem je sledit nemškemu zgledu uničevanja narodov in ne le posameznikov. Če vojna sreča Nemcem leta 1942 in 1943 ne hi obrnila hrbta in Italijani ne bi tako klavrno končali svojega podrepništva Nemcem, če v Sloveniji ne bi bil upor tako učinkovit, potem bi bila slika medvojnega uničevanja in razseljevanja Slovencev še pošast-nejša. Vendar sta nemški nacizem in italijanski fašizem ob pomoči Madžarov in Paveličevega režima na Hrvaškem napolnila veliko slovenskih grobov doma in po Evropi, glede na številčnost slovenskega naroda pa bi lahko le pri redkih narodih našli primerjavo. V izgnanstvu, zaporih, konfinaciji, na prisilnem delu, v vojnem ujetništvu, v nemških, italijanskih in madžarskih taboriščih ter v Jasenovcu je bilo 219,479 Slovencev. V taboriščih jih je umrlo 14.796, od tega velika večina v nemških (8966) in italijanskih (5394). V izgnanstvo je moralo 62.500 ljudi (Nemčija 45.000, Srbija 7500, Hrvaška in Bosna 10.000), zaprtih je bilo 80.000 ljudi, doma pa je bilo ustreljenih in obešenih 2949 Slovencev, Največ Slovencev so vzela taborišča, V italijanska jih je odšlo 36.200 (največ na Rab 15.000, v Gonars 5000, v Renicco 5000), vrnilo pa se jih ni 5394. Največ slovenskih grobov je na Rabu (4600) in v Gonarsu 410, V nemška taborišča pa je odšlo 19.867 Slovencev, od teh 2342 v Auschwitz, 3969 v Dachau, 4500 v Mauthausen, 2230 v Ravens-brueck in kar 3000 v Rižarno. 1600 jih je ostalo v Auschwitzu, 1300 v Đachauu, 1200 v Mauthausnu, 700 v Buchennaldu in kar 3000 v Rižarni. Jože Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik GORENISKI GLAS / stran 17 / Kranj, 14 aprila 1995 Kako so nastajala nemška koncentracijska taborišča Dachau je bil prvi Prvo koncentracijsko taborišče je bil Dachau, odprt 22. marca leta 1933. Njegovo odprtje je dan poprej najavil muenchenski časnik Muenchen Neuste Nachrihten. Dachauu so sledile mnoge druge tovarne trpljenja in smrti. Stane Šinkovec iz Kranja, ki je bil ujet 24. februarja leta 1942 in iz Begunj prepeljan v Dachau 30. maja istega leta, od koder se je vrnil domov 19. julija leta 1945 (po 42 mesecih lagerja, kjer je bil med fanti, na katerih so delali medicinske poskuse - pri Šinkovcu z malarijo) v Monografiji o koncentracijskem taborišču Dachau natančno popi- žrtve Nemci sami, predvsem komunisti, socialdemokrati in drugi nasprotniki Hitlerja, nato pa Židje in drugi osovraženi posamezniki ali skupine. Ta taborišča so bila osnova sistemu koncentracijskih taborišč po Nemčiji in v zasedenih državah. Leta 1940 je nastalo taborišče Gross Rosen, sprva podružnica Sachsenhaus- Nacisti so skušali zabrisati sledove svojih zločinov, vendar so jih zavezniki prehiteli. V Auschwitzu II oziroma Birkenauu, predvsem uničevalnem taborišču, so zaminirali krematorije in plinske celice. Na sliki: ruševine krematorijev in plinskih celic suje nastajanje nemških koncentracijskih taborišč. Dachau je bil sprva grajen za 5000 zapornikov, predvsem političnih in leta 1934 je bilo v lagerju 3000 jetnikov. V osmih četah so bili politični jetniki, v eni četi Židje, emigranti, homoseksualci in jehovci, v eni četi pa so bili asocialni jetniki. Eno od čet je takrat vodil zloglasni Rudolf Hess, kasnejši komandant Auschvvitza. V Dachauu se je odlično izšolal in naredil prve korake v svoji zločinski karieri. Sploh pa je bil Dachau šola esesovcev za službovanje v drugih koncentracijskih taboriščih. Dachau je bil osvobojen 29. aprila leta 1945. Ob 17.20 je pripeljal pred vhod prvi ameriški džip, vojaki pa so se zgrozili ob najdbi 7000 neupepeljenih trupel. Bavarskemu Dachauu so sledila druga koncentracijska taborišča: leta 1936 Sachsen-hausen (prej Oranienburg), leta 1937 Bu-chenvvald, leta 1938 Mauthausen v Avstriji in Flossenburg in leta 1939 žensko taborišče Rawensbrueck (prej Lichtenburg). Ko se je leta 1939 začela druga svetovna vojna, je bilo v taboriščih 20.800 jetnikov. Vsa tragedija teh taborišč je tudi v tem, da so bili v njih prve V Begunje in naprej... Vsi Gorenjci, ki so bili poslani v koncentracijska taborišča, so morali najprej v begunjske zapore. Stane Šinkovec v novi knjigi Begunje, ki bo izšla ta mesec piše, da je bilo iz begunjskih zaporov v Dachau poslanih 433 jetnikov, v Ravvens-brueck 208, v Mauthausen 892, v Flossenburg 3, v Auschvvitz 8 in Buchenvvald 1, v neimenovana taborišča pa 158 jetnikov. K tem številkam je treba prišteti 55 zapornikov, ki so bili poslani na Ljubelj, in 805 zapornikov, ki so bili poslani'v policijske zapore v Celovcu, kjer so čakali na odločitev iz Berlina (RSHA), v katero taborišče je posameznik razporejen. V Šinkovčevi knjigi je tudi zapisano, da je bil odnos stražarjev do zapornikov v celovških zaporih veliko boljši kot v Begunjah, pa tudi obroki hrane so bili obilnejši. Tu so skoraj vsi policaji znali slovensko. Eden od njih je dejal, da ve, kaj se dogaja pri nas. Prosili so nas, naj zapojemo nekaj slovenskih pesmi, ki so tako lepe... na, od maja 1941 pa samostojno taborišče, leta 1941 pa taborišče Natzweiler. Ker je reich potreboval delavce, so nastajala nova taborišča. Tako so nastali Auschwitz I, II (Birkenau) in III, Culmhof, Gross Rosen, Lublin, Majdanek, Belzec, Treblinka, Sobi-bor, Plaszow in Stutthof (vse na Poljskem), Gusen (Avstrija), Natzvveiler Struthof (Fran-^ cija), Neungamme, Bergen Belsen, Dora Nordhausen in Sonderlager Hinzert (Nemčija), Hertogenbosch (Nizozemska), Riga (Latvija), Vaivara (Estonija), Kovno (Litva) in Terezin na Češkem. Večina teh taborišč je imela podružnice. Ena od podružnic Mauthausna je bila na Ljubelju. V osnovi so bile tri vrste taborišč. Osnovna koncentracijska so uničevala ljudi, vendar so v njih jetniki trdo delali, vendar umirali počasi od lakote, izčrpanosti in nasilja. Najhujša so bila uničevalna taborišča, kjer so se vršila množična iztrebljanja narodov ali skupin. Bila pa so tudi delovna taborišča za prevzgojo, v katerih je bilo bivanje časovno omejeno. Podrejena so bila varnostni policiji. Zavezniki so vedeli Čeprav so koncentracijska taborišča, posebej uničevalna, Nemci držali v strogi tajnosti, v muzeju Auschwitz sklepajo, da so zavezniki vedeli za Auschvvitz. Našli so izredno natančen ameriški zračni posnetek Auschwitza. Nekatere stvari so fotografirali Nemci sami za svoje potrebe. Po vojni so našli 250 fotografij Auschvvitza, zbrali pa so jih še dodatnih 1000, ki so bile posnete naskrivaj. Na Srečanju generacij ob 50. obletnici osvoboditve taborišču Auschvvitz - Birkenau (Osvviecim - Brzezinka) Kjer se je smrt utrudila do smrti Okrog 30 slovenskih internirancev in internirank ter ukradeni otrok, katerih starši so našli svoj grob v tem koncentracijske^ taborišču, je pretekli teden obiskalo taborišče in se udeležil slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve taborišča, imenovati* Srečanje generacij. Prva slovesnost je bila že 27. januarja letos, m dan, ko so pred pol stoletja Rusi rešili še okrog 7000 živih jetniko% Takrat so bili tam državniki in politiki iz 32 držav, med njimi tu$ naš predsednik Milan Kučan, katerih državljani so trpeli in umira* na tem žalostnem kraju. Resnica o tem največjem taborišču je šele po vojni prihajala na dan. Posebno preiskovalno komisijo je vodil sodnik dr. Jan Sehn s skupino strokovnjakov, odkrivala je delček za delčkom morilskega kombinata in odgovorne po poljskih zakonih leta 1947 privedla na dveh procesih pred ljudsko sodišče poljske države. Prvi obtoženec je bil polkovnik SS Rudolf Hess, ki je vodil taborišče od ustanovitve leta 1940 do razrešitve tri leta kasneje. Potem je bil inšpektor vseh koncentracijskih taborišč. Britanska vojaška policija ga je ujela 11. marca leta 1946, vendar so ga maja izročili Poljski. Obtoženi je napisal svoje spomine in opisal načine mučenja in morije v taborišču. 16. aprila leta 1947 je bil obsojen na smrt in obešen v birkenauskem taborišču na vislicah, na katerih je on jemal življenja ujetnikom. Njegov vzornik je bil Theodor Eicke, v Auschwitzu pa ga je nasledil Kari R. Baer. Toliko za dodatno pojasnjevanje o taborišču. Slovenci smo na Poljsko potovali z avtobusom v organizaciji agencije Stop in pod srečanja, kjer so govorili župan OsvvieciB'' mag. Andrzej Telka, direktor muzeja VVrO1 blevvski in predsednik Mednarodnega kom'' teja Auschvvitz baron Mauric Goldstei* Posebej je bila pozdravljena slovenskj delegacija, ki se ji je pridružil tudi sloveni veleposlanik na Poljskem mag. Bojan Gtf bovšek. Skupaj s slovensko delegaciji J* položil venec k zidu smrti v glavne!*1 taborišču Auschwitz I, pri bloku 11. EnakejjJ spomina kot Auschvvitz I je bil deležen tu^ Birkenau. Skupno smo se poklonili umrlim"1 trpečim v tem taborišču, čeprav so ^ organizatorji tukaj polomili, saj so poza tako na Slovence in Slovake, razen tega rf obe državi tudi zamešali. Naša zastava pa Jjj vse dneve vihrala na častnih mestih. Žara' oznak, odkod smo in za to priložnost poseM izdelanih šalov z napisom Slovenija, smo b'*1 dokaj opazni in toplo sprejeti, čeprav % marsikomu na Poljskem še ni povsem jasfi"1 kje Slovenija sploh je. V Auschvvitzu je sedaj urejena Jugoslovan5' ka baraka z muzejem. Tudi pri osrednje"! spomeniku v Birkenauu sta dve spominsl1' Slovenci na spominski svečanosti v Auschwitzu vodstvom članice komisije za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve neofa-šizma Ivanke Žagar - Milovanovič, ki je bila tudi sama interniranka v Auschvvitzu ter vodiča Vinka Zalezine. Za veliko večino je bila to hudo naporna pot trpkih spominov, po njihovih besedah verjetno zadnja v ta kraj, vendar so pogumno zdržali. Maksimilijan Skubic iz Pijave Gorice je bil najstarejši. Star je 82 let. Z nami so bili tudi mladi: Nina Brovč iz Kranja, Mojca Žagar s Ptuja, Mojca Zega iz Nove Gorice in Goran Milovanovič iz Velenja. Sploh je bila za tokratno srečanje v Auschvvitzu značilna precejšnja udeležba mladih iz nad 22 držav, saj naj bi, kot so poudarjali govorniki, prav oni preprečili, da se kaj takega v zgodovini ne bi več ponovilo. Osvviecirnske oblasti so skupaj z Mednarodnim komitejem Auschvvitz pripravile pester program spominskih svečanosti in posvetovanj na teme, povezane s taborišči in mučenjem ter uničevanjem Židov, otrok in žensk. Osrednji dogodek je bil v torek, ko je bil v kulturnem domu shod udeležencev GORENJSKI GLAS /1 ~ -JIH plošči z napisi v srbohrvaščini, enkrat v ciP' L in enkrat v latinici. Ker je Slovenija že ^ leti članica Mednarodnega komiteja Aus ^ witz, sta veleposlanik mag. Bojan Grobov* ^ in Ivanka Žagar - Milovanovič opravila p pogovore z vodstvom muzeja o obete*' | slovenskih žrtev v taborišču. Več kot P.^ zaprtih se jih ni vrnilo. To je dolg do še Ž> in umrlih ter države, ki je ni treba biti sr ^ glede prispevka k zmagi nad nacizmom fašizmom. Toliko besed, da se kaj takega, kar s? ^ dogajalo v taboriščih ne sme več ponavij , že dolgo ni bilo izrečenih. Tudi danes, stoletja kasneje, ko so taborišča simboli gf ■ in strahu preteklosti, jih je vredno oD,s;v0ji Dr. Lojze Krakar, sam taboriščnik, je v pesnitvi Auschvvitz zapisal: "Tu se je s \. utrudila do smrti in uresničila biblijski pc ^ Tu je zločin dobil sloves obrti in milijon 'J premlel v pepel..." Dodati je treba še misel razočaranja^ smo jo pogosto slišali na poti: nova, ^ država naj končno prizna tudi taboriščni , trpljenje in zasluge, da so trpeli in umrli -s kilometrov stran tudi zato, ker so bili zav Slovenci in so imeli svojo zemljo radi. REPORTAŽA hszard DOMASIK, kustos Muzeja Auschvvitz Industrija ubijanja koncentracijska taborišča so bila industrija smrti in del velikega gospodarskega kompleksa, ki ga je nadzorovala in vodila SS. Tako trdi kustos Muzeja Auschvvitz, pose- (zobje, prstani) v nemško centralno banko, obleke za nemško prebivalstvo, denar in Na grobu staršev *1 zadolžen za taboriščni arhiv, domačin •Ward Domasik, domačin iz Osvviecima Otroci so ostajali sami Mnoge družine, posebej na Štajerskem in Gorenjskem, so bile nasilno razbite. Otroke, mlajše od 18 let, so ločili od staršev: starši so morali v taborišča, ukradeni otroci pa v svoje lagerje. Posvojile naj bi jih nemške družine. Skupno naj bi bilo v Sloveniji okrog 300 ukradenih otrok. fyszard Domasik (prvi z leve) ostalo pa za plače. Ko so Rusi osvobodili Auschvvitz, so našli 7 ton ženskih las. Nemci so jih pakirali in predelovali v platno in surovino za pokrivala. Pepel iz krematorijev pa so vozili v ribnike in mlake, ki jih je bilo v okolici dovolj. Zakaj je bilo toliko koncentracijskih taborišč na Poljskem. Zato, ker je v tej državi živelo blizu 4 milijone Židov, uničevalni centri pa so bili zelo blizu. Delovni dan je trajal od 10 do 12 ur, na delo in z njega pa je bilo treba peš. Ker je v tem delu Poljske ogromno močvirja, so zaporniki garali v blatu in vodi, pogosto brez vode, ki je tod okoli nezdrava. Bila je vzrok za tifus. Koliko ljudi je umrlo v Auschvvitzu. Kustos Domasik je povedal, da je bilo v taboriščni evidenci 405.000 jetnikov, od katerih jih je okrog 200.000 umrlo. Ker pa vlakovnih transportov niso vpisovali in so šli predvsem Židje direktno v plinske celice in krematorije, ki so goreli noč in dan, ocenjujejo, da je v taborišču umrlo poldrugi milijon hudi, od katerih jih je bilo 90 odstotkov Židov. S taborišči so Nemci uresničevali še en cilj: zagotavljanje življenjskega prostora. Če bi ili v slovanskih državah, iz izselili in pustili umirati ter Za nekatere, ki so pretekli teden obiskali taborišči Auschvvitz in Birkenau, je bil obisk tudi srečanje s krajem, kjer so trpeli in v čast nore ideje za vedno ostali njihovi starši, predvsem matere. Emilija Bevc iz Podsrede je bila skupaj z mamo v Birkenauu. Bili sta j^Uschvvitza). Prijazno nas je vodil po ,a°oriščih Osvviecim (Auschvvitz) in Brzezin- zmagali, bi dobili a (Birkenau) in podal temeljito analizo katerih bi ljudi iz^. emškega stroja za uničevanje ne le ljudi, jim preprečili zarod, prav ta življenjski .^Pak narodov. Razen teh dveh taborišč, prostor. Imenovanih Auschvvitz I in II je bil še Še na dve strahoti nemške industrije smrti Auschvvitz III, ki je bil v Monovvitzu, opozarja Domasik. 20. januarja leta 1942 je B°ron Maurice Goldstain, predsednik mednarodnega komiteja Auschmtz (levo) v Pogovoru z vodjo slovenske delegacije Ivanko Zagar-Milovanovič m slovenskim ^poslanikom na Poljskem Bojanom Grobovškom. . e,ovno taborišče IG Farben Industrie. Ko r bila Poljska leta 1939 priključena Nemčiji, ta del Poljske postajal posejan s taborišči. ^en omenjenih treh jih je bilo v okolici še J^og 40 manjših. Matično taborišče Ausch-• ,tz; najmanjše med vsemi tremi, je nastalo 0,n,ja leta 1940 v vojaških kasarnah in ti |elc.tm poljske tobačne industrije. To je bil Gani del. Taborišče je postajalo pretesno in (je'taJ kilometrov stran v Brzezinki je nastalo ojy 8° .Vcnko taborišče, večinoma leseno, prvi jlekti pa So bile konjske barake. V vsaki je hek prostora za 52 konJ- Obsegalo je 175 35fitar°V zem,Je> postavljenih pa je bilo nad Ve]. objektov, vključno s šestimi krematoriji in od ° 2aplinjevalnico. Bilo je 30-krat večje Prvega taborišča. Tretje taborišče Ausch-mj. 111 Pa je bilo dvakrat večje od prvega kih 83 taDorišca- Funkcija koncentracijs-p0 taborišč je bila najmanj trojna. V njih so popoma umirali posamezniki, ki jih je iztr Hitlerjev režim, v njih so množično rebljali posamezne narode, najprej Žide in jjjj?ane, nato pa Slovane, taboriščniki pa so n 1 dragocena in poceni delovna sila za *5krk° državo' ki J' Je leta 1943 na frontan Ha Pripalo, zato je moralo več taboriščnikov Prav ° man^ V smrt'1 *zJemo Zidov, četrta bj| tako pomembna funkcija taborišč pa je prj° Premoženje zapornikov. Židi so lahko na S|c]nicr Prinesli nekaj prtljage s seboj. Šla je v leg*. Ča (dva velika sta bila v Auschvvitzu), Kai^° zaporniki niso uspeli sproti sortirati, ind P°P°lna je bila uničevalna strategija in Ustrija, povedo podatki, da je šlo zlato posebno zanimiva in žalostna. Ano Komatar so prvič zaprli skupaj z Ano Homan, ženo loškega pečarja Martina Homana maja leta 1942 v loške areste. Njo so spustili, Homa-nova pa je bila odpeljana v Auschvvitz. Komatarjevo mamo in hčer so ponovno Pred spomenikom v Birkenauu. V ospredju Vida Bobera iz Ljubljane in Sonja Kavčič iz Škofje Loke. Njuna mama je tu umrla za tifusom. vrh nemškega Reicha na poldrugo uro trajajočem sestanku v Berlinu sklenil, da je način za dokončno rešitev židovskega vprašanja. Ta rešitev se je glasila: spraviti s sveta 11 milijonov Židov in ta morija je do konca vojne prišla blizu 4 milijonov. Industrija namreč ni uspela proizvajati dovolj smrti. V plinskih celicah Auschvvitza so lahko s plinom ciklon, ki so ga nasuli v celico, ta pa je začel delovati zaradi toplote, v dvajsetih minutah umorili 2000 ljudi, v sedmih krematorij i h pa so lahko požgali dnevno 10.000 trupel, avgusta leta 1944 pa so dosegli rekord s 24.000 trupli. Zloraba zdravniške prisege V nemških koncentracijskih taboriščih je bila na najbolj gnusen način zlorabljena znanost in visoko znanje nemških strokovnjakov ter poteptana zdravniška prisega za varovanje življenja. Dr. Josef Mengele je delal v Birkenauu svoje poskuse pri selekciji Židov, pri dvojčkih in oplemenitenju germanske rase. Dr. Kari Klauber, svetovno znani ginekolog, je bil zelo blizu metodi za množično sterilizacijo žensk, ki bi bila opravljena kot navadni ginekološki pregled in bi lahko steriliziral 1000 žensk dnevno, dr. Johann Paul Kremer, katerega dnevnik so našli, pa je znal zadati smrtonosno injekcijo natančno v srce. skupaj, ko je mama zaradi tifusa izdihnila 1. januarja leta 1944. Sama je dočakala svobodo, prav tako oče in brat, ki sta bila v Mauthausnu. Ljuba Vi/jak iz Ljubnega pri Podnartu je šla v Auschvvitz na grob svojega očeta. Živeli so v Mariboru. Očeta so vzeli maja leta 1941 in ga zaprli, junija leta 1942 pa je v Auschvvitzu umrl. Mama, brat in Ljuba so ostali doma in naprej sodelovali s partizani. Zato je moral brat leta 1943 v partizane, mama in Ljuba pa januarja leta 1944. V Auschvvitzu ali Birkenauu je raztresen pepel matere od sester Sonje Kavčič iz Škofje Loke in Vide Bobere iz Ljubljane. Njun dekliški priimek je bil Novak, doma pa sta iz Šoštanja. Brata so leta 1942 kot talca ubili v Gramozni jami v Ljubljani, oče pa je moral prav tako v delovno taborišče. Mamo in hčerki Sonjo in Vido so odpeljali 4. avgusta leta 1942. Čez nekaj dni so jih ločili: mamina pot se je končala v Auschvvitzu, hčerki pa sta bili v otroškem taborišču Frohnleiten pri Gradcu. 30. decembra leta 1942 je mama umrla. Povedali so, da za tifusom in zaradi velike žalosti. Hčerki sta zvedeli, kje je oče in sta preprosili oblasti, da sta šli k njemu. Tako je bil zdelan, da ga nista prepoznali. Vrnitev domov je bila vse prej kot vesela. Žalostna zgodba Ane Komatar Ana Komatar iz Škofje Loke je v Auschvvitzu zgubila mamo Ano Leben, vdovo Komatar, rojeno Pecher. Njena zgodba je še zaprli avgusta leta 1943. Tri mesece sta bili skupaj v Begunjah. Hčerka Ana je bila spuščena, mama Ana pa je bila premeščena v Celovec, kjer naj bi jo ustrelili, vendar je bila smrt zamenjana z Auschvvitzem. Homan je na Bledu nemško komando, tudi zato, ker je ženin brat padel v nemški vojski, preprosil, da mu je dovolila obiskati ženo. To je povedal mlajši Ani, ta pa se je odločila, da bo šla z njim obiskati mamo. 22. marca leta 1944 so prišli v Auschvvitz. Ko so že odvili pakete, ki so jih prinesli od doma, je oficir pred Ano Komatar odprl mapo, v kateri je bil listek z napisom: Ana Leben 21.3. verstorben. Hčerka ni dojela, pa ji je oficir dejal v hrvaščini: Vaša majka je juče umrla. Umrla, znate. Sesedla sem se, vpila, jokala, se spominja Ana Komatar. Šele na vlaku domov se je pomirila. Potem je pisala za žaro. Najprej so poslali obvestilo o smrti, zdravniško poročilo in še dopis z izrazi sožalja. Žaro so obljubili in prišla je aprila leta 1944 s ploščico iz posebne kovine, na kateri so bili podatki o pokojnici. Niti mama niti hčerka potlej nisva imeli miru, je med obiskom Auschvvitza pripovedovala Ana Komatar. Nekaj sumljivega se je dogajalo okrog maminega groba in žare. Leta 1985 je bil grob odprt, žara uničena, ploščica pa je zginila. Vsa vprašanja in iskanja na policiji, sodišču in tožilstvu ostajajo brez prepričljivega odgovora. Ana Komatar o ozadju tega početja lahko samo domneva. Mladi Francozi v taborišču smrti. Na tablah so imena otrok, umorjenih v Auschwitzu. Fotografije: Jože Košnjek N R V U PRED 50 LETI SO AMERIČANI OSVOBODILI DACHAU Iz nemškega v slovenski Dachau. In iz obeh v planine, v svobodo.... Pogovor z arhitektom Vlastom Kopačem Iz Žirov v svet Rojeni ste 3. junija 1913 v Novi vasi pri Žireh. Vaš oče, slikar Franjo, se je malo pred tem, po študiju na praški akademiji, s svojo mlado ženo, Vašo materjo Boženo, vrnil domov. V svojih spominih (Žirovski občas-nik, št. 19/20, str. 86) piše, daje nameraval kmalu naprej, do Firenc, a prišla je vojna in moral je k vojakom. Z materjo sta ga nato čakala skoraj pet let. Bor ve, kako se je mlada Pražanka počutila v novovaški podstrešni sobici. Je v Vas še kakšen spomin iz onih let? Naši domačiji v Novi vasi (ta je danes del Žirov, ob cesti, ki vodi skozi dolino Račeve proti Vrhniki - op. M.N.) pravijo po domače pri Matevžku, še prej pa se ji je, kot mi je povedal oče, reklo pri Medelačniku - kar naj bi izhajalo od imena Magdalena. Ker leži naša hiša na robu gozda, so se pri Medelači oglašali plajšurji, žirovskarska zvrst rokovnjačev. Iz mojih prvih otroških let se spominjam grmenja topov in svetlikanja eksplozij s soške fronte, onkraj hribov na zahodni strani žirovske kotline; še posebej pa imam v spominu pomanjkanje kruha. Zaledna avstrijska vojaščina je k rantam Matevžkovega kozolca privezovala svoje garjave konje, od katerih sem se tudi sam nalezel garij, zraven pa staknil še gripo - imenovali so jo "španska" - ki je v naši hiši pobrala očetovo mater in sestro Mici, moja mama in jaz pa sva ostala živa. Mene je rešilo, izgleda, preizkušeno domače zdravilo: skodelica vročega mleka, v katerem je bilo namočeno prgišče črnega smodnika in jo je bilo treba izpiti na dušek. Zoper garje je pomagalo žveplovo mazilo. Spominjam se še, da oče Matevžk ni dovolil ribati poda v hiši; po njegovem se je z ribanjem podnic delala škoda. Zato so ženske pri Matevžku lahko poribale pod le tedaj, ko je bil hišni oče v Žireh pri maši, čeprav je bilo, potem ko se je vrnil, v hiši dosti grmenja. Iz tistih časov vem še to podrobnost, da mi je bil strašansko všeč pismonoša in sklenil sem, da bom, ko bom velik, prav to - pismonoša. Zvečer je bila v naši hiši, če niso šivali, tema. Luči niso prižigali, kajti "smrdljivec" (petrolej) je bil drag. Berač, ki je čez noč ostal pri nas, je v temni hiši pripovedoval novice in razne grozljive zgodbe, ki so jih domači in moja mama poslušali ob peči, stari oče v zapečku, jaz pa na peči. Moja mama se je dobro razumela z očetovo materjo in z njegovo sestro Mici; gotovo pa ji je bilo težko sami v povsem drugačnem okolju, kot ga je bila vajena doma v Pragi, pa še brez moža, ki je bil na fronti nekje v daljni Rusiji. Sodeč po očetovem pisanju je izvirni zapis Vašega imena Vlastimil. In Vi ste resnično mil človek. Po materi najbrž; pa v primerjavi z očetom, ki je bil pravi "gauner" - tako ga z nemalo simpatije imenujejo tisti, ki danes prebirajo njegove spomine. Ko se je vrnil iz Ukrajine, je nastopil pot gimnazijskega profesorja: Kruševac, Kranj, Split. To so potemtakem tudi kraji Vašega osnovnega in gimnazijskega šolanja. Gotovo je tudi iz teh let kak zanimiv spomin? Po končani vojni in zamudnem vračanju iz Rusije je dobil oče službo profesorja risanja na gimnaziji v Kruševcu. Z vlakom, v nerazsvetl-jenih vagonih, z okni brez stekel, smo odpotovali v Srbijo in malo pred Kruševcem so organizirani plenilci zmetali iz tovornega vagona naše borno imetje in prtljago. Tako smo v Kruševcu stopili z vlaka le s tistim, kar smo imeli na sebi. Srbi so nas imeli za Švabe; bili smo pač iz krajev onkraj Save, iz nekdanje Avstro-Ogrske. Povsod po mestu so bili sledovi vojne, po ulicah kalne mlakuže v lijakih od eksplodiranih granat, bolgarski ujetniki so po blatnih cestah vlačili vozove, itd. Za prebivanje smo dobili sobo v pritlični hiši na robu mesta, ki nam je bila obenem spalnica in kuhinja. Primanjkovalo je hrane in kurjave, pritiskal je hud mraz, mama je zbolela in obležala. Oče jo je naslikal s šolarskimi pasteli na ovojnem papirju, slika je znana kot Bolnica (1920). Portretiral je tudi sebe, v zrcalu, s klobukom na glavi in s črno umetniško pentljo. Tedaj je začel dobivati prva naročila: "Daj, nacrtaj još mene!" Iz tistega časa je ohranjenih nekaj risb s svinčnikom: Kafana v Kruševcu, Kula Cara Lazara, Zadužbinska cerkev Lazarica (na griču nad mestom) in nekaj skic. - Ob sprejemu na gimnazijo so očeta vprašali, ali obvlada cirilico. Ker je ni, je pisar v ustrezno rubriko zapisal: "nepismen". Po enoletnem prizadevanju je očetu uspelo dobiti profesorsko mesto na gimnaziji v Kranju. Stanovali smo v pritlični hiši na Primskovem, kjer so me vpisali v prvi razred osnovne šole. Oče je v gimnaziji učil risanje in portretiral uglednejše kranjske meščane, njihove soproge in hčere, slikal je okoliške podeželske motive in pejsaže. Lotil se je tudi slikanja diplom, priznanj in drugih listin za potrebe kranjskih in ljubljanskih velemož. Narisal jih je dr. Ivanu Tavčarju, kranjskemu županu Pircu, dr. Ivanu Hribarju, monsignorju Tomu Zupanu in drugim. Prijateljeval je z Maksom Pirnatom, Vaclavom Držajem, Rudom Hlebšem, Ivanom Pregljem, Stankom Turudijo, junakom s soške fronte, s kamnosekom Jegličem, Zorkom Prelovcem, Vladimir-jem Levstikom, Antonom Debeljakom, Vladimirjem Kapusom in kranjskimi meščani. Vaša matije umrla, ko Vam še ni bilo 15 let. Tudi sama je bila še mlada. Upam, da Vas po tolikih letih ne bo prizadelo, če Vas povprašam po tistem, kar je botrovalo njeni prezgodnji smrti. Vas je ta zelo prizadela? Mamina smrt leta 1928 je bila zame hud udarec, ostal sem brez matere, ki bi jo 14-letni fant še kako potreboval. Oče se je še enkrat oženil, dobil sem polsestro Marjetico, ki sedaj živi v Švici. Oče je z novo družino ostal v Splitu, jaz pa sem po maturi odšel služit 9-mesečni dijaški vojaški rok v Tuzlo, od tam pa sem se leta 1934 odpravil v Plečnikovo šolo za arhitekturo na Tehniški fakulteti Univerze Kralja Aleksandra v Ljubljani. ORENJT Kako se je tedaj živelo v Splitu? Se je oče kot celinski človek navadil na primorje? Tudi Vi ste, sodeč po dejstvu, da ste kasneje postali strastni planinec in alpinist, bolj alpskega kot primorskega značaja? Oče je v Splitu veliko portretiral in slikal obmorsko krajino, večkrat je razstavljal v salonu Galič in dosti prodal. Seveda ga je dajalo domotožje. Zato smo poleti hodili na počitnice v Slovenijo. Jaz sem v Splitu jadral, plaval in hodil s sošolci na skalnati Mosor, med Vlahe, ki so v tistem skopem svetu živeli od ovac in koruznega zdroba. Kolikor vem, ste že pred študijem na univerzi odslužili vojsko. Pa ne, da ste bili v tem oziru ravno tako neučakani kot nekoč Vaš oče, ko je hotel (in dejansko odšel) za vsako ceno k vojakom, v Trst in na Dunaj? Na odsluženje vojaščine sem se po maturi podal s sošolci iz Splita predvsem zato, da s to neizogibno državljansko dolžnostjo opravim čimprej, potem pa so pred menoj prosta leta za študij na akademiji ali univerzi. Eden od dogodkov, ki so "usodno" zaznamovali Vaše življenje, je gotovo srečanje s profesorjem Jožefom Plečnikom. Kako ste prišli v njegov seminar? Ko sem se zglasil na tehniki pri profesorju Plečniku, je bila že pozna jesen (1934) in zasedba v njegovi risalnici je bila popolna. V njej je risalo okoli 18 študentov vseh letnikov in profesor mi je svetoval, naj grem k sosedu Vurniku, tam se bo še našel prostor zame. Vendar se nisem dal odgnati - ker sem želel prav k Plečniku. Opazil sem, da pri enem od risalničnih oken ni mize. Snažilka je skozi to okno stepala prašne krpe. Pa sem dejal profesorju, da bi morda lahko čez tisto vrzel med mizama pri oknu položil risalno desko in risal. Zdelo se mi je, da se je mojster namuznil, ko mi je dejal: "Bom vprašal našo Ano, če se da kaj narediti. Oglasite se spet jutri." Tako se je začelo moje šolanje pri Plečniku. Vsako popoldne sem po opravljenem delu prislonil svojo risalno desko k steni, da je bilo okno za Ano in njeno odpraševanje prosto. Kakšen je bil mojstrov način dela? M odnos do Vas? Če prav vem, ste Vi tisti, kiji zrisal Zale - in ne Plečnik sam? VajiM razmerje bi nemara lahko ponazorili tudi} risbo ali načrtom? Profesor je gojil do svojih učencev človešl" odnos, vendar zmeraj z distanco med učitel jem in učencem. Tistim, ki so se pri delu P risalno mizo že disciplinirali in si pridobil1 nujno potrebno vztrajnost ali, kot je dejal* "Sitzleder", se je bolj posvečal in je z njimi v0 delal. Moj oče je želel, da postanem slikar, ko' je bil sam. Ker sem se odločil za arhitektur0 je menil, naj se med študijem preživljam san1 kot se je moral on. Prvo leto sem kot brtf dobival od doma vsak mesec bankovec za ■ dinarjev, pozneje nič več. Risal sem vinjete P Grudo, programe za študente, nekaj sel" zaslužil pri profesorju in se prva študijsk* leta preživljal sam. Dokler me ni poleti 1938 Plečnik vprašal, kam bom šel ob počitnicaj1 Ko sem mu odgovoril, da domov v Split, f dejal: "Oh, škoda!" - "Zakaj, gospod proff sor?" - "Mislil sem, da bi nekaj lepega skup*) naredila." - "Prav, bom pa ostal v Ljubljani; Na kar je pripomnil, da bo delo dolgotrajno J" zahtevno, in da ne bo nobenega dopusta n^ počitnic. Jaz sem na takšne pogoje pristal f začelo se je projektiranje Žal, ki je trajalo tjf do njihovega odprtja, julija 1940, in še napre)' do prihoda italijanske okupatorske vojske y Ljubljano, ko sem z delom pri Plečnik" prenehal. Italijanska vojska je zasedla starC tehniko na Aškerčevi cesti, profesor se jt umaknil v svojo hišo v Trnovem, jaz pa sem*6 vključil v organizirani odpor proti okupator)11 V letih, ko sem sodeloval pri projektiran)11 Vrta mrtvih, pozneje imenovanega Zale, se"! prejemal od Mestne občine Ljubljana teden^ honorar, ki je zadoščal za vse moje potrebe.! soboto popoldne sem se odpeljal s kolesom Kamniške Alpe na potepanje po stezah 1 brezpotjih in na plezanje. V nedeljo zve# sem se vrnil v Ljubljano in se v ponedelje zjutraj z razbolelimi mišicami spet usedel 2' mizo k natančnemu risarskemu delu-Kamniških Alpah sem naletel na tamošn) plezalsko druščino in se kmalu vključil vanj" Prvenstvene zimske smeri sem plezal glavnem z Borisom Režkom, Karlom Tar^ jem in Darom Dolarjem, v Durmitoru Cenetom Malovrhom, poletna ponavljanja P z mojim sošolcem Benom Andervvaldotn drugimi plezalci. Med Plečnikovimi učenci je bila skof| polovica levičarjev in tudi nekaj organiziraj komunistov. Profesor je nekoč omenil, da že po risbi pozna, kdo je komunist! - Nazor* sem se usmeril v levo že v splitski realki- ^ bolj pa med služenjem vojaščine v Tuzli. O m sebe sem videl dosti gorja in revščine, trplj*F'j in krivic in menil sem, da bi se dalo marš1 spremeniti in izboljšati, da bi bilo življeg' ljudem lažje in svetlejše, človeška družb3 Pj urejena pravičneje. Na univerzi sem P°s ^ član akademskega društva Triglav in konV, nist. Poleti 1936. sem bil obsojen na JJJ mesece zapora "zaradi komunistične pr°Pj gande". Ko sem prišel iz zapora, sem rT domom visokošolk v Gradišču srečal pr° { sorja Plečnika. Dejal je: "Povejte no, kaj naredili, da so Vas zaprli?" Povedal sem "".^ da sem na Storžiču na neki tram narisal srp, kladivo. Zasmejal se je: "A nič drugeg3, | "Nič." Segel je v žep, mi dal stotaka in vPra^ "Saj boste prišli jutri spet na delo?" Tako s * tudi storil - in nisem odšel v Španijo, bor1 ^ proti fašizmu, kakor sem pred tem namera j Ukvarjal sem se tudi z grafiko in po HitlerJ.Vf zasedbi Avstrije, poleti 1938. narisal razglednici, ki sta kmalu postali zelo popu $ ni. Prva z geslom: "Slovenci, združim0 ^ branimo se!", druga s kljukastim križem^ pripisom: "V tem znamenju boš zasužnjen- Nadaljevanje na 29. str***1 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE OE ZDRAVSTEN! DOM JESENICE objavlja prosto delovno mesto: 1. ZOBOZDRAVNIK za mladinsko zobozdravstvo 2. ZDRAVNIK v splošni ambulanti Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: ad 1.) da imajo diplomo medicinske fakultete -smer stomatologija, ad 2.) da imajo diplomo medicinske fakultete, - opravljen strokovni izpit, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30-dneh po zaključku objave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: OE Zdravstveni dom Jesenice, C. Maršala Tita 78, 64270 Jesenice. t/J« SAVNA • SOL ARU • 00 OTROŠKA AEROBIKA VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 17. DO 1S. URE Gostišče - picerija ALPEN, doc Gorenjesavska c. 35/a 64000 Kranj tel. 064/311-019 KOSILA IN VEČERJE TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE! Želimo vam vesele velikonočne praznife! Odprto vsak dan od 12. do 24. ure! VESELE PRAZNIKE VAM ZELI 4 zavarovalna družba d.d Kako premagati bolečino in stres BLAGODEJNA MASAŽA NAMESTO TABLET Živimo v času, ko se vse spreminja. Nič ni več, kot je bilo, še vreme ne. Prav vremenske spremembe se kar vrstijo. Več ko jih je, več je tudi težav, ki jih vreme povzroča. Vsi smo občutljivi na te spremembe - kar spomnimo se, kako smo lahko razdražljivi pred dežjem: hitro izrečemo težke besede, ki bi jih kasneje najraje vzeli nazaj. To pa je le delček zgodbe. Vremenske spremembe zelo velikemu številu ljudi povzročajo tudi telesne težave. Tam, kjer Je bila nekoč roka ali noga zlomljena, operiran sklep !Pd., bomo lahko vse življenje čutili bolečine ob spremembah vremena. Podobno je z revmatičnimi sklepi in mišicami, s spremembami, ki nastanejo na hrbtenici in še z mnogimi drugimi boleznimi, ki se pogosto razvijejo v kronične. Docent dr. Blaž Mlačak, specialist splošne medicine in direktor Zdravstvenega doma v Metliki pravi, da nas je cela armada takih, ki nas takrat kaj boli. In kaj storimo? Največkrat vzamemo tableto proti bolečinam. To je najbolj Preprosto. Tako smo se navadili, pa čeprav vemo, oa imajo tablete stranske učinke, ki po malem načenjajo naša jetra, ledvica, prebavila itd. Z leti Pojemo tako rekoč na kilograme tablet in prej ali slej doživimo posledice na lastni koži, ki so lahko judi usodne. Zdaj to ne bo več potrebno, vsaj v taki meri ne. Med izumi, ki lahko to spremenijo, je prav gotovo vibroser, mala prenosna masažna blazina v Prevleki iz runske volne. S pomočjo njenih blagih masažnih tresljajev (deluje na baterije) si boleče mesto zmasiramo in bolečina v nekaj (5 do 10) minutah popusti, pogosto pa tudi odneha. Dr. Mlačak pravi takole: "Taki pripomočki, kot je vibroser so zelo dobrodošli. Večina ljudi ima prej ali slej težave degenerativnega in revmatskega Porekla. Vibroser je tem ljudem v veliko pomoč, zdravniki ga obravnavamo kot del celotne medicinske terapije, ki naj pacientu olajša Dr. Blaž Mlačak: "Zdravniki Vibroser obravnavamo kot del celotne terapije.' (pogosto kronične) težave in mu pomaga, da bo v vsakodnevnem življenju bolj učinkovit in tako sam s sabo in s svojim življenjem bolj zadovoljen. Kadar je potrebno bolnišnično zdravljenje in fizioterapija, to seveda ne traja v nedogled. Pacient pa si potem, poleg vaj, s tem pripomočkom lahko doma zelo pomaga. Poraba tablet proti bolečinam se s tem bistveno zmanjša. To je za pacienta pomembno, saj zaradi dolgoletnega jemanja tablet neredko pride do ran na želodcu ali dvanajsterniku, pa tudi do resnejših okvar ledvic in jeter. Drug množičen problem, kjer je Vibroser v precejšnjo pomoč, je stres. Pod vplivom blagodejne masaže nastopi sprostitev, ki omogoča primernejšo obravnavo čustvenih doživetij in boljšo presojo realnosti. Pri nas v Sloveniji je vedno več ljudi, ki zaradi negotove zaposlitve in eksistence doživljajo hude strese. Posledica so različne bolečine (na primer v vratu, hrbtu itd.), nespečnost, razdražljivost, glavoboli ipd. Omenjene zdravstvene težave se zelo množično pojavljajo, uporabnost takega pripomočka pa je širša, bolj mnogostranska. Zaradi preverjene učinkovitosti, enostavnosti uporabe in možnosti ponavljanja masaže, menim, da je Vibroser kot pripomoček pri celovitem zdravljenju zares dobrodošel, kar dobro vedo ljudje, ki ga s pridom uporabljajo." Je že tako, da so vremenske spremembe naš večni spremljevalec, ki kroji naše počutje in nam tudi z bolečinami ne prizanaša. Bolj ko jih bomo znali obvladati, več bomo imeli od življenja. Novi izumi nam pri tem lahko precej pomagajo. Informacije o Vibroserju, ki je atestiran in ima dveletno garancijo, so na voljo tudi po telefonu (061) 12 91 794 in (061) 12 91 795 ali faksu (061) 12 91 796. VRTAČ d.o.o. SERVIS INAVTOSALON Visoko 77 a, Visoko pri Kranju 64212 Tel./ Fax.: (064) 43- 019, 43- 072,43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA V0LKSWA<3EN IN AUDI • NOVO NA SLOVENSKEM TRGU GOLF RABBIT-21.990 DEM SPOMLADANSKO ZNIŽANJE REZERVNI DELI - NIŽJE CENE »TESTNE VOŽNJE! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A MIKI MIŠKA - trgovina za otroke Nahajamo se nasproti železniške postaje v Kranju. Po zelo ugodnih cenah boste svojega otroka lahko oblekli od nog do glave, pa naj bo dojenček ali najstnik. Nudimo vam tudi opremo za dojenčke, igrače in obutev za najmlajše. Da se boste lat je odločili za obisk v trgovini MIKI MIŠKA, vam navajamo nekaj cen: Pampers plenice - vse velikosti 1.650,00 SIT Usnjeni čeveljčki od št 18 - 30 2.700,00 - 2.900,00 SIT Športni copati od št 24 - 45 1.500,00 - 3.500,00 SIT Pajacki za dojenčke 2.047,0 - 3.500,00 SIT Razni dekliški kompleti od 2 - 10 3.045,00 - 4.000,00 SIT Kavbojke od št 1 - 16 2.500,00 - 3.000,00 SIT Poleg navedenega imamo še nogavice, sp. perilo, bodyje, majice, pajkice, puloverje, hlače, bluze, jakne, pižame... Plačali boste lahko na več obrokov ali s kartico ACTIVA, na vašo željo pa bomo tudi zamaknili datum plačila. Delovni čas: pon. - pet. od 8. - 12. in 13. - 19. ure, sob. od 8.-12. ure PRED TRGOVINO JE VELIK PARKIRNI PROSTOR! MIKI MIŠKA KO r^j G lip bled. o o lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 VRATA ZA VSE ŽIVLJENJE! lip trgovina bled ljubljanska 27, 64260 bled telefax: +386 (0) 64 741 -675 telefon h. c: +386 (0) 64 7950 direktor: 795-282 izvoz-export: 795-231 uvoz-import: 795-249 domači trg: 795-226 maloprodaja: 795-230 KBZ KVALITETNA BLAGOVNA ZNAMKA ZA VISOKOKAKOVOSTNE PROIZVODE V LESARSTVU PODELJEN ZA NOTRANJA VRATA LIP BLED 19.11.1992 ODLIČNA KVALITETA, VELIKA IZBIRA V TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI tel. 064/795-230 069/22941,22942 NOOOMITNI KIUI KOMENDA Viuročjuplimn. ZABAVNOGLASBENA TEKMOVALNA PRIREDITEV KDO BO BOLJŠI? OBČINA KAMNIK ALI OBČINA NOVA GORICA? športna dvorana v Kamniku sobota, 22. aprila 1995, ob 20. uri nastopajo: BIG BEN ČUDEŽNA POLJA SLOVENSKI KVINTET GAMSI ansambel GAŠPERJI ansambel SLAPOVI ansambel VRTNICA BORIS KOPITAR župan občine Nova Gorica g. ČRTOMIR ŠPACAPAN župan občine Kamnik g. TONE SMOLNIKAR tričlanski ekipi Nove Gorice in Kamnika Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR Po snemanju bo zabava s plesom ob zvokih ansambla BRATOV POLJANŠEK, bogat srečelov pa bodo pripravili nogometaši NK FLOK iz Komende. Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE: 061/737-240 061/737-510 Turistična agencija: 061/832-662 VERONIKA Kamnik: 061/817-000 %&zervirajte svojo mizo, da vas nt -prehitijo prijatelji! KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.o. Slovenska cesta 2, Cerklje razpisuje po sklepu Občnega zbora KZ Cerklje prosto delovno mesto KOMERCIALISTA - prodaja kmetijskih pridelkov - nabava in prodaja repromateriala in trgovskega blaga - vodenje kontrole in prodaja sredstev za varstvo rastlin Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: - VII. stopnja izobrazbe - dipl. ing. agronomije (rastlinske smeri) - V. - VI. stopnja izobrazbe komercialno-ekonomske smeri - 1 ali vec let delovnih izkušenj na področju prodaje Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo (8 ur). Poskusno delo traja šest mesecev. Prijavo z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga Cerklje, z.o.o., Slovenska cesta 2, 64207 Cerklje. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM 64000 KRANJ, Kidričeva 53 Po sklepu Sveta doma in na podlagi Statuta razpisujemo delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje določene z Zakonom in imeti: - visoko izobrazbo pedagoške smeri, - strokovni izpit, - najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse. Kandidat mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti kratek opis dosedanjega dela, progam razvoja in vodenja doma. Ravnatelj bo imenovan za štiri leta. Začetek dela je 1. september 1995. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Dijaški in študentski dom Kranj, Kidričeva 53, 64000 Kranj s pripisom "Za razpis".* O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh oziroma po prejemu soglasja ustanovitelja. Kdo bo boljši? Dobimo se v Kamniku V soboto, 22. aprila, bo v Kamniku velika zabavno glasbena in hkrati še tekmovalna prireditev. Veselo bo, kar nam je potrdil tudi Boris Kopitar. Kamnik, 13. aprila - Ljubiteljem narodnozabavne glasbe svetujemo, da vsekakor ne zamudijo srečanja v soboto, 22. aprila, ob 20. uri v Športni dvorani v Kamniku. Nastopili bodo ansambli Big Ben, Slovenski kvintet, Gašperji, Vrtnica, Čudežna polja, Gamsi in saj veste, tisti "Ne reci nikdar..."; Slapovi, seveda, ki so bili pred nedavnim že dvakrat tudi v kranjski občini. Povezovalec srečanja bo Boris Kopitar, ki pa bo tudi tokrat nastopil v vlogi scenarista. Boris, kaj pravzaprav pomeni naslov prireditve Kdo bo boljši. Gre za tekmovanje ansamblov? "Čeprav so med ansambli takšni, ki so bili tudi že zmagovalci, bo tokrat poudarek na družabnih igrah. Takmovali bodo Kamničani in Novogoričani - ekipe iz obeh občin, družabno tekmovanje pa bosta začela oba župana - Tone Smolnikar in Črtomir Špacapan. Igre in ansambli bodo izoblikovali zanimiv, vesel in prijeten večer, ki se bo po programu seveda nadaljeval." Bo nadaljevanje v zna- menju tiste jpoznane Borisove Prijatli cin čin? "Točno. Po snemanju prireditve bo zabava s plesom. Igral pa bo ansambel Bratov Poljanšek." Snemanje? Bo prireditev morda snemala tudi televizi- Ja? • • • Televizija bo in sicer televizija MMTV, ki bo celotno prireditev potem predvajala prihodnjo soboto, 29. aprila, ob 20. uri. Boris Kopitar Je torej nenehno aktiven, čeprav se mu je menda nacionalna TV odrekla. Se strinjaš z ugotovitvijo? "No, urednik Mito Trefalt mi je sporočil, da nimam kaj več delati na nacionalni TV. Kar pa zadeva aktivnost, je vse res: Delam. Grem se na primer tole, kar bo zdaj v Kamniku. In zanimivo in zabavno bo. Velja si ogledati. Pa tudi novo kaseto pripravljam. Naslov bo Najina sreča." Kako pa je z vstopnicami za prireditev 22. aprila v Kamniku? "Vstopnice so naprodaj v Hram Rožice v Mengšu in v Turistični agenciji Veronika v Kamniku. Posebnost, ki jo lahko tisti, ki nameravajo priti v Kamnik, preverijo, je naročilo vstopnic po telefonu. Poklicati je treba številko 061/737-240, povedati naslov in vstopnice bo poštar prinesel na dom." Dobimo se torej v soboto, 22. aprila, ob 20. uri f Kamniku. Z ansambli, ekipami Kamnika ter Nove Gorice in Borisom Kopitarjem pa z MMTV bo veselo. Ne verjamete? Saj smo navadni zemljani, ne... MESARIJA FRANC KALAN, 64000 Kranj Gasilska 3., (064) 311 -520 VELIKONOČNA PONUDBA Velikonočna domača šunka 4 - 6 kg Velikonočna domača šunka - vrat bk Velikonočno pleče v mrežici Suha rebra Domača salama I. kvalitete Domača salama II. kvalitete DELOVNI ČAS: PONEDELJEK, TOREK IN SOBOTA DOPOLDAN SREDA, ČETRTEK IN PETEK VES DAN l Želimo vam vesle velikonočne praznike i 900 SIT/kg 950 SIT/kg 850 SIT/kg 600 SIT/kg 1500 SIT/kg 1200 SIT/kg Na podlagi 5. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, objavljamo naslednji \ JAVNI POZIV ZA PONOVNO VZPOSTAVITEV AGRARNE SKUPNOSTI BABNI VRT Dediči nekaterih bivših članov Agrarne skupnosti Babni vrt smo na sestanku dne 8. 4.1995 ugotovili, da obstaja interes za obnovitev nekdanje Agrarne skupnosti in sprejeli sklep o objavi poziva interesentom. V skladu z zakonom zato pozivamo vse zainteresirane upravičence iz 4. člena zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, da v roku 8 dni od objave tega poziva v časopisu, sporočijo svoj interes, da se pridružijo obnovljeni Agrarni skupnosti Babni vrt in sicer g. Jožetu Cudermanu, Babni vrt 6, pismeno ali na telefon 46-283. Po pooblasilu Jože Cuderman Od starta do cilja! Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 218 990 O nova prodajalna z opremo za šport in rekreacijo O servis športne opreme O najcelovitejša ponudba kakovostnih blagovnih znamk na Gorenjskem Priznane športne znamke predstavljajo ponudbo svojih izdelkov: rolerji in oprema BAUER, v petek, 14. aprila, od 16. do 18. ure, pripomočki za masažo ARCUS, v soboto, 15. aprila, od 9. do 12. ure, teniška oprema VVILSON, v torek, 18. aprila, od 16. do 18. ure. Katalog M ŠPORT NAGRADNA IGRA ZA NATANČNE Vsem, ki ste oddali izpolnjene kupone v prodajalni M ŠPORT, se zahvaljujemo za sodelovanje in obisk prodajalne. Tisti, ki ste natančno šteli, ste našteli 24 kosov copat. Pri žrebu je bila sreča naklonjena Rezki Šušnik iz Bohinjske Bistrice. Iskrene čestitke. ^MERKUR S331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem voščimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. altoma commerce C. 1. maja 5, Kranj, smer iz centra proti OŠ Stane Žagar Del. čas: 9-19, sob. 9-12, tel.: 331-552 Velikonočna praznična ponudba do konca aprila 1995 nakup na gotovino nakup na 6 čekov brez obresti (1+5) CANDV pomivalni stroj model c 7800 _______modele 7400 • GORENJE pralni stroj mod. 906 x SIT SIT SIT C-'ffiFffv'fc 87.391.00 80.741.00 ♦ME|frHlIfr 55.990.00 GORENJE sušilni stroj perila SIT J5. Tf^ nakup na 5 čekov: 399.990.00(1+4) GORENJE barvni televizor z TTX 51 cm SIT €HMHMi» 48.990.00(1+4) V času birme tudi popusti za glasbene stolpe in kasetnike DOSTAVA BREZPLAČNA - odprto NON STOP - telefon 064/331-552 A ApTomehanika O 64001 KRANJ - Hrastje 52/a ---- I N TE R V J U Vlasto Kopač Potem ko smo v zadnjih letih Plečnika na novo odkrili in začeli bolj ceniti njegova dela, Vas je doletela vloga nekakšnega arhitekturnega revizorja: ko obnavljajo katero od njegovih mojstrovin, Vas pokličejo, da bedite nad tem, če se res dela vse po izvirniku. To je častivredno in najbrž tudi naporno delo? K sodelovanju pri obnavljanju zapuščenih Plečnikovih Žal me je leta 1986 pritegnil tedanji podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane, arhitekt Braco Mušič. Poiskal sem primerne obrtnike in Plečnikovo mojstrovino smo v nekaj letih dostojno obnovili. Vendar je treba takšni izredni umetnini posvečati nenehno skrb, bedeti nad njo in poškodbe, ki jih povzročajo čas, padavine, ozračje, mraz in ljudje, sproti popravljati. Tak način pa sedanji upravljalec Žal žal opušča. Osnutek partizanske znamke, perorisba, julij 1942 Plečnik ie bil globoko veren in zelo povezan s katoliško Cerkvijo, posebno s svojim najbližjim sosedom, trnovskim župnikom F. S. Finžgarjem. Vas pa je življenje zaneslo na levo, med komuniste. Kaj porečete na tole domnevo: če bi se zadržali v mojstrovem idejnem krogu, Vas verjetno ne bi doletele dvojne dachauske vice, Dachau sam in za njim še dachauski procesi?! Sicer pa ste bili verjetno že pred srečanjem s profesorjem opredeljeni za levo stran; tudi Vaš oče je bil bolj liberalno nastrojen in sploh je bila takrat leva drža bolj v duhu Časa, kot je danes, ko je tako rekoč v nemilosti? V mojstrovem svetovnonazorskem krogu nikoli nisem bil, zato je ugibanje, kaj bi bilo, Če bi bil, nerealno. Vem, da so njegovega zvestega učenca Toneta Bitenca domobranci zaprli, vendar je Plečnik posredoval in s svojim ugledom dosegel njegovo izpustitev. Ko so domobranci potem prišli k profesorju z Željo, da bi Plečnik zasnoval Rupnikov Paradni pas, je naročilo odklonil in jim dejal, naj dajo Rupniku kar "laufpas"! (Dati nekomu Laufpass pomeni v nemščini dobesedno: nagnati ga - op. M.N.). Kakšna je bila pot iz Plečnikovega seminarja v ilegalo in naprej v Dachau? Osrednje poglavje tega obdobja je verjetno jfejg delo v ilegalni partijski tehniki? V osvobodilni fronti se je po italijanski zasedbi Ljubljane organiziral med drugimi tudi odbor arhitektov, kamor sem se najprej vključil. Na začetku odpora proti italijanskim okupacijskim silam smo izvajali napisne akcije (pisanje parol po zidovih), potrošne akcije (trošenje listkov s parolami in emblemi) po Pločnikih in cestah, sabotažne akcije (rezanje telefonskih vodov), itd. Druge skupine aktivistov OF so na cestah razoroževale italijanske oficirje, ki so stanovali v civilnih stanovanjih, obešale slovenske zastave na drevesa (in celo na zvonik frančiškanske cerkve). To so bile prve akcije, ki so okupatorja vznemirjale in mu sporočale, da se s fašistično okupacijo nismo sprijaznili. Emblem Osvobodilne fronte slovenskega naroda sta bili črki OF, simbol boja proti okupatorju pa rdeča peterokraka zvezda. Skupnega emblema, ki bi združeval oboje, Pa tedaj še ni bilo. Zato je arhitekt Edo Ravnikar na sestanku našega odbora predlagal enoten simbol: Triglav, ki ga tudi nevešča roka z eno potezo nariše na zid, pa še hitreje kot peterokrako zvezdo ali črki OF. Predlog je bil sprejet in odtlej je Triglav simbol našega narodnoosvobodilnega boja, od osamosvojitve naprej pa v državnem grbu tudi simbol Republike Slovenije. Ko so italijanska policija in njeni agenti ob pomoči domačih izdajalcev začeli loviti in zapirati komuniste, antifašiste in narodnoza-vedne Slovence, so se ogroženi začeli umikati v ilegalo. Ilegalci pa morajo, če hočejo preživeti, spremeniti svojo identiteto, za kar so potrebni solidno izdelani osebni dokumenti in še kaj. Zato je vodstvo Centralne tehnike KPS pospešeno razvilo dokumentno tehniko, ki je kmalu lahko izdelala vsakršen dokument, kakršne so potrebovali ilegalci ali tisti, ki so odhajali v partizane. Zanimivo je, da so bili risarji v tej dokumentni tehniki večji del arhitekti iz Plečnikove šole. Naslednje leto si je Centralna tehnika (CT) uredila tik glavnega poveljstva italijanske policije v Ljubljani legalno knjigoveznico, zraven v posebnem bunkerju ilegalno tiskarno, s stavnico in tiskarskim strojem, nad tiskarno pa še risalnico CT in dokumentne tehnike, v kateri sem delal od junija 1942 do februarja 1943. Bil sem glavni opremljevalec, risar in grafik NOB tiska in ciklostiranega tiska v okupirani Ljubljani, dokler me ni 20. oktobra 1943 aretirala domobranska politična policija (PP ali pepejevci) in me izročila Nemcem, ki so me v začetku januarja 1944 skupaj z okoli 700 drugimi priporniki in bolniki iz bolnišnice prepeljali v živinskih vagonih v koncentracijsko taborišče Dachau na Bavarskem. Nemški Dachau Dachauske zadeve, po katerih Vas zdaj sprašujem, ste opisali v posebni izjavi z dne 5. avgusta 1970, na željo takratnega namestnika republiškega javnega tožilca. Objavljena je v zborniku Dachauski procesi, Ljubljana 1990, str. 347-354. Bi jo danes napisali drugače? Dejstva ostanejo zmeraj dejstva in mi jih ne moremo spremeniti. Izjava za namestnika republiškega javnega tožilca Toneta Bizjaka iz leta 1970 je kratka in zadostna, saj dotlej tožilstvo še ni imelo nobenega pisnega pričevanja o postopkih zasliševalcev. Za drugačne potrebe bi jo gotovo napisal obširneje in podrobneje. Zanimivo pri Vaši prvi aretaciji (20. oktobra 1943) je to, da so jo izvršili domobranci! So to storili na lastno pest ali po naročilu gestapa? Nekakšna ironija usode je v tem, kar se je zgodilo pozneje. Zapišete namreč, da ste proti koncu vojne organizirali "operativno skupino pod vodstvom Rada Krasnika, člana VOS-a, ki je takoj ob osvoboditvi taborišča zajela skupino domobranskih oficirjev in policijskih agentov z načelnikom štaba polkovnikom Peterlinom na čelu ter jih zaprla, prepeljala v Ljubljano in izročila našim varnostnim organom". Domobrancem potemtakem niste ostali dolžni. Sicer pa: kako so sploh zašli v Dachau? Kako je prišlo do moje aretacije s strani domobranske politične policije, sem opisal v posebni, trojni številki Borca v članku Zgodba o Neži in njenem bunkerju. Dopoldne 19. oktobra 1943 sem ob kontaktu z voditeljico Centralne tehnike na ulici opazil, da ji sledi zanemarjen, neobrit civilist zabodenega pogleda. Naslednjega dne dopoldne, ko sem nesel na javko za Bežigrad material za mojega prijatelja Bena Andervvalda, tehnika na Gorenjskem, so me na Dunajski cesti, nasproti Gospodarske zveze obstopili trije fantje, eden od njih je bil Nežin "rep" iz prejšnjega dne. Dejal mi je: "Včeraj si se nam izmuznil, danes se pa ne boš!" In dodal, da ne bom več hodil z banditi po mestu. Zahteval sem, naj se legitimira, pa mi je porinil cev pištole v želodec in zabrusil: "Tole je moja legitimacija!" Hoteli so me odvleči v hišno vežo, vendar sem jim bil kos in ostali smo na pločniku. Čakal sem, da ugledam med ljudmi na ulici znan obraz in končno sem ob progi zagledal očeta slikarja Staneta Kumra, upokojenega železničarja. Srečala sva se z očmi in videl sem, da bo o moji aretaciji obvestil Staneta, tudi sodelavca Centralne tehnike, ki bo obvestil partijsko organizacijo, da bo nemudoma potrgala moje dotedanje zveze in tako zavarovala sodelavce v Centralni tehniki pred aretacijami. Ko je bilo tistemu neobritemu agentu mojega upiranja zadosti, me je usekal s pištolo po glavi in zbil na tla, nakar so me odvlekli na policijsko stražnico, ob križišču Dunajske ceste z železnico. V stražnici je bil dežurni policaj, po govorici sodeč Primorec; žena mu je prav tedaj prinesla kosilo. Če bi agenti dobili v roke ilegalni material, ki sem ga nesel na javko za Bežigrad, bi to pomenilo nečloveško mučenje in gotovo smrt. Zaprosil sem policajevo ženo za kozarec vode, ker da imam rano na želodcu. Ko sem vodo popil, sem dejal, da moram na stranišče, ker bom bruhal. Agenti so hoteli kar z menoj na stranišče, toda policaj Primorec, očitno simpatizer OF, jih je odločno zavrnil: "Tukaj sem jaz gospodar!" Odšel je z menoj do stranišča, agenti pa so se postavili na dvorišče pod straniščno okno, s pištolami v rokah. V WČ-ju sem nemudoma odvrgel papirje v školjko in potegnil vodo, simuliral bruhanje, policaj Primorec pa je stal pri napol odprtih vratih in me stražil. Ko sem se znebil nevarnih papirjev, svoje beležnice in matrice, sem odšel s policajem nazaj v pisarno, kjer so oni trije že vneto preiskovali mojo aktovko, v kateri sem imel nekaj knjig, zgolj za kamu-flažo. Stražnik je zagledal knjigo Andrea Gidea Vatikanske ječe in dejal, da bi jo rad prebral. Dal sem mu jo in dejal, da bom že enkrat pozneje prišel ponjo. Trije agenti so me osebno preiskali in seveda niso našli ničesar, kar bi me lahko kompromitiralo. Neobriti je dejal, da bom šel z njimi na Srednjo tehnično šolo na Aškerčevi cesti. Vedel sem, da tam domobranci mučijo aretirane, zato sem dejal, da sem preslab, in da ne morem hoditi. Neobriti je začel vrteti telefon, da bi me do šole prepeljali z avtomobilom, pa je bil k sreči ves vozni park zaseden. Zato je eden od agentov vzel mojo osebno izkaznico in odšel v SLOVENCI ZDRUŽIMO IN BRANIMO SE! Narodnoobrambna razglednica 1938, izšla po Hitlerjevi zasedbi Avstrije. Slavijo (kjer je bil Gestapo) preverit, kaj in kako je z menoj. Kmalu se je vrnil in svojemu vodji poročal, da sem na seznamu za aretacijo in nič drugega. Ko je prišel v stražnico Še drugi stražnik, sta me oba policaja odpeljala v zapore v Šentpetrsko vojašnico. Od tam so me (z nekaj sreče pri zdravstvenem pregledu) prestavili v jetniški oddelek bolnišnice, kjer sem ostal do prvih dni januarja 1944. Tedaj je domobranska policija iz zaporov, priporov, zbirališč in jetniškega oddelka bolnišnice nabrala okoli 700 mož in nas izročila Nemcem. Ti so nas v Šentvidu nad Ljubljano naložili v živinske vagone in odpeljali proti severu, v neznano. Z menoj so bili tudi tovariši z jetniškega oddelka ljubljanske bolnišnice: Ivan Levar, Lojz Kraigher, Marko Župančič, Fran Albreht ter vrsta drugih umetnikov in kulturnikov. Naslednjega večera smo se ustavili na zasneženi železniški postaji z napisom Dachau. Esesovci s psi so nas med vpitjem in zmerjanjem nagnali iz vagonov. Zaslišali smo opozorilo: "Kdor bo zaostal, bo ustreljen!" Ob meni sta bila dva tovariša, sosed iz Križev-niške, krojač Ivan Kovač in študent Bojan Kardelj, brat Edvarda. Prvi je bil invalid s suho nogo in je le s težavo hodil ob palici. Drugi je bil šibek fant in je imel že od rojstva okvare na obeh nogah. Jaz sem imel oprtan nahrbtnik in zato prosti roki; tako sem oba prijel pod roko in oddrobili smo jo v koloni, ob vpitju esesovcev, skozi mesto proti koncentracijskemu taborišču zloglasnega imena. Skozi široka taboriščna vrata z napisom "Arbeit macht frei" pa čez razsežno zborno mesto so nas nagnali v veliko taboriščno kopalnico. Tam so nas obrili po vsem telesu, nas namazali z jedkim mazilom, preoblekli v stare italijanske vojaške cunje, obuli v natikače in holandske cokle in zjutraj odgnali v karantenske barake. Ko smo tam dobili Še vsak svojo taboriščno številko, nismo bili več ljudje; bili smo samo še številke. Znašli smo se v osrednjem dachavskem taborišču z okoli 30 bivalnimi barakami ali "bloki", obdanimi z ograjo iz bodeče in naelektrene žice in z zidanimi stražnimi stolpi; na vsakem je bila težka strojnica z esesovsko posadko. V taborišču so bili še komandantura, skladišča, delavnice, bolniške barake ali "revir", kuhinja in taboriščni zapori. Takoj za ograjo je bila na eni strani obširna plantaža, na drugi pa krematorij z dimnikom, iz katerega se je na taborišče vlegal zagatni čad od sežganih človeških trupel. Kidrič je baje (tako trdi Igor Torkar) nekje izjavil, da so bili "partizani prva, lageraši pa druga liga". Ste se kdaj počutili "drugoligaša"? Po vrnitvi v domovino smo interniranci iz nemških taborišč dejansko čutili nekam hladen odnos do nas, ki se nismo s puško v rokah borili proti zavojevalcem. Po dachavs-kih procesih pa se je ta odnos do bivših internirancev - spet le iz nemških taborišč - še poslabšal. Nihče od internirancev ni več dosegel vidnejšega družbenega, strokovnega, predvsem pa nobenega položaja v vladajoči politični strukturi. Nadaljevanje na 30. strani N T R V U Vlasto Kopač Nekateri tovariši, ki so ostali doma in so bili v partizanih, so vam pozneje očitali, da ste taboriščniki "delali za Nemce". Toda: ali ni bilo ravno delo tudi v taboriščih edini možni vir preživetja?! Češki zdravnik dr. František Blaha, je v svoji knjigi o Dachauu zapisal, da si je vsak jetnik v taborišču želel dobiti delo v eni izmed taboriščnih delovnih komand, kajti le na ta način mu je ostalo upanje, da bo še nekaj časa živel. Tisti, ki je bil brez dela, zaradi oslabelosti, obolelosti ali telesne napake, je bil zapisan smrti, za esesovce je bil le "nepotreben jedec". Takšne pa je taboriščna komanda poslala na transport in v smrt. Očitali so vam tudi vašo taboriščno organiziranost? Rekoč, da je bila "provokatorska organizacija" gestapa, ki je služila za nadzor, delovno izkoriščanje in uničevanje jetnikov. V resnici pa je šlo za to, da se taboriščniki niste prepustili usodi, ampak ste vzeli stvar, kolikor je bilo mogoče, v svoje roke. Kako? Kako smo se antifašisti in komunisti v taborišču organizirali, smo France Žemva, Branko Albaneze in jaz podrobneje opisali v zborniku Dachau, ki je izšel leta 1981 pri založbi Borec, na straneh 253 do 289. Taboriščni partijski aktiv je junija 1944 izbral nov ilegalni partijski komite iz tovarišev, ki so v minulih mesecih aktivno delali med našimi ljudmi in se uveljavili kot organizatorji. Izbrani so bili Branko Albaneze iz Hrvaške, Muhamed Musić iz Črne gore ter France Žemva in jaz iz Slovenije. Naš program je bil: povezati komuniste po barakah v enotno organizacijo, pritegniti k političnemu in organizacijskemu delu aktiviste in simpatizerje OF, sestaviti tedenski pregled stanja na bojiščih in ga razširjati med ljudmi, organizirati obveščevalni in vojaški sektor, tovariško medsebojno pomoč v hrani, obleki in zdravilih, politično propagandno delo in delo z mladino. Dosledna konsipiracija v ilegalnem delu partijske organizacije (povezanih je bilo okoli 70 članov) je pripomogla, da v organizaciji in med njenimi sodelavci do konca ni bilo izdaje, vdora in žrtev. Rezultat političnega dela partijcev in skojevcev med interniranci je bila naša enotnost in skupna vrnitev v domovino. Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste, ki so iz političnih razlogov ostali v tujini. V omenjenem zborniku ste zapisali: "V takšnih hudih razmerah seje vsak jetnik prej ali slej našel v življenjski stiski - pred težko preizkušnjo, ki je neusmiljeno razkrila njegov pravi značaj: človečnost, tovarištvo, požrtvovalnost in pogum, pri drugih pa tiste negativne lastnosti, kijih v skrajni stiski, ko gre le še za obstoj, sprožita samoohranitveni nagon ali egoizem." - Kako se je vse to izkazovalo? Hitler je organiziral koncentracijska taborišča z različnimi taboriščnimi režimi, v glavnem pa sta prevladovala dva tipa: koncentracijsko in uničevalno taborišče. Dachau v letih 1944 in 1945 ni bil več uničevalno taborišče, temveč koncentracijsko, takšno, od koder so esesovci oskrbovali zunanje podružnice osrednjega (in druga) taborišča z delovno silo. Kakšne so bile razlike med taboriščniki po nacionalnosti? Kateri so bili najbolj "značajni Najbolje smo se razumeli Slovenci in Rusi, saj smo si bili po skupnem boju proti Hitlerju, pa tudi po jeziku, blizu. S Poljaki in Čehi pa ni bilo tako, nekateri češki meščani so nas zmerjali z banditi. Ste imeli dahavci kakšne stike z domovino? Uradni stik z domovino so bila pisma iz taborišča, ki so bila podvržena cenzuri. Druga zveza so bila pisma, ki so jih oddajali v poštni nabiralnik jetniki, ki so delali v mestu Dachau ali kje drugje izven taborišča. Je kateremu od vas uspelo pobegniti? Uspelo je pobegniti nekaterim iz zunanjih delovnih komand, toda večino so ujeli in postavili ob vhod v taborišče z napisom: "Ich bin vvieder da" - jaz sem zopet tukaj - v jeziku narodnosti ujetega ubežnika. Na prsi in hrbet so dobili "Fluchtpunkt", oznako, podobno planinski markaciji, nakar so morali delati v "štrafkomandi", kazenski komandi, sama težaška dela. Večino ujetih ubežnikov pa so postrelili. Ker se pogovarjava za gorenjski časopis, me zanima, ali je bilo med jetniki dosti Gorenjcev? Se katerega še posebej spominjate? Gorenjskih aktivistov in partizanov je bilo v taborišču precej, posebej se spominjam Žri-darja in Loncnerja, Bohinjcev iz bohinjske vstaje iz Nomnja, Kroparjev Justina Ažmana in Filipa Legata, Kranjčanov Slavka Demšarja, Tineta Prinčiča in Staneta Šinkovca, Jeseničana Franceta Medje, pa Franceta Žemve z Rečice pri Bledu, Bohinjca Ivana Ravnika, Slavka Trelca iz Radovljice, Franca Sluge z Otoč, Zdenka Lavička iz Tržiča in še drugih, katerih imena sem pa že pozabil. Kakšni so bili odnosi med starimi in mladimi (po stažu) dahavci? Proti koncu vojne so v Dachau poslali tudi nekatere ujete partizane. Ti so hoteli kar takoj organizirati oboroženi odpor, kar pa v danih razmerah ni bilo smotrno... V Dachauu vam je uspel pravi umetniški podvig: narisali ste 60 risb, ki so danes neprecenljiv dokument. Kako vam je to uspelo? V taborišču mi je Bruno Furch, španski borec z Dunaja, prepustil svoje delovno mesto v taboriščni knjigoveznici, ko je bil določen za transport v drugo taborišče. V kotu knjigoveznice sem imel poslej svojo delovno mizo, kjer sem na skrivaj, na papirje velikosti razglednice, risal prizore, ki sem jih spotoma videval v taborišču. Risbe sem skrival v odrezke precepljene lepenke, ki sem jo nato spet zlepil in shranil kot knjigoveški material. Po osvoboditvi taborišča nisem imel več časa za risanje. Odtlej so se likovno udejstvovali in risali drugi, slikarji, kiparji in grafiki: Boris Kobe (bil je v Allachu), France Uršič, Milan Lorbek, Ernest Adamič, Bruno Vavpotič, Božo Pengov, Vladimir Tinta, Marjan Bohin, Karel Jakob in Zoran Mušič. NA ilMtNj V KO PW£'tViNte- Na človeški semenj v kopalnico, perorisba, Dachau, 19. 4. 1944 Partizane je obvladovala želja bojevati se proti Nemcem z orožjem v roki. Kakšne so bile možnosti za nabavo in prenos orožja v osrednje taborišče, kjer smo živeli in kjer je večina nas tudi delala, kot tudi možnosti, da orožje skrijemo? Da teh možnosti ni bilo, naj ponazori naslednji dogodek. Menda je bilo proti koncu marca 1945, ko so nas esesovci neke noči zgnali s pogradov na dvorišča barak, s stražnih stolpov na nas usmerili žaromete, razpostavili po taboriščni cesti vrsto težkih strojnic, pred vsako dvorišče s postrojenimi jetniki po eno, in mitraljezci so polegli za strojnice. Potem so esesovci premetali notranjost barak in delavnic. Strelnega orožja niso našli, ker ga v barakah ni bilo, pa tudi sicer niso staknili nič obremenilnega. Esesovske strojnice nam tisto noč niso zapele smrtonosne pesmi. Ker ni bilo realnih možnosti za osvoboditev taborišča še pred razsulom Nemčije, je bila še naprej naša glavna naloga: čimveč naših ljudi ohraniti pri življenju! Da bi obdržali red in mir ter preprečili preplah med interniranci (ker je bila fronta že zelo blizu), je partijski komite v vseh barakah in sobah, kjer so bili interniranci iz Jugoslavije, postavil naše ilegalne starešine, ki so dobivali delovna navodila od komiteja. Nekaj dni pred osvoboditvijo taborišča smo formirali Jugoslovanski narodni odbor (JNO), v katerem so bili poleg Slovencev, Hrvatov in Srbov zastopani tudi Istrani ter primorski in koroški Slovenci. Predsednik odbora je bil univerzitetni profesor dr. Vladeta Popovič iz Beograda. V njem so bili še Slovenci: duhovnik Vladimir Škrlj, inženir Branko Diehl, Ernest Adamič, Matija Knap, zastopnik koroških Slovencev Valentin Hartman, zastopnik primorskih Slovencev Franc Abram, zastopnik Istranov Piero Renčič, Hrvat Branko Albaneze in Srb Vlastimir Pavlovič - Carevac. Ko so Američani osvobodili taborišče, so nadzorstvo nad kuhinjo zaupali dr. Popoviču, Oskarju Juraniču, predsedniku preiskovalne komisije Mednarodnega odbora pa skrb za red in mir v taborišču, s pooblastili za aretacije in pripor - s pogojem, da mora v vsakem takem primeru obvestiti ustrezni narodni odbor. Povod za najin pogovor je 50. obletnica osvoboditve Dachauu. Kako se je zgodila? Popoldne 29. aprila so Američani po poprejšnjih bojih z SS-divizijo Wiking, ki je imela nalog, da uniči taborišče in pobije vse jetnike, vdrli v taborišče in postrelili vso SS posadko s stražnih stolpov. To posadko, ki je bila seveda vseskozi nemška, so tri dni pred tem zamenjali s tujo. Novi stražarji so med seboj govorili hrvaško. Američani so uvedli v taborišču, v katerem je bilo okoli 32.000 internirancev vseh mogočih narodov, svoj red in prepovedali izhod iz njega. Komandant taborišča je razglasil, da bo vsak interniranec, ki ga bo patrola našla izven taborišča, na mestu ustreljen. Tako so nekateri, ki so se skušali izmuzniti iz taborišča skozi žično ograjo, končali pod streli ameriških stražarjev. Kako je potekala vrnitev v domovino? V domovino so nas transportirali dober mesec po osvoboditvi taborišča, 5., 7. in 9. junija 1945. Jaz sem se vrnil v Ljubljano z drugim transportom, 7. junija čez Korensko sedlo. Nekateri Slovenci so iz taborišča ušli že prej ter se peš in s priložnostnimi prevozi prebijali domov. Komite je komunistom prepovedal zapustiti taborišče; člani komiteja morajo obvezno ostati z ljudmi, v dobrem in slabem, dokler ne dosežemo repatriacije! Očitajo vam (Vam osebno in tovarišem), da ste iz Dachaua v Slovenijo prepeljali tudi domobrance, ki so jih tja že pred koncem vojne poslali Nemci. Kako je bilo s tem? Domobranska politična policija je bila povezana z Nemci in gestapom, saj je po opravljenih aretacijah, pretepanju in mučenju nasprotnikov nacifašizma slednje izročala Nemcem. Ti so tiste, ki jih niso postrelili že v Sloveniji, poslali v taborišča. To je za mnoge Slovence, ki se niso strinjali s Hitlerjevim nacionalsocializmom, pomenilo smrt od lakote, bolezni, plina ali od esesovske krogle.Vodja naše operativne skupine v taborišču Dachau je bil Rado Krasnik, član VOS-a. Popoldne 29. aprila 1945, ko so ameriški vojaki, po boju zasedli notranje taborišče in postrelili vso posadko s stražnih stolpov, je Krasnik po nalogu našega partij- skega komiteja aretiral skupino domobranskih oficirjev, plavogardistov, policijskih agentov in nekaj izdajalcev, ki so doma še pod Italijani pri racijah ovajali pristaše OF. Mnogi slovenski interniranci v taborišču so jih poznali in ne bi se tem okupatorjevim sodelovcem dobro godilo, če bi jim prišli v roke. JNO je sklenil, da jih je treba ob vrnitvi v domovino izročiti organom ljudske oblasti. Na velikem mitingu, 30. aprila 1945, so interniranci iz tedanje Jugoslavije sestavili spomenico Zavezniškim oblastem, kjer so v tretji točki zapisali: "Vojni zločinci, ki so skupno s fašisti v naši domovini vršili zločine, so tukaj pod začasno zaščito, in sicer do predaje narodnemu sodišču v domovini." Spomenica je bila objavljena v glasilu Jugoslovanskega narodnega odbora v Dachauu "Dachavski poročevalec", št. 3., 4. maja 1945. "Dachavski poročevalec" je izhajal v osvobojenem taborišču dnevno od 2. maja do 5. junija 1945, ko se je začela naša repatriacija. Urednik našega glasila je bil Ludvik Mrzel. Zraven so izhajali še "Zazs-vit", urednika Bojan Ajdič in Franc Černe, "Vesti", urednik Ludvik Mrzel, "Jež za žico", urednik Emil Smasek, izdali pa smo tudi pesmarico "Nekaj partizanskih". Sodno preiskovalna komisija JNO je pod vodstvom pravnikov Oskarja Juranica, Vlada Vodopivca in Lojzeta Žigona aretirane domobrance in plavogardiste zaslišala, zbrala dokazno gradivo, priznanja in njihove osebne dokumente -kar je zadoščalo, da so ameriške oblasti odredile, da se ti okupatorjevi sodelavci v Sloveniji prepeljejo pod ameriško stražo do jugoslovanske meje, kjer jih bodo prevzeli organi nove Jugoslavije. 5., 7. in 9. junija 1945 so nas Američani z vojaškimi kamioni prepeljali v domovino. Jaz sem se vrnil domov z drugim transportom, 7. junija. S prvim transportom, 5. junija, so se vrnili predvsem bolniki, tretji transport, 9. junija, pa je imel v svoji sredi tudi kamion z zajetimi sodelavci okupatorja, ki ga je do jugoslovanske meje pri Podkorenu spremljala ameriška vojaška posadka v džipu. Pred odhodom iz taborišča je ameriški oficir naročil: "Povejte fantom, naj ne poskuša kdo med vožnjo skočiti s kamiona. Smo dobri strelci!" Pri Podkorenu je kamion prevzela slovenska partizanska enota in ga pospremila do Kongresnega trga v Ljubljani, kamor so prispeli 9. junija okrog enajstih zvečer. Tu je aretirane prevzel štab za repatriacijo, ki je imel svojo pisarno v Prelogovi hiši v sosednji, Gosposki ulici. S tem transportom so interniranci pripeljali v Ljubljano tudi kamion zdravil za ljubljansko bolnišnico. V zvezi s transportom zajetih okupatorjevih sodelavcev iz Dachaua v Ljubljano, 9. junija 1945, se v naših dnevnikih oglaša bivši domobranski narednik in sodelavec CIA, sedaj hotelir v Gorici in z njim drugi bivši domobranci. Oglašajo se z izmišljotinami o tihotapljenju domobrancev čez Čehoslovaško, o tihotapljenju čez jugoslovansko mejo, o njihovi "ugrabitvi", o aretaciji "še pod Nemci", o njihovem transportiranju "z zvijačo", itd. NiČ takega se ni zgodilo. Kamion z zajetimi so v Ljubljano v enem dnevu (od štirih zjutraj do enajstih zvečer) prepeljali Američani. Najprej pod njihovo stražo do naše meje, nato pod našo stražo v Ljubljano. Šoferji v transportu in v kamionu z okupatorjevimi sodelavci pa so bili izključno ameriški vojaki. Zakaj so to skupino domobrancev in plavogardistov Nemci sploh pripeljali v Dachau, nismo vedeli. Domnevali pa smo, da so se najbrž še pred kapitulacijo Nemčije nameravali preleviti v anglofile, vendar so jih njihovi okupatorju zvesti kolegi in nemška varnostna služba odkrili in jih poslali v Dachau. Je res, da so vas že ob vrnitvi nekateri sprejeli sumnjičavo - češ: Kako vam je v "taboriščih smrti" sploh uspelo preživeti?! Tisti, ki so se vrnili kot zmagovalci in vkorakali v Ljubljano, so na nas, "ki smo se pustili odvleči v nemška taborišča in tam za Nemce delali", gledali nekoliko zviška. Takšen odnos pa so, kot vemo, do internirancev gojili tudi v drugih državah, predvsem v Sovjetski zvezi. Tam so višje oficirje, ki so na fronti padli v roke Nemcem, po vrnitvi v domovino enostavno postrelili. Spominjam se (z revirja v Dachauu), generala Vorobjova, ki mi je po osvoboditvi taborišča dejal, da se bo vrnil "na rodinu" - čeprav ve, kaj ga doma čaka. - Bivši dachauski interniranci so sedaj organizirani v Skupnosti internirancev Dachau pri Občinskem odboru ZZB NOV V Celju, tam izhaja tudi ciklostirani Dachauski poročevalec, ki ga ureja Bojan Ajdič. Nadaljevanje na 31. strani i N T E R V J U Vlasto Kopač Kako je bilo po vrnitvi iz Dachaua? Po vrnitvi iz Dachaua sem poiskal moje dekle Zoro, ki se je živa vrnila iz partizanov in se na ljubljanskem magistratu z njo poročil. Moj prijatelj in medvojni vodja CT v Ljubljani Ciril Lukman - Anjo iz Trzina nama je bil za poročno pričo. Ker iz Dachaua nisem prinesel nič, razen svojih 49 kg žive)teže in taboriščnih cunj na sebi, mi je Anjo za poročno darilo dal svojo srajco in bankovec za 100 lir. Doma sva si novoporočenca skuhala močnik; v Ljubljani so bile posledice štiriletne okupacije občutne, primanjkovalo je vsega, najbolj pa živil. Potem sem se vključil v delo propagandne komisije Izvršnega odbora OF v Ljubljani. Dobil sem štirinajstdnevni dopust in odšel v Kamniško Bistrico k starim hribovskim prijateljem na oddih. Zatem sem se zaposlil na Gradbenem ministrstvu LRS, delal sem pri podjetju Dom, z arhitektom Tonetom Bitcn-cem v Tehničnih bazah za obnovo in v Odboru za planinstvo in alpinistiko Fizkulturne zveze Slovenije (FZS). Začel sem spet hoditi v moje ljube kamniške gore, med alpiniste, gorjanske kmete, lovce in drvarje. V Vratih sem septembra 1947, kot predsednik Odbora za planinstvo in alpinistiko FZS, organiziral zvezni tečaj za alpinistične inštruktorje, pod vodstvom Jože Čopa. Ko sem se 2. oktobra vrnil iz Vrat v Ljubljano, so na vratih stanovanja na Bregu sredi noči pozvonili oznovci v miličniških uniformah in me z avtomobilom odpeljali v Centralne zapore UDV ob Ljubljanici, od koder sem se k domačim vratom vrnil šele čez štiri leta in pol. Slovenski Dachau Ste v času pred aretacijo slutili, da se nekaj naklepa? Ali pa je bilo popolno presenečenje, ko so oznovci 3. oktobra 1947 ob enih ponoči pozvonili na Vaših vratih? Mislim, da je bilo jeseni 1944, ko so v taborišče pripeljali prvega živega partizanskega politkomisarja. Dotlej so Nemci vse zajete politkomisarje postrelili. In ta je začel takoj iskati med našimi ljudmi zvezo s komitejem, ki je po njegovem moral obstajati med tolikšnim -Številom Jugoslovanov - bilo nas je okoli 3.000. Na vsak način je hotel govoriti s sekretarjem komiteja. Odločil sem se, čeprav sem imel vročino, da se z njim pogovorim sam. Kontakt z njim so mi dali na "lagerštrase", med prostim časom. Dejal sem mu, da s sekretarjem ne more govoriti. Takšen je pač organizacijski red v taboriščnih razmerah, zato naj kar meni pove, kaj ga teži, pa bom jaz prenesel sekretarju. To mu ni bilo pogodu, vendar je končno le povedal, da se je treba povsod boriti proti nacifašizmu - tako nas je učila partija - in da to velja tudi za taborišče. Menil je, da se moramo v taborišču organizirati v brigado z okoli tisoč borci in potem, glede na bodoče možnosti, dvigniti upor. Odvrnil sem, da se je seveda tudi v taborišču treba boriti, vendar tukaj bijemo svoj boj drugače kot v mestu ali v hosti. Tukaj so razmere drugačne in cilj tudi, drugačne pasti in nevarnosti. Cilj je čimveč ljudi ohraniti Živih, da se po kapitulaciji Nemčije vrnejo domov, dvigati je treba njihovo zavest, Politično moralo in utrjevati prepričanje, da bo Hitlerjeve Nemčije kmalu konec. "Se bomo pa sami partizani organizirali", je bil njegov odgovor. Res so nekaj poskušali in k sreči ni prišlo do provale, vendar se je Politkomisar pozneje, ko je taboriščni ese-sovski uničevalni sistem bolje spoznal, unesel. V Ljubljani sem leta 1947, nekaj pred aretacijo, mimogrede slišal, da je taisti Politkomisar (tedaj je bil že oficir KNOJ-a na naši meji) izrazil dvom o delu našega Partijskega komiteja v Dachauu - da je bil to najbrže gestapovski komite, saj ni hotel dvigniti upora v taborišču. Prav to pa je bilo v interesu gestapa. Torej je bil komite gestapovski. "Logično", ni kaj! Podobno izjavo je dal tudi lekarnar iz Ribnice, in morda so bili takšni dvomi o našem ravnanju v taborišču v tistem času že dovolj za začetek Postopka, ki je na koncu pripeljal do dachauskih procesov. Ste bili 12. aprila 1952r ko ste prišli iz zapora, sam v sebi še komunist? Svojega svetovnega nazora zaradi maltretiranja med zasliševanjem ter krivične obsodbe in zapora nisem spremenil. Kam pa bi prišli, ^e bi zaradi izrojene varnostne službe in fobije njenih gospodarjev pred tujimi agenti kar zavrgli svoj svetovni nazor in prepričanje, da je možno naše življenje in družbeni sistem spremeniti na bolje?! Ko berem Vašo Izjavo, me preseneti sledeče: domobrancem ste vrnili zob za zob, svojih lastnih tovarišev - mučiteljev pa ne obtožujete. Naravnost neverjetna in občudovanja vredna zvestoba Ribanju, ki ste mu pripadali! - Tako 1970. Ste danes bolj ostrega mnenja? Tako kot, deniva, Vaš dachauski sotrpin Igor Torkar, ki meni, da bi morali tiste, ki so odgovorni za povojne poboje in procese, v državnem zboru razglasiti za zločince (ne da bi jih nato sodno preganjali) in tistim, ki še živijo, znižati pokojnine na raven, kakršne so deležni drugi (in njihove žrtve!). Kaj pravite k temu? Leta 1970 sem v Izjavi namestniku javnega tožilca LRS Tonetu Bizjaku opisal nasilne in nezakonite postopke udbovskih zasliševalcev in zapisal, da "posamezni upokojeni preiskovalni organi iz tistih let še vedno vztrajno širijo in celo potencirajo potvorbe in laži, ki so jih tedaj skonstruirali. Zato so inscenacije teh organov na dachauskih procesih, po drugi stani pa resnična dejstva, večini komunistov neznana." O ponarejenih dokumentih kot dokaznem gradivu pa sem zapisal: "Obljubljenih dokumentov o 'mojem gestapovstvu' na procesu niso predložili, niti jih omenili v obtožnici. Ker pa baje takšni 'dokumenti' obstajajo v materialu zasliševalcev, nimam zanje druge razlage, kot da so jih zasliševalci oziroma njihovi dokumentni tehniki med zasliševanjem ali pa kasneje falsificirali. To zavestno ponarejanje dokumentov, ki so se ga posluževali tedanji zasliševalci in zavestno prikrivanje dokumentov (na primer izjave Cirila Lukmana - Anja), ki bi zlahka ovrgli njihove zlagane obtožbe, je še hujša diskriminacija do aretirancev kot pa njihove zasliše-valne metode, s katerimi so zlomili nekatere komuniste v procesih okoli leta 1948 in jih kot statiste postavljali na te montirane procese". Upoštevati je treba, da je bila ta izjava prva po procesih, ki je razkrivala udbovske postopke pri pripravljanju montiranih dachauskih procesov. Ponarejene dokumente je - po analizi majorja Toneta Debevca iz leta 1951 -resnično dal izdelati ter jih med zasliševanji in pred sodiščem dejansko uporabljal vodja zasliševalcev, major Ivan More - Žan. Drugi, ki se je lotil že skoraj v pozabo odrinjenih dachauskih procesov, je bil Vladimir Kavčič s svojim Zapisnikom, za njim Ivan Kreft s Spori in spopadi (III, 1984) ter Igor Torkar z Dahavec, svinčnik, Dachau 1944 ki so zahtevali obnovo procesov, sva bila v vseh akcijah tudi Igor Torkar in jaz. V državnem zboru bi morali razglasiti za zločince tiste na drugi strani, ki so se vdinjali okupatorju, prejemali od njega orožje, s katerim so pobijali svoje sonarodnjake - zgolj zato, ker se ti niso vdali okupatorju, temveč so se proti zavojevalcem borili in na koncu osvobodili svojo domovino. Okupatorska vojska se je poražena umaknila čez mejo v Avstrijo, z njo pa tudi njeni sodelavci. Zakaj ni ta "slovenska narodna vojska", kot jo imenujejo nekdanji domobranci, tedaj udarila po umikajočih se Nemcih, temveč je raje z njimi vred zapustila domovino svojih očetov in odšla s poraženci čez mejo v neznano prihodnost. Za zločince bi morali torej razglasiti okupatorjeve pomočnike - zaradi pobojev vaščanov in požigov vasi po Sloveniji, zaradi streljanja talcev, zaradi ovajanja svojih sosedov, zaradi pisanja seznamov protifašistov, ki jih je potem okupator pošiljal umirat v svoja koncentracijska taborišča. Žrtev teh ovaduhov je bilo na tisoče in na tisoče jih je tudi umrlo v romansirano pripovedjo Umiranje na obroke (Zagreb, 1984). Torkarjevo delo, napisano v letih 1981 do 1983 in potem večkrat ponatisnjeno, je javnosti razgalilo monstruozne dachauske procese in povečalo pritisk svojcev obsojenih dachavcev, internirancev, pisateljev, španskih borcev. Ti so že od poročila Janže-kovičeve komisije (1970) vztrajno pritiskali na politične in pravosodne organe, da začno z obnovo problematičnih procesov. Med tistimi, taboriščih Mussolinijeve Italije in Hitlerjeve Nemčije. Za zločince bi morali razglasiti tudi tiste, ki so pobijali pri sv. Urhu, v Kozlerjevi gošči, na Turjaku, v Žužemberku, mučili v prisilni delavnici v Ljubljani in v belogar-dističnih postojankah po okupirani deželi. -Menim, da je rcvanšistično oziranje nazaj v preteklost in nesmiselno neproduktivno, saj nas okoliščine silijo, da moramo svoje sile in sposobnosti usmerjati v reševanje sprotnih in perečih problemov, ki danes pestijo našo mlado državo. Kako je bilo po dvojnem Dachauu, bavarskem in ljubljanskem, z Vašim zdravjem? Nekoč ste omenili, da ste se pozdravili v gorah. Nemara je v njih - ob Vaši soprogi Zori, seveda! - lepša polovica Vašega življenja? Pravijo, da je človeku po tako težkih življenjskih preizkušnjah v največjo oporo in zavetje družina. Gotovo je bila tudi Vam... Bilo bi lepo, če bi ob tej priložnosti namenila nekaj besed tudi Vaši življenjski sopotnici! S svojo bodočo življenjsko družico Zoro sem se spoznal v Kamniških gorah že pred drugo svetovno vojno. Med okupacijo sva oba delala v OF, jaz v Centralni tehniki KPS, ona pa v Finančno gospodarskem odboru OF za Ljubljano. Domobranska politična policija - ki je tedaj sodelovala z Italijani, po italijanski kapitulaciji pa z Nemci - jo je 20. novembra 1942 na cesti aretirala in zaprla v samico "farovža" v Belgijski vojašnici. Tam jo je poleg Šmajda in Casarja zasliševal tudi Ciril Žebot, njen znanec iz Maribora. Njegov oče, mariborski podžupan, je bil že od prejšnjega leta v taborišču Dachau, kjer je tudi umrl. Sin Ciril pa je kljub temu še naprej zvesto služil okupatorju. Zoro so Italijani obsodili na šestnajst let ječe in jo tik pred kapitulacijo Italije, septembra 1943, odpeljali skozi zapore v Kopru, Trstu, Benetkah in Firencah v Perugio. Od tam se je decembra 1943, zaradi avitaminoze iz zapora vrnila skoraj slepa v ljubljansko bolnišnico. Tu jo je dr. Ješe, primarij na okulistiki, zdravil štiri mesece, nakar je junija 1944 skozi TV 15 na Kočevskem odšla kot inštruktorica slovenskega šolstva v južnoprimorsko okrožje. Njena pot jo je potem, februarja 1945, vodila v Benečijo, na organiziranje šolstva in na politično delo, s pripravo na prihod zaveznikov. Njena starša in dva brata so Nemci, ko so zasedli Maribor, izselili v Liko, potem Podravski Slatini v Virovitico na Hrvaško. Starejši brat Ivan je padel leta 1943 kot partizan pri Podravski Slatini, osemnajstletnega Mirana pa so ustaši ubili v Jasenovcu. Aprila 1945 sva se v Ljubljani spet našla, ona se je vrnila iz partizanov, jaz pa iz Dachaua, nakar sva se v ljubljanskem Rotov-žu poročila. Zavedam se, da brez požrtvovalne žene in hčerke, brez dobrih in zvestih planinskih tovarišev in pravih prijateljev, predvsem pa brez svojega poklicnega dela, osemdesetih let ne bi dočakal! Kako pa je bilo potem, ko ste pri svojih nekdanjih tovariših zapadli v nemilost, z Vašimi službami? Aprila 1952 so me izpustili iz Centralnih zaporov ob Ljubljanici. Bil sem brez državljanskih pravic, brez volilne pravice in imetja, naslednja štiri leta pa tudi brez službe. Risal sem avtomobilske in turistične zemljevide. Med potepanji po gorah in s plezarijo sem počasi prihajal k sebi in se otresal občutnih posledic zasliševanj pod elektrošoki v kleteh Centralnih zaporov, pozimi 1947/1948. Leta 1956 sem kot arhitekt dobil honorarno službo v referatu za varstvo kulturnih spomenikov Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Čez nekaj let sem postal direktor Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, kjer sem leta 1969 dočakal upokojitev. V tistih letih je ta zavod s sredstvi 14 občin (katerih ozemlje je pokrival) in s sredstvi Komiteja za kulturo SRS, zavaroval pred nadaljnjim propadanjem precej kulturnih spomenikov. Med njimi požgane in porušene gradove Hmeljnik, Stari grad, Žužemberk, Turjak, uredil Bogenšperk, zavaroval ruševine Kostela, Fridrihštajna, saniral vrsto umetnostno in zgodovinsko pomembnih cerkva, kmečkih domačij, meščanskih hiš, urbanističnih ter etnografskih kompleksov in spomenikov. Med ureditvenimi načrti z varovalnim načrtom za dolino Krke, Zaplane in Baze 20, je tudi ureditveni načrt za Veliko Planino - z osnutki novih počitniških zaselkov. Tu sem se pri projektiranju počitniških koč naslonil na prastaro arhitekturo značilnih veliko planinskih pastirskih bajt. V tem razgovoru seveda nisva odgovorila na vsa vprašanja. Bi želeli ob koncu še posebej opozoriti na kaj neizrečenega? - Če ne, potem se Vam, dragi rojak, zahvaljujem za vse, kar ste v svojem življenju dobrega storili in za ta pogovor! Pogovor je nekoliko skrajšan, v celoti bo objavljen v eni izmed naslednjih številk Žirovskega občasnika. Risbe: Vlasto Kopač P R I v C E V A N J A Jože Košnjek Milica ŠAVS iz Preddvora Lojze KRAJNC iz Radovljice Premlada za misel na smrt Politika se igra z izgnanci Milica Šavs iz Preddvora, rojena leta 1922, je prestala Auschwitz, Birkenau in Rawensbrueck, na Kalvarija pa jo spominja vtetovirana številka 88981 iz Auschwitza. Milici Šavs so leta 1942 Nemci ubili očeta, sama pa je morala v taborišče zaradi pomoči partizanom. Njen boj za življenje se je začel 11. septembra leta 1943. "Najprej sem bila zaprta v Kranju in Begunjah, od koder so nas z blejske železniške postaje odpeljali v neznano. Še danes slišim jok otroka, ki so ga ločili od mame, ki je morala na transport. Vozili smo se do Rawensbruecka, odtod v Barth pri Baltskem morju in naprej v Birkenau in Auschwitz. V Barthu smo delali v tovarni letal. Bič nas je priganjal k delu. Pri tem je bila posebej groba paznica, sicer starejša gospa, ki se je nad Slovenkami še posebej znašala zato, ker so ji pri nas ubili sina. Še danes se poznajo poškodbe od njenega biča. V Rawensbrucku so nas zdravniki pregledovali in razporejali. Mene so izbrali za delo in me z velikim transportom jetnikov odpeljali v Birkenau. Sto Slovenk je bilo določenih za delo v SS -kuhinji. Imela sem srečo. Vsaj hrana je bila. Tudi po preselitvi v Auschwitz sem ostala v kuhinji. Delale smo od 6. do 22. ure. Ko smo me odšle, so prišle "pufarice" kot smo pravili prostitutkam. Med njimi ni bilo nobene Slovenke. Mnoge od teh deklet so zginile. Čeprav smo bile v kuhinji, je veljal za nas enako strog režim. Vsaka najmanjša kraja hrane je bila strogo kaznovana. V takih primerih ni bilo milosti. Tepež ni bil dovolj. Kaznovani je moral stopiti na stol, ki so ga vrteli toliko časa, da je človek z njega omahnil. Mama je prosila zame, vendar ni zaleglo. Več prošenj je napisala mama, dlje so me poslali." Ste v taborišču vedeli, da ubijajo in pojigajo ljudi. Ste kdaj obupali nad takim življenjem? "Premlada sem bila za misel na smrt. Vdala sem se v usodo in si dopovedovala, da moram živeti. Videla sem umirati ljudi. Skoraj vsako jutro so bili v kopalnici ljudje, ki so umrli Ste v Auschwitzu dočakali osvoboditev? "Ne. Ker so se Rusi bližali taborišču, so nas premestili v Ravvensbrueck. Dobila sem hud tifus. Zdravila me je dr. Majda Mačkovšek. Njej in delu v kuhinji, kjer je bilo le nekaj več hrane, se moram zahvaliti, da sem preživela. Bila pa sem tako slabotna, da sem prišla domov šele konec avgusta preko Madžarske in Beograda. Sama kost in koža me je bila. Ne vem, kaj so nam dajali v lagerju, da nobena od jetnic ni imela menstruacije. Šele po vrnitvi domov sem jo dobila." Ste ie kdaj obiskali kraje svojega trpljenja? "Da. Mislim, da pred 30 leti. Strah me je bilo, ko smo se bližali taborišču v Auschvvitzu. Človek se takrat vsega spomni. Prenočišča zaradi izčrpanosti. V Rawensbrucku je po- so nam uredili kar v taborišču. Starejši niso gosto ozračje smrdelo po ožganem mesu, za zdržali in niso hoteli preživeti noči v eno od barak pa sem videla kup mrličev, nekdanjem lagerju. Spat so šli v Krakow. vendar sem bežala proč." Mlajši pa smo vso noč bedeli in peli." Politično prerekanje o tem, ali so izgnanci žrtve vojne ali ne in kakšna naj bi bila morebitna odškodnina, je na meji dobrega okusa, pravi Lojze Krajne, rojen v Bučki na Dolenjskem, od koder so očeta in 11 otrok izgnali v Nemčijo, Na območju Krškega, kjer je vaša rojstna vas Bučka, so bile izgnane cele vasi. Kam je morala vaša družina? "Mama nam je umrla že pred letom 1941, zato je moral v izgnanstvo oče in vseh 11 otrok. Bilo je 7. novembra leta 1941. Spominjam se, da je tega dne opoldne prišel k nam nemški oficir in nam ukazal, naj bomo čez poldrugo uro pred gostilno. Vzeli smo le cule. Nekaj dni smo bili v Rajhenburgu, nato pa smo preko Celja in Dravograda krenili v Nemčijo. V kraju Plave smo bili do spomladi, od koder smo odšli v zbirni center Hannmin-den v Nemčiji. Našo družino je vzel za delo kmet Kaisser iz Haselhofa. Živeli smo v hiši nekega Žida, ki so ga zaprli. Ker je bil oče zelo priročen človek, mu je gospodar zaupal vzdrževanje strojev in druge opreme, otroci pa smo delali in najmlajši tudi hodili v šolo. Bili smo tudi pri prvem obhajilu. Bilo nam je sicer lažje kot ljudem po taboriščih, vendar je tudi izgnanstvo zelo zelo boleče. Trpeli smo zaradi domotožja in dvomov, če se bomo kdaj sploh še vrnili domov." Kje ste dočakali osvoboditev in kdaj ste se vrnili domov? "Najprej so prišli Rusi, nato pa Američani. Zaradi bojazni, da bosta v Jugoslaviji vladala Stalin in komunizem, se nekateri izgnanci niso želeli vrniti in so se odločili za pot v Ameriko. Drugi smo se odločili za vrnitev. Strpali so nas v zbirni center Kassel, kjer so nas grupirali in natovarjali na vlake. Po štirinajstih dneh smo preko Tirolske prišli na Jesenice, kjer smo prenočevali pod milim nebom, od tod pa so nas peljali v kranjsko Gimnazijo. Tam so moj nemški priimek Krainz spremenili v Krajne." Se spominjate ponovnega srečanja z rojstno vasjo? "Spominjam se. Bučka je bila večinoma požgana. Naši hiši je bilo na srečo prizanese-no. V cerkvi je bil na primer gnoj. Kar je ostalo, je bilo opustošeno. Naša hiša je bila brez oken in vrat, popolnoma prazna. Spominjam se, da jo je oče najprej uredil za zasilno bivališče. Nekateri so nam vrnili kar so vzeli, drugi pa ne. Bolj kot to pa je bil boleč odnos oblasti do izgnancev. Kot da bi bili zločinci, kot da bi prostovoljno odšli v Nemčijo. Izgnanci smo morali v obvezni oddaji dajati največ, nekateri pa so bili izpostavljeni tudi političnim pritiskom. Spomini na vrnitev so grenki. Naša bolečina traja še danes. Tako kot v prejšnji državi se tudi v zdajšnji mešetari z nami in kupčka, ali smo žrtve vojne ali ne, ali smo upravičeni do odškodnine ali ne. Dejstvo pa je, da smo bik prav izgnanci prve žrtve nemške okupacije in da se je z nami začel uresničevati načrt iztrebljanja slovenskega naroda. Mislim, da naša zahteva po skromni odškodnini ni neupravičena. Izplača naj se nam enkratni znesek, lahko tudi v več obrokih." Milka SITAR iz Križev Rešilni paket za zdravnico Milka je bila nekajkrat v krempljih smrti, vendar jo je rešila solidarnost med slovenskimi jetnicami in paket, ki ga je dobila od doma. Milka Sitar je doma s Češnjice pri Železnikih. Čeprav hodite s pomočjo bergel, ste odšli na dolgo pot v Auschmtz. Kdaj ste prišli v to poljsko taborišče smrti? "Želela sem še enkrat videti ta kraj. Zanesljivo ga ne bom nikdar več. Sem so me vlekli trpki spomini in trenutki, ko sem komaj ušla smrti v krematoriju. Leta 1943 sem bila partizanka in v Žirovski hajki so me ujeli. Tri mesece sem bila zaprta v Begunjah, od koder so me odpeljali v Auschvvitz, kjer sem bila številka 69285. To je bilo novembra leta 1943. Živela in trpela sem kot vse ujetnice, vendar osvoboditve taborišča nisem dočakala. Tri dni in tri noči smo hodile po snegu in mrazu, saj je bila januarja leta 1945 huda zima. Potem so nas strpali na odprte vagone in nas prepeljali v Ravvensbrueck. Tri tedne smo bile pod ponjavo. Hrane skoraj ni bilo. Ker sem bila zelo slaba, so si ostale Slovenke trgale hrano od ust in mi jo dajale. Solidarnost med slovenskimi jetnicami je bila velika. Na srečo sem srečala ludi dve sosedi iz domače vasi: Milko 'olajnar in Julko Prezelj. Oni dve sta v borišču delali in mi dali naskrivaj pri vsakem obroku nekaj žlic hrane. To me je ohranilo pri življenju." Ste kdaj obupali in se odločili, da boste umrli. "Enkrat mi je morala povsem padla. Telo je bilo sama rana, jesti nisem več mogla, čeprav sem od doma smela dobiti paket. Če ne bi takrat ušla selekciji, bi šla v revir in od tam v krematorij. Vendar je bil ta paket od doma odrešilen. Dala sem ga zdravnici poljskega rodu, ona pa mi je pomagala in pred vojaki skrila pod slamo. Preživela sem. Potem sem se zasmilila nekemu jugoslovanskemu zdravniku, ki me je odpeljal v 100 kilometrov oddaljeno bolnišnico, kjer sem ležala in čakala na transport domov." Vendarle ste se srečno vrnili domov. "V Ljubljano sem prišla z bolniškim transportom. Bila pa sem razočarana, saj je bilo vse drugače, kot se je govorilo in slišalo. O tem pa raje ne bi govorila." Milka Sitar (prva z leve) skupaj z Ano Komatar iz Škofje Loke in slovenskim veleposlanikom na Poljskem mag. Bojanom G robovskom pred zidom smrti v Auschwitzu. Fotografija Jože Košnje* HALO S HALO Q, GORENJSKI GLAS, TEL.: 223 111 HALO S HALO S, GORENJSKI GLAS, TEL.: 223 111 Pomlad v KRONA MODI J. Platiše 17, Kranj Planina III. Jeans Casucci, trenirke Champion, Fruit of the loom, vetrovke, jakne, anoraki. POSEBNA PONUDBA: VETROVKE !Z BRUŠENE SVILE V PETIH BARVAH PO 9.900 SIT. CENTRALNE KURJAVE Naklo, tel.: 48-204 Montiramo in obnavljamo centralne kurjave, na enocevni, dvocevni sistem in talno ogrevanje. Delamo z lastnim ali vašim materialom. PRINCE OF VENICE Tudi to sezono vabljeni na prijetno vožnjo v BENETKE. Letos Vas bo ladja prvič odpeljala iz Portoroža v Benetke jutri, 15. aprila. Rezervacije po tel.: 066/73-160, 75-167 ali 061/310-320, 302-080. Peljite se z nami, ne bo Vam žal! MEGGITOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 3/a REKLAMNI NAPISI ORGANIZIRAMO: nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, 20. 4.; cena 1.500 SIT; v Gardaland, 29. 4.; cena 30 DEM + vstopnina; Grčija za prvomajske praznike; ter vse ostale programe, ki so na voljo v agenciji. INFORMACIJE: Meggi Tours Kranj, tel.: 064/223-488 in Meggi Tours Škofja Loka, tel7fax: 064/624-155 Panoji, transparenti, napisi na avtomobile, reklamne storitve, oblikovanje oglasov. DECOP, d.o.o., tel.: 064/66-540 \iCoh\txj iflNIMETRO NAPRIMSKOVEM 15 % GOTOVINSKI POPUST DOBAVITELJA TEHNOUMION ■ CANDV ■ EKONOM LONCE KELOMAT ■ AKUSTIKO SHARP 064/241470 PREJELI SMO Kako so nastali dolgovi krajevne skupnosti Davča Gorenjski glas je v petek, 10. marca 1995, objavil članek Š. Ž. na str. 4, v katerem Poroča o razpravi občinskega sveta Občine Železniki, o dolgovih krajevnih skupnosti te občine iz leta 1994, predvsem o dolgu Krajevne skupnosti Davča. Ker je na koncu pisec Š. Ž. Zapisal, da ob tem ostaja 8fenak priokus političnega °bračunavanja, saj "Alojz Jelene iz Krajevne skupnosti Davča za nekdanji izvršni svet in njegovega predsednico ni bil v pravi stranki", "lenim, da je potrebno nekaj Pojasnil: Alije (bil) g. Alojz Jelene v kakršnikoli stranki, nisem nikoli spraševal. Iz samega teksta ugotavljam, da Š. Ž. piše v množini, kar lahko ni nič narobe, pač PQ ne vem, kdo je tisti "nam" (Žal nam., ostaja grenak priokus...). Ampak to samo za uvod. Bistvo stvari pa bom Poskusil predstaviti po zapi-in delno po spominu. O vsem tem pa je tudi na rozpolago dokumentacija, Gorenjski glas pa je dobil tudi gradiva za seje izvršnega sveta. Lani poleti smo na izvršnem svetu dobili s strani Sekretariata za prostor in °kolje in pod tč. 8 na 169. SeJi, dne 19. julija 1994 obravnavali prošnje za finančna sjedstva na objektih gospo-aarske infrastrukture. Med °stninii krajevnimi skupnost-^ je bila tudi vloga Krajevne s,kupnosti Davča za soglasje ln Podporo za pridobitev rePnbliških sredstev. Tedaj Srno sprejeli sklep: . hvršni svet podpira Krasno skupnost Davča, da Prosi za odobritev dodatnih sodstev v višini 4.500.000,00 ' ki jih imajo zagotovljena Pr' Ministrstvu za varstvo kolja in urejanje prostora iz "oslova "nedokončana dela P° Poplavah 1991. leta". °ne 22. julija 1994 je bila Ty08<* Krajevne skupnosti ovča s spremnim tekstom Poslana Ministrstvu za pros-*°r m okolje. Na vlogo IzvrS-sveta je ga. Beseničar z Ministrstva za okolje in pros-°r telefonično sporočila, da Moramo pri vlogi za Davčo dokazati, da nismo dobili 33 odstotkov povrnjene škode s strani Republike Slovenije glede poplav v občini leta 1990. Na tej osnovi je občinska komisija za elementar na-' knadno ugotovila, da v poplavah v letu 1990 niso bili upoštevani naslednji objekti: 1. KS Davča - usad na Podmejačevem klancu - ocena 12.000.000 SIT 2. KS Gorenja vas - usad pod cesto ob potoku Logarš-čica na lokalni cesti L 7328 Kloviar - Suša ocena škode 3.000.000 SIT 3. KS Poljane - plaz Mal-enski vrh na lokalni cesti L 7324 Volča-Malenski vrh 5.000.000 SIT ■ usad pod krajevno cesto Lom - Zakobiljek 2.375.000 SIT skupaj 22.375.000 SIT. Tako je izvršni svet ponovno obravnaval poročilo komisije in 30. avgusta 1994 poslal zahtevek na Ministrstvo za okolje in prostor. Na prvem sestanku Odbora udeležencev družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v Republiki Sloveniji, ki sem se ga udeležil, je bilo ustno povedano, da bi za elementar za občino Škofja Loka dobil 6 mio SIT, končno pa je bilo odobreno 4.072.000 SIT za vse tri krajevne skupnosti. Zato je izvršni svet predlagal vsem trem krajevnim skupnostim, ki so prijavile še za 22 mio SIT škode, naj se dogovorijo med seobj. Svetovano pa jim je bilo, da je mogoče najbolj pošteno, *da si vse tri krajevne skupnosti razdelijo sredstva glede na odstotek odobrenih sredstev. Na osnovi tega dogovora je Krajevna skupnost Davča ob tej priložnosti dobila 2.467.880,00 SIT, Krajevna skupnost Poljane 802.060,00 SIT in Krajevna skupnost Gorenja vas 802.060,00 SIT.Izvršni svet je na 189. seji, dne 27. decembra 1994 obravnaval predlog delitve sredstev za odpravljanje izrednih elementarnih dogodkov in za Krajevno skupnost Davča namenil za te potrebe še 1,5 mio SIT. če sedaj upoštevamo, da je Krajevna skupnost Davča prosila v dopisu maja 1994 sekretariat za prostor in okolje in izvršni svet Skupš- čine občine Škofja Loka za 4,5 mio SIT, vidimo, da je dobila zaradi poplav naknadno še 3.967.880,00 SIT. Stvar poštenosti pa je pripisati nekomu, da presoja ljudi po pripadnosti strank, ko pa ravno konkretne številke povedo, da je Krajevna skupnost Davča dobila skoraj toliko, kot je prosila. Koliko se je izvršni svet v mandatu 1990 - 1994 trudil prav v Krajevni skupnosti Davča (telefoni, ceste), tudi ob izdatni pomoči občine Škofja Loka, pa ne bom komentrial in pripovedoval, saj bo resnica prej ali kasneje znana tudi drugim, ne le piscu S. Ž. Resnica nas osvobaja... zavaja; k sreči ima kratke noge! Vsa tovrstna dokumentacija je na razpolago v arhivu prejšnje občine Škofja Loka, kopije, vsaj osnovne dokumentacije v tej zvezi pa poslane občini Železniki. Škofja Loka, 4. aprila 1995 Vincencij DEMŠAR Kopališka 22 64220 ŠKOFJA LOKA Idejnim rešitvam za prenovo na rob Hvale vredno je, da občina išče rešitve za tako pomemben kulturni spomenik, kot je Mallyjeva hiša v Tržiču, zato je toliko bolj nerazumljiv malomarno voden natečajni postopek, ki se je sklenil z razstavo v Paviljonu NOB, o katere odprtju pa niso bili obveščeni tisti člani natečajne komisije, ki, žal, ne poslušajo vedno Radia Tržič, in ki ne daje osnovne informacije o natečaju: kakšen je bil namen natečaja in koliko je bil ta namen dosežen. Skrbnik natečaja in poročevalec g. Niko Anačič, dia, je na zadnji seji natečajne komisije, katere članica 'sem bila, dne 6. marca 1995 obljubil, da bo do 13. marca 1995 poskrbel za zapisnike vseh sej in pripravil poročilo o natečaju, ki ga bomo podpisali vsi člani. To se do danes še ni Zgodilo, prav tako tudi nagrajenci niso dobili pisnih ocen svojih del. Verjetno v tak način dela sodi tudi samovoljno podaljšanje roka za oddajo del, ki je povečalo stroške natečaja, po skrbnikovi oceni, samo za 400.000 SIT, kar je, mimogrede, toliko, kolikor da občina za nakup knjig v naši Nadaljevanje na strani 40 AVTO ŠOLA B in B TEL: 22-55-22 NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v torek, 18. aprila, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPITZA TOVORNJAK IS AVTOBUS Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 18. aprila, ob 20. uri. TEL: 064/22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND PALMANOVA, 2.5.; MADŽARSKA - LENTI, 4. 5.; GARDALAND, 27.4. 1995. Rozman, tel.: 064/715-249 AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AVDIO SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj TeL212-367, 211-142 TV-HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE VELIKONOČNI PLES EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR AVTO ŠOLA "VIC" - MLADI VOZNIK BTV 37 cm POLOG: 15.695 in 11 x po 3.327 SIT BTV 37 cm, TTX POLOG: 16.940 in 11 x po 3.591 SIT BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11 x po 4.443 SIT BTV 63 cm, TTX stereo POLOG: 42.309 in 11 x po 8.972 SIT BTV72cm,TTX POLOG: 36.235 in 11 x po 7.685 SIT BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11 x po 9.276 SIT VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11 x po 3.717 SIT VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11 x po 4.093 SIT VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11 x po 5.420 SIT HIFI stolp MAX 335 2 x 20 W POLOG: 17.591 in 11 x po 3.730 SIT HIFI stolp MAX 360 2 x 40 W POLOG: 21.630 in 11 x po 4.589 SIT HIFI stolp MAX 460 2 x 60 W POLOG: 29.730 in 11 x po 6.305 SIT HIFI stolp MAX 477 2 x 60 W POLOG: 31.963 in 11 x po 6.781 SIT HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: 31.469 in 11 x po 6.675 SIT Afrodita vabi na velikonočni ples jutri, v soboto, 15.4.95, ob 20. uri, v hotel Transturist škofja Loka. PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. TEL.: 064/310-678 Šola poklicnih voznikov (B) C-E-F kat. Vožnja z vozilom Mercedes. Obročno odplačevanje! Vožnja takoj! TEL.: 21-31-60 Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o., Kranj Janeza Puh ar j a 10 Tel./fax: 325-257 Posebna sejemska pounudba od 6. do 15. 4. - do razprodaje: PRALNI STROJ PS 906 X 47-975 gotov. 59.968 na čeke PRALNO SUŠ. GARN. PSG 800 85.402 gotov. 106.742 na čeke HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI od 27.814 do 53.718 Trgovina CVETKA C. Staneta Žagarja 16 Kranj, tel.: 0647225-162 Nudimo Vam pester izbor najcenejših trenirk iz lastne proizvodnje. Cene od 1.500 SIT dalje. PREPRIČAJTE SE! Del. čas: 9. -12., 15. -19.; sobota 9. -12. ure ARIEL, do.o. Tel: 064/331-779 od 8. do 17. ure Na C. Staneta Žagarja 34/a v Kranju, Vam nudi kvalitetno računalniško opremo (PC konfiguracije po želji, tiskalniki, multimedija) in vrhunski servis na terenu ali pri nas. Vsak delovni dan. GLASBENA ŠOLA AKORDEON GLOBINSKI SESALCI in PARNI ČISTILCI PPG M LA MI RAGE Ljubljana, Tržaška 272 Tel.: 061/266-977 ŠL Loka, Sp. trg 16 Tel.: 064/620-316 Vpisujemo nove učence! Začetek pouka takoj! TEL.: 064/225-078 ali hotel Evropa • V. nadstropje Zelo kvalitetni po najnižji ceni in na obroke, nepogrešljiv v vsakem domu in vrtcu. Prodaja s prezentacijo! TEL.: 064/685-600 POSEBNA PONUDBA OD 6. 4. DO 15. 4. 1995 Pralni stroj Gorenje PS 906 59.968 za got. 47.975 Pralno suš. garnitura PSG 800 106.752 za got. 85.402 Zamrzovalna omara ZO 23.3 67.147 za got. 53.718 Hladilniki HTS 13.51 32.760 za got. 26.208 HB 13.1 E 40.370 za got. 32.296 HD 14.1 34.767 za got. 27.814 ŽIČNE MREŽE ŽIČNE MREŽE IZDELUJEMO pletene in tkane žične mreže za ograditev vrtov, pesjakov, sejanje peska... Po dogovoru Vam nudimo tudi montažo mreže. Friic, Zevnikova 5/a, Kranj • Orehek, tel.: 064/332-100 BLEJSKA PONUDBA DRSANJA NA LEDU V blejski športni dvorani so do 20. aprila termini rekreacijskega drsanja med tednom (ponedeljek - petek) od 10. do 10.30. Ob petkih in nedeljah je rekreacijsko drsanje od 16.30 do 18. ure, ob sobotah, od 17. do 18.30. Vstopnice so po starih cenah! Pizzerija DARE Kranj, tel.: 221-051 V aprilu popust 10 % na hrano Nudimo vam prostor za večje skupine. NOVO: SALON ZA NEKADILCE! Delovni čas: od 9. do 04. ure ponoči. Rezervacije po tel.: 064/221-051 Pizzerija DARE Kranj, tel.: 221-051 del. čas od 9. do 02. ure Samo PI-BIP vam vozi PIZZE, pečene v krušni peči, na dom. Se priporočamo! Vsak dan, razen nedelje, od 12. do 02. ure ponoči. KRUH IN SLAŠČICE IZ NAJBOUŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠK. LOKE Privoščite si slastno VELIKONOČNO POTICO iz Peksa. 1 kg = 1.400 SIT! KNJIGOVODSKE STORITVE Tel.: 064/323-909 Opravljamo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. Tel.: 064/323-909 HALO Q HALO ®, GORENJSKI GLAS, TEL.: 223 111 ZA GORENJKE, O GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI O imenu Gorenjca meseca marca 1995 je vse jasno Gorenjec meseca bo JAKA P & G Danes je že drugi aprilski petek, imenovan tudi Veliki petek. Zato se v Glasovi redni rubriki, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz- poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, začenja že drugi glasovalni krog v izboru GORENJCA MESECA MARCA 1995. V četrtem letošnjem mesecu bomo torej do vključno zadnjega aprilskega petka, 28. t.m., skupaj izbirali GORENJCA MESECA MARCA 1995. Vnovič predstavljamo predloga za tokratni mesečni izbor - s stoodstotno verjetnostjo pa lahko napovemo, da bo GORENJCU MESECA MARCA 1995 ime JAKA. Gorenjec meseca bo JAKA P & G (Pekovec ali Grosar): JAKA PEKOVEC, iz Srednje vasi v Bohinju, upokojenec, ki je več kot tri desetletja vodil uspešno gorenjsko podjetje (Gradbeno podjetje Bohinj, direktor od ustanovitve GP Bohinj 1954. leta do upokojitve); JAKA PEKOVEC Je prejšnji mesec s svojo tiho navzočnostjo na sejah novoizvoljenega občinskega sveta nove občine Bohinj pripomo- fel k temu, da v demokraciji ončno spoznavamo, kaj komu v politiki pomenita besedi "javnost dela" in kako "javno" dela demokratično izvoljen organ, kakršen je npr. bohinjski občinski svet; JAKA GROSAR, državni članski prvak v smučarskih skokih za leto 1995, je to lovoriko osvojil kot šestnajstle-tnik in na Bloudkovi velikanki v Planici "preskočil" vse starejše - JAKA GROSAR je po domicilu Tržičan (natančneje: Pristavčan), član Smučarskega kluba Tržič - skakalna sekcija; prejšnji torek, 4. aprila, pa je upihnil šele 17. svečko na rojstnodnevni torti, ki jo je okrasil tudi z zmago v Alpskem pokalu in seveda z naslovom članskega državnega prvaka; Po prvem glasovalnem krogu je v rahli prednosti mlajši (po letih), za katerega smo dobili natanko 80 glasov. Jaku Pekov-cu je svoj glas doslej dalo 39 poslušalk oz- poslušalcev in bralk oz. bralcev. Iz zadnjih dveh glasovalnih krogov za GORENJCA FEBRUARJA 1995 (dejansko za Gorenjko meseca Tanjo Vidmar) dolgujemo objavo nagrajencev: v IV. krogu so nagrade po 1.000 SIT prejeli Simona TARMAN, Kidričeva 23, Jesenice; Štefka ROPRET. Podvas-ca 11, Tržič; Miha ŽEMVA, Rebr 32 • Zasip, Bled; Boži ĆULIBRK, T. Dežmana 8, Kranj in Bogomir TUŠAR, Pod Golico 39/a, Jesenice. V Glasovih majicah pa se bodo sprehajali Miha PREGELJ, ml., Tavčarjeva 4, Jesenice; Katarina BEKŠ, Podljubelj 125, Tržič; Maja DEBELJAK, Cankarjev trg 8, Škofja Loka; Lea KLUKOVIĆ, Hrušica 95 in Goca ANGELOV, Titova 18, Jesenice. V zadnjem krogu glasovanja za GORENJCA MESECA FEBRUARJA, ko smo prejeli skupaj 157 glasov, so nagrade v vrednosti po 1.000 SIT prejelkAngelca ČESEN, Vogljanska 18, Šenčur; Špela HITI, Titova 18, Jesenice; Maja MURIČ, Gradnikova 42, Radovljica; Te a BIZJAK, Či-čare 12, Kranjska Gora in Zala KRANJC, Jeseniško-bohinjs-kega odreda 3, Bohinjska Bistrica. Glasove majice pa so poštarji prinesli na naslove Zdravke GOLOB, Likozarjeva 25, Kranj; Lada ŠULARJA, Pregljev trg 5, Ljubljana; Jožeta TOMAŽINA, Javorniški Rovt 4/a, Jesenice;Dragice JAN, Višelnica 13, Zgornje Gorje ter Nervine BEGOVIC, Čevljarska 2, Tržič. V prvem tednu glasovanja za JAKA P & G (eden izmed njiju bo Gorenjec meseca marca 1995) je bil žreb naklonjen: foto EJGA ... foto EJGA Gledalci popularne TV oddaje "Poglej in zadeni", ki poleg barve suknjiča + kravate voditelja Stojana Auerja pogledajo tudi odjavno špico oddaje, vedo odgovor na vprašanje: Kje je Jaka Rozman? Brez skrbi, Jaka je v dobri družbi, o čemer zgovorno priča fotografija - sicer pa je koordinator Skritega zaklada v oddaji Poglej in zadeni, podobno vlogo je imel na podelitvi Viktorjev '94 in za Jako kot odličnega organizatorja bomo še velikokrat slišali v povezavi z eminentnimi vseslovenskimi javnimi prireditvami. Kar pomeni, da bo pri bohinjskih prireditvah le še kot obiskovalec ... Oboževalci šarmantne Špele Pretnar (doma je preverjeno in čisto zares z Bleda, čeprav ji je na čelu celo sezono pisalo nekaj drugega) so lahko popolnoma brez skrbi: trije kavalirji se za ugledno gostjo na Gorenjskem sejmu niso posebej ogrevali. Sejem - ki je odprt le še danes! - je pač namenjen kmetijstvu in gozdarstvu, poleg Špele pa je bil gost na odprtju sejma minister dr. Jože Osterc (skrajno desno). Na fotografiji se bolj slabo vidi, da na vratih golfa piše: Špela Pretnar. Lepa poslovna gesta INTEGRALA Jesenice za uspešno blejsko smučarko, ki je tudi na cesti tako hitra kot v veleslalomu. Po nekajletnem premoru je Društvo novinarjev Slovenije letos ponovno podelilo priznanja za četrt stoletja (25 let) dela v novinarstvu. Kar nekaj let teh priznanj DNS ni podeljevalo in je bilo letos zato izjemoma prejemnikov kar veliko, več kot pol stotnije. Med njimi so bili tudi: Lea Mencinger, Jože Košnjek in Andrej Žalar, novinarji - uredniki v uredništvu Gorenjskega glasa. Slikal jih je Gorazd Šinik, ki ima približno toliko let, kolikor jih že imajo Lea, Jože in Andrej (vsak posamezno!) v novinarstvu. Nagrajencem prisrčne čestitke! Ker rubrike "FotoFJGA" kar nekaj časa ni bilo, je na objavo počakala tudi škofjeloška aktualna atletska fotografija, ki jo je posnel Gorazd Sinik: Brigita Bukovec s Gregom Karlinom (Gostilna Plevna Škofja Loka). V času, ko je Brigita v Barceloni lovila stotinke pri teku čez ovire, je Grega od samih hudih skrbi močno shujšal; in ker je zala atletinja takoj po Barceloni "skočila" še na Sejšelske otoke, je Gregova kilaža nadaljevala negativno rast.... »»»»»»»»It Ob tejle fotografiji se bo - če ne zadošča parček BB & Grega -zanesljivo raznežil škofjeloški župan Igor Draksler, kajti v družbi primorske manekenke No.l Martine Kajfež sedita oba trenutno najnajpopularnejša domicilna Škofjeločana: Jan Plestenjak in Zoran Thaler. Menda ni ovir za izredno škofjeloško naturalizacijo prikupne Martine. Iz Pariza nam je poslal fotografijo prof. Miha Naglic in napisal: "Sodelavec Gorenjskega glasa takole zakrinkan išče, če premorejo pariški bukinisti tudi kak izvod gorenjskega časopisa O rezultatih pariške Glasove turneje v eni od naslednjih številk Gorenjskega glasa! Čisto potihem: tudi tam, okrog Eifflovega stolpa, živijo in delajo ugledni Gorenjci. JAKA PEKOVEC Martinu RAČIĆU, Tavčarjeva Vb, Jesenice; Alešu U RANICU, Golnik 9; Mateju PORTUNA. Gorenja vas 77; Mihu GRCARJU, Ljubno 133, Pod-nart in Francu STARETU, Koprivnik 53, Bohinjska Bistrica (ki prejmejo nagrado v vrednosti 1.000 tolarjev). Z Glasovo majico pa bodo toplejše cvetoče pomladne dni dočakali (ta teden je bilo pa lepo Glasovo majico žal se vedno premraz): Metka II-ČEF, Bohinjska Cešnjica 83/a; Marina KOPAČ, Zg. Pirniče 59, Medvode; Robert HOH-NEC, Dovje 41, Mojstrana; JAKA GROSAR Ida ISKRA, Svetinova 17, Jesenice in Luka ŠTUCIN, Podlub-nik 58, Šk. Loka. Za GORENJCA MESECA MARCA 1995 lahko glasujete danes (v petek) v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radio Triglav Jesenice, Radia TrŽič in Radia Žiri; ali na dopisnicah na naš naslov UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, 64 000 Kranj.Vsak glasovalni teden izmed Vaših glasov nagradimo peterico z nagradami v vrednosti 1.000 tolarjev in pe~ terico sodelujočih z Glasovo majico. Gorenjska in svet ali obratno Dobičkonosne avtoceste V sosednji Italiji približno polovico vseh avtocest upravlja podjetje Autostrade, ki je v državni lasti. Lani je navedeno državno podjetje imenitno poslovalo: neto dobiček je znašal 145 milijard lir! V primerjavi z letom poprej so v Autostrade povečali dobiček za 55,7 odstotka. Celotni prihodek podjetja je bil zavidljivih 2490 milijard lir. Dejstvo je, da drugje po Sloveniji gradnja novih avtocest Že pospešeno teče, in da imamo na Gorenjskem za ščepec avtocestnega omrežja (do začetka naslednjega tisočletja Gorenjska očitno ne bo dobila niti milimetra avtoceste več). Po italijanski avtocestno upravljalski formuli j' možno napovedati rožnato poslovno prihodnost pomembnega državnega podjetja (s sedežem v Celju), ki gradi + upravlja avtoceste. Zato sploh ni čudno, da se za razpis* prostih delovnih mest v tem podjetju prijavlja na desetine kandidatov. •1» »1* »&» •!» »J* «f« «!# »1» »t« «!« »T* »1» «£■ •£* *3» «S« *1* »t» •J* rf» »fi t/l »J» »J» i> »J» rfm #J» «J» «J» »J» »J» rj» »J» #J» »J* «J» «J» Med stečajema BHI in LES so Karavanke Našo severno sosedo pretresa finančna afera - stečaj banke za industrijo in trgovino (BHI) s sedežem v Gradcu. Bankrot BHI bo po žepu udaril 10 000 varčevalcev (Hamurabi bi rekel "vernikov") te graške banke. Razočarani in opeharjeni varčevalci (ki se še niso organizirali V Društvo jeznih varčevalcev) so že nekajkrat protestirali pred sedežem banke, zaradi česar je bil paraliziran promet na graški cestni železnici. Zaradi možnosti, da se bodo varčevalci znesli nad sedežem banke in kakšnim bančnikom (zlasti lastnikom BHI), je ustrezno posredovala avstrijska policija. Tako tečejo stvari v civilizirani Evropi (saj je Avstrija Že tri mesece in dva tedna članica Evropske unije). Kadar pa na sončni strani Alp kakšna banka (za katero se ugotovi, da sploh ni banka, ampak nekaj napačno vpisanega v sodni register) zabrede v stečaj, varčevalci to prenesejo s pokončno stoično držo. V stečaju LES banke, ki je imela okrog 17 000 "vernikov" /večidel Gorenjk in Gorenjcev/, je terjatve v stečajnem postopku prijavila le dobra sedmina opeharjenih varčevalcev. Za tožbo se je ob podpori Zveze potrošnikov Slovenije od stečajnih upravičencev odločila le dobra stotnija. K sreči bo za happy end stečaja LES banke poskrbel ugleden politik, ki bi ga bržčas potrebovali tudi opeharjenci iz BHI banke Gradec KRANJ, c. Na Klanec 9 © REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Zetor, IMT, TV, Univerzal, Ursus. O KARDANI in REZERVNI DELI za A KARDANE O VSI TIPI AKUMULATORJEV Vesna O POPRAVILA TRAKTORJEV in KARDANOV V času sejma Vam nudimo popust za goto vinsko plačilo in brezplačno popravilo kardan o v. 302070 PONEDELJEK, 17. APRIL TVS 1 9.00 Otroški program: Popotovanje kukavičke Kukavčke, risanka 9.30 Malo angleščine, prosim 9.55 Otroški program: Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 10.25 Znanje za znanje, učite se z nami 10.45 Čas nežnosti, švicarski film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev 15.10 Umetniški večer, ponovitev 15.10 Igor Vrtačnik: Tik, igrani film 15.35 Mahabharata, angleška nadaljevanka 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček: Platno 17.30 Očividec, angleška dokumentarna serija 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Glas vpijočega - skica za portret Janeza Svetokriškega 20.50 Mednarodna obzorja: Razjedi s stola po deželi Danski 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.25 Sova: Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 22.50 Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 13.40 Utrip 13.55 Zrcalo tedna 14.10 Presodite 15.20 Poglej me! 16.05 Nocoj odrinemo 17.05 Sova, ponovitev 18.45 TV avtomagazin 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Zvok in tišina, kanadsko-novozelandsko - irska nadaljevanka 21.45 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zimski šolski program 11.30 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 JEmparatriz, nadaljevanka 13.00 Haiavizija 14.05 še se bova Srečala, angleški TV film 15.35 Zvonko, predstava 16.05 Modul 8 16.30 Hrvaška danes 17.00 Učimo se o Hrvaški 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.30 Živeti z... 19.30 Dnevnik 20.15 Oče, ameriški film 22.10 Hrvaška In svet 23.05 Dnevnik 22.20 Slika na sliko 23.50 Velikonočni koncert 0.50 Sanje brez meja HTV 2 13.45 TV koledar 13.55 Košarka: NBA liga: Chicago - New York, Posnetek 15.35 Dr. Ouenn, nanizanka 16.25 Vojne po svetu, dokumentarna serija 17.10 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Finale m, prenos iz Zagreba 18.45 Risanka 18.35 Rokomet: Finale "9 Mi e prvakov 20.25 Arena 21.30 urphy Brovvn, humoristična nanizanka 22.00 El Quiote, nadaljevanka 22.35 Detektiva iz Miamija, Nanizanka KANALA 10.00 Spot tedna 10.15 Luč svetlobe 11.05 Obalna straža ^1.55 Študentska 1/4, ponovitev J2.10 Žametne vrtnice, ponovitev }2.55 A shop 13.05 Spot tedna J»»10 Zlata nota, ponovitev 17.10 ^lasična videoglava, ponovitev ^8.00 Alica v glasbeni deželi J5«45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč sve-jP&e. ameriška nadaljevanka ~°'00 Dežurna lekarna, španska nanizanka 20.30 Poročila 20.35 *K - lahkomiselna mladost. 1. ameriškega filma 22.10 Študentska 1/4, oddaja študentov £UV 22.25 Alica v glasbeni deže-"j. Ponovitev 23.10 Spot tedna *»-15 A shop 23.25 CMT AVSTRIJA 1 6-35 Dogodivščine na Karibskem morJu, ponovitev 6.25 Mali divjaki '"mamut 6.35 Otroški program J00 Otroški program 11.40 Stoj! Ah mamica strelja!, ponovitev ^eriškega filma 13.00 Morilec z ??2nikom, francoska komedija '"♦•30 Sut, nemški pustolovski tl,rn 16.20 Beethoven, ponovitev ameriške komedije 17.45 Krokodil 'n njegov nilski konj, italijanska Komedija 19.20 Kuharski mojstri ^»•30 Čas v sliki 19.54 Šport *°-15 Kraj zločina 21.50 Perrv Mason in trmasta nuna, ameriška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Umor v napačnem okrožju, ameriška TV kriminalka 1.00 Run Tiger Run, ponovitev ameriškega akcijskega filma 2.40 V Ribčevih čevljih, ponovitev amerišpkega filma 5.10 Jason King AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Ocvrti zeleni paradižniki, ponovitev ameriškega filma 11.10 Simpl, ponovitev 12.15 Pogledi od strani 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Poroka po Immenhofu, nemški film 14.40 Avstrija II 16.10 Šport 17.00 Čas v sliki 17.05 Opazovalec na oknu 18.00 Na poti po Avstriji 18.25 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.10 Dežela planin 22.00 Čas v sliki 22.10 Bregenz 22.55 Vizije 23.00 Novo v kinu 23.30 Nebo nad Berlinom, nemško-francoski film 1.30 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OBJEKTIV GORENJSKE 7 (informativna oddaja) 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospot) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 VI SPRAŠUJETE, ZDRAVNIK ODGOVARJA (v živo) 21.00 EPP blok - 3 21.05 KONČNICA DRŽAVNEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU - FINALE POSAMEZNIKOV 22.00 NOGOMETNA TEKMA V ŠENČURJU - SLOVENIJA U 20 - mlada reprezentanca Slovenije, SLOVENIJA U 18 -mladinska državna reprezentanca Slovenije (reportaža z nogometnega srečanja v torek, 11. 4., v Šenčurju) 24.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Utrip občine Železniki 19.00 Eni so..., za ljubezen - TV oddajo pripravili Darja, Sara, Lidija in ROman 20.00 Na klepetu pri Toniki Ramovš (1. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov (rokomet: Lo-kastar: Sava Kranj, košarka, namizni tenis, nogomet...) 20.55 EPP blok 21.00 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.35 EPP blok 21.40 Film (izbor iz sat. programov)... Videostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 šport - v živo 21.05 Miha Dovžan in domača pesem - narodnozabavna glasba; ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strnai, panorama 18.00 MMTV SHOP, tele-vizijska prodaja 18.30 POTOVANJE K UMETNOSTI, dokumentarni film, 3. del/10, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.50 KARAOKE IZ ELDORADA, ponovitev 22.05 KOMANDIR (Coman-der), film 23.35 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche Welle R JESENICE 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija - KINO zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio Preddvor 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsak po svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program -Drugačne pogled R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Obvestilom ob 16.10 bo sledila beseda o velikonočnem ponedeljku ob 16.30. Sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 8.00 Napoved 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Velikonočna voščila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit 20.00 RADIO KRANJ DRUGAČEN POGLED Jana Debeljak bo z gostom dr. Vinkom Potočnikom, teologom in predstojnikom mariborskega oddelka Teološke fakultete v ciklu oddaj Drugačen pogled razmišljala o pomenu in simboliki Velike noči. CENTER ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 21. uri, amer. pust. film RAPA NUI ob 17. in 19. uri ŽELEZAR amer. ris. 101 DALMATINEC ob 16. uri, maked. drama PRED DEŽJEM ob 18. in 20 uri TRŽIČ amer. znan. fant. spekt. ZVEZDNA VRATA ob 18. in 20 15 uri RADOVLJICA slov. drama HALGATO ob 20. uri TIGER BOHINJ ljub. epska drama JESENSKA PRIPOVED ob 20. uri TOREK, 18. APRIL TVS 1 10.45 Otroški program: Igrajmo se gledališče 11.10 Toscin poljub, švicarski film 12.35 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Kajetan Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob, TV nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Tango za tri: Obotavljanje, danska humoristična serija 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Naravnost fantastično, angleška nanizanka 23.30 Jalna, francosko-kanadska nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.10 Malo angleščine, prosim 15.35 National geographic, ameriška dokumentarna serija 16.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.00 EPP -Slovenski avtomobilski salon 20.05 Gore in ljudje 20.55 EPP -Slovenski avtomobilski salon 20.55 Ročka ročka 21.45 Hoja po žerjavici, angleška drama 22.35 Svet poroča 23.10 Prijateljska rokometna tekma (m): Slovenija - Francija, posnetek iz Hrpelj HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Sandokan 12.00 Poročila 12.05 Em-paratriz, nadaljevanka 13.00 Dan po sejmu, angleški barvni film 14.30 TV razstava 14.45 Šolski program 15.45 Otroški program 16.30 Hrvaška danes 17.00 Otrok, šola, dom 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.10 "Skela od orašja", dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.40 Vojne po svetu, dokumentarna oddaja 0.25 Sanje brez meja HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Arena, ponovitev 16.50 El Ouite, zadnji del nadaljevanke 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Croatia osiguranje - Zrivnjevac, prenos iz Splita 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, humoristična nanizanka 20.40 El Ouiote, nadaljevanka 21.30 Skrovna orožja, dokumentarna serija 22.00 Sestre, serija KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Dežurna lekarna, španska nanizanka 11.35 Videoigralnica 12.15 Spot tedna 12.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.15 A shop 16.25 JFK - lahkomiselna mladost, ponovitev 18.00 Rodeo 18.45 A shop 19.00 Poročila 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 To trapasto življenje, angleška nanizanka 20.50 Poročila 20.55 Na vodnih poteh ZDA - velika jezara 21.55 Računalniška kronika 22.25 Rodeo, ponovitev 23.10 Spot tedna 23.15 A shop 23.25 CMT AVSTRIJA 1 6.05 Ponovitve 13.00 Otroški program 15.35 Vesoljska ladja 16.25 Knight Rider 17.10 Strašno prijazna družina 17.30 Naš hrupni dom 18.05 VVolffov revir 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Skrivno življenje rastlin 21.15 Bolnišnica Chicago Hope, serija 22.00 Osemintrideset ur strahu, ameriška TV kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.35 Maigret ne pozna usmiljenja, francosko-italijanska kriminalka 1.10 Strašno prijazna družina 1.35 Vsak dan s Schiejo-kom, ponovitev 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.25 Raji živali 4.45 Rdeči hudič iz Arizone, ameriški vestem AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 šut, ponovitev nemškega filma 11.50 Vreme 12.10 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Po rdeče-belo-rdečih stopinjah 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Moč strasti 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 20.00 Šport 20.15 Akti X -skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Polovica sveta, avstrijski film 0.25 Izgubljena leta, dokumentarni film 1.40 Ujetnik mesa, avstrijski film 3.05 Tisoč mojstrovin/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 OD-ŠTEK NA TERENU 19.30 IZBOR ODDAJ VI-TEL DORNBERG 19.55 Iz arhiva: Utirp Kranja 20.00 Danes na vidoestraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 ZLATA NOTA 94 -3. oddaja: Predstavitev glasbenih nominirancev v Diskoteki ATLAN-TIS NOVO MESTO, 14. 4. 1995 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: TULIPAN ZA VSAKEGA SLOVENCA - 2.000.000 TULIPANOV V ARBORETUMU VOLČJI POTOK - v živo (Pred vrtnarsko razstavo in vrtnarskim sejmom v Arboretu-mu Volčji Potok od 22.4. do 2.5.1995) 22.00 DAN ODPRTIH VRAT AVTOSALONA IN SERVISA FORD - AVTO M d.o.o. TRŽIČ, Predilniška 16 (reportaža) 22.30 MODNA REVIJA LADY & MAN 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki (informativno -poučna oddaja OŠ Železniki) 20.00 Nedolžni lahkoživec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (2. del) 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 EPP blok 20.05 Nedeljska reportaža - ponovitev ŽIVLJENJE JE ŠOLA 20.41 EPP blok 20.46 Škofjeloški kulturni utirp (foto kino klub Anton Ažbe - Skrivnosti podzemlja, Koncert učencev Glasbene šole Škofja Loka, Koncert Miloša Mlejnika - violončelo in Ervvina Kropfitcha - klavir, v kapelici Puštalskega gradu..) 21.15 EPP blok 21.20 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 22.10 Zlata nota, glasbena oddaja, 3. del 22.40 Videostrani TV ŠIŠKA 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Zlata nota 21.00 3, 2, 1 GREMO - oddaja zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 22.00 Telemarket 22.10 Napoved sporeda za sredo MMTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani, panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDEL'A, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.20 AKROBATSKI ROČK N'ROLL, državno prvenstvo 21.50 KRALJICA CESTE (Oueen of the Road), film 23.20 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.40 Video strani 1.00 Deutsche Welle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Pediatrična klinika v Ljubljani 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Zdravstvena kolonija v Novigradu 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Nasveti vrtnarja v živo 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Turbo 911 21.30 - 22.30 Jasnovidka Sara R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88.9 MHz iz Tržiča. 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnh področij iz tržiške preteklosti, spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Gostje bodo - če bo vse po sreči - tržiški alpski smučarji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Vaš bančni svetovalec 17.00 Novice 17.10 Žirovski glasnik 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Tamara Vonta 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel rhvthm 23.00 Egostvle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit KINO CENTER amer. pust. film RAPA NUI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. ŠUND ob 21. uri, prem. amer. znan. fant. filma ZVEZDNE STEZE VII. GENERACIJE ob 17. in 19. uri ŽELEZAR Danes zaprto! TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film JESENSKA PRIPOVED ob 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče NAGRADNA KRIŽANKA TOVARNE KLOBUKOV ŠEŠIR Pokrovitelja današnje križanke je TOVARNA KLOBUKOV ŠEŠIR iz Škofje Loke. TOVARNA KLOBUKOV "ŠEŠIR" ŠKOFJA LOKA JE BILA USTANOVLJENA LETA 1921 KOT DELNIŠKA DRUŽBA. PO 75 LETIH, TO JE DRUGO LETO, PONĆVNO POST-AJAMO DELNIŠKA DRUŽBA. KVALITETO, MODO, POSLOVNOST, POTRJUJEMO NA SVETOVNEM TRGU. ŽELIMO ČIMPREJŠNJO VKLJUČITEV V EU, SAJ SMOži SEDAJ UDELEŽENI S TO GRUPACIJO VEČ KOT 80-ODSTOTNO. Reševalcem križanke je tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke pripravila 5 zanimivih nagrad, se pravi 5 srečnih izžrebancev bo nagrajeno z klobukom po izbiri. Lahko se boste odločali med poletnimi oz. zimskimi modeli. Upamo, da ste darila veseli, saj bo popestril vašo garderobo. Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 27. aprila 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. desete in BlagoslovCjenc vedkpnoČne praznil^e vam zeti te Škgfjt Lok]e PRi INDIJANCIH NAZIV ZA 2ENSK0 PRISTAN TOPLI EKVATORSKI VETROVI DROBNA TISKARSKA ČRKA PRIPOVEDNE PESMI SREDINA POKONČNI NOSILNI GRADBENI ELEMENTI NEKD. OROŽNI KOVAČ VODNE ŽIVAU TITANOV MINERAL SPANJE AM. FILM. IGRALEC MICHAEL KOŽNA LUKNJICA POKLON ROBERT LOCKE TANJŠA VRV PERZIJA KORALNI OTOČEK MARIM OTOČJU "5F DROBIŽ -TIaT- P0UT1K MORO PRIDELEK NA VRTU PASJI GLAS STANODAJALEC IT ORODJE ŽANJIC RIKO DEBENJAK EDEN OD ČUTOV KOMUNIST INTERNA-..C10NAL0-I SLIKA Z NEGIBNIMI PREDMETI POTOMEC IME IN PRIIMEK SLOV. IGRALCA OSNOVNA MERA REKA V ŠVICI MITOL LETALEC MERA ZA ZLATO LOVSKO PODROČJE 12" KOSITER ŽELEZOV OKSID SESTAVIL F. KALAN DVOJICA IZLOČEK ČEBEL AMER. IGRALKA DAY TURIST. KRAJ V ČRNI GORI MOHAMED VLADARSKA RODOVINA DVOJIŠKI SESTAV ŽIVALSKI IZRASTEK AMER. KUKAVICA TROS TROPSKA BfiBflfl NIKOLA TESLA TENIŠKI IGRALEC KORDA SLOG moum _SMEL_ AVSTR REŽISER 'JiC/N ROVT STANE OBLAK POTOMEC ŠPANCEV V AMERIKI PERZIJSKI VLADAR STAROSTA, POGLAVAR VRANIČNI PRISAD ZAJF.DALEC SEČEVOD PLETENA POSODA ŠAHIST KASPAROV KONEC POLOTOKA UDAV ZBIRKA MESTNI ZNAK KRAJNA HRVAŠKEM ETIOPSKI VELIKAŠ NESTRO-KOVNJAK GEORGE KENNEDY BANJA VOZNIK FORMULE PROST NOBELU ~ČPEMA STROJA S PRIBOROM To" SOKRATOV TOŽNIK EVROPSKI VELETOK LADJE-DELNISKA NAPRAVA 3" NAPRAVA ~RTWV SLOVENIJI EGON ŠTAMPAR ORJAK JAP. PESN. PISATELJ TAKUBOTU IRSKI PLES ?(LAD. HA-ATURJAN POGREBNI ODER TESTNICA UPANJE ANTON INGOLIČ DRUŽABNA GALA PRIREDITEV DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI TEŽKO VRHOVI VALPAfl DRSALEC SCHENK ZVOK NOftO. MITI ČUVARKA JABOLK TEKMOVALNA SKUPINA IME ZA SEVERNA LJUDSTVA KRAJPRI OPATIJI DRŽAVNA BLAGAJNA IRENA KOHONT BOKSAH PARLOV SPOJINA AMONIAKA IRIDIJ RIBIŠKA MREŽA OTOK V PACIFIKU KONJSKI HOD ZUPAN POD FRANCOZI DEL STOPALA ARABSKI ŽREBEC LANTAN IT GRANIT IZAVALE SKRIVEN NAMEN Tu—m T3" POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI KOMENTAR Če bi na hitro pregledali uradno tečajnico borznega in izvenborznega trgovanja v tem tednu, bi sicer lahko rekli nič novega in nadaljevanje utrujajočega mrtvila, v resnici pa lahko najdemo določene znanilce, ki znajo prinesti ponovno dinamiko na ta trg. Značilno za borzni teden je bilo predvsem to, da se je obseg sklenjenih poslov tako z dolgoročnimi kot kratkoročnimi papirji močno izenačil, da so imeli ti kuponi oz. deli nakupnih bonov bolj negativen kot pozitiven predznak, in da je promet z njimi iz 350 mio sit postopoma padal do 70 mio sit in nato ponovno dosegel okoli 180 mio sit. Tečaji so se gibali med 24.500 in 23.500 tolarji, včeraj, v četrtek, 13. aprila, ob odprtju trga celo do nivojev 22.800, vendar so se od tega nivoja odbili in porasli ponovno na skoraj 24.000 sit za en nakupni bon. Nitji promet običajno narekuje nekaj nitje tečaje in to se trenutno dogaja tudi s kuponi, vendar prehitrega zaključka o gibanju tečajev ne bi bilo dobro dajati, saj velja, da nakup kupnov pri tej ceni za uveljavitev popusta v višini 540 DEM pri vpisu deviznega blagajniškega zapisa v aprilu prinese imetniku 12-odstotni donos na nemško marko. Ob nadaljnjem padanju srednjega tečaja DEM do 20. aprila bi se popust lahko povečal celo na 600 DEM in ob trenutni ceni kupona prinesel imetniku še vedno 12-odstotni donos, navkljub znitani nominalni obrestni meri za blagajniške zapise v DEM, ki znašajo od 8. aprila 95 dalje 4,5 odstotka. Na segmentu delnic je opaziti pozibavanje tečajev okoli te dosetenih nivojev v zadnjem mesecu in postopno rahlo večanje obsega prometa. Slovenski borzni indeks je v zadnjem tednu padel s 1.165 na 1.157 indeksnih točk, kar predstavlja padec delniškega trga za 0,7 odstotne točke, od začetka leta pa kar za 17 odstotkov. Banka Slovenije je izdala peto emisijo dvodelnih blagajniških Zapisov, t. i. dvojčke, z nominalno vrednostjo 170.000 tolarjev (ali 1./00.000 sit) in obrestno mero na tolarje v višini 6 odstotkov letno in na nemško marko 4,5 odstotka na letni ravni. Četrta emisija zapade v plačilo 12. maja 95, od 18. aprila 95 pa bo v prodaji te nova emisija. Prav tako je ES v začetku aprila znitala dve, sicer trenutno na našem trgu še ne tako pomembni oz. uveljavljeni obrestni meri, kipa sta prav gotovo odraz prizadevanj monetarnih oblasti po znitevanju obrestnih mer in pomenita barometer dogajanj na obrestnem trgu za naprej. Gre za eskontno in lombardno obrestno mero. Prva se je s 16 odstotkov letno spustila na 10 odstotkov letno, druga pa s 17 na 11 odstotkov letno. Delniška druiba Salus je objavila sklic skupščine dne 13. maja 1995 in napovedala predvideno delitev dobička za uspešno zaključeno minulo leto. Tako naj bi skupna dividenda ob upoštevanju te izplačane akontacije znašala 1.700 tolarjev bruto za eno delnico, kar predstavlja glede na trenutno trtno ceno 8-odstotni dividendni donos. Probanka je v sporočilu za javnost objavila revidirane podatke za poslovno leto 1994, v katerem navaja, da je banka v preteklem poslovnem letu ustvarila za 185 mio sit dobička, in da bo 77 odstotkov dobička namenila za izplačilo dividend. Knjigovodska vrednost redne delnice na prinosnika, ki kotira na borzi, znaša po stanju na dan 31. decembra 94 21.431 tolarjev. Če bo banka namenila za izplačilo dividend enak znesek kot lani, bi to na trenutno trtno ceno delnice pomenilo 7,7-odstotni dividendi donos. Delnice ZHT Rogaška, potem ko ie druiba ostala le še ogrodje tistega, kar je včasih bila in prodala večino, sicer s hipotekami obremenjenega premoienja, ter s tem postala le dobra blagovna znamka, sedaj tudi uradno v lasti Sklada za razvoj, drvijo le še navzdol. Tako se je cena prednostnih delnic od začetka leta .zmanjšala kar za 2,4-krat, cena rednih delnic pa za 3,5-krat. Odgovorni v Rogaški pa v obvestilih za javnost trdijo, da do sprememb v delniški drutbi ni prišlo. • Borzna posrednica: Hermina Krt ELEKTRO trgovina in RTV servis Prodaja: televizorjev, videorekorderjev, HI-FI aparatov, anten in antenskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih aparatov, avdio in vidro kaset, elektro instalacijskega materiala in... PHILIPS SAMSUNG SIEMENS GORENJE Popravilo RTV aparatov, malih gospodinjskih aparatov in niontaia TV anten! Matija, do.o. Mengeš, Slovenska 28 (parkirišče Trdinov hram) tel. 061/737-896 Odprto od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure • Prvomajske počitnice: RAB, LOŠINJ • GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 26. - 28. maj 95 • POLETNE POČITNICE: slovensko in hrvaško primorje • GARDALAND, 1 dan, odhod 29. april 95 Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 V_ KRANJ - Ljubljanska c. 1a, tel. 224-132 Krajevna skupnost Zasip Sebenje 6 64260 Bled RAZPIS *a oddajo gostinskega objekta "Jurček" "a Homu pri Zasipu krajevna skupnost Zasip oddaja v najem gostinski objekt Jurček na Humu za dobo 2 let. 1 • Za prevzem objekta se zahteva poklic gostinske stroke 2 Ponudnik mora do 20. 4.1995 poslati pisno ponudbo, ki naj zajema program dela in višino mesečne najemnine »• Informacije in ogled objekta Jurček bodo dne 17. 4.1995 od J. do 12. ure _ , A Ponudbo je poslati na naslov krajevne skupnosti Zasip s _ pripisom "Ne odpiraj - Jurček" 5- Odpiranje ponudb bo 24. 4. 1995 ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Zasip. Varnost hranilnih vlog v Avstriji Kranj, 13. aprila - S stečajem graške banke BHI bodo precej denarja izgubili slovenski in hrvaški varčevalci, ki zgroženo ugotavljajo, da so hranilne vloge v Avstriji manj varne kot pri nas. Med njimi je verjetno tudi nekaj Gorenjcev, ki imajo svoje prihranke (še vedno) v koroških bankah. Zato je razumljivo, da nam je izjavo poslala Zveza slovenskih zadrug iz Celovca, v svojem imenu in v imenu Posojilnice-Bank. Takole pravijo: "Pri naših bančnih ustanovah so hranilne vloge povsem varne. Drži, da zavarovalni mehanizmi zadružnih bank in vseh avstrijskih bank, ki so po avstrijskem bančnem zakonu vključene v sistem Raiffeisen, v primeru stečaja banke prav talto garantirajo takojšnje izplačilo hranilnih vlog do največ 200 tisoč šilingov. Vendar po drugi svetovni vojni nobena posojilnica ali kreditna ustanova v sistemu Raiffeisen ni šla v stečaj, ker je v primeru težav na pomoč priskočil celoten deželni oziroma državni Raiffcisnov sistem. Ta sistem v Avstriji predstavlja približno 22 odstotkov vsega bančnega potenciala oziroma približno 27 odstotkov hranilnih vlog (360 milijonov šilingov). Najboljši dokaz, da ta sistem deluje, so bile težave Posojilnice-Bank Borovlje pred devetimi leti, ko je bila zaradi izpadov pri kreditih izguba solidno pokrita, zamenjali so del odbora in poslodje in posojilnica danes uspešno posluje." Pristavili so komentar, zakaj je do kraha prišlo v graški banki BHI, ki bo varčevalcem izplačala do največ 200 tisoč šilingov. Kdor ima na njeni hranilni knjižice več denarja, pa bo lahko uveljavljal terjatev do stečajne mase, ocenjujejo, da bo po letu ali dveh dobili poplačane največ 70 odstotkov terjatve. Takole pravijo: "Graška banka BHI predstavlja samo 0,05 odstotka vsega avstrijskega bančnega potenciala, do stečaja je prišlo, ker zavarovalni sistem delniških družb (Aktienban- ken) ni pokril izgube te banke, temveč le toliko, kot zahteva zakon, torej do 200 tisoč šilingov na hranilno vlogo. Banka BHI je z nadpovprečnimi obrestnimi merami za vse vrste vlog v preteklih letih konkurirala vsem graškim bankam. Malim delniškim bankam, za katerimi ne stoji noben sistem, pretijo večje nevarnosti. Najbolj varne pa so banke po sistemu Raiffeisen (Raiffei-senbank, Posojilnica - Bank), Schultze Delitsch (Volks-bank) ter banke, za katerimi kot lastniki stojijo država, dežela ali večje mestne občine." Tako pravijo koroški bankirji. Kako varen je vaš denar v Avstriji, presodite sami. Vsekakor pa so graški dogodki dobra reklama za naše banke, ki so s pomočjo države poskrbele, da so po razpadu Jugoslavije njihovi varčevalci dobili vse devize, ostaja le dolg do hrvaških varčevalcev, kjer se stvari zapletajo zaradi drugih nerešenih vprašanj. In nasvet: če že nosite denar v Avstrijo, naj vaše hranilne vloge ne bodo višje od 200 tisoč šilingov. Avstrijci to dobro vedo in se ob stečaju fraške banke bolj malo raz-urjajo. • M. V. KOLIKO JE VREDEN NAKUPNl/lTODAINI NAKUINVmODAlNl NAKUPNI/PRODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITI A BANKA (Kranj/Tržič,) 80,30 81.55 AVAL Bled 80,60 80,90 AVAL Kranjska gora 80,40 81.00 BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 80.80 81,50 COP1A, Kran) - 80,80 81.20 EROS^Stan Mayr), Kranj 80.70 81,00 GEOSS Medvode 80,60 80,80 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,55 81.99 HRANILNICA LON, d.d.Krsnj 80,50 80.99 HIDA-tržnlca Ljubljana 80.75 80.95 IUR1KA Jesenice 80.40 81,40 INVEST Škofja Loka 80,60 81,10 LEMA, Kran| 80,60 81.08 MIKEL Stražišce 80,80 81,00 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 79,00 81,05 ROBSON Mengeš 80,75 81,05 SHP-Slov. hran. In poa. Kranj 80,60 80,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 80,20 81,35 SLOGA Kranj 80,60 81,40 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79.55 - SLOVENIJATDRIST Jesenice 80.40 ŠUM Kranj 80,60 TALON Žel. postaJB Trata, Šk. Loka 80,60 TALON Zg. Bitnje 80,60 TENTOURS Domžale 80,50 UKB d.d. Šk. Loka 80,50 MLFAN Kranj 80,70 W1LFAN Radovljica, Grajski dvor 80 60 ZOR Kamnik POVPREČNI TEČAJ 81.40 80.80 80.90 80,90 81,20 81,40 80.90 80,90 NE POSLUJE VEČ 80.45 81.14 11,32 11,54 6,51 6.86 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. 11,25 11,40 11.37 11.40 11.45 11.43 11,40 11.08 11,39 11.40 11,28 11,37 11,40 11,45 10.78 11.45 11.40 10,60 11,30 11,08 11.28 11.40 11,42 11,42 11.40 11.32 11,40 11.41 11.58 11.55 11.55 11,70 11,58 11.55 11,46 11,65 11.55 11.46 11.54 11.52 11.49 11,49 11,45 11,53 11,46 11.65 11,55 11.54 11,46 11,48 11,48 11.60 11.57 11,48 11.49 6,44 6.55 6,50 6,60 6,70 6,60 6.60 6.23 6.40 6,60 6,55 6.45 6,60 6.50 6.02 6.65 6.50 6,40 6,40 6,23 6.55 6,60 6,70 6,70 6.40 6,60 6,63 6,55 6,89 6,85 6.80 7.00 6.85 6,80 6.75 7.20 7.10 6.70 6,95 6.85 6.80 6,90 6.75 6,75 6.80 6,70 7.10 6.95 6,75 6,79 6.79 6.80 7,00 6,78 6,75 MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS tel. 064/620-929 064/620-097 fax 064/620-928 Spodnji trg 2 a, pri "KASCI" ŠKOFJA LOKA TRGOVINA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE IN BIROTEHNICNE OPREME ' RAČUNALNIKI 486, MONITORJI * REGISTER BLAGAJNE, KLIŠEJI * PISALNI STROJI, KALKULATORJI * TISKALNIKI - BARVNI, LASERSKI * TELEFAKSI NA NAVADNI PAPIR POTROŠNI MATERIALI * PAPIR, KARTUŠE. TONERJI, TRAKOVI * PROGRAMIRANJE BLAGAJN * SVETOVANJE PRI NAKUPIH ' VZDRŽEVANJE, TEL. POMOČ ' OGLASITE SE IN SE PREPRIČAJTE... ODPRTO OD 7. DO 17. URE ADRIATICOV TEDEN ODPRTIH VRAT od 18. do 22. aprila, vsak dan od 8 do 19 ure Želite izvedeti kaj več o naši pestri ponudbi zavarovanj ? Morda Vam lahko svetuje naš agent na Vašem domu. Ali pa nas obiščete v poslovni enoti v Kranju in v naših pooblaščenih agencijah. ADRIAT1C Poslovna enota Kranj. Kidričeva 2, tel.: 211 686 Adriatlc Škofja Loka - pooblaščena agencija AZA, Šolska ul. 2, tel.: 624 060 Adriatic Kranj - pooblaščena agencija ANDO, Kidričeva 2, tel.: 211 688 Adriatic Jesenice - pooblaščena agencija ALW1S, Titova 18, tel.: 81 974 Adriatic Radovljica - pooblaščena agencija HG, Gorenjska cesta 25, tel.: 714 363 Adriatic TrŽč - pooblaščena agencija T1G, Predilniška c. 8, tel.: 50 669 Ob sklenitvi premoženjskih zavarovanj vam nudimo dodatne ugodnosti M. Adriatic mobitelov tek ^ušanPrav,Jeta nastopajo: Dušan Mravlje ultra maratonec Bojan Križaj Janez Vodičar vodja biatlonske reprezen. Slovenije Klub SRG Narodni dom Ljubljana Bojan Rakovec kantavtor Avia Band Duo Animas + brezplačno telefoniranje z mobitelom ! Kranj 19. 4.1995 ob 16.00 uri na Slovenskem trgu mobitel KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Posvet o analizah mleka Večina mleka že na evropski kakovosti Če je pred tremi leti skoraj polovica mleka vsebovala več kot pol milijona mikroorganizmov v mililitru, je bilo lani takega mleka le okrog trinajst odstotkov, letos januarja in februarja pa le še kakih pet odstotkov. Kranj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in gorenjska kmetijska svetovalna služba sta v torek pripravili na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju posvet z naslovom Analize mleka - osnova uspešne prireje mleka. Kot je povedal mag. Janez Žakelj iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se je Slovenija z zaostrovanjem "mlečnega pravilnika" v zadnjih dveh letih že močno približala evropskim standardom oz. merilom Evropske zveze, kjer za kravje mleko, namenjeno za konzum, dovoljujejo 50.000 mikroorganizmov v mililitru mleka, za proizvodnjo mlečnih izdelkov brez toplotne obdelave in za toplotno obdelano konzumno mleko, smetano in fermentirane izdelke 100.000 mikroorganizmov ter za proizvodnjo drugih mlečnih izdelkov iz toplotno obdelanega mleka do 400.000 mikroorganizmov. V Sloveniji ocenjuje kakovost surovega mleka osemnajst laboratorijev, v prihodnje naj bi jih bilo le pet. Kot je eovedala Slavica Gole Teger iz Inštituta za mlekarstvo pri iotehniški fakulteti, so laboratoriji dokaj dobro opremljeni z inštrumenti za določanje kemijske sestave mleka, le pet jih ima naprave za določanje števila somatskih celic in samo trije inštrumente za določanje bakteriološke sestave mleka. V Sloveniji je v kontrolo produktivnosti vključena le četrtina krav, medtem ko je v živinorejsko razvitih državah delež večji od 70 odstotkov. Rezultati kontrole so dragocena pomoč pri gospodarjenju na kmetijah, je na posvetu dejala mag. Marija Klopcič z Biotehniške fakultete in poudarila, da je za rejca zelo pomembno, če hitro dobi natančne rezultate preiskovanja mleka. • C. Z. Lani zgradili le eno gozdno cesto Bled - Sonaravno gospodarjenje z gozdovi ni možno brez zelo dobre odprtosti gozdov. Na blejskem gozdnogospodarskem območju je še desetina neodprtih ali zelo slabo odprtih gozdov in približno tretjino nezadostno odprtih. Lani so v območju in tudi sicer v vsej Sloveniji zgradili le eno gozdno cesto, štiri kilometre ceste na Jelovici, medtem ko letos za zdaj v vsej Sloveniji ni predvidena niti ena. • C. Z. Svinja skotila dvajset pujskov - "Prvi, drugi, tretji, četrti,..., dvajseti!" Tako je v torek dopoldne štel Ciril Šimenc iz Olševka pri Preddvoru v svinjaku, kjer je njihova tri leta stara svinja kotila mlade. In skotila jih je natanko dvajset! Ja, prava rekorderka je! Doslej je štirikrat imela mlade in skupno jih je spravila na svet že 74: enkrat osemnajst, enkrat šestnajst in dvakrat po dvajset. Tokrat si precej zaslug za tolikšen "razplod" lasti tudi Logarjev merjasec, ki je očitno dobro opravil svoje delo. No, Ciril si želi, da bi vsi pujski tudi preživeli! Nekaj jih bodo prodali, nekaj redili sami. • C. Z M-KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska 5, 64000 Kranj Obrat Gozdarstvo obvešča LASTNIKE GOZDOV, da odkupuje vse vrste gozdnih lesnih sortimentov NA PANJU ali ob kamionski cesti po konkurenčnih cenah. Rok plačila je 15 dni od podpisa pogodbe ZA LES NA PANJU in 20 dni za les ob kamionski cesti. Izvajamo tudi vsa ostala dela v gozdni proizvodnji (sečnja in izdelava, spravilo in prevoz lesa, gozdnogojitvena dela in strokovna pomoč pri vseh navedenih delih). Vse informacije dobite po telefonu: 064/213-364 ali mobitelu 0609/624-848. Denacionalizacijski problemi kmetijskih podjetij Spontana ali načrtovana likvidacija? Torkov pogovor je nakazal možnost, da bi zavezanci in razlaščenci "zakopali" bojno sekiro in odslej kljub precej različnim stališčem poskušali nekatere probleme reševati skupno. Kranj - Predstavniki večjih kmetijskih podjetij iz vse Slovenije, Združenja agroživilstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, sindikata, republiškega sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč in gorenjskih podružnic razlaščenih so v torek, ob dnevu kmetijcev na gozdarsko kmetijskem sejmu, razpravljali o vračanju kmetijskih zemljišč nekdanjim lastnikom, predvsem pa o posledicah, ki jih utegneta kmetijskim podjetjem povzročiti denacionalizacija in podržavljenje nekdanjih kmetijskih zemljišč. Ker se oboji, zavezanci in razlaščenci, pritožujejo zaradi izvajanja zakona in nad tem, da vlada nima posluha za pogovor ne z enimi in ne z drugimi, so prvič Rekli so: Mag. Janez Tavčar, direktor KŽK Kmetijstvo Kranj: "Ni osamljeno mnenje, da pri vsem tem ne gre za lastninjenje, ampak za stihijsko ali načrtno likvidacijo kmetijskih podjetij." Jurij Berlot, koordinator gorenjskih podružnic razlaščenih: "Kmetje, ki so Sli orat zemljo na posestvo, so s tem hoteli pokazati samo to, kako nemočni so pri denacionalizaciji." Tone Mastnak, predsednik Zdru-ienja agroiivilstva pri GZS: "To, kar se zdaj dogaja s kmetijskimi podjetji, je narodnogospodarski skandal. Gre za zavestno uničevanje kmetijskih produktivnih podjetij in kmetu nevarne konkurence. Ni pripravljenosti za strokovne odločitve, obvladuje nas politika." Srečko Catcr, sindikat: "Ne pristajamo na to, da bi celotno breme popravljanja krivic nosilo 10.400 zaposlenih v kmetijskih podjetjih." pokazali pripravljenost za skupno reševanje problemov (nekateri so temu celo zaploskali) in tudi za skupni "obisk" predsednika vlade. Posledice bodo takšne ali še celo hujše, kot smo jih napovedali v študiji, ki so jo kmetijska podjetja izdelala pred dvema letoma, je dejal mag. Janez Tavčar, direktor Mercator - KZK Kmetijstvo Kranj, in poudaril, da bodo podjetja po podatkih študije morala vrniti nekdanjim lastnikom 24 tisoč hektarjev zemljišč oz. skoraj polovico vseh, brez dela bo ostalo okoh štiri tisoč delavcev, iz poslovanja bo izključeno premoženje, vredno 1,7 milijarde tolarjev (gre za hleve in druge gospodarske objekte, laboratorije, opremo itd.), letni dohodek podjetij bo zaradi denacionalizacije manjši za 700 milijonov mark, država bo prikrajšana za 50 milijonov mark davkov in prispevkov... Čeprav bi vso zemljo kmetijskih podjetij razdelili med kmete, bi povprečno parcelo povečali za en do dva ara in povprečno fosest kmetije od 3 na 3,3 hektarja, osledice triletnega izvajanja zakona o denacionalizaciji so po oceni mag. Janeza Tavčarja že zdaj pogubne: podjetja razvojno nazadujejo, zmanjšuje se njihova ekonomska konkurenčnost, najodgovornejši ljudje v podjetjih pa se namesto z gospodarjenjem in s poslovanjem ukvarjajo z denacionalizacijo, z obrambo pred agresivnim nastopanjem nekaterih razlaščencev. Najslabše bo, je dejal mag. Tavčar, če bo država dopustila anarhijo in če bo mirno gledala, kako nekdanji lastniki (tudi pred očmi televizijske javnosti) nezakonito posegajo na zemljišča, ki jih še vedno obdelujejo kmetijska podjetja. V zadnjem času je takšnih dejanj in groženj vse več. V podjetjih - so povedali direktorji -ne nasprotujejo izvajanju denacionalizacije, ampak se zavzemamo za to, da bi jo v sedmih letih, kot predvideva zakon, izpeljali po zakoniti poti; pri tem pa upoštevali tudi vlaganja v zemljišča in ugotovili, katera so podjetja pridobila na odplačni in neodplačni način. Če so pri denacionalizaciji kmetijskih zemljišč najtežji problem arondirana (in po zatrjevanju direktorjev plačana) zemljišča, pa kmetijska podjetja še bolj kot denacionalizacija "žre" določilo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, po katerem so morala vsa družbena zemljišča prenesti na državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Kmetijska podjetja dokazujejo, da je to določilo protiustavno, in so pred skoraj dvema letoma sprožila ustavni spor, vendar odločitve ustavnega sodišča še ni. Motijo jih tudi visoke zakupnine in enoletna najemna razmerja. Predstavnik sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč je med drugim navedel, da imajo kmetijska podjetja pri plačevanju zakupnine 20-odstotni popust, da lahko del zakupnine pobotajo s kupnino in vlaganji v zemljišča in da prav zaradi teh možnosti plačujejo zakupnino povprečno le za polovico zemljišč. • C. Zaplotnik Ministrova odredba Dodatni ukrepi za zatiranje lubadarja Neobeljene hlode iglavcev, posekane v času zimske sečnje (med 1. novembrom in 31. marcem), je treba obeliti ali predelati najkasneje do 30. aprila. Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je izdal odredbo o dodatnih ukrepih, s katerimi naj bi v slovenskih gozdovih letos zatrli ali vsaj preprečili pretirano namnoži-tev lubadarja in ostalih po-dlubnikov. Odredba, ki se nanaša predvsem na jelko, je začela veljati dan po objavi v uradnem listu, to je 8. aprila. Ob tem, da nekatere ukrepe določajo že predpisi o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci ter predpisi o gozdovih, odredba določa še dodatne ukrepe, s katerimi naj bi letos preprečili škodljivo namnožitev lubadarja in ostalih podlubnikov. Odredba zavezuje lastnike in upravljavce gozdov in dreves iglavcev, ki rastejo zunaj gozda, ter tudi lastnike hlodovine in drugega lesa iglavcev. Lastniki morajo po sečnji jelova drevesa in panje obeliti ne glede na to, ali so bili posekani v gozdu ali ne. Hlodovino in ostale dele jelke, ki jih niso napadli podlubniki, je dovoljeno spravljati, prevažati in skladiščiti v skladiščih za strojno lupljenje in v obratih za mehansko predelavo lesa ali jih izjemoma predelovati tudi v lubju le, če so obeljeni ali predelani ter njihovi ostanki porabljeni ali predelani do konca letošnjega aprila oz. najkasneje v 30 dneh po sečnji. Prvo velja za les iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca), drugo za les iz letne sečnje (od 1. aprila do 31. oktobra). Gozdne lesne sortimente jelke, ki so jih v skladišču napadli podlubniki, je treba takoj obeliti oz. strojno olupiti, podlubnike pa uničiti. Ves les iglavcev v lubju, posekan med lanskim 1. novembrom in letošnjim 31. oktobrom, morajo obeliti oz. predelati najkasneje do 30. aprila. • C. Z. Zbiranje certifikatov Gorenjci zaupajo Kmečki družbi Kranj - Kmečka družba je doslej s certifikati napolnila PrV' sklad, pri drugem je na koncu, ima pa že dovoljenje 0 polnjenje tretjega sklada. Doslej je sodelovala na eni dražb1? kupila je paket delnic v treh podjetjih, med drugim tudi v podjetju Kompas hoteli Kranjska Gora. Kot je v sredo na novinarski konferenci na kmetijsk0 gozdarskem sejmu v Kranju povedal namestnik direktorji družbe Matjaž Gantar, so v Sloveniji doslej zbrali 1\ odstotkov načrtovanih certifikatov, na Gorenjskem pa okol' sedem tisoč oz. kar 93 odstotkov načrtovanih. Na Gorenjs-kem so jih skoraj tri četrtine zbrale zadruge in hranilno kreditne službe, ostale pa pošte, menjalnice in drugi. Nakup paketa delnic v podjetju Kompas hoteli Kranjska Gora ni b«1 naključen, saj je usmeritev v turizem del poslovne politik-5 Kmečke družbe. • C. Z. Vladna uredba Prepoved klanja telet in mlade govedi Odredba prepoveduje klanje telet vseh kategorij (izjema so teleta črnobele pasme, težka nad 200 kilogramov) in mlade govedi do 300 kilogramov žive teže. Za kršitelje so zagrožene visoke kazni. Ljubljana - Kot piše v prvem členu uredbe, ki jo je podpisal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, je njen glavni cilj "zagotoviti obstoj in napredek govedoreje". Če pravniški jezik "prevedemo" v vsakdanjega, je vlada z uredbo ustregla tistim, ki so ze dolgo opozarjali, da se v Sloveniji stalež živine zmanjšuje tudi zato, ker primanjkuje telet za nadaljnjo rejo; teleta pa premalo težka "romajo" na krožnike kot okusna teletina. Uredba prepoveduje dajanje v zakol in klanje vseh telet, ki jih v okviru programa pitanja telet na višjo težo pitajo izključno za zakol (izjema so črnobela teleta, težja od 200 kilogramov), ter mlade govedi, težke do 300 kilogramov. Uredba hkrati prepoveduje tudi predelavo, pripravo, prodajo in strežbo mesa živali, katerih klanje je prepovedano. Klanje in s tem tudi uporaba mesa je dovoljena le v dveh primerih: prvič, če območna selekcijska služba ugotovi, da žival zaradi dednih napak ali nezadostne kondicije ter zaostajanja v rasti ni primerna za nadaljnjo rejo, in drugič, če )o veter; inarska organizacija izloči iz reje zaradi poškodb ali bolezni, katerih zdravljenje ni možno ali ni ekonomsko opravičljivo. Veterinarska organizacija mora ob nakladanju živali v zdravstveno spričevalo napisati "za nadaljnjo rejo" oz. "za zakol", odvisno od tega, aH gre v rejo ali V zakol. V prvem primeru mora napisati tud« natančen naslov novega rejca, v drugem pa naslov klavnice. Izvajanje uredbe bodo nadzirali policija (ob kontroli prometa) ter kmetijski »n veterinarski inšpektorji. Za kršitelje so zagrožene visoke kazni: za podjetja in samostojne podjetnike od 100 tisoč tolarjev do 1,2 milijona tolarjev, za odgovorne osebe podjetij in za posameznike pa od 30 tisoč do 120 tisoč tolarjev. Uredba je bila objavljena v uradnem listu 7. aprila in bo začela veljati osmi dan p° objavi. • C. Z. UREJA; Vrtnu Stanovnik Balinarji v super in L ligi jutri začenjajo letošnje državno prvenstvo LETOS TUDI V KRATKIH HLAČAH Po lanski izvrstni sezoni, ko so slovenski balinarji dosegli vrsto mednarodnih uspehov, so se na letošnja domača in tuja tekmovanja še skrbneje pripravljali - Balinanje na olimpijskih igrah leta 2000? Ljubljana, 11. aprila - Tudi letos je Balinarska zveza Slovenije pred začetkom državnega prvenstva v hotelu Ilirija v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili tekmovalno sezono tako na domačih baliniščih kot na pomembnih mednarodnih prizoriščih. Najpomembnejši tekmovanji reprezentantov bosta svetovno prvenstvo za mladinec do 18 let, ki bo julija na Reki in svetovno člansko prvenstvo, ki bo sredi septembra v Kanadi. Od junija do avgusta pa bodo potekala tudi državna prvenstva v vseh kategorijah. Kot kaže pa bo letos mnogo Zanimivejše spremljanje domačih ligaških obračunov, saj se je sistem tekmovanja precej spremenil. "Takoj po lanski sezoni so se sestale strokovne komisije naše zveze, saj smo ugotovili, da je treba spremeniti sistem tekmovanja. Spremenjen je razpored iger, razen tega sta novosti končnici, P'aY °ff in play out, poleg tega pa bo letos v super ligi obvezen nastop na Štirih igriščih. Zato so v veČini klubov že začeli širiti in posodabljati igrišča, saj bo drugo leto podobna obveza veljala tudi prvoligaše in nato še za drugoligaše. Naši balinarji, ki so lani na najpomembnejših tekmovanjih osvojili kar tri naslove svetovnih prvakov, poleg tega Pa še druge odmevne rezultate, se tudi letos pripravljajo za mednarodna tekmovanja. Ne- Drugoligaši bodo začeti letošnje državno prvenstvo prihodnjo soboto, 22. aprila. Liga bo razdeljena na vzhod In zahod, v vsaki ligi pa bo letos igralo le deset ekip. Tekmovanje bo potekalo po dvokrožnem sistemu, Gorenjci imamo v II. ligi - vzhod tri ekipe: Bistrico, Triič in Tele TV Rogovih. kaj jih je že bilo, najpomembnejši pa bosta svetovno prvenstvo mladincev in članov. Imamo tudi razveseljivo vest, da naj bi leta 1997 na mediteranskih igrah balinanje postalo panoga rednega programa (predlani je bil to le demonstracijski šport), to pa je korak do nastopov balinarjev na olimpijskih igrah, morda celo že leta 2000," je na tiskovni konferenci poudaril predsednik Balinarske zveze Slovenije Jože Reber iz Radovljice. Tik pred začetkom prvega kroga tekmovanja v super in prvi balinarski liga pa je tako za igralce kot gledalce pomembno, da bo nov razpored iger (dvojica, trojka, posamično izbijanje - 2 igri, hitrostno izbijanje, natančno izbijanje in igra v krog) za oboje bolj zanimiv, za razliko od lanskega leta pa bo na koncu možen tudi neodločen rezultat. Najvišje možno število na posamezni tekmi super lige je 22 točk. Zmaga bo štela tri točke, izenačen rezultat eno in poraz nič. "S tem smo preprečili morebitno dogovarjanje med klubi, tako da bo tekmovanje še bolj zanimivo. Igralci bodo lahko po novem nastopali tudi v kratkih hlačah, vendar bodo morali biti enako oblečeni. O prvaku in izpadu iz lige bosta odločali končnici. Prve štiri ekipi po rednem delu tekmovanja se bodo potegovale za državne prvake, zadnje štiri pa čaka boj za izpad iz lige," je povedal Peter Snoj, vodja strokovnega štaba BZS.Od gorenjskih balinarskih kolektivov bo v super ligi tudi letos nastopala edino ekipa Trata Casino Sara, ki se bo v derbiju jprvega kroga na domačem igrišču pomerila z ekipo Balinčka. Tekma se bo jutri, v soboto, 15. aprila, začela ob 15. uri. Iračani z okrepljeno ekipo (letos se ji je pridružil mladi radovljiški balinar Gregor Moličnik) merijo v vrh lige, računajo pa najmanj na uvrstitev v končnico za naslov prvaka. V I. ligi bo letos kar polovico ekip Gorenjskih. To so: Jesenice, Huje, Primskovo, Feroles iz Radovljice in Vitrus iz Kamnika. Že v prvem krogu bodo kar tri ekipe igrale doma. Tako bodo Jeseničani gostili ekipo Sitografa Sloge, v Kranju bo mestni obračun med Hujami in Primskovim, v Kamniku pa med Virtusom in Ferolesom. Vse tekme se bodo začele jutri, v soboto, 15. aprila, ob 9. uri. • V. Stanovnik Triglav še zadnjič doma nesrečno izgubil. Košarkarji Triglava, ki so v sredo zadnjic v letošnji ligi igrali na domačem igrišču, so ponovno izgubili, tokrat z ekipo Postojne (na sliki). Čeprav so večino srečanja vodili, pa so gostje na koncu prevzeli pobudo in zmagali 87:91 (54:42). Košarkarji Loka kave so doma premagali Elektro z 78:66 (40:30). Oboji konec tedna gostujejo - Triglav v Ljubljani pri Litostroju, Loka Kava pa v Slovenskih Konjicah pri Cometu. Radovljiška Didaktra jutri ob 19.30 gosti Celje. • V. S., slika: L. Jeras VABILA, PRIREDITVE Finale v paralelnem slalomu Pokal Krvavec 1995 - ZVUTS Kranj obvešča, da bo prireditev, ki je odpadla 9. aprila, jutri, v s°boto, 15. aprila, ob 10. uri, na Krvavcu. Zbor vseh "uvrščenih" je v Tihi dolini. • V. S. Letna gorenjska košarkarska liga - Vodstvo Gorenjske lige °hvešča vse, ki jih zanima nastop v ligi, da se prijavijo na naslov Marjan Hafnar, Cesta 1. maja 69, Kranj, do vključno 20. aprila. prijava naj vsebuje točen naslov kontaktne osebe. Liga se bo Predvidoma začela maja. • J. M. Nogometni spored - V I. SNL ekipa Živil iz Nakla jutri odhaja na gostovanje k Jadranu v Dekane. Tekma se bo začela ob 16.30 MRAVLJE TOKRAT Z MOBITELOM Kranj, 14. aprila - Ultramaratonee Dušan Mravlje bo seriji tekov po Sloveniji te dni, od ponedeljka, 17. aprila, do nedelje, 23. aprila, dodal še tako imenovani Mobitelov tek. Teči bo začel v Murski Soboti, nato pa bo pot nadaljeval preko Maribora, Celja, Kranja, Ljubljane, Postojne in Nove Gorice do Portoroža. Mobitelov tek po Sloveniji bo dolg 472 kilometrov, v krajih, kjer se bo ustavljal, pa bodo pripravili športno-zabavne prireditve. Posebna privlačnost vseh prireditev bo možnost brezplačnega telefoniranja z mobilnim telefonom in možnost vzpostavitve neposredne telefonske zveze z Dušanom Mravl-jetom med tekom. Na posameznih ekipnih Startih in ciljih ga bodo spremljali učenci osnovnih šol. Za Gorenjce bosta najzanimivejši sredina tretja in četrtkova četrta etapa teka. V sredo popoldne bo namreč Dušan pritekel prek Kamnika, Most in Brnika v Kranj (okoli 18. ure), v četrtek zjutraj (ob 9. uri), pa bo maraton nadaljeval prek Medvod do Ljubljane in Postojne, športno-zabavna prireditev bo v sredo, 19. aprila, z začetkom ob 16. uri na Slovenskem trgu v Kranju. • V. S. MijimjE «MiiiWKniiniLi:' ZDRAVKO ŠTRUKELJ V VODSTVU Kranj, 14. aprila - Na kranjskem kegljišču so se končale kvalifikacije za Pokal Kranja 95. Najboljših 16 posameznikov se je uvrstilo v finale, ki bo 8. maja. V vodstvu je domačin Zdravko Štrukelj z 931 keglji, drugi je Anton Založnik (LIV Proteus) z 927 keglji in tretji Boris Urbane (IskraEmeco) z 923 keglji. V finalu bosta od Kranjčanov nastopila še Vane Oman (909) kot 8. in Vinko Šimnovec (907) kot 9. uvrščeni. Danes, v petek, in jutri, v soboto, pa se bodo na Jesenicah in v Kranju najboljši kegljavci borili za medalje na finalu državnega prvenstva za posameznike. Od Gorenjcev so v odličnem položaju Štrukelj, Vane Oman, Urbane in JuvanČič, zato vse njihove navijače vabimo na vroče steze in športno navijanje. Tekmovanje se bo v petek začeo ob 16.30 uri, v soboto pa ob 10. uri. • V. O. J*"- V 2. SNL ekipa Filca iz Mengša jutri ob 16.30 doma gosti Uravinjo, Napredek iz Domžal pa odhaja na gostovanje k Elanu. (CJJImJITItIOSTMO DRSflNjE {Utri in v nedeljo pa je na sporedu tudi 19. krog v 3. SNL. * * * Gorenjski derbi bo jutri na Jesenicah, kjer domače moštvo gosti itfCITMlČlZI fiDC A I PI 7 AKT IIT^II I CIT7niVn ?\>glav Creino. Tekmovanje v gorenjski nogometni ligi pa bo JEalMlIMU UK»/\LCI gjAKLiULTL1 3ILMJmU „ Tekmovanje v gorenjski nogometni ligi pa tokrat na sporedu jutri ali v ponedeljek. Jutri bodo igrali kadeti (ob K), uri), mlajši dečki (ob 14.30 uri) in člani (ob 16.30 uri), razen srečanja med Hrastjem in Preddvorom, ki se bo začelo ob J4-30 uri. v ponedeljek bodo igrali še st. dečki (ob 10. uri), razen tekme Triglav Creina A - Zarica, ki se bo začela ob 11.30 uri. Tudi mladinci bodo igrali v ponedeljek (ob 10. ali 11.30 uri). • V. S. ^ Rokometni spored - V I. državni ligi za ženske rokometašice *y anja jutri, v soboto, ob 18. uri v dvorani na Planini gostijo ekipo Vejrada iz Velenja. V II. državni ligi ženske - zahod igra Lokastar v Zagorju, doma pa se bosta pomerili ekipi Sava in Planina Kranj ! nedeljo ob 10. uri ). V III. državni ligi (v so v X. krogu pari: pokere B - Jezersko (sobota ob 18. uri), Dom Žabnica - Sešir B pobota ob 18.15), Preddvor Gorjanc - Sava Kranj (danes ob 18. £r0 in Radovljica Š. Bled - Kodeljevo B (21. aprila ob 16.30). Kedno kolo igrajo tudi kadeti in starejše deklice. Vaterpolski spored - Potem ko so naši reprezentantje v sredo 2večer na Dunaju premagali reprezentanco Avstrije se bodo s sosedi ponovno srečali danes zvečer ob 20.30 uri v pokritem Pnmpijskem bazenu v Kranju, nato pa bodo z Avstrijci igrali še Jutr» ob 20.30 v Mariboru. • V. S. Gorenjsko prvenstvo v katah - V soboto, 15. aprila, bo v flovadnici OS Cvetko Golar v Škofji Loki Gorenjsko brvenstvo v £alah, ki ga bo organiziral karate klub Škofja Loka. Tekmovanje D° potekalo v treh starostnih kategorijah: letnik 84 in mlajši, letnik Bi >n 82 ter letnik 81 in 80. Karate klub Kranj bo na to tekmovanje P°slal 20 tekmovalcev: Kern Luka, Stojakovič Daniela, Cepin HeJan, Debelak Deneb, Krstič Tim, Hobič Sebastjan, Andjelkovič Marko, Oblak Andrej, Ristič Matej, Podgorelec Luka, Jost Petra, yubijankič Anisa, Shlaku Rajmonda, Huskič Asmina, Ovsenik !a,ija, Dujovič Bojana, Kajzer Jure, Shlaku Edmund, Beber An ««MmwiKii:cniEj KRANJ 90 Z NIZOZEMCI Kranj, 12. aprila - Pred pokalnim prvenstvom so se vaterpolisti Kranja 90 odločili, da se Še okrepijo. Za okrepitvami so se, kot večina slovenskih prvoligašev ozrli preko meje, pravzaprav še nekoliko dlje. Kranjčani so stike z nizozemskim drugoligašem GSZ De Walvisch navezali že lani, ko so slednji gostovali v Kranju. Pri Kranju 90 so že med prestopnim rokom iskali okrepitve na mestu centra in vratarja, manager nizozemske ekipe Emil Pot pa jim je priporočil centra Štefana Oldenziela in vratarja Oliverja Hesselsa. Oba sta pred odločitivjo, da prestopita v Kranj 90 igrala za GSZ De Walvisch, še prej pa za nizozemskega prvoligaša ZCG, oba kluba pa prihajata iz Gronongena. K odločitvi, da prideta v Kranj, je veliko pripomoglo lansko gostovanje v Sloveniji, saj je bilo obema tu zelo všeč, oba pa sta odločena, da s svojo novo ekipo v prihodnji sezoni zaigrata v evropskem pokalu. Prav nastop v evropskem pokalu je bil motiv, ki se mu vratar Olivier Hessels ni mogel upreti, saj je imel veliko ponudb iz klubov nizozemske prve lige, kjer pa je že igral center Štefan Oldenziel. Hessels je po besedah managerja Emila Pota zanesljiv vratar, njegova največja odlika pa je hitrost. Še bolj je v svoji domovini poznan Oldenziel. ki je igral tudi za nizozemsko mladinsko reprezentanco. V zadnji sezoni je bil prvi strelec druge lige in najzaslužnejši za to, da njegovi nekdanji soigralci igrajo v prvoligaški konkurenci. • Grega Košir USPEH KRANJSKIH ŠTUDENTOV Kranj, 12. aprila - Plavalna reprezentanca Akademskega športnega društva Organizator se je včeraj udeležila plavalnega prvenstva mariborske Univerze. V mariborskem kopališču Pristan so imeli študentje Fakultete za organizacijske vede precej uspeha in se vrnili domov s kopico medalj. Prvo plavalno ime fakultete še vedno ostaja Borut Nadi/ar, ki se je okiti 1 s srebrno medaljo na 50 metrov prosto, ter bronasto v delfinu. Edino zmago je dosegel Simon Rus v prsnem, kjer je zmagoslavje s tretjim mestom dopolnil Grega Košir. Pri moških sta srebrni medalji osvojila še Gregor Korošec v hrbtnem načini, ter Dušan Križnik na 400 m prosto. Štafeta 4 x 50 m prosto v postavi Nadižar, Korošec, Križnik in Košir je po razburljivem dvoboju osvojila Še eno srebrno medaljo. V ženski konkurenci ie bila uspešna Špela Šimnovec z drugima mestoma v delfinu in na 50 m prosto. študente Športnike sedaj čakajo majske športne igre v nogometu, košarki in odbojki, tekmovanja pa bodo ponovno v Mariboru. • G. K. KOMENTAR MEDIJSKE TOPLICE Jože JSTovalc, z. viri (inj i sodelavec Kdor je v sredo spremljal oba osrednja televizijska dnevnika, je lahko opazil, da se ie uresničujejo besede dr. Rupla. Pred pol leta je Rupel zahteval, naj mediji posvetijo stranki na oblasti, torej LDS, še enkrat več pozornosti, kot opoziciji. Najprej smo v osrednjem dnevniku ob pol osmih videli, da je predsednik vlade obiskal ljubljanskega župana dr. Rupla. Potem pa so vse tiste, ki so na to ie pozabili, še enkrat opomnili z obseinejšim poročilom v tretjem dnevniku. Kdor ni pazljivo spremljal poročil, je gotovo mislil, da je Rupla obiskal sam ameriški predsednik Bili Clinton. Za tolaibo so nato z dvema stavkoma omenili izgube Zavoda za zdravstveno varstvo. Tako uredniki na televiziji skrbijo za naše duševno zdravje, kajti, če bomo ie morali plačati izgubo, je bolje, da ne vemo, zakaj in kdo je za to odgovoren. Poraz na decembrskih lokalnih volitvah je LDS prisilil, da je začela spreminjati svojo strategijo in taktiko političnega delovanja. Na lokalnih volitvah je LDS nastopala s sloganom "več Slovenije". Sedaj LDS deluje po principu "manj Slovenije", ker so liberalni demokrati prepričani, da jim bo to prineslo več glasov Nesloven-cev. Zato so tudi pustili, da je prišel v Slovenijo vojni zločinec Milan Aksentijevič. Predsednik vlade Drnovšek je tudi takoj ustavil deložacije iz vojaških stanovanj, da bi se s tem prikupil Nesloven-cem. Pri tem je posegel v odločitve sodišč, torej v sodno vejo oblasti. Seveda nihče ni protestiral, da so sodišča neodvisna, in da predsednik vlade ne bi smel preklicati odločitve sodišč. V primeru gladovnih stavk dr. Ruglja in odvetnika Majhna se dežurni borci za človekove pravice niso oglasili, še manj politiki LDS, kot, da nista človeka. Rugelj in Majhen sta morala stradati skorajda do konca, preden so se odgovorni spomnili, da obstajata. V ponedeljek so se v Medijskih Toplicah zbrali veljaki LDS. Kot kaže, so razpravljali o delu stranke do volitev. Glavni referat je imel predsednik LDS dr. Drnovšek, ki je med drugim tudi povedal, da "mora LDS učinkovito odgovarjati, še posebej na očitke o nepravilnostih in korupciji". Ta stavek je dokaz, da se v Sloveniji ni veliko spremenilo, vsaj ne v glavah nekaterih politikov. Mnogi se verjetno še spomnijo, fraz v stilu: "ZK se mora učinkovito spopasti z meščansko desnico", ali potrebno je "povečati učinkovitost idejno politične ga dela ZK" itd. Skratka, nič niso krivi politiki LDS, ki so se založili s stanovanji in hišami, ampak tisti, ki o tem pišejo. Tudi v vladi ni nepravilnosti, spet so krivi tisti, ki na njih opozarjajo. LDS njim resnično "učinkovito" odgovarja, namreč enostavno tako, da jih ni več mogoče brati, ali slišati. Kdor redno bere Delo, lahko ugotovi, da se s selekcijo tem vrača v leto 1988. Nekateri že pravijo, da bo kmalu potrebno Delovemu sloganu "samostojni časnik za samostojno Slovenijo" samo dodati besedico "ne", pa bo popolnoma jasna vsebina. Studio City, ki je bil dolgo časa najbolj gledana oddaja na televiziji, se v zadnjih mesecih spreminja v trobilo LDS in postaja dolgočasna oddaja, brez prave polemike in aktualnih tem, toda polna vpitja, kreganja in navijaštva. Če ne gre drugače gostu enostavno vzamejo besedo. Hvala bogu, da se vsakič pojavi gospod v črnem, ki sliši na ime Igor Vidmar. Tako vsaj vemo, da noben režim ne more brez svojega Vidmarja. Zadah po starih časih en-oumja postaja vse močnejši. Nekaterim politikom se bo mogoče kmalu zdelo, da glave, ki kimajo, tudi že spijo. Potrebno jih je opozoriti, da gledajo tiste, ki so deleini zgodbe o uspehu. Toda, kdo jo bo plačal? Kdaj nam bodo povedali ceno? PREJELI SMO Nadaljevanje s strani 33 knjiinici v štirih mesecih. Zaradi navedenega se javno distanciram od tega natečaja, saj je vsako vprašanje zgolj retorika in smo spet v "dobrin samoupravnih" časih, ko so se taka dela posameznika skrila v anonimnosti komisij in odborov. Zvonka Pretnar Bohinjske težave s simboli Res je. Vsak simbol namreč zahteva svojo formo - obliko. Ta v vidni obliki odraža stanje duha. Ker pa oblike ne nastajajo same po sebi, jih je potrebno oblikovati. In če ima Bohinj težave s simbolom, bi lahko to pomenih, da na formalni ravni ni zadostno artikuliran, da nima razvite samopodobe, kar po domače pomeni, da Bohinjci (sedaj mislim predvsem na tiste, ki sedijo v občinskem svetu) ne vedo, kaj zares hočejo. Prebral sem članek novinarja CZ (petek, 24. marca 95), v katerem korektno povzema dogodke in zaplete okoli izbire predlogov za grb in zastavo Občine Bohinj. Sam sem bil član te komisije. V njej je delo potekalo uspešno in kvalitetno, nekaj prispelih predlogov je bih prav spodobnih, vendar sem iz nje po štirih seansah izstopil. Razlog je preprost. Ko sem sprejel povabilo v komisijo, sem bil prepričan, da gre za strokovno komisijo (po izobrazbi sem akademski grafik-specialist, v komisijo pa je bila povabljena tudi kolegica s podobno izobrazbo). Kasneje dogodki (sklepi občinskega sveta) so pokazali, da je bila ta komisija predvidena le za odpiranje ponudb, torej komisija izrazito nestrokovne narave. Po tem spoznanju sem se predsedniku občinskega sveta g. Cvetku (tudi članu komisije, izvrstnemu sogovorniku) lepo zahvalil in se opravičil za lastno zmotno sodelovanje v komisiji. Zgolj za odpiranje kuvert se bo vendar našlo par domačinov, da mi ne bo treba za taka opravila iz Ljubljane prihajati v Bohinj. Do tedaj je zgodba razumljiva, logična. Drugi del Zgodbe bo bolj iracionalen, zato mojim rojakom v občinskem svetu mogoče bližji. Ker občinski svet ni bil zadovoljen s predlogi komisije, se je sam postavil v njeno vlogo in odločil namesto nje. Vsebina odločitve je simpto-matična: "Vemo, česa nočemo in tega hočemo še več!" Razpis bodo ponovili. Navajajo razloge: V komisiji bi moral biti strokovnjak za heraldiko-grb oslov je, mene I pa bo menda zamenjal ekonomist. Ugovor: Naloga heraldike kot protoznanosti ni kreativna. Njena naloga in interes sta omejena na poznavanje zgodovine in semantike grbov. Ker gre v večini primerov za srednjeveške vzorce, je nedopustno sodobna videnja posil-jevati s starimi obrazci. Kdo je bedel nad podobo grbov, ko na svetu še ni bilo heral-dičnih društev? Gospod Ivo Cundrič v javnem razpisu vidi "krošn-jarjenje po časopisih", ki da ni primerno za tako pomembne stvari, kot sta grb in zastava. Ugovor: Razpis je bil objavljen v DELU in GORENJSKEM GLASU. Če g. Cundrič pozna kakšno manj krošnjarsko in bolj demokratično obliko, naj jo predlaga. Sam vem za eno, ki je nedemokratična, vendar veliko bolj strokovna: Izdelavo grba in zastave zaupajte neposredno enemu od treh, štirih slovenskih vrhunskih oblikovalcev. Imate denar? Uspeh bi bil zagotovljen. Nazadnje ponujam še svoj predlog grba in zastave Občine Bohinj: PODLISTEK - 1 Pripravil Ivan Franko - Iztok Kaj vidite? Nič? Odgovor je po čutni plati pravilen. Konceptualno pa se motite. Upodobljena je namreč sredina luknje bohinjskega sira. Simbolna vrednost praznine je tista potrebna distanca, ki Bohinjcu vzpostavi odnos do sira in drugih dborin, svetniku pa do občin in občanov. Uporabna vrednost simbola je nepredstavljiva: - ni ga potrebno posebej izdelovati - ni ga potrebno obešati ob praznikih in snemati ob navadnih dneh - dobro prenaša mraz in vročino • težko ga je ponarediti-omogoča visoko stopnjo identifikacije, je apolitičen - ideološko nevtralen - oblikovno neoporečen Torej, dragi soobčani, kadar boste gledali tja, kjer bi morah nekaj biti, pa ni nič, sc zavedajte, da zrete v grb ali zastavo svoje občine. Bodite ponosni. Vsaka praznina je za nekaj dobra, naša pa še posebej. Na koncu predlagam svetu Občine Bohinj, da se loti oblikovanja lastne podobe, saj občani pričakujemo resnejših in ustreznejših reakcij na zahteve časa, koi pa so "akademska" razpravljanja in psevdovedenja o heraldiki. Do takrat pa naj služita Občini Bohinj moja zastava in grb. Večje večnosti, kot jo Vam s to umetnino poklanjam, ne najdete niti onkraj (sredine sirove luknje). (avtorske pravice za koncept, izvedbo, javno uporabo pridržane) Radomlje, 27. 3.1995 Črtomir Frelih Dokazljive laži Gospod Ivo Bizjak, nekdanji policijski minister se je končno oglasil. Seveda ni odgovoril na nobeno trditev iz mojih člankov. O tem, da je v aferi Smolnikar večkrat lagal, obstajajo dokazi, namreč njegove javno objavljene izjave. Slo je za tri glavne laži-Najprej je zanikal, da bi dala policija Smolnikarju poziv-nik. Kasneje se je izkazalo, da mu ga je dal Vinko Beznik, šef posebne enote policije-Potem je zanikal, da je bil Miran Smolnikar tajni agent policije, kasneje je sam g-Bizjak v poročilu vladi in v pogovoru za Mladino potrdil to dejstvo. Poleg tega je od februarja do aprila 1994 trdil, da so dokumenti v dosjeju iS pristni. Šele aprila, po odstavitvi Janeza Janše, je policija ugotovila, da so ponarejeni- Ker g. Bizjak omenja tudi Celovško afero, ga prosim, da javnosti pojasni, zakaj so kriminalisti po zaslišanju izpustili tistega, ki je naroČil celovški rop. Seveda je potem nemoteno pobegnil v tujino. Ali so policijski spe-cialci poskušali izterjati dolg, ki je izviral iz udbomafijskih poslov? Sicer, pa bomo videli, če bo sodišče poskušalo raziskati odgovornost takratnega ministra g. Bizjaka v tej zadevi. G. Bizjak je kot policijski minister jeseni 1993 tudi spustil v Slovenijo Konrada Kolika, nekdanjega poveljnika zagrebškega armadnega območja Jugoslovanske, armade, ki je 27. junija 1991 grozil, da bo proti Sloveniji uporabil vsa sredstva. S tem si je g. Bizjak zaprl usta in zato je razumljivo, da se seda] ob vrnitvi vojnega zločinca A k-sentijeviča v Slovenijo sploh ni upal oglasiti, kar bi sicer kot varuh Človekovih pravic moral storiti. S tem je dokazal, da je varuh pravic Kučanovega klana. Zato ni čudno, da v Preddvoru pravijo, da imamo namesto ombudsmana ombušmana. Na koncu še zanimiv detalj-Ko sem lani začel objavljati članke o aferi Smolnikar in Še posebej o vlogi g. Bizjaka v tej aferi, sem opazil, da vsak večer pripelje do naše hiše avto in moški v njem opu~ zuje, kdo me obiskuje. Zato sem si zapisoval registrske številke avtomobilov in pjff peljal še priče, ki so s svojirM pisnimi izjavami to potrdile-Sedaj pa mi je nekdo začel groziti po telefonu. Ker je to popolnoma kontraproduktiv-no, mu svetujem, naj napiše, Če ima kaj povedati, in če je res toliko pogumen, kot se dela po telefonu, potem bo poslal svoj odgovor na moje komentarje na Gorenjski glas-• Jože Novak Sklepni boji 9. korpusa Slovenske NOV za osvoboditev in priklučitev Trsta in Slovenskega Primorja V spomin na dneve, koje 31. divizija dosegla etnične meje, Sočo, zavzela Gorico, Tržič in se na Soči srečala z zahodnimi zavezniki. Mislim, da je potrebno, da ob 50-obletnici zmage nad fašizmom, osvoboditve in ustvarjanja Združene Slovenije pišemo prav o sklepnih operacijah 9. korpusa NOV za osvoboditev Slovenskega Primorja. Priključitev Slovenskega Primorja matici pomeni največjo pridobitev NOB ter vzpostavljanje Slovenske države v njenih etničnih mejah, seveda brez Koroške, ki smo jo dejansko in dokončno izgubili že leta 1918. Operativno območje 9. korpusa je zajemalo strateško najbolj pomemben del slovenskega vojskovališča. To je bih ozemlje Primorske in Gorenjske, na stičišču pomembnih mednarodnih strateških prometnic. Od 1944. leta pa je bilo to neposredno zaledje zavezniške fronte v Italiji. V 9. korpusu so bile pretežno enote in borci s Primorskega in Gorenjskega in Italije. Borci pa so bili tudi iz drugih krajev Jugoslavije in Evrope. Predvsem pa so bili NOB na Primorskem ter boji 9. korpusa izraz enotnosti in odločnosti primorskega ljudstva, da se osvobodi iz fašistične okupacije in priključi matici Sloveniji. Iz vseh teh in drugih razlogov so 1993. leta na slovesnosti v vVashing-tonu plapolale zastave 9. korpusa NOV Slovenije. Ob koncu vojne se v Slovenskem Primorju zbira nacistična svojat iz vse Evrope. Izmed nemških operativnih enot naj omenimo 97. armad-ni korpus s 188. divizijo gorskih lovcev in 237. pehotno divizijo pod poveljstvom generala Ludvviga Kueblerja, katerega poglavitna naloga je bila obramba istrske in tržaške obale v primeru an-gloameriškega izkrcanja. Naknadno so v njegov korpus vključili še 710. pehotno divizijo, ki je prišla v Furlanijo. Onstran Soče se je nastanila tudi 24. brigada kraških lovcev SS, ki so jo sestavljale najrazličnejše enote (med njimi tudi francoski protiboljše-viški bataljon, španska prostovojna legija in pripadniki mnogih drugih narodnos-ti). Še bolj kot te so bile za protipartizanski boj namenjene nemške policijske in razne kvizlinške enote, ki so spadale pod poveljstvo generala Odila Globocnika v Trstu. Mednje spada 10. policijski polk SS, ki je imel svoje posadke raztresene po vsem Slovenskem Primorju, 9. po- licijski polk SS Alpenvorland na območju Trbiža, 1. bataljon policijskega polka SS Bozen na območju Tolmina in 3. bataljon 15. policijskega polka SS na območju Trsta. V Slovenskem Primorju in sosednji Furlaniji je bilo še šest italijanskih prostovoljnih policijskih bataljonov (Goerz, Triest, U dine, Italien, AK 1. in AK II.) in vključno z Istro pet italijanskih policijskih polkov. Poleg omenjenih je bilo še nekaj tisoč kvizlingov italijanske narodnosti v tako imenovani civilni gardi (Guardia civica) in raznih drugih enotah. Domačih izdajalcev na Primorskem ni bih dosti. Le z največjim pritiskom je okupatorju uspeh ustanoviti kakih petnajst domobranskih čet, iz katerih je spomladi 1945 sestavil 1. slovenski udarni polk" (ki pa je bil udaren le po imenu) oziroma "Land-schutzregiment". Na širšem območju Postojne se je začel januarja 1945 zbirati "1. srpski dobrovoljački korpus" (SDK) - ostanek vojske kvizlinškega srbskega generala Nediča. Kmalu za tem se jim je pridružila še dinarska divizija, ki so jo sestavljali pripadniki razbitih četniških korpusov (bosanskega, dalmatinskega in liškega) pod poveljstvom vojvode Momčila Djujiča. Prvih je bilo kakih osem tisoč, drugih pa približno deset tisoč. Nedičevci so na območju Postojne ostali dO zadnjih dni vojne, ko so ^ četniki konec februarja 2 območja Reke premaknili ^ Kras in v Vipavsko dolino. Naposled je treba omeniti" kavkaško divizijo, ki so )° sestavljali vojaki raznih soV' jetskih narodnosti. Imela r kakih 10.000 mož, nastanjen pa je bila v Furlaniji. To so " največje in v operativne^ smislu najsposobnejše ent°e' ki jih je sovražnik imel * Slovenskem Primorju in njegovi bližini. Poleg njih Pa so bile tam še mnoge drUf, manjše enote. . Se nadaljuj*' Petek, 14. aprila 1995 ČESTITKE GORENJSKI GLAS • 41. STRAN ŽELIMO VAM PRAZNIKE Občine: Bled Cerklje Jesenice Kranjska Gora Naklo Preddvor Šenčur Tržič m se Prijetne in blagoslovljene velikonočne praznike vam želi občina Kranj. »t .id .V) % PRIJETNE PRAZNIKE ■ želi občina Železniki Drage Tržičanke, spoštovani Tržičani! V svojem imenu in v imenu občinske uprave Vam želimo prijetno praznovanje velikonočnih praznikov. v Zupan Pavel Rupar Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, občina Škofja Loka Blagoslovljene velikonoine praznike vam želi obiina Gorenja vas Poljane ! GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Prvenstvo upokojencev Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka prireja v torek, 18. aprila, kegljaško prvenstvo upokojencev Gorenjske. Tekmovanje se ob ob 8. uri začelo na kegljišču Poden v Škofji Loki. Navijači, vabljeni! Prireditve Tržič - Zveza kulturnih organizacij Tržič v petek, 21. aprila, ob 19. uri, v dvorani kina Tržič organizira "Gorenjski plesni namig 95". V trinajstih plesnih točkah od baleta, jazz baleta, shovvdancea, sodobnega plesa in flamenca, bo nastopilo deset plesnih skupin. Ljubljana • Na ploščadi za kinom Union v Ljubljani bo v petek, 21. aprila, med 17. in 18. uro, premiera risanega filma Asterbc osvaja Ameriko. Otroci bodo steno kina okrasili s svojimi risbicami, plesna skupina Bolero pa bo predstavila tudi koreografijo "Asterixov ples, kot ga je treba zaplesati na pesmico Vsi smo en narod". Gre za prvo sinhronizirano celovečerno risanko v slovenskih kinematografih. Proslava v Žirovskem vrhu Žirovski vrh - Združenje borcev in udeležencev NOB občine Škofja Loka vabi na proslavo ob 50. obletnici ustanovitve zmage nad fašizmom in ob 52. obletnici ustanovitve 3. bataljona Gorenjskega odreda NOV in POS. Proslava se bo v četrtek, 27. aprila, pri spominskem obeležju NOB ob cesti na "Javorč" začela ob 11. uri. Prijave za organizirane prevoze sprejemajo krajevna združenja borcev in udeležencev NOB iz območja nekdanje občine do 20. aprila. Izleti Okoli Zbiljskega jezera Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 20. aprila, pohod okoli Zbiljskega jezera. Zbor po-hodnikov bo ob 8. uri na avtobusni postaji v Kranju, odkoder se boste peljali do Medvod. Lahke hoje bo za 3 ure. Na Lepanatko in Veliki Rogač Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskre vabi v nedeljo, 23. aprila, na zanimiv izlet v Rogačevo skupino. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za dobrih 6 ur. Prijave z vplačili 800 SIT za "iskraše" oz. 1100 SIT za druge sprejema ga. Volga Pajk, tel.: 221-321 int. (5) 28-22 ali 221-393 do vključno srede, 19. aprila, do 13. ure. V Posavsko hribovje Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 22. aprila, izlet v Posavsko hribovje po Badjurovi poti od GEOSS-a do Zasavske gore. Pot ni zahtevna, hoje pa bo za približno 4 ure. Odhod vlaka iz Kranja do Ljubljane bo ob 7. uri. Zaradi prevoza od Litije do Slivne so potrebne prijave s plačilom akontacije v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.; 225-184. Predavanja )t Jamajka - dežela Boba Marlevja Ljubljana - Muzej novejše zgo-dodvine Ljubljana vabi na avdiovi-zuelno predavanje Jamajka -dežela Boba Marlevja. Predavanje bo v sredo, 12. aprila, ob 20. uri v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad). Vstopnina 200 SIT. petek, 14. "aprila, ob 17. uri koncert mladih violinistov iz razreda Erof. Armina Sešeka. Na klavirju jih o spremljala prof. Jasna Jež. ItltMltltltltltltltMltlt Velikonočni koncert Kranjska Gora - V ponedeljek, 17. aprila, bo ob 20. uri v dvorani kulturnega doma velikonočni praznični koncert. Nastopil bo tamburaški ansambel Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki in vokalni kvintet Sava iz Kranja. - jr »»»»»»»»»»»»ft* Orkester slovenske policije Jesenice - Danes, v petek, 14. aprila, bo ob 19. uri v dvorani gledališča Tone Čufar koncert Orkestra slovenske policije pod vodstvom dirigenta Milivoia šurbeka. - jr. Gledališče Kranj - V soboto, 22. aprila, bo ob 21. uri Gruppa ultra pod arkadami cerkve na Pungertu v Kranju predstavila lutkovni performance "Regeneracija št. 2". Gre za večmedijski projekt, v katerem bosta kot animatorja nastopila Boštjan Sever in Uroš Korenčan. Itltltltltltltltltltlt** Jesenice - Gledališče Aksa, ki deluje pri DPD Svoboda Javornik. bo danes, v petek, 14. aprila, ob 19.30 v kulturnem domu na Javor-niku premierno uprizorila komedijo Ervina Fritza "Komisija za samomore". Prva ponovitev bo naslednji dan, v soboto, 15. aprila, ob isti uri na istem mestu. ItltltltltltltltlDtltltlt Ljubljana - Japonska skupina multimedijskih umetnikov Dumb Tvpe bo v torek, 18. aprila, ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani uprizorila predstavao "S/N". Premiera na Javorniku Javornik - Člani Gledališke skupine Aksa pripravljajo danes, v petek, ob 19.30 premiera komedije Ervina Fritza Komisija za umore. Režiser komedije je Franci Tušer. Razstave Ljubljana - V Lekovi galeriji Poslovno informacijskega centra, na Verovškovi 57 v Ljubljani, bo v torek, 18. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slik Ivana Valjavca. V kulturnem programu bodo nastopili učenci glasbenih šol Moste-Polje, Pirniče ter Izobraževalnega centra Miklošič. škofja loka - V kapeli Puštalskega gradu v škofji Loki bosta danes, v petek, 14. aprila, ob 19. uri, nastopila violončelist Miloš Mlej-nik in pianist Ervvin Kropfitsch. Predstavila bosta dela Antona VVeberna, Dmitrija Šostakoviča, Ludwiga van Beethovna in Alfreda Šchnittkeja. »»»»»»»MM*** Kranj - Na Osnovni šoli France Prešeren v Kranju bo danes, v Zapore ceste v Vrata še ne bo Dovje - Mojstrana, 13. aprila - Na zboru občanov krajevne skupnosti Dovje -Mojstrana so krajani med drugim govorili tudi o idejnem programu razvoja, ki ga je pripravila delovna skupina pri svetu krajevne skupnosti in ki ga je v celoti podprl tudi Triglavski narodni park. V Mojstrani bi med drugim z ureditvenimi načrti radi uredili več območij tako pri slapu Peričnik, parkirišča, kurišča, piknik prostore, kamp pred vstopom v Vrata. Razen tega naj bi Triglavski narodni park financiral center parka na robu Mojstrane, sofinanciral pa tudi centralni slovenski planinski muzej. Že nekaj časa pa se nekateri zavzemajo, da bi za ves promet zaprli cesto v Vrata, saj so Vrata poleti ena najbolj obiskanih triglavskih dolin, promet z motornimi vozili pa postaja že nevzdržen. Vendar pa ceste ne nameravajo zapreti tako, kot so jo, denimo v Gorjah ali v Bohinju, z mitnico, ampak v sodelovanju s Triglavskim parkom. Ob tem se poraja še več drugih vprašanj, kot je denimo asfaltiranje ceste v Radovno in asfaltiranje ceste v Vrata. Letos cesta v Vrata še ne bo zaprta, v prihodnjih letih pa v Vrata z osebnimi vozili ne bo več mogoče. • D. S. OSMRTNICA Zapustil nas je naš dragi dedo IVANLAMPRET tekstilni učitelj v pokoju Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 14. aprila 1995, ob 14.30 uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: hčerke Irena, Vesna in Andreja ter sin Marjan z družinami SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena delavka ALOJZIJA ŠKULJ Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV PODJETJA ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o. MALI OGLASI ® 223-444 DANES PO 22. UR! KONCERT SKUPINE POP DESIGN Odprto tudi v nedeljo,16.4. Dekleta prost vstop. APARATI STROJI PANASONIC telefaxi. telefoni, taj niče in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. © 632-595 6376 Ugodno prodam STROJ ZA VEZENJE - 8 glav s programi. ©241- 694 7880 Ugodno prodam mini SESALEC PROGRES. ©715-050, zvečer 8274 Prodam PEACOCK 80386 SX NO-TEBOOK RAČUNALNIK. 049-014 Italijanski 4 stranski SKOBELNI STROJ primeren za Izdelavo stropnih in talnih oblog, ugodno prodam. 064-103 8431 Prodam VRTAVKASTO BRANO Cimos 3 m. Okroglo 6, «47-7648532 VALJ za valjanje njiv ugodno prodam. Kozina, D328-238 8720 Prodam TRAKTOR Torpedo 7506, letnik 1985,1600 delovnih ur. «733- 775 8809 Prodam avtoradio Aciko in trosis-temske zvočnike Zevs. »691-256, popoldan ssie Prodam čistilnik za čiščenje žita. 046-253 8820 Prodam KOSILNICO MOTY AVSTRIJSKO 120 primerno za hribovit teren, dobro ohranjeno. 0695-083 8826 Prodam MOLZNI STROJ VITREKS Virovitica na kolesih, skoraj nov. 045-246 8833 Prodam 2 brazdni obračalni plug, nakladalno prikolico 20 m3, 4 vrstni bajt, plug batuje - enostranski. Polje 20, Vodice. 8844 Prodam skoraj nov TELEFON PA-NASONIC. 045-109_8874 Prodam BETONSKI MEŠALEC, motor tro fazen, cena po dogovoru. Sp. Gorje 53._8898 Mini POMIVALNI STROJ, nov. prodam. 0 48-535 89os SATELITSKI SISTEM Tensai prodam za 200 DEM. 0242-325_bsis Ugodno prodam GLASBENI STOLP Schneider. 0311-197_8919 BTV NORDMENDE 37, daljinec, še zapakiran, ugodno prodam. 0323 42 7 8933 Prodam ohranjen PRALNI stroj Gorenje, starejši letnik, cena 12000 SIT. 0329-113 8939 PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 830 - 2200 »NEDELJA OD ll 00 - 220<\ Ugodno prodam PRALNI STROJ, cena 10.000 SIT. 0323-148 8931 Visoko tlačno ČRPALKO Vreček, prodam. Petač, Žlebe 23, Medvode 8943 Prodam KOSILNICO SIP SOKOL 145. 066-704 8949 TROSILEC hlevskega gnoja - gorski TG 25, prodam. 0800-332 8954 Prodam malo rabljeno VRTNO KOSILNICO Tomos. 0681-415, zvečer 8956 Prodam nov vzidljiv rostfrei centralni ŠTEDILNIK. 0681-415, zvečer 8957 HLADILNI BAZEN za mleko Nieros 50 I, prodam. 066-731 8961 Prodam električni ŠIVALNI STROJ (namizni). 0730-232 8964 Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO ročne izdelave, nosilnost 6 todn. 0329-718, po 11. uri 8979 Prodam STROJE za izdelavo testenin skupaj s sušilnico. Probna izdelava in A testi narejeni. 0881-687 dopoldan, 880-005. zvečer 9003 Ugodno prodam trajno žarečo PEČ kuppersbusch. 0311-228 9009 viličar Indos, nosilnost 1200 kg, letnik 1987, električni polnilec, prodam. Zupane, Ul. Andreja Vavkna, Cerklje 9015 Prodam STRUŽNICO stružna dolžina 30 cm. 0241-322 9017 KOSILNICO BCS 110 z obračalnikom, prodam. 0685-314 9026 Prodam rabljen ŠTEDILNIK 2+2. 0214-211 9038 Prodam KLEPARSKI STROJ kombiniran za pločevino 1 m dolžine. 0623-240 »048 Pralni STROJ Gorenje, malo rabljen, prodam, cena 10.000 SIT. 0324-300, po 15. uri 9053 KOMBINIRANI HLADILNIK 12 V/ 220W/ plin in namizni pomivalni stroj, prodam. 0800-373 9056 Prodam MOLZNI STROJ Virovitica, skoraj nov. 045-246 9090 Prodam ŠTEDILNIK 2p+2 e, starejši, poceni. 0403-622 9092 Ugodno prodam kompletno telefonsko centralo ISICOM 80 z 8 aparati. 0741-101 9099 Prodam CIRKULAR popolnoma nov, nerabljen in seno. 0621-404 9123 Prodam PUHALNIK TAJFUN in MOTOKULTIVATOR maček s prikolico. 0 697-077 9128 Prodam PC 486 DXL, barvni monitor, 4 MB ram, MB grafična kartica, oba flopija, 340 MB hard disk, miška, tastatura in veliko delovnih programov in iger za 1400 DEM. 0329-978 9147 Prodam KOSILNICO Vogelnot. greben 120 cm, primerno tudi za hribovite predele. 055-105 9153 Prodam SLAMOREZNICO Kola. 045-337 9184 Prodam novo PEČ za CK z bojler-jem, 32 KW in malo rabljen manjši štedilnik na trda goriva. 0633-500 9189 Prodamo nov RAČUNALNIK 486 z garancijo in opravljamo popravila računalnikov. 045-863 9194 Prodam KOSILNICO BCS 127. 0720-078 9201 Prodam stroj za preoblačenje gumbov z orodjem in gumbi. 0718-068 9204 Prodam pralni STROJ Candv, star 6 mesecev, šuceva 9, Kranj Primskovo 9209 KASETOFON DENON. tri glave, trije motorji, skoraj nov, prodam. 0217- 011 9215 Prodam kombajn za krompir, nemške proizvodnje Hasio. Božič Drago, 0067/85-270 9223 Prodam osovino od cirkularja, špindel in šajbo fi 500. 0 620-259 9229 Prodam KULTIVATOR, 4 redni sejalec za koruzo in TAM 2001, neregistriran. 049-323 9237 Prodam mobilni telefon Benefon class. 041-582 9247 Prodam KOSILNICO BCS dobro ohranjeno. Pipan Angela, Dvorje 50, Cerklje 9253 Prodam skoraj nov AVTORADIO BLAUPUNKT Lubek s kodo, cena 200 DEM. 045-114, popoldan 9264 GLASBILA ROLAND E 36 nov sinthesizer z ritmi prodam. 0225-724 Janez B803 Prodam HARMONIKO 80 basno, VVeltemister 500 DEM. 0310-147 8817 Uspešno poučujem KLAVIR ali sinthesvzer. 0326-186, Tatjana 8bib MKK D.O.O. KRANJ GLASBIL lice 59 Odprto: od 10.-19. ure, sobota od 9.-12.ure Prodam diatonično frajtonarico -harmoniko. Škrjanc, Zg. Duplje 3b827 GR. MATERIAL PARKET, furnirane obloge, opaž, ladijski pod, okna, vrata, strešna okna, podstrešne stopnice, keramične in granitogrez ploščice, vam nudi LEKERO, 0 43-345 ali 224-620 8423 Ugodno prodam OPAŽ I. kvalitete 7 cm. 0422-193 8709 Prodajamo APNO za beljenje, zida- VO. «621-062_8779 Zelo ugodno prodam STREŠNO OPEKO folc. «326-442 8985 Prodam BANKINE 2 m (200 SIT, punte 2 m (50 SIT). «222-055 9008 PRAVI NASLOV ZA NAKUP STREŠNIKA BRAMAC STARA CENA DO 31.3. INF. TEL:311 .545,312-266 Kupim ponte, lege, elemente za plato 70 m2. «710-789 882» Prodam bobrovec, večjo količino in špirovce. «64-394 8835 Prodam rabljen ŠPIČAK. Đ 738-127, po 16. un 8840 Prodam suhe hrastove PLOHE in deske. Breg ob Savi 9. 8S41 Prodam HARMONIKA VRATA 2x2,5m, 200 DEM, ITISON 50 m2 200 DEM. «51-290 8930 Strešna opeka betonska, nerabljena, prodam. «66-731 b96o BUKOVE KRAJNIKE poceni prodam. »64-313 9241 Prodam PUNTE in BANKINE. «323-130 9250 Prodam LESONITKE in obžagan les. Zalog 62, Cerklje 9012 Prodam BAKRENE OBROBE 50 m. «214-640 9031 Prodam LES za špirovce dolge 7,5 m. «214-279, od 7 do 8 ure zjutraj 9033 Prodam STREŠNO LEPENKO in konzolno ploščo za shidlov dimnik. «50-927 9060 Prodam okoli 300 kosov betonskih plošč za dvorišče, dim. 40 x 40 cm. malo rabljene. «57-713 »t* Prodam SMREKOV OPAŽ. ©332-527 SATELITSKE ANTENE SATELITSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM MOŽNOST PLAČILA OD 2 DO12 ČEKOV Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SflT TRflDE, d.o.o., Poženik 10, CERKLJE IZOBRAŽEVANJE KEKEC SP honorarno zaposlim študente z izkušnjami v poletni in zimski šoli v naravi. 0710-099 8708 KEKEC SP profesionalne instrukcije vseh predmetov za OŠ in SŠ na vašem domu na Gorenjskem. 0710-099_«715 Priprave na eksterno preverjanje matematike, slov., angl., jezika za OŠ in SŠ 24 -urni program na vašem domu, ugodni plačilni pogoji. KEKEC SP 0710-099_87i« Uspešno instruiram nemščino in matematiko. Q311-353_8875 Učitelj INSTRUIRA matematiko in fiziko za osnovne šole. 0 41-320 8892__ _ Študent gradbeništva instruira matematiko infjzikoOTSO-OT^^ag« Iščem INŠTRUKTORJA za programiranje v Cobol jeziku. O 242-164 8990_ Uspešno instruiram matematiko In fiziko za vse stopnje. «43-131 9002 Uspešno inštruirava matematiko in fiziko za srednje šole. «332-3669029 Instruiram matematiko in fiziko. «730-524_Ji« Izredno ugodna prodaja šolskih potrebščin, pošljemo vam cenik • pokličite! ©45-863 9195 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnino, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 47-534 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo! «621-779, P° 15. uri__«JJ Odkupujemo vso starinsko pohištvo in ostale starinske predmete. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske stor-itve. «53-401__ 8295 Kupim suh HRASTOV LES 30,50. «241-281_8719 DEREZE kupim. «241-793 B8?9 Kupim jedilni krompir desire. ©730- 126_8871 Kupim CAMP PRIKOLICO. ©733- 106 8977 Kupim dobro ohranjen TRIP TRAP stolček. «215-701, zvečer 9A JE b poduteosimi mum osobno stanovanje, komfortno, Jjelno opremljeno, za 49.000 DEM. POSING, 061/126-23-29, 9-18, so-gota 10-13 ure. ssos Planina, Šorlijevo nas., kupimo ali zajamemo garsonjero, eno ali dvosobno stanovanje. POSING, 061/ 126-20-13, 9-18, sobota 10-13 ure. ■»09 Nudim stanovanje samskemu moškemu 3 km iz mesta Kranja. Šifra: NEKADILEC 8942 Mlada slovenska družina nujno "ajame stanovanje ali hišo. S 242-901 8987 tsF KMEČKI STROJI KOVIN C TEMNA PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loko, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 £ANDY50 LET 7 % POPUSTA ZA GOTOVINO 10% POPUSTA ZA ČItO DO 5 ČEKOV PRALNI IN SUŠILNI STOJI POMIVALNI STOJI C 4800 IN C 7400 HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI DO 14. 4.199S UGODNO!) JEDILNI SERVIS za 6 oseb 13.065, 00 JEDILNI PRIBOR za 12 oseb 14.552,50 POSODA IZ PLASTIKE '* POCINKANO PLETIVO JA OGRAJE JVlTEK2SxlM 1*75,00 «VttEK 25x1,25 M *.21«, 70 ;SAMOKOLNICA * AKUMULATORJI VESNA - MOTORNA OUA VSEH VRST * VRTNE KOSILNICE NA VEC ČEKOV AU JO7% POPUSTA \?ak.'anska družina NAJAME STANO-'^NJE. Mlinaric Viljem. Planina 73, __ 8982 Radovljici ali Bistrici pri Tržiču parnem v najem GARSONJERO ali t«i « ° 0Prsmljeno stanovanje s ^efonom. Informacije na 051-581 vPrPdam 2-sobno stanovanjr 58 m2, hi* J~oki a,i menjam za primerno 8of°- »631-954, od 15. ure dalje b£dc!?m dvosobno STANOVANJE S** OK s telefonom, pri Vodovod-