twletafec" \t delavski list xs misleče či ta telle.
— NO. Ï304.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
SSffF»««»»4-oUm auittor. Pimm Ur I. If T. »t th«
- , «,.......„ .
PLAŠILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE

GLASILO PROSVETNE
MATICE J. S. Z.
J
. _ !.. B JP __ .— <HHee
tkm krni mi O—er— >f M«r>h %r4. lltt.
CHICAGO, ILL, S. SEPTEMBRA. (SEPTEMBER 8)» 1932.
>3BEK*<i w-uv .t MM W. tftfe H
LETO — VOL. XXVII
DI NA SOC. STRANKO POD MASKO HADIKALIZMA'
CEMU TOLIKO NEPOTUEBNEGA IN KVARNEGA BOJA MED DELAVSTVOM
Tri desetletja soc. stranke.—Medvojna furija in Wm. Z. Foster.—Provokatorska taktika komunistov
Delavcu, ki stoji bolj ob strani, je nepojmljivo, čemu je treba več delavskih strank in kako to, da se toliko napadajo med seboj. Mnogi Vprašujejo, kaj je razlika med socialisti in komunisti. Tem je odgovoril v prejšnji številki Proletarca Norman Thomas.
Priznamo, da je nesmiselno graditi več delavskih strank hkrati, če imajo res le namen boriti se proti kapitalizmu in za socialistično preuredbo družbe. Ob enem konstatiramo, da nismo socialisti tisti, ki rušimo delavsko solidarnost, nego jo pospešujemo, ker vemo, da brez nje ne bo zmage proleta-rijata.
Socialistična rtranka obstoji nad tri desetletja. Skozi vso to dobo je bila vselej in povsod odločno delavska in radikalna po programu in delovanju. Razvila se je že v močno stranko, ko se je pričefla vojna. A-meriška soc. stranka je bila odločno proti klanju in izjavila, da bo delovala z vsemi močmi proti vstopu Zed. držav v mo-rilno orgijo. Toda Zed. države 8 so se vseeno zapletle v vojno. Reakcija je to priliko porabila in vprizorila proti socialističnemu gibanju silovito gonjo, kakršne še ni videla ta deteta. V teku nekaj let je bilo nad dve sto angleških sociali-1 stičnih listov uničenih, drugi pa so se obdržali le z največjimi žrtvami. Socialisti niso več mogli dobiti dvoran za shode in celo za seje so jim bili odre-čeni prostori v neštetih slučajih. Stanovanja jim je patrio-tična drhal obmetavala ¿'blatom. Uradniki justičnega de-partmenta so udrli v urad socialistične stranke in odnesli poslovne knjige in korespondenco.
Za socialističnimi voditelji so stalno lazili špijoni. Kon-gresniku Victorju L. Bergerju so dvakrat vzeli mandat. Socialistična aldermana v čikaš-
GRAFTARJI PRAZNIJO FONDE, KI SO NAMENJENI V POMOČ BEDNIM
Dva milijona dolarjev na leto is mestnega fonda sa podpiranje bednih ▼ Bostonu ▼samejo graftarji. To je dokazala preiskava. Približno toliko ukradejo indirektno. Nič boljše ni v drugih mestih. Preiskava je dalje do-tftala, da so dobivale podporo številne družine, ld jo niso Potrebovale, medtem ko je kila mnogim, ki so res v po-mankanju, od rečena.
Tatovi v javnih uradih so posledica profitarskega sistema, v katerem je grabeitvo glavni in temeljni namen. Usmiljenja ne pozna niti do vdov in sirot. Okra de kogar le more. Zakone je prikrojil tako, da varuje grabe-še, ljudstvu pa so v kvar, fasr ga izpostavljajo pijavkam.
kem mestnem svetu so opljuva-li. Pet socialističnih poslancev so izključiti iz newyorške legi-slature. Sodni procesi proti socialistom so se vršili na vseh koncih in krajih. Eugene V. Debs je bil poslan v federalno ječo. V. L. Berger je bil obsojen na 20 let zapora in z njim vred večje število drugih socialistov. Socialistični voditelj Herman na zapadu je bil vržen v zapor. In tako dalje.
Ko je bito vojne konec, je reakcija socialistično stranko domalega že uničila in med ljudstvom so bili socialisti ob-so vraž eni ter zaničevani kakor da so največji zločinci. Zavel pa je po svetu duh ruske revolucije, kar je dalo zbičane-mu delavskemu gibanju novo življenje. Reakcija se je v tem slučaju poshižila agentov pro-vokatorjev, s katerimi je pre-pdfetla delavske organizacije. Nastalo je "levo krilo-, ki js hotelo z glavo akozi zid, in iz tega krila se je razvila komunistična stranka, katero je končno osvojil William Z. Foster. Njeni prejšnji voditelji so bili večinoma izrinjeni ali izključeni, četudi so vsi tekmovali, kdo bo bdlj napadal in blatil socialistično stranko.
William Z. Foster je sam uradno priznal, da je bil v času svetovne vojne za zmago Zed. držav "za vsako ceno". Kupil je do $500 "li-berty" bondov in urgiral delavce na shodih, naj store isto. To je bilo v času, ko je Morris Hillquit javno izjavil, da ne kupi nobenega vojnega bonda, ker bi s tem podpiral vojno. V času, ko je bilo nevarno biti socialist, je Norman Thomas izjavil svojo opozicijo in boj vojni ter vstopil v socialistično stranko. Vrfic tem dejstvom komunisti vsepovsod napadajo socialistično stranko in lažejo o njenih voditeljih, namesto da bi govorili resnico o svojih.
Na socialistični konvenciji ni nihče napadal komunistične rftranke. Socialistično časopisje komuniste in njihove napade večinoma ignorira. Mi hočemo svoje energije uporabljati za boj proti kapitalizmu, ne pa za bratomorno borbo med delavci. Komunistični kandidat za podpredsednika je bil v času vojne v armadi. Nešteto socialistov je šlo rajše v zapor, ker so izjavili, da je vstop v armado zoper njihovo prepričanje. Foster pa je igral varno vlogo oportunista in izjavil vpričo senatorjev, da mora A-merika zmagati "za vsako ceno" I
To se je nam zdelo potrebno povedati raditega, ker komunisti tudi med Jugoslovani grde socialiste kakor da so na vladi socialisti, ne pa kapitalizem. Priznamo, da je med komunisti mnogo iskrenih delavcev, ki pa so večinoma zaslepljeni od propagande fanatikov ali pa agentov provokatorjev, zato so tudi oni nedostopni za resne argumente in resnico.
NEUSPEŠEN NAČIN ¿A ZVfaAVANJE CEN j
Farmarji v lowi, ki so koncem avgusta v več delih države sastavkali, da zvišajo mleku in pridelkom, niso ^speh. Zahtevali so, da ne sme noben farmar ničesar prodati, dokler se cene ne dvignejo, fia vs«®> cestah, lu vodijo v večja mesta so postavili četo paketov, da so sabranili farmarjem in kompanijam dovažanje mleka in pridelkov. Pri tem SO prišli v navskrižje s oblastjo in tudi s mnogimi farmarji. Seri fovi deputiji so navalili nanje, mnoge obstvoliK in pretepli, nekaj voditeljev pa avntirali, nakar so ttavkar-ji pristali v "premirje", kar pomeni sanje po*"«*.—Farmarjem plačajo ptokupci res veliko premalo, «pa Sftaj bo ▼ Iowi aH kjerkoli. S stavim vslic tej resnici ne bodo dosegli namena, kajti treba je odpraviti vzroke in uvesti agrarne reforme, (kakršne propagira sa rešitev farmarjev samo socialistična stranka. Edino ¿k as delavci in farmarji sedim jo sa sku-P«n program v skupni stranki m odpravijo šP^Macije ter pvofit, bo pomagano farmar jem in delavcem. Na tej sliki je skupina piketov, ki so sabranili odvaianje pridelkov v
Des Momes. Dogodilo se je veliko pretepov n« Is med deputiji tn stavkujočimi farmarji,
- - - - . «j .,«
»JO ▼ živili.
tudi med piketi in delavci kotnpanij,
OGOLJUFANI FAŠISTI V NEMČIJI BRANUO USTAVO IN DEMOKRACIJO
Fašisti in komunisti menjali stališče.— Klara Zetkin otvorila novi državni zbor.—Pakt fašistov s klerikalci
Nemški fašisti, ki so skozi od početka vpili, da bodo odpravili demokracijo in parlament, so naenkrat postali zagovorniki demokracije» Vzrok je, ker so nemški junkerji pod vodstvom kancelarja von Papena Hitlerja ukanili. Pred držav-nozborskimi volitvami so mu obljubili kancelarstvo, da jim je pomagal v boju. Ko so bile končane in je iz njih fašistična stranka res prišla zelo ojača-na, je von Papen ponudil z odobren jem predsednika Hiiklen-burga Hitlerjevi stranki Je par ne važnih portfeljev. Hitler
Na podlagi medsebojnega sporazuma kontrolirajo sedanji državni zbor fašisti, nacionalisti in klerikalci.
Fašisti so skozi več dni zahtevali, da se Zetkinovi ne sme dopustiti otvori zbornico, ker bi to bilo ponižanje Nemčije. Ali demokratična tradicija je bila jačja. Obso vraž ena revo-lucionarka, ki je do konca vojne delovala v socialni demokraciji, je povedala kar je hotela in klicala delavstvo v revolucijo, pa če je bilo nasprotnikom všeč ali ne. Ne v Italiji, ne v Rusiji, ne na Poljskem, ne v
takega ponižanja ni mogel vze- Jugoslaviji in marsikateri dru-ti, posebno ne če si je hotel o- fitf državi bi ne mogel član ne-hraniti med svojimi pristaši u- pomirljive opozicije odpreti gled.Zato je napovedal boj vla- (parlamenta, če ga sploh imn-di, s katero je bil prej v zavez-'jo, in povedati vladtjočim to, ništvu. Napravil je pakt s kle- kar se najbolj branijo sliSati. rikalci, s katerimi tvori zdaj večino v državnem zboru. Po parlamentarnem sistemu bi moralo Papenovo ministrstvo odstopiti, kajti pravo vladanje pripada le prebivalafcvu, ki ima za sabo večino poslancev. Von Papen pa ne kaže nobene volje umakniti se in za seboj ima oporo starega Hindenburga. Naravno, da fašiste to silovito jezi in hočejo, da se vlada in predsednik ravnata po ustavi.
Tudi komunisti so zdaj za de-
Thomas v Clevelandu
Socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas bo govoril v Clevelandu v Civic avditoriju v petek 9. sept. ob 8. zvečer.
J. Oven in C. Pogorelec na agitaciji
Joško Oven nastopa te dneve na shodih v Pennsylvaniji in
mokracijo in izpolnjevanje u- Ohiu, Charles Pogorelec pa je stave, dasi so se ji dolgo roga- na-agitaciji v Clevelandu m soli in brili norca iz nje. Ker sodnih naselbinah. Govoril je vlada ter predsednik Hinden- tudi na konferenci JSZ 4. sept.
"Prolstar««" je rMÍirje» mad aaj-rasumnejiiat ¿itatalji slovenek«*« i i »k a v Ameriki. Čitajta fs tudi vi
burg krška demokratične določbe nemške republikanske u-stave, je komunistka Klara Zetkin kot začasna predsednica na otvoritveni seji parlamenta zahtevala, da se ju obtoži ter odstavi. Tradicija nemškega parlamentarizma je, da otvori novi državni zbor najstarejši član. Tokrat je padla naloga na Klaro Zetkin. ¿Stara je 76 let.
v Salem u, O.
JSZ je isdala platformo cialistične stranke v slovenskem in hrvatskem jesiku, in pa še poseben proglas na hrvatsko delavstvo. Te in angleške socialistične letake širijo naši člani in somišljeniki na shodih, sejah in kjerkoli imajo priložnost. Ako jih še nimate, pišite ponje na urad JSZ.
FRANKLIN ROOSEVELT SLEPOMIŠI MED VOLIL-CI S PROHIBICIJO
predsedniški kampanji ne
Dober, vzoren človek
Bankir John Bain v Chicagu je pripravil vlagatelje, največ delavce, ob 13 milijonov dolarjev vlog, ob enem pa jim je prodal za 30 milijonov dolarjev "zlatih" bondov,
Demokratski kandidat ve, da more grmeti proti Wall Stree-tu, ker so republikanci že razglasili, da Če bi bil Roosevelt res nasprotnik "gemblanja" na borzi, je imel kot governer države New York priliko obvarovati ljudstvu s strožjim državnim kontroliranjem newyorške borze mnogo milijonov. Roosevelt tega ni storil ker je služabnik milijonarskih špekulantov. Da se prikupi ljudstvu v vzhodnih in centralnih državah, vpije proti prohibiciji. Nasprotniki ga vprašujejo, čemu ni rajše svojih demokrat- W '«»tih » bondov, ki niso skih poslancev v kongresu pri- vredm nitl tretjino toliko, dobil, da bi glasovali za takoj-!Vsled *<>ljufij, katere je sicer šnje omiljenje 18. amendmen- zavi1 v legalnost, je bil tiran ta, kar so obljubili v platfor- Pred sodišče, kjer se je zvijal mi. Demokratje in republi- ln trdl1' da denarja ni nameno-kanci so še vselej blufali volil- ma raztrosil. Ob eni priliki je
ce, ker bi drugače ne bili izvo- ves ®olzan deJal» da mu Je za ljeni. Ako bi priznali, da služ- vlagatelje silno hudo in vsak bujejo kapitalizmu, bi govorili dan moh zanJe- Vlagatelji so resnico, kar jih bo stalo izgubo J ezn<> mrmrali. Zagovornik je mandatov. Tega nočejo in ne poklical mnogo pnč, ki naj bi morejo, zato slepe in lažejo. ugotovile, da je John Bain bil
vedno ugleden ter veljal za vzor poštenjaka. Med pričami so bili tudi cerkveni odborniki. Iz enega je prosekutor izvil priznanje, da je začel spoštovati Baina šele ko ga je vprašal za podporo svoji cerkvi. "Dal mi je tisoč dolarjev," je pojasnil.
Vprašanie Proletarca in njegove naloge
Ta številka "Proletarca" je izšla samo na 4. straneh. Vzrok je kriza. Od aprila 1929 do zdaj je izhajal v večjem obsegu kot kdajkoli poprej. Ameriški in drugi sodrugi so se čudili kako more tako majhna skupina izdajati tako velik socialističen list, toda breme smo zmagovali in list financirali s rednimi in izrednimi dohodki do tega leta brez kakih posebnih kolekt v tiskovni fond. Ker pa so viri, iz katerih je Pro-letarec pokrival svoj primanjkljaj (knjigarna, koledar, majska številka in oglasi v Proletarcu) nazadovali, smo zagazili v dolg, ki znaša zdaj blizu tri tisoč dolarjev. Dasi je število naročnikov lani naraslo, je finančno to le malo izdalo, ker nas stane vsaka celoletna izdaja "Proletarca" nad $5, prejmemo pa zanjo $3. K vsaki naročnini je torej treba doplačati najmanj $2 na leto. Ce bi imeli za par tisoč dolarjev oglasov na leto več, bi bil primankljaj toliko manjši. In če bi imel lfct tisoč več naročnikov, bi tudi to pomenilo precejšnjo razliko» kajti čimvečja je naklada publikacije, toliko manj stane pav* prečen izvod.
Med Slovenci v Ameriki je le kakih 30,000 oseb — ali p» niti toliko ne, ki so direktno naročeni na ta ali oni list, ali n* več listov. In med to malo skupino je mogoče socialističnemu listu dobiti v najboljšem slučaju le par tisoč naročnikov, kajti masa delavcev je pač še nezavedna in se brani tistega časopisja, ki bi ji bilo najbolj v korist.
Zaradi širokih aktivnosti JSZ, njenih klubov in Prosvetne matice, je Proletarec celo na 8. straneh premajhen list. Vendar pa je namenu v takem obsegu dobro odgovarjal. Na štirih straneh tega ne bo mogel. Skrbeti moramo torej, da se čimprej iznebimo dolga, kar je v prvi vrsti mogoče s prispevki v tiskovni fond, in pa da dobimo listu nove naročnike vsaj ▼ tolikem številu, da nadomestijo one, ki vsled dolgotrajne no» zaposljenosti odpadejo. Letos smo radi tega vzroka izgubiH že nad 300 naročnikov, kar je morda v primeri z drugimi listi malo toda vendar preveč.
To ni prva kriza, ki je zadela Proletarca. Bil je v teku 27. let že večkrat v opasnosti. Se v vsaki so ga aktivni sodro-gi in naročniki s prispevki v tiskovni fond obvarovali pred prenehanjem. Ampak ta kriza je hujša kot prejšnje raditega, ker je pognala v dolgotrajno nezaposlenost več naročnikov in delavcev v splošnem kot katerakoli prejšnja. Mnogi bi radi prispevali, pa ne morejo. Veliko je pa tudi onih, ki mislijo, da ni list v nikakršni opasnosti nego da "jamramo" kar tako iz navade. Toda stvar je resna. V tiskovni fond moramo z>brati vsaj $2,500 in ob enem je treba dobiti listu novih naročnikov in oglasov.
Naš trden namen je izdajati Proletarca spet na 8. namesto na 4. straneh ko hitro mogoče. Ampak mogoče nam bo to edino z vašim sodelovanjem.
WALKER SE PERE IN ROOSEVELT JE ODREŠEN NALOGE
Korupcija v demokratski administraciji mesta New York ostane vslic odstopu župana.
Kako kuje Italija zlato rezervo
V Italiji gredo patriotične ženske od hiše do hiše in pre-kupujejo za papirnate lire zlate predmete, kot ure, prstane, uhane, igle itd., kar potem izročajo italijanski banki za ječanje zlate rezerve. Apelirajo tudi, da naj ljudje izroče banki cekine v povračilo za papirnat denar, ki ima doma enako veljavo, banka pa rabi zlato v finančnem prometu z inozemstvom.
Dijaška konferenca
Dne 8.—4. sept. se je vršila v Chicagu konferenca dijaških socialističnih klubov v stfrho sklepanja o načrtih za čimbolj-še sodelovanje v socialistični volilni kampanji.
SHODI JSZ V DRŽAVI OHIO
na katerih bo govoril med drugimi JOSKO OVEN.
CLEVELAND. Dne 13. septembra v Slov. nar. domu.
i GIRARD. Dne 14. septembra v Slovenskem domu
BARBERTON. Dne 15. sept. ob. 8. zvečer v dvorani druš. Domovina.
COLLINVVOOD. Dne 16. septembra v Slov. del. domu.
Pod pritiskom razglašenih koruptnih dejanj, v katera je bil zapleten newyorški župan James J. Walker, je dne 1. septembra odstopil, ker je uvidel, da je pripravil governerja Roo-sevelta v težko zadrego. Governer je bil namreč prisiljen poseči v preiskavo Walkerjeve afere. Zakon določa, da ima governer moč koruptne javne uradnike odstaviti. Če bi Wal-kerja zavrgel, bi se zameril mogočni demokratski mašini, ki upravlja mesto New York. In če bi ga ne odstavil, bi se pa zameril onim v demokratski stranki, ki mislijo, da je Roosevelt poštenjak v politiki in liberalnih nazorov. Tako pa se je vse lepo končalo.
Milwaukee za brezposelne
Milwaukee ima vzorno akcijo v pomoč brezposelnim . in njih družin in poskrbelo je tudi, da dobi delo skozi prihodnjo zimo več tisoč nezaposlenih, denar pa so zbrali zaposleni mestni delavci, ki plačujejo v ta namen 10 odstotkov od svoje plače. Zbrali so že nad $800,000.
nnav ft a rfc 1 kaos v uniji ilunoiskih premogarjev
MM ^mJ JLJI MUŠ A Al Miš \	Oa^masnsaensMiiissssssasseiieiiiiMianainnnniiiiT ~imr roswsMMiaNisaoaqggfMniwiasew •
ladaja
Liat u ha It— doUv.kag* lj«d.tw
Uhaja vsak četrtek.
Delavska Thk«TM Dmikt, UL
Glasil« Js«oalovanal» Social»«Um* Z%
NAROČNINA v Zedinjenlh državah zs eslo Isto $3.00; ss pol lets $1.75; ss «etri lete $1-00. Inozemstvo: ss eelo leto $8.60; ss pol lets $2.00
Vsi rokopisi in oflssi morajo biti v nslem uradu nsj-posnsje do pondeljks popoldne ss priobčitev
t številki tekočega tedna.________
PROLETAREC
Published every Tkursdsy by ths Jugoslav Worksnen s l'ubl-shing Co., Ine. Kgtablishsd ISO*.	_
Editor
Prank Zsits
Bui>ne»s Manager — Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States, One Yesr $3.00; Si* Months $1.7»; Three Months $1.00.—Foreign Countries. One I
$8.60; Si* Months $2.00.
■ ■" ■1
PROLETAREC
su* w. Mlk ST.. CHICAGO. IU-Rockvall MM.
Vprašanje priznanja sovjetske Unije
Izmed najvažnejših strank v tej volilni kampanji je socialistična stranka edina, ki zahteva, da Zedinjene driave priznajo sovjetsko vlado. Republikanska platforma o stvari molči, iatotako jo ignorira platforma demokratske stranke, dasi so kapitalisti, kateri financirajo kampanjo obema, lačni ruskih naročil, jih sprejemajo in kujejo profite. To je nelogično, hinavsko in nezdravo razmerje. Ce ameriška vlada smatra, da je Ru-aija kužna dežela, in zato ni vredna njenega priznanja, potem bi morala tudi prepovedati ameriškim kapitalistom sprejemati ruska naročila in jemati rusko zlato v plačilo.
Ameriški kapitalisti ne odrečejo Rusiji niti najmanjšega naročila, ako si pri njemu obetajo količkaj prof i ta. Ruski denar jim je prav tako všeč, kakor italijanski, madžarski, poljski, turški ali katerikoli drugi, da ima le kaj veljave. Cemu torej priznavati Musso-linijevo diktaturo, ob enem pa odklanjati priznati vlado sovjetske Rusije? Ako ameriška vlada lahko diplomatično občuje s turško, siamsko, bolgarsko, jugoslovansko, Mussoli-nijevo in vsako drugo vlado, čemu bi ravno z rusko ne mogla?
Moč propagande
Ko je Japonska okupirala Mandžurijo in s tem zarila svoje imperialistične kremplje daleč v notranjost Azije, se je svet prav malo vznemirjal, kljub temu, da je ta osvaje-valni čin zelo povečal opasnost nove svetovne vojne in možnosti za vojno proti sovjetski Rusiji. Liga narodov je v sporazumu z Zed. državami poslala v Azijo posebno preiskovalno komisijo, da ugotovi, v koliko je bila Japonska upravičena poseči v notranje zadeve Mandžurije in v čem, ako sploh v čem, je bila upravičena podvzeti oboroženo intervencijo na Kitajskem.
Posamezni člani komisije so potem privatno omenjali, da je to invazijo kitajskega ozemlja pripravljal japonski imperializem s propagando v svetovnem tisku že mnogo let. Japonsko zlato je omamilo veliko zastopnikov ameriških in evropskih listov, ki so pošiljali svojim časopisom poročila v prilog japonskega imperializma. S tem so pripravili javno mnenje na "neizogibno". Junius B. Wood je poročal čikaškim Daily News, da je japonska vladna propaganda skozi pet let podkupovala poročevalce tujezemskih listov na Japonskem in Kitajskem, da so ji pripravili v glavah milijonov ljudi pripraven teren. To je vzrok, da se niso ljudstva prav nič vzrujavala, ko je japonska armada navalila v Mandžurijo in jo okupirala ter začela nato s provokacijami še v Sangaju. Kadar či~ tate članek, ali poročilo v kapitalističnem listu, vselej dobro premislite in ga temeljito prebavite ,drugače je nevarnost, da vam bo škodil, kakor škoduje želodcu pokvarjena hrana. Vsi članki za in proti osvajanjam, za in prt>ti carinam, za in proti gotovim davkom, za in proti temu in onemu, so v kapitalističnem časopisju plačani, mnogi naravnost, drugi po ovinkih. To pojasni, čemu lahko dobite za par centov večji list, kakor pa stane papir, na katerem je tiskan.
Pramogarji t lllinoisu so dakrrali sa odpoklic predsednika Walkarja in drugih odbornikov, ki so podpisali a kompasi jami dogovor sa snsianjo plač. Nato pa eo taa po-sobni konferenci ustanovili novo unijo. Odpor, ki jn nastal med rudarji, jo bil tolikšen, de je presenetil ne eamo odbornike unije nego ie posebno vodatvo premogovniških družb in vso ameriško javnost. Da-li bo v tem kaoau unija postal« jačja, ali pa bo tla navzdol kot je šla v drugih distriktih, je *daj ie vprašanje. Vsekakor je tradicija sa unijo mod premog ar j i v lllinoisu tako močna, da jo tudi v teh izrednih razmerah ne bo lahleo ugonobiti, če pa bi bilo vodstvo s rudarji enotno in bi oboji delali sporanumno, je ne bi mogel nihče premagati. Ta slike jo is velike premog ar ske akcije ze preproče-nje obnovitve obrata, dokler bi kompanijo n) pristale v prejšnje mezde.
Z agitacije v Penili
Piae JOSEPH SNOY.
Dne 23. avgusta sem bil na Avelli, Pa. Razmere so tu neznosne. V uporu proti krivicam so šli rudarji na štrajk in ga izgubili, kakor tudi unijo. V nekaterih rovih plačajo zdaj samo 25c od tone nakopanega premoga.
Sešel sem se z naročnikom Cotelnom. "Kaj, ko bi na Avelli obnovili socialistični kfob," sem mu sugestiral. Odgovoril je, da je zmirom zato, in enako je pritrdila njegova soproga. Domenili smo se, da skli-čemo zvečer sestanek in nato smo ga začeli oglašati od ust do ust, da smo obvestili vse y naselbini. Ob pol osmi smo pričeli s shodom. Razpravljali smo o sedanjih razmerah in vsakdo je rad priznal, da so časi tako slabi, da se delavci morajo organizirati, če si hočejo izvojevati kdaj boljše razmere. Rezultat sestanka je bil, da smo klub obnovili in pristo-
o so socialisti pri zadnjih voMtvah priborili tako velike zmage, so imeli končno dovolj moči v mestni upravi, da so to tožbo vrgli z dnevnega reda in zadavo končali. Dotični gospodje, ki sedaj tako kričijo o štedenju, pa so se tudi sedaj borili z vsemi silami, da se obdrži še naprej advokata s $50 plače na dan, da zmaga v tej tožbi.
Kakor je bilo že poročano, je mestna uprava po načrtu župana Hoana imenovala več posebnih odborov z nalogo, da proučavajo vprašanja lastnih javnih naprav, kakor elektri-ških, plinskih, telefonskih in prometnih, dalje lastne trgovine s koksom in premogom.
Vse to proučavanje je bilo naloženo uradnikom mestnega pravništva pod vodstvom so-druga Raskina. In namesto da bi se s. Raskin poslužil starega načina poslovanja, kakor se je to godilo pod uradova-njem kapitalističnega mestnega pravnika, je določil, da se vso to ogromno delo izvrši z navadnimi močmi, brez posebnih nastavljencev. Tako je sedaj po mestu splošno znano, da delajo člani Raskinovega urada veliko čez čas brez odškodnine za čezurno delo. Seveda, s socialističnega stališči to ni pravilno, ker je toliko sposobnih oseb brez dela in zaslužka, toda tega so krivi kričači pri Tax Payers Adv. Council, kateri zahtevajo štedenje na vseh straneh, medtem ko pobijajo
lirft tudi na. Oakdale, kjer je socializma na eni, in čistega dobil nekaj novih naročnikov. Marksovega socializma na dru-Pa še prav dobri naši somišlje- gi strani.
niki so. Vsepovsod najdeš ro- Tak boj podlagi razuma jake: v mestih, na farmah in bi pomenil za socializem velik v premogarskih naselbinah. trajen uspeh. Toda boj s se-Proletarpc je zopet dobil nekdanjimi nasprotniki se ne more kaj novih podpornikov in čita- voditi v tem smislu, ker jim z vsemi silami socialistične na-teljev. Delujmo, da ga ohra- manjka znanja, pa se opirajo ¿rte ,da bi mesto lastovalo vse nimo. Eni to dolžnost vrse, e<jjno ¡e na iaij ¿n zaVajanja, javne naprave in prištedilo druge pričakujemo, da stopijo kar ima na ct\oXno gibanje po- davkoplačevalcem okrog 20 v vrsto.	razne posledice.	I milijonov letno, katere sedaj
——————	..........'pograbijo špekulanti iz Wall
H^ Socialistični mestni pravnik v ^et*. Spartak Milwaukee je bil nedavno pri-i	_
Spartako ve beleike
Milwaukee, Wis. — Največ- moran nastopiti proti lažem' ja zapreka nasprotnikov socia- enega izmed tukajšnjih kapi-( lističnih idej in naukov je, dal taliatičnih časopisov, ker je
Shod v Barbert on u
Barberton, O. — Na shodu v
jim manjka bojnih sredstev in! dotidni list Siril vesti da name-.^trte^TTeptembra bomo 6u-temeljnih, prepričevalnih	P«vmk uposl.t, L y dvoran. ^ ^^ na
kazov.
Socialistična filozofija predstavlja jasno, čisto resnico, ker je utemeljena na zdravi trdni in istiniti podlagi gospodarskega in umskega razvoja.
Proti taki orjaški sili predstavlja edino, vsaj začasno u-spešno sredstvo v glavnem laž
, 10J1	XI • rp . . in pretvarjanje. In baš tega
!?iŽRin	sredstva se poslužujejo naši
nasprotniki.
Nasprotniki sociahzma v e-
nik je Louis Mleku*. On in Co-telj sta se zavzela, da botfta za-eno z drugimi naprednimi delavci k£ub ne le ohranila na povsšju, nego da bo tudi aktiven.
V Avelli je bil svoj čas močan klub, toda člani so se razšli. ( Teden pred našim je bil v.A-velli ustanovljen angleški klub soc. stranke.
vropskih državah v svojem boju nimajo tako težkega stališča; med njimi je dovolj izobražencev, kateri so zmožni rabiti "visoko učene" razlage, poslužujoč se svojega buržoaz-nega znanja.
Slovenci v starem kraju so imeli nekdaj duhovnika Kre-
Bil sem tudi v Burgettstow- . . . . . , . nu, kjer se nekaj naših sodni-.ka' katerl Je n* da.n
gov žrtvuje, da delavska stvar	Podla*1 občne in
enake volilne pravice izvolje-
nega parlamenta držal 0ni znameniti govor, v katerem je rekel med drugim: "Nas (krščanske socialce) loči globok prepad od idealov socialdemo-
uspeva, posebno s. A. Jeram. Treba jim bo še mnogo orati, kajti ledine je dosti. Odpravljati nezavednost je res počasno in naporno delo.
Oglasil sem se dalje v naselbini Midway, kjer je precej ns^.	.... _ _ . , . Sih somišljenikov. Kar jim Premostiti." Mož je spisal manjka, je klub JSZ. Akcija1 mno&° *rav ^obokih stvari, s za ustanovitev kluba je bila1 katerimi je skušal "premostiti na Midwayju enkrat že v teku, u P^pad" in utemeljiti socia-pa je neki kunšten možak de- lizem na P°dla«i krščanskih
več moči v svojem uradu.
To naj bi se torej zgodilo v času splošnega "štedenja", ko pretaka Tax Payers Advisory Council tako grenke solze nad previsokimi davki.
Sod rug Raskin je gospodi povedal, da je lagala in nadalje, da delajo v njegovem uradu uslužbenci vsak dan preko določenih ur, mnogokrat pozno zvečer in ob sobotah popoldne. Pa tudi ob nedeljah že več mesecev zaporedoma.
Ob tej priliki je povedal nekaj podrobnosti iz zgodovine delovanja prejšnjih "nestran-arskih" prednikov v tem uradu, kateri so v resnici najeli številne moči, ko hitro je nastalo kako izredno delo.
Ko je na primer gotova ka-
14. cesti Joško Ovna, ki je fin govornik, pa tudi kako šaljivo reče včasi. Shod se prične ob 8. zvečer. Vstopnine ni. ' Rojaki in rojakinje, opozorite še druge, tako da bo dvora-na 15. sept. res napolnjena. Volitve so blizu in delavstvo ima priliko, da protestira proti izkoriščanju in proti sistemu, ki je kriv današnje krize tako zelo, da se bodo mogotci zganffi in ugodili vsaj nekaterim našim zahtevam, predno zmagamo na celi črti.
John Jankovich.
Shodi v Johnstownu
Johna to wn. Pa — V nedeljo 18. sept. priredi klub št. 5 piknik na "H^gbacku", 10 minut
iz urada odbora slovenske sekcije j. s. z.
Rmuoi« hm iajsivs s »oral sadovi mod klubom it $7 fa ter A»fU> Siskovich.
pitalistična klika tožila župana od Moxhama. Glavni govor-Hoana za vsoto 7,500, katero je nik bo Joško Oven. V sluča-vtožil v banki kot poseben ju slabega vremena bo shod v sklad, pridobljen od prodaja- Slov. del. domu na Moxhamu. nja živil po mestnem uradu za Dne 10. sept. se vrši ulični časa vojne, je mesto plačalo shod, na katerem bo govoril s. posebnemu advokatu po $50 na Van Essen. dan, in tako je ta patriot "za-1	-- —
Obljube, obljube, obljube
Na kampanjskih shodih zagotavljajo republikanski in demokratski kandidatje, kako bodo protektirali vlagatelje v bankah, da ne bodo izgubljali svojih prihrankov, kakor sedaj.
čemu jih niso protektirali že leta 1929, 1930, 1981 in zakaj jih ne protestirajo letos? Mar nimajo demokratje in republikanci večino v zveznem kongresu in v poetavodajah v«eh držav ameriške Unije? Ce niso bili zmožni protektirati interese ljudstva dozdaj, kdo jih bo navdahnil s pravičnostjo in poštenostjo, da dobe potrebno sposobnost v bodoče? Ali pa so njihovo obljube le običajna melodija, ki jo ponavljajo na svojih lajnah v vsaki (kampanji v sHepilo volilcem? Mi nismo prav nič v dvomu, da je zadnje resnica.
jal, da ga"Kranjci ne nucajo". Uspel je. Je težko, če je človek prekunšten in prvovrsten govornik. Ampak časi se spreminjajo in depresija opfleta tudi "kunštne" glave.
Proletarec je od zdaj znan
kracije in ta prepad moramoj služil" $10,000, da prisili žu~ (Jstlllca UfedlliŠtVa
pana premestiti omenjeni de-.
nar v tak sklad, kakor s0 za-| Iz dopisov, ki so prišli tik htevali nesfcrankarji. Oziroma pred delavskim praznikom, smo mesto mu je plačalo $2*500 več, vzeli samo naznanila. Ostalo, kakor je znašala vsota, za ka- kolikor mogoče, priobčimo v tero je bila tožba uložena. prihodnji številki.
načel, kar pa se mu ni nikdar posrečilo.
V Ameriki bi z veseljem pozdravili kakega novodobnega Kreka, ker bi to pomenilo za nas plemenit 4 Boj na podlagi napačnih načel krščanskega
STRAŽE ZA ONE, KI DELAJO
m^mmmmmtmmmm»

3B&S9B|!
RAZPEČAVAJTE ^ I
platformo socialistične stranke
—19)2 —
Dobit« jo pri JSZ v SLOVENSKEM ali pa HRVATSKEM jeziku in t angleščini »
uradu soc. stranke.	r
V slovenskem ali hrvatskem .
t
jeziku stane 50c vsakih 100 izvodov.
Razdelite jo na sejah, shodih, zabavah in sploh kjerkoli je prilika.
ri1»	¡7 WK&
V pramogovnik Si V IllinoUu js ilo na <Wlo pWcaj dalavesv vilic ia«. njtaiti m*s4i, kar jib is vodstvo oni jo tagoftovilo, dm jo «aiianjo noioo«ibi»o. Rudarji, ki m m aniiaaj« uprli, so sanatmli vsako««, ki jo tol na «Ulo, sa •tavkokasa. Zapoelonim jo vslod loga proakrfeol lorif oboroiono apromttvo aa dalo is s dola. Na Soj »liki ao dopartiji, ki taka jo, da pridejo dSlavoi is rova in jiH vamjojo prod "aadloftnimi" »iboti.
k
Dne 11. julija 1032 smo prejeli od Josipa in Is Siskovioh ns nsslov odbora slovenske sekcije J8Z kot druge instance prisiv proti odloku klube it 27 v Clevelsndu, kateri ju je ns svoji isredni seji 10. junija, določena ns obravnavo, izključil is klubs in Zvese Obtožila sts ju Anton Vičlč, član klubs ftt 1, ia Joeeph Jauch, član kluba it. 27,'vssk s svojo obtoinioa Obs sts utemsljevsni na pcxila«i 4. točke 1L ¿1*» pravil J8Z, to je, ds sts Jos. in Angels Siakovick s svojim postopanjem škodovala klubu in Zvezi.
Kasen je klub. izrekel v smislu dolodb v IX. člena. 0 izključitvi sta bils od klubs ursdtoo obveščena 11. junija, prisiv proti odloku po smo prejsli mesec posnejs.
Zs pojasnila smo se obrnili ns tsjniks klubs it 27 Ivana B strnile*, od nosno ns klub, in L Babnik je aaa poslal sspisnike eej, ns ksterih se je ^or razvijal h večsl, dalje pisms, prepise obtožnic in podatke o ¿kast vu.
is listin, ki smo jih dobili od klubs, in iz prizlva js rssvidno, ds se obtoienes obravnave nista udeleiila. Zs razlog nsvsjsts, da bi monsls v svrho obrambe dobiti prepise obtožnic. Zahtevala sta jih še ns prvi redni seji klubs it 27 mesecs junija, na kateri so bils obtožnice prečitane in se bi potem imela v smisla pravil pričeti obravnava. S. Siskovičs so urgirsli, ds saj imenuje porotnike, a on je vztrajal pri mroji isjsri. Skliceval se je, ds js obtoženec upravičen vedeti čess se gs dolži, in ds se po tem pravilu ravnajo sodiiča in mnoge organizacije.
Klub je nato sklenil zsdevo reiiti ns posebni seji, ki je bils skliesna ns 10. junija Obtožence se js nista udeležila. Ns nji je bilo prečitsno pismo Jos. A Siskovičs, poslano v imenu obeh, v katerenf sts zahtevala, ds se jima poilje prepis obtožnic 14 dni pred obravnavo in dokler se jima ne ugodi, ne pridete ns seje, oziroma ns sagovor. Zs tem je bilo prečitsno piano tsjniks JSZ Chss. Pogorel ca, v katerem je odgovoril ns vprsisnje o tolmačenju pravil JSZ. V njih ni določeno, ds se obtošenemu članu in članici mora uročiti pr<3>is obtožnice, niti ni to zabranjeno in klub lahko poatops po svoji uvidevnosti. Toženi član ps ima pri-liko vložiti prisiv, če kljub po njegovem' mnenja as postopa pravilno, sli če izreče krivično razsodba
Ko sta ns seji 10. junijs priili omenjeni obtožnici spet ns dnevni red, se v razpravi ni več toliko nscle» islo njuno vsebino, oziroma obdolžitve, ampak dejstvo, ds obtožence ignorirata klubovo proceduro In sklepe, in da mu hočete usiliti svojo voljo. Ne obtoženca, ti iti tožite lj s, nista bils ns tej seji; tožiteljs radi odsotnosti is mesta, obtožence po vsled prej pojasnjenega svojega rasloga.
Pri glssovsnju o krivdi sli nekrivdi Jos. A. Siskovičs je bilo oddanih 17 glssov, ds je kriv kršitve pravil, 7 glssov ps, ds ni kriv.
Pri določsnju kazni je glssovslo 12 člsnev ss is-tčljučitev, 5 zs suspenzijo in itirje za ukor. Izključitev je bila nsto ie posebno ugotovljene in odobrena ss oba obtožence.
Kakor razvidno iz listin, zapisnikov in poročil, j« nastajala v klubu it 27 mučna situacija zaradi posledic razprtij, osebnosti in bojev, ki So se raztezali izveš kluba in se nansšsli, sli se nsnsšsjo ns zadeve osebnega značaja, ali pa na lokalne politične, gospodsiafo in druge spore v clevelsndski naselbini. - Jos. A. Siskovich je bil do msjs mesec s 1932 tsjnik klubs it 27. Odstopil je ns seji mesecs aprila Mesecs marca 1932 sta bils Jos. in Angels Siskovich is-voljena sa delegsta klubs it 27 ns IX. zbor JSZ. Vsled poznejših ugovorov ,<ts volitve niso bile pravflai, in radi kritike proti izvolitvi Angele Siskovidi sta as seji aprila odstopila od delegatstva.
Na več sejah je priilo do burnih incidentov. Mnogi so dolžili Josipa in Angelo Siskovich zdr&ibsntva ia neprave taktike, po kateri vodi klub, ons dvs ps sta očitals, ds se deluje proti njims zahrbtno in ds «o 'Likarji" tisti, ki to delajo ne ps onadva. V te osebne opazke so bile u mešane tudi čisto privatne zadeve, ki niso prav nič spadale ns klubovo sejo.
Odft>or slovensko sekcije isjsvljs, da Joseph in Angela Siskovich nista postopala v smislu pravil, ko sta odklanjsls imenovati porotnike in poudarjale, ds se udeležita seje iele ko jims klub izpolni pogoje.
Upoštevajoč okoličine razumemo, čemu je večins ns seji nsvsočegs članstva glasovala zs izključitev. VzUc temu odbor slovenske sekcije smatra, da je klub določil prestrogo kazen in jo ne odobri.
Josephu in Angeli Siskovich naj klub it 27 isds prestopni list k drugemu klubu, kb vprašate ssnj ia poravnata prispevke. Ker živita sedaj v Collinvroodo, priporočamo, ds prestopits tjs v organizacijo.
Proti njuni izključitvi smo dobili par peticij s protestom, da niso bili sklicani ns sejo kluba št 27 vsi odseki. Ns teh peticijsh je podpisanih 31 klubovih članov. Tem odgovarjamo: Zadeve, ki spadajo v področje poedinega klubs, se obravnsva in skleps o njih na sejah, ne s peticijami. Vsi klubovi odseki so klak Seje kluba veljajo za članstvo vseh odsekov.
Glede volitve delegatov za zbor JSZ na seji klubs it 27 meseca marca 1932 is katerih izvira precej vzroka za povečanje spora, bi morali člsni tskoj ns dotični seji zahtevsti, da se ugotovi, če je klub upravičen ns podlagi itevila svojih članov do dveh sli le do eseja delegata. Morali bi takoj i»istirati, ds se voli ob» delegata v sirfislu pravil, namreč, da jih voli klub kot celota, ne pa za possmezne odfceke.
Osebnih zadev nsj se ne dopuičs ns sejo. V enem kot drugem aktivnem klubu so razsodni, preudarni člani, ki imsjo sgitscijske in druge izkuiajs. Njihovs naloga je, ds preprečujejo, sli vssj orneje ao» potrebne spore, kadar nastanejo med drugimi čtajji dalje da zabranijo kršitve pravil in da ne dopuste A*-Isti zablod v taktiki.
V	volilnih bojih nsj se pszi, da possmesni člaai sH skupine članov ns račun klubs ne postanejo iog» * tekmi med demokratsko in republikaneko skupino Socialisti nimajo na voliščih ničesar iskati rssen kss* imsjo svoje ksndidste sli določeno staliiče v »adsva^ ki so pred volilci na referendumu. Boj, ki j« Pr0 1 eni enako krivi in korumpirani kapitalistični
jačji kakor proti drugi, je nesocislističen in nevrodss socialistov. Opira se ns osebne simpstije, sli P» * osebna sovraJtva, namesto ns načela, zato je taks tsi-tiks kvarna delavskemu gibanju.	. .
V	liste, ki niso socialistični, naj sodrugi dopisajsjt edino ako morejo v njih oglašati svoje prireditve, niti socislističns načela In agitirati zs socialistično»' didate. Ce ps bi se člsni klubov v tujih listih kali, ali če bi napadali v demokratskih listih rep» kance in obratno, bi ikodovsli edino svojemu P1*^ in se diskreditirali ne le med člsnstvom svojo nego tudi med nssprotniki.
V	vsakem slučaju, ksdsr nastane ksk čaj, naj klub v Interesu jainosti pod»
glas s navodili, da se bo delsvstvo znslo prav» ^ nati.	g
Clevelandska naselbina ima sdsj 5 klubov Jaj. so sktivni in nspredujejo. To je rasveseljito»'^Jj priznanja. Zanaiamo se na razsodno	*
po teh skušnjah budnejie in ne bo več bi v katerikoli klub prihajale zadev* ali jo s našim'gibanjem nobenega opravka Odbor slovenske sekcij* JSZ. dne 2. sep< Frank AlosK, Filip Godias, F rod A. Vidov, Fi sak
' «
»mhmimiiimmmiiiiiiiiim
ZOLA t
RIM
Poslovenil Etbin Kriatan.
fff f •• • • 1 *f
^^^ (Nadaljevanje.)
Videli ao v tem popolno filozofijo; videti io hoteli v tem vso usodo člove&va; ustvaritev sveta, moža in žene, prvi greh, kazen in končno božji sodni dan — ali a tem ae Pierre ni mogel zadržavati ob prvem pogledu v strmeči oauploati, a katero ga je prevzelo 0 dek>. Toda kako je to poveličevalo človeško telo, njega lepoto, njega silo in milino! Oj, ta Jehova, ta kraljevski, grozni in očetovski starec, vznešen od orkana svojega stvarstva, z razprostrtimi rokami porajajoč svetove! In ta krasni Adam s plemenitimi obli in iztegnjeno roko, ki ga Jehova s čudovito kretnjo oživlja s prstom, ne da bi se ga dotaknil! Posvečen prostor je med stvarni» kovim in ustvarjenčevimtprBtom, majhen prostor, ki pa obsega neskončnost nevidnega in skrivnostnega. In ta mogočna oboževanja vredna Eva, ta Eva a krepkimi boki, sposobnimi, da nosijo vse bodoče človeštvo! V njej je ponosna nežnost žene, ki bi hotela biti ljuibljena do prokletatva; ona je celo žena v *voji zapeljivosti, v svoji plodovitosti, v svoji gospodovahiorfu. Celo v štirih kotih fresk na pilastrih sedeče figure so slavile zmagoslavje mesa: V svoji nagoti presrečnih dvajset mladih mož s krasnim telesom in z udi brez primere je tako polnih življenja, da jih blazno stremljenje <po gibanju razvnema, vpoguje in sklanja v krasnih oblikah. In med okni stohijejo velikani, preroki in Sibile, moški in žene, izpremenjeni v bogove, brezmerni v mišični moči in v veličini duševnega izraza: Jeremija s komolcem ob koleno in z brado pa roko oprto, zatopljen v prikazni in sanje; eritrejska Sibila a čistim profilom, mlada in bujna, s prstom na odprti knjigi usode; Je-saija
z močnimi usti resnice, ves otekel pod živo žerjavico, ponosen, obraz napol od-rrnjen in roko dvignjeno z ukazujočo kretnjo; kumejska Sibila, grozo zbujajoča s svojim znanjem in a avojo starostjo, čvrsta ka-*:or skala, z nagubančenim licem, z nosom, obnim kljunu ujede, a svojo štirioglato, vzbočeno, trmasto brado; Jona, tak kakor gaje riba vrgla iz sebe, v čudoviti zamaknjenosti, s spačenim životom, s skrivi j enimi rokami, z vzklonjeno glavo in a široko udrtimi kričečimi uatmi. In potem vai ostali, vai fcigi — vsi iz ene velike in veličanstvene o-gospodujoči v aijajnosti večnega
zdravja in večne razumnoati, vteleženje sanj o neuničljivem večjem in višjem človeštvu! Tudi v gotakih obokih okenj, v linetah ao vstajale in se tlačile prikazni polne lepote, »ile in mihne. Bili so predhodniki Kriatovi, sanjava matere z lepimi, nagimi otroci, možje z dalekoglednimi, v bodočnost uprtimi očmi, kaznovano, izčrpano, po obljubljenem izveličarju koprneče pleme. V obočnih kotih četverih vogalov pa se živo izražajo svetopisemski prizori. Izraelove zmage nad hudobnim duhom. In končno velikanska freska v ozadju, aodni dan z mrgolečimi postavami, katerih je toliko, da bi bilo treba več dni, če bi jih človek hotel dobro videti. To Je divja, od vroče sape življenja pograbljena množica — začenši od mrličev, ki so jih zdramili beano v pozavne pihajoči angelni apo-kalipse, od zavrženih, ki jih pehajo demoni nazaj v pekel, pa do Jezuaa sodnika, obda-nega od apostelnov in svetnikov, do žare-čih izvoljencev, ki ae dvigajg podprti od angel je v, v tem ko triumfirajo še više drugi, z instrumenti pasije obloženi angelni. In ven-uar je na stropu nad to ogromno sliko, ki jo je slikar naslikal trideset let pozneje v zrelosti svojega življenja, ohranjen vea polet, vsa samozavestna premoč; kajti v njej je podal svojo nedotaknjeno ailo, vso svojo mladost, prvo vzplamtenje svojega genija.
Pierre ni mogel najti besede. Michelangelo je bil velikan, ki nadvladuje vae, ki jemlje sapo vsemu. Oa se to spozna, je treba poleg ogromnosti njega dela pogledati dela Perugina, Pinturicchija, Rosselija, Signorel-lija, Botticellija, vse te čudovite prednje freske, ki se razpenjajo pod karnisom vse okrog kapele.
Narcisse ni dvignil oči do uničujoče krasote stropa. Ves zamaknjen ni odvrnil pogleda od Botticellija, ki ima tukaj troje fresk. Končno je dejal mrmraje:
4Oh, Botticelli, oh, Botticelli! To je eleganca in miloba trpeče strasti, globoko občutje žalosti v največjem užitku. On je u-ganil vso našo moderno dušo in jo obdal z najbolj zapeljivim čarom, ,ki je kdaj izhajal iz kakšnega umetniškega dela."
Pierre ga je osupel pogledal, potem se je drznil vprašati: \
44Vi prihajate sem, da vidite Botticellija?"
"Gotovo," je mladi mož mirno odgovoril. "Le zaradi njega prihajam vsak teden za nekoliko' ur sem, in nič druzega ne gledam, kakor njega ... Tu poglejte ta list: Mojzes in Jetrove hčeri. Ali je ustvarila človeška nežnost in otožnoet kdaj kaj bolj presunljivega?"
In z lahkim, pobožnim drhtenjem glasu, z obrazom duhovnika, ki stopa v čudežni, vznemirjajoči mrak svetišča, je govoril dalje.	(Dalje prihodnjič.)
batine za brezposelne
ADAM
mmwt
SMOLA KAPITA LISTA MEJAČA
-.""..Kg« j» ——Kcti«. v .lit. d.i.,», „ prW#p|L
1 TISKOVNI FOND "PROLETARCA" I
V pokritje obveznosti ProleUrca tiskarni je treba zbrati v tiskovni fond najmanj $2,S00. V U namen se je upravni odbor obrnil na posamezne sodruge, na naročnike in klube za prispevke in sodelovanje v agitaciji.
Prispevki v tem izkazu so $95.75. Prejinji izkaz $360.05, skupaj $455.80. Se manjka do kvote $2,044.20. Prispevali ao:
(Nadaljevanje.)
Predzadnji dan pa je bil Pe-terček zelo priden in je teti Jani vse lepo povedal. Tudi je dvakrat pokazal kako se bo priklonil Petru Mejaču in Antonu Petelinu. Teta Jana je bila zelo vesela in ae je ves dan smejala. Ker je bila debela, se je smejala z debelim glasom in se vedno zraven še stresala in ž njo polovica hiše. Zadnje dni se je sploh raaa smejala. Kako bi se tudi ne? Peter Mejač je bil brzojavno sporočil da resnično pride, da želi videti otroka, Suzano in morje. Tete seveda ne omenja, a teta je vseeno vesela, saj je tudi gospod Petelin včeraj br-zojavil da pride in sadike je za teto Jano tudi že naročil. Kdo bi torej ne bil vesel. Teta Jana se smeje pri kuhinjskih loncih, se smeje pred ogledalom in se smeje nad svojo posteljo. Tudi požvižgavati poi-skuša. Suzana jo prav dobro Čuje — seveda, to je glas tete Jane — kdo bi si bil le mislil. Nikoli je še ni bila čula žvižgati, ampak Suzani tudi sedaj vse to ne ugaja, saj teta Jana ne žvižga, ona piska. Hudo ji je še posebno, ko mora pripravljati posteljo za odvratnega gospoda jPetelina. Potrta j* bolj in bolj in skrbi jo morijo.
mm jo po trebuhu ščiplje, pravi.
'To je od morja in solnca!" trdi teta Jana. "Saj bo kmalu bolje. Tudi meni ni nič kaj dobro v drobovju."
"O, da bi bilo bolje!" je vzdihnila Suzana.
MBo!" meni teta Jana. "O-bema bo odleglo, obema. Da bi le kaj kmalu prišla! Hm, pogoče se bosta celo skupaj ila. No, prav bi bilo tako. Ia le, da se ne poznata!
Sliko po obesim tu nad posteljo, seveda nad tvojo.
Bog ve, če mi res prinese a-dike?!"
Tako. Čas prihoda je tu. Vse je urejeno. Teta Jana si je počrnila obrvi in pordečila lica, to ji prav dobro pristoja. Človek bi ji prisodil štirideset pa jih ima že petdeset, da petdeset let ima. No pa saj to ni tako veliko, saj je Ahgela Nem-šikova še s petdesetpet leti otroka rodila! Se otroka! Seveda si teta Jana takega blagoslova zaenkrat še ne želi, posebno ker nima moža. Anton Petelin pa pride samo časih in še takrat komaj za eno noč. Veliko opravkov ima kaj pada, tovarno bi rad obnovil, kdo bi mu zameril? Siromak je, trikrat je že teti Jani obljubil da se poroči ž njo, pa zmeraj kaj važnega pride: bodisi, da mora odpotovati, ali pa zboli. Zadnjič je zbolel naprimer ravno tri tedne pred^ poroko in je bil zdrav šele, ko se je odpeljal po opravkih. No, danes bo teta Jana tudi ž njim lahko kaj več govorila o tem, ko bodo ravno pri takem razgovoru z ravnateljem Meja-1 čem. Kaj ko bi se vse naenkrat uredilo? Prihranilo bi se na času in na sitnostih, ki se u-siljujejo ob takih prilikah. Da, da, tako bi bilo najbolje, sklene teta Jana in postane še bolj vesela. Na prag hodi, teka po sobi, časih steče v podstrešje in gleda po cesti.
Se sedaj ga ni! No pa bo že prišel — teta Jana žvižga. Ure teko po polževo, čudno slutnje se žariva j o v tetino lepo počesano glavo. Kaj če ga ne bo? jo vprašuje nekdo.
Proti večeru stopi teta Jana k ogledalu in reče sama sebi: "Ni ga!M
Tudi ravnatelja Mejača ni I
"Gotovo je zamudil vlak!" reče teta Jana.
"Gotovo."
Teta Jana ne žvižga več in Suzano preneha ščipati po drobovju. No, če je človek zdrav, je lahko tudi dobre volje, in Suzana se je že na večer nasmejala :
"Sedaj mi je bolje", je rekla in se ni nič več držala za trebuh.
*Saj sem ti rekla, da bo bolje ! Oh," je pričela potem tarnati teta Jana, 'škoda, da ni sadik!"
"Gotovo so zamudile vlak," je rekla posmehljivo Suzana.
"Oh!" je še enkrat vzdihnila teta.
Polnoči je. Teta Jana ne more spati, po blazinah se premetava, menda ji je vroče. Pa je res škoda, da ni sadik! premišljuje. Kako prav bi prišle, ravno po dežju je. In gospoda Mejača tudi ni, zakaj ga le ni? Bog ve, zakaj ga ni! Tako ugiba teta Jana, prestavlja svoje ude na to in ono stran in premišljuje o čudnih, skoro prečudnih stvareh. O koliko ji je dal ta Anton Petelin Že misliti! Seveda takole v nočeh brez spanja in še če je soparno in če je bil človek skozi vse noči sam že nekaj tednov, to pač ni prijetno, to je hudo in prav nič čudnega ni, če se zarijejo v človeka čudne misli.
(Dalje prihodnjič.)
III.
Chicago, IU. Po $5: John Chamazer, Chaa. Pogorelec, Frank Omahen, Frank Udo-vich in klub št 224 JSZ; Anton Wouk $2; po |1: John Rayer, Vinko Ločniškar in Anton Wancel, skupaj |80.
Chicago, III. Sava Bojano-vich $1.25; Mike Chavich 30c; po 25c : Steve Bijelich in Jovo Novakovich ; po 15c: Frank Bošnjak in Nick Novakovich, skupaj $2.35 (poslal Sava Bo-janovich).
Girard, O. Klub št. 222 JSZ
$20; neimenovan $5,. skupaj $25.00.
Litt 1# Falls, N. Y. Frank Gregorin $1.75; po $1 : Angela Petkovšek, Joseph Cvetežar, Ivan Purnat in neimenovan; Joseph Steglic 25c, skupaj $6 (poslal Frank Gregorin.)
Arma, Kana. Anton Sular $2 ; Joseph Bratkovich 50c ; po 25c: John Pečar, John Kun-stelj in Matt Ulepič, skupaj $5.25 (poslal Anton Sular).
Cicero, III. Vinko Ločniškar $5.00.
Oglesby, III. Klub št .3 JSZ $3.35.	-
Walsen, Colo. Frank L Tomšič $1.00.
Nanticoke, Pa. Henrik Pe-čarič $3.00.
La Salle, III. Anton Sotošek $1; Joseph Novak in Frank Martinjak $1.35, skupaj $2.35.
Springfield, III. Neimenovan $2.00.
Vprašanje "Proletarca"
Ia Pannaylvaiiija. — V škodo delavskega gibanja je mnogo takih naprednjakov, ki so zelo glasni v dopisih in veKko ob-ljubujejo, store pa prav malo, oziroma se nočejo žrtvovati ne z delom in ne finančno. Spo-j minjam se dolgotrajne in vztraj toe agitacije za spremembo oblike Proletarca. Obljubovali so, kako bodo povečali agitacijo, kako bodo poslali potem na-i ročnin in več oglasov, ali ostali so večinoma pri obljubah. V razpravah k prošlemu zboru JSZ so eni dopisniki spet agi-tirald za povečanje, dasi je Pro-letarec za naše razmere že sedaj izredno velik list, če se pomisli, da ne stoji za njim nobena finančno močna organizacija in da je odvisen le od naročnikov, agitatorjev in tistih, ki prispevajo v njegov tiskovni fond.
Naši ljudje se v finančna vprašanja vse premalo poglo-be. Tolikšen list kot je Prole-tarec stane. V pojasnilih či-tam, da dokler je uprava dobila več oglasov, razpečala dovolj knjig in koledarjev, se je primankljaj na ta način kriloJ Kako bo z listom zdaj, če se ne požurimo ? — Premogar.
Tir
Pri farmarju Kocjantfču
Barberton, O. — Nedavno
sem obiskal Frank Kocjančiča, ki ima v bližini DoyIeetowna krasno farmo. Pridelek mu iz-borno kaže. Koruza je kakor v Banatu. Hlev, perutnina, živina — vse je upravljano in obdelovano po principih umnega kmetijstva.
Dal mi je tudi priliko, da si v njegovem gozdu nasekam drv za prihodnjo zimo. Sploh je FVank Kocjančič ne fo umen farmar, nego tudi človek, ki rad pomaga ljudem. Postavil ai je peč za pražecije in sploh je njegov vrt pripraven*za izlete članstva naših društev in za prijateljske sestanke.
Josip Ujcič.
Dne 25. sept izlet čitatel-jev Proletarca
Chicago, IU. V nedeljo 25. septembra se vrši izlet naročnikov in drugih čitateljev Proletarca v Keglov vrt v Willow Springsu. Prebitek je namenjen v podporo listu in za strankino kompanjo.
Avella, Pa. John Cotel $1; John Stebe (Slovan) 50c; John1 Ouzel 30c, skupaj $1.80 (poslal Joseph Snoy).
Coroapolia, Pa. Michael U-šeničnik $1; po 50c :Frank Vidmar in Matt Vidmar, skupaj $2.00 (poslal Frank Bogataj).
Valley Home, Calif. Martin Strojan $1.45.
Burgettatown, Pa. Jack Le-skovec 50c; po 25c: Martin Pompe in John Taučar, skupaj $1.00 (poslal Joseph Snoy).
Puobfto, Colo. Neimenovan $1.00.
Nokomis, III. P0 50c: John in Antonia Rak, skupaj $1.00.
Dunlo, Pa. Po 50c: Louis Kveder (Conemaugh) in Louis V. Widmann, skupaj $1 (poslala Caroline Kočevar).
So. Connelaville, Pa. Joseph Debelak 80c.
Export, Pa. Joseph Britz 60c; Anton Rozanc 15c, skupaj 75c.
Cleveland, O. John Gosar 15c.
• Skupaj v tem izkazu $95.75. Prejšnji izkaz $360.05 »skupaj $455.80.
Smrt rojaka
Dne 30. avg. je izvršil samomor na svojem domu v Kray-nu, Pa., Andy Kašca. Pognal si je kroglo v glavo. Pokojnik je bil svoječasno jako aktiven v delavskem gibanju. Bil je star 53 let, po poklicu premogar in v zelo slabih gospodarskih razmerah. Zapušča ženo in dva otroka.—F. P.
VWVWWVVVVVVVVWVVWWVWVW
Milwaukee Leader
Najrotjl smoriiki aeeteliatf-ftai è>mik.-N«nMMi $6.00 na lete, SI 00 ae pel leta, $1.10 sa tri i—ca.
Naslov t' 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS.
Baretindc & Son
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
, Tol 1478.
WVWWWWWVWNIVVWWWWA
FENCL'S
•
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2Mf S. Lawndale Ava, Chicago, IU.
Tal. Crawfard IMS.
Pristna hi akutna dotnmim frdUm Cmmm Jmmrmm. PmInH« toJna

SODRUGOM IN SIMPATICARJE*
V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sejo kleb« I». 232 JSZ. »o vrl» Mik» drago nodal jo w n*Mcu »k IS dopoidno T dvorani druitva "Dmü* HmmT mm 14. «Mtl. Sodra*!, prit* Jej* rsdno mm sojo im pridobiva)*« klubu nsrvft, <1m«v, 4m mm Im mmMr Mtvtrim« motno pMtojaik« J. S. Z omiil jsniko vabimo. dm SO	pH
druiijo, SocislistKns «trank« fr « inj doioli odina dalavska straaka » konstruktivnem proffrsnSom, s kat» •m si émlovstvo laklm prfbari boljftc bodočnost In končna asendee
»»sss»»»»»sss»ee»eess»sse»
Phone Lawndale 4872
Dra Otis M. Walte*
ZDRAVNIK IN KIRURG.
4002 W. 26th Street Chicago J
Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje.
NORMAN THOMAS V CLE-VELANDU. Clevelaud, O. — Kot že po-
ročano bom i neh t • dni v našem mestu ilormana Thomasa. Govoril bo v Public Auditoriu-mu, E. 3rd in Lake Side ave., ta petek večer, 9. septembra. Shod se prične ob 8:30. Vstopnina je 25c za kritje stroškov. Ne pozabite se udeležiti tega shoda I
Prihodnji teden bo med nami tudi sodrug Joško Oven iz Ghicaga, ki je sedaj na kampanjski turi v Pennsylvaniji.Od tam bo prišel k nam, kjer bo obdržaval en ali več shodov. Datumi bodo objavljeni v lokalnih listih.
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVZLANDU.
Seje kluka it. 27 JSZ. ~'ee vrfa rank prvi pilek e n«im «b 7i30 ivutar. Žantkafa odaaka prvi tomk ob S. rtlllft Mladinski anflaiki od-•ok vsak potok trvon prvaga ob S. svočor, vso r khibovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiico, a«itirajt* in pridobivajto novih članov članic klubu tor novih naročnikov Pro-lotarcu. V orgainmaciji in Uobrasbi » naii moč.
Slana in "prosperiteta"
Diamond vil le, Wyo. — Se tisti, ki delajo, nimajo od tega drugega dpbička kot to, da "delajo". Zaslužek je ničev. Brezposelnih mnogo, eni že nad leto in da'lj. Ko ste na vzhodu jamrali vsled neznosne vročine, smo tu imeli 30. avgusta že slano, ki je vse pobelila. V div žavi pelina to ni nič čudnega.
Na Blazonu je pogorel tipel. Za silo so zbili skupaj drugega in rov spet obratuje. V tem in v drugih premogovnikih večinoma delajo le po par dni v tednu.
Kdor išče deffo, naj ne pride sem, ker bi ga tudi kupiti ne mogel.
Razmere, kajneda, so od muh, naj bo pri nas ali drugod. Delavci, zapomnite ai, da boste imeli krize vse dotlej, dokler ne vzamete sami vlado v roke s tem, da izvojujete zmago socialistični stranki. Agitirajte za njen tiket.
Anton Tratnik.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—3:80—6:80—S:30 Daily Tol. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. daily. Tol. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. Rasidanoa ToLl Crawford 8440 If no answer—Call Rockwall 9200.
i weeeeeeeeeie«eeeeeeeeeeeeeeiaiee» ■
Royal Bakery
SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnflr
1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, IU. Tel. (524. Gagadlnje, lahterajte v tapov*-mmk kruh la

SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
~ MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO. ILL.
(V bližini «rada SNPJ le Prolotarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.

Pristop*!to k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOn.
Naročita si
"PROSVETA"
Stana sa solo loto S4.M, pol Uta S3 00.
Uetaaarrljajte nora d mitra Doset članov (k) ja trabe aa aere d mitro. Naakrr aa Uü Is sa tajniitre le:
2637 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
\ M4 tiskamo v Slovonskom, Hrvalkoas, Slovačko», kakor tudi v AnflaČkom ki HmmVkmm Nača posobnost so tiskovino sa drvitva In
Pol jsbons, !
< <
>eaeeeeee»ooaeoaaoae»»»»e»e»esssesss»e»»eeeee»essssse

TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGs & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III.
Tol Lawndnls MIS
A. H. SkuMe, prodi. — J. F. Koraaky taj.
V no« tiskarni so tlsba MP
A Jugoslav Weekly Derated to the Interest •f the Workers.' w
Official Organ of Jufoslav Federation, 9. P.
NX
Collectivism
OUR AIM: I
EDUCATION,.*,	I
ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH

Here is the argument for collectiviam. Read it Study it. Tell it to the enemies of collectiviam. The man who can answer it haa awaiting him rewarda greater than have ever been known before. He who answers this will aave the wealth of the world to thoae who cwn most of it today. They will give till it hurta to retain their power.
The machines of today make it poaaible to produce enough to satisfy every want of the human race. The only reason any one ia in want ia becauae he haa no opportunity to produce or because what he produces ia taken from him.
Men who are able to produce wealth are prevented from doing ao today becauae the instruments of production are owned by non-producers. Owners will not permit their property to be uaed unless it shows a profit.
The number of those who own the things with which wealth is produced grows smaller. The number of those who own nothing and produce all grows greater. The producer» are many times more numerous than the owners.
The producers will not forever stand to suffer and starve in the midst of plenty» while debarred from the gifta of nature and the powers of production only by the man-made laws of private property. The workers are already commencing to demand that they instead of the idle owners, shall own the earth and enjpy the fruits which their toil createa.
The laborers cannot own the complex machines of modern machinery individually. Each motorman cannot own a car. Each butcher cannot own a brick in a slaughter houae.
They must own the instruments of production collectively. Hie useful workers and not idle owners will manage industry, all will have an opportunity to labor and there will be peace, prosperity and plenty for all.
This will be the collectivist society.
Find a flaw in ita logic if you can.
—Marvin Sanford.
The Far mer and the Cobbler
A farmer raised two bushel« of wheat. He needed only one for his own use, and he decided to »ell the other bushel snd buy seme supplies. Hi« neighbor, who as a good shoemaker of the old school, had mad« up a couple of pairs of shoes. The cobbler had use for but one pair, and he decided to «ell the other pair and buy some food supplies. Times were hard and there wm no money in cir-
"Sure,' 'said the fanner. Then leOs swap!"
com-
KIDDERER'S WASHINGTON
I
I
Propaganda for Sales Tax
The stage is being set for the enactment of a general sales tax by the federal congress ^béxt winter.
Naturally, because of thç slump, there ia a decrease in the amount of income taxes collected. Everybody knew there would be a decrease, but the plute papers play it up as if it were totally unexpected, and they opine that a sales tax will be absolutely necessary in order to make up the deficit.
But it ia not at all necessary. The deficit can be made up by increaaing the rate of taxation on incomes, particularly the larger incomea.
The rates have always been too low on the larger incomes. They ought to be so high that nearly all of those incomes would br turned into the public treasury.
We would not be hard on anyone. We would leave to every rich man an income of/ several thousand dollars—an income which would aeem sumptuous to a working class family. But the remainder of thé incomes that run up into the hundreds of thousands and the millions should go to the public which produced them.
Well, I'll declarer exclaimed the fanner. "Why didn't we think of that before we etarted on this trip?"
The farmer snd cobbler went back home, unpacked their traveling bags, and made an exchange of a pair of shoes for a bushel of wheat. Both had food and shoes! And no money eras needed in the transection. This culatiom. They met on the corner of ; happened o long time ego, in the the town square and discussed the early days of the nation, before the depressed state of their finances. One | "money" question bothered the pion-said the country needed more gold eers to any considerable extent. To-and the other one said it needed more day wo don't do things in thai primi-greenbacks.	|tivo way. We starve—and let the
"If i had eome money I could buy wheat rot and the shoemaking ma a pair of shoes, which I need bodly," ehinery rust It's o durned funny sighed the fanner.	| world, after all!	,
"And if I had some money 1 could	—^ American Freeman,
buy some food," said the cobbler.
'Things look pretty dark, mented the farmer.
And they both went home—one to j American exports have "almost look at the shoes he didn't need, and reached the vanishing point," says a the other to look over his supply of flnjuwiml ^¡ce which cocnco to my wheat which was more than he could degk mTJ w«<*. In former years use. The following day the fanner th€Se American exports were used to packed up a few supplies and started Mmnee the mon€y required to pay east. On the road he met the cob- for merchandise bought from foreign bier, with a pack on his back. I countriee, money taken to Europe and Where are you going?" inquired elsewhere by American tourists, and the farmer.	money sent bock home by millions of
"Going to Alaska,' 'said the cob- foreign-born workir*men. Now that bier, "to get some gold. Where are our «sports have stopped, this Asaer-you going?"	' icon money stays put in foreign, coun-
Tm on my way to Washington to triegf ^ k Ul¥ely responsible for get Congress to print some green- ^ steady outflow of gold. Gold backs, so I can buy some shoes," said standard partisans view this outflow
the fsnner.	0f gold with apprehension, and point
The cobbler stopped. — got on extra
For Corporation Heads Only
PRIVATE, CONFIDENTIAL, STRICTLY ON Q. T. PLEASE DONT READ.
11
The Gold Standard
. ,	or goal wim apprehension, ana point
» stopped. "Shoe«? * ; to it os evidence that the country is pair of shoes. 111 eeU in a bad way. From a capitalistic
them to you cheap."
"But I have no money," replied the farmer sadly, as he picked up his pack and started toward the capital of the station.
"Hey!" shouted the cobber. "Have you some wheat?"
Ail Explanation to Our Readers
capitalistic standpoint they are right Gold is necessary to keep up the cheat of the capitalist system, thot«h it be worked on a silver or a back standard just os welL It only works foster with gold—-other systems would drag the s«ony, leas intense, over o longer period of tkae. The gold standard has brought the United States and Europe to ruin, just as , the silver standard has brought China and India to ruin. Not the metal, as money, but the system* of hirir* men to worit for you snd then resellix* what these men made back to them at a higher price than the cost of production. Surplus values, or profits, can be collected just os readily under one standard of money os the other. Don't let anybody get you excited about the gold standard, nor 'let anybody kid you into believir*
This issue of Proletarec consists of four pagea only. The cause is depression, which "depresses" the press of the workers much sooner than the newspapers owned and controlled
by the exploiting class.	_
"Proletarec" was until now that sifver or greenbacks would solve in its size one of the largest your problem, so long as privste Socialist weekly in the U. owner^w of industry exist«. The
regardless of language. We ^1^nVwne,Thip ot ** ., r\ ... -n i.. all industry alone can eliminate
thought that It Will continue priv«te profit. And until this is sc-Steadly on eight pages. But complished your troubles will multi-our income on ada fell off over ply. Maybe you will learn in time!
By Adam Coaldigger.
Waahtttgto* view« business ositlook hopeful, but is afraid to say ao on account of depressing effect of previous optimistic forecasts.
Carlnadmg om upgrade. Three hundred and seventy-three thousand more paasengers rode on freight cars last month than in the corresponding month of last year.
Building actrvitiee active. PeAinaville, Ohio, contemplates erection of two one-story store buikiings in place of two one-story store buildings recently burned down, as soon as owners can convince court that they were not in Perkinaville the night of the fire.
Public Works. Public comfort stations report business aa
Home, Fans, Fireaida, and Live Stock. Cows still contented, but rising discontent among dairymen due to low milk prices and the high coat of water. Bulls bearish. There are encouraging aigna however that bull is losing some of its former potency.	a
Raoa between Corn and Wheat for the zero sweepstake still undecided. At last report, corn was nearing the haywire with wheat only a nose behind it. Cotton prices more promising on account of prolonged drouth and boll weevils in Cotton Belt, resulting from shooting of persons caught praying for rain and the breeding of bigger, better, and more prolific boll weevils.
Hogs picking up, but not kosher yet.
Tangible bumxseas factors spotted, with dark spots dominating, apreading, and getting darker. Responsible officials in Washington reluctantly admit dark outlook and are urging regional committees of bankers and industrialiata to urge newspapers to play up good news and cover up the bad news. (Well, we're doing it, ain't we?)
Unemployment seems to be getting heavier. The unemployed, however, are noticeably getting lighter.
Election. The chances of Mr. Hoover'a re-election are growing brighter every day, competent obaervem admitting now that he might carry Pennayhvania unless it should be carried by Roosevelt as most of them seem to think. In the latter event, business conditions will either grow worse or keep sliding until they will be where they would have been - had Hoover been re-elected.

\ h "How to Live"
How to Live is the title of a book authorized and prepared in collaboration with the hygiene reference board of the Life Extension Institute by Irving Fisher of Yale unversity and Dr. Eugene Lyman Fisk, former medical director of the institute. It is published, in a new edition, by the Funk and Wagnalls Co., New York.
The book gives rules for healthful living based on modern science, and most of the advice is good. Some of the advice most people could live up to, but some of it would be out of the reach of millions of the people at the present time. *
The prevailing condition of poverty and worry is certainly hard on health. It ia making neurasthenics and malnourished bodies.
Health is a neglected subject anyhow. Hitherto it has been neglected by most individuals. They would never think of treating their autos in the bum way in which they treat their own bodily machines. The public has also neglected health. The public health departments are doing good work, so far as they go, but they are going in their beginnings. As usual, private financial interest stands in the way of their proper development. —. The Milwaukee Leader.
two thousand dollars. Our Book department is making much less than a year aigo. We lost quite a few subscribers, while many ask to stay on the mailing list and promise to pay when again employed.
We are $3,000 in debts. Our expenses were reduced to the limit of our abilities. And in order not to put paper in danger, we reduced its size.
Only temporary. To be exact, until friends of the paper will contribute sufficient amount into the sustaining fund to pay our obligation to the printery, and until comrades will go to work and fill the depleted number of subscriptions with new readers.
These words are especially addressed to our younger comrades. You too should become subscribers of Proletarec. Take your part of responsibility, and we will weather the storm that much easier and sooner.
—Fred D. Warren.
Anything Would Do
"Sorry, but you're too late for the job. I've already had 25,000 applications."
"Well, what about employing me to classify the applications?"
Limited Remarks
Mother: "What did your father say when be saw his broken pipe?"
Innocent: "Shall I leave out the swear words, mother?"
Mother: Yes.
Innocent: "Then I don't think he said aaytiaur."
How It Started
Side by side with the development of Industrial Autocracy went the extension of Political Democracy. So that with the concentration of economic power in fewer and fewer hands, more and tnfore propertyless persons wielded the ballot. Thus arose the technology of ruling by fooling, which is the outstanding character* istic of every capitalist democracy.
—The American Guardian.
A vote for Roosevelt is s vote for Koverism.
TO FREE YOURSELVES, VOTE SOCIALIST
The disarmament idea is making progrees. America and England are willing to reduce the land forces of ¡nan" and Jspaa.
Jos. Oven in Forest City
Forest City, Pa. — Members of branch 10, JSF, have all arrangements completed for their second picnic to be held this summer. Their date is September 11, and the place is at Lukas' Grove in Vandling. A greater number of old folks turn out to enjoy themselves at our picnics than at any other picnics that we have attended thia summer and for that reason we will be looking for-ward to a good time on Sept. 11.
Joseph Oven, who, through the executive committee of JSF, is on a campaign tour through Western Pennsylvania will speak at our picnic.
Jeeeph Dra§l«r.

Socialism and Commnnisni
We are requested to state the difference between Socialism and Communism.
As customarily used, the word "Socialism" means a social system, while "Communism" means a method of making social) changes.
However, both words have more than one meaning.	n
The word "Socialiam" is sometimes used ia such a way that it meana the analysis which Socialista make of the social procesa. It is also sometimes used in such a way that it means the Socialist movement. But it is more often used as designating the social system which the Socialists are working for— a social system in which the main industries will be collectively owned and as democratically managed as may be found practicable.
Formerly, Communism meant ownii* and using things in common. It still has that meaning sometimes, but if you use it in that way you will have to atop and explain that such is your intention, for the Bolsheviks twisted it out of this former meaning and gave it a new one. As commonly used nowadays—aa referring to Soviet Russia and those Communists who are the aftermath of the Ruasian revolution, there and elsewhere— Communism meana a tactic, a method, not a social system. In this sense the word "Con^-munism" meana the method of making social changes by violent revolution, dictatoiship and terror.
It is true that the Communists cDaim that their object in using the Communist method of revolution, dictatorship and tenor, m eventually to arrive at Socialism. Strange things happen in human history, and it would indeed be very strange if a state of industrial democracy could be attained by teaching a whole generation of children to believe that violent revolution, dictatorship, terror, and thei suppression of free speech, free press and free assemblage are sacred dogmas.
The Socialists do not believe in violent revolution, dictatorship, terror and suppnt* si on of civil liberty as methods of making social changes. They believe in pesceful methods, political and industrial.
—The Milwaukee Leader.
.. .Ziyi* '
A Plague on Both Hosses
Roosevelt and Hoover will call one another radical, in the hope of making votes ia that way.
It is laughable. Both are so conservative that they can't see straight.
Conservatism is dry-rot. It has been and ii in charge of public affairs, and it has madi an awful mess of them.
The right kind of radicalism is the remedy for the ills of conservatism. The voten should boycott both of the old-party candidates and vote the Socialist ticket—M. L
Unemployment Relief
It is generally conceded that the relief measures ps» sed by congress in the session which recently ended sa inadequate either to turn the tide of depression or a prevent privation in the coming winter.
Already demands ««on the »300,000,000 fund fit direct relief threaten to exhaust this fund long befori snowfall.
The construction projects, for which credfr amounting to about $1,800,000,000 are provided, oa get under way slowly, and furnish employment for only a small part of the increasing army of tks ss> employed.	^ <■]
Unless new, and as yet invisible, force» operate U revive industry on a large scale, them will bo a da mand for a more far-readhng and immediately effecfr ive program of federal relief before congron s|ei meet« in December.
The <J os tig an-La Guardia bill, embodying tks WJ plan, haa aroused nation-wide support in the time since its introduction on July 1. All tks noway labor organisations, the American Federation a Labor, many other organizations and s host of a dividual« petitioned congress to reuisin is session enact this measure into law.	^g
Economists and financial authorities of high iv* have indorsed its foundation principle—national ciefljj must be used to create purchasing power for m masses of unemployed so that business may bo rsvj« commodity prices raised and employment rap»4"* creased.
The USEC plan is simple and direct, The States Exchange corporation wiU issus credit cor ficates to unemployed heads of familios with wA» they can buy,~ on their own notes, necessitisi n for a period of six months, in a total «mooei el m more than $600 per family.	:
The purchase of $8,000,000,000 of netmUV^ and aervicea by thosa who now can buy nothnf speed up the industrial machinery of farm product« and manufactured goods wis Retail merchants, transporters, wholesalers* r| ducero will employ several hundred thoo—ss ^ practically overnight to handle the now volsas business.	ft mm
lianks will loooen up their froien credits^ ^ wiU rep Lace fear in millions of homea The» ^ oncoming winter will be replaced by s tm^ , security.	J^
If thi« is not th« way to speedy recovery, the way?
That is the challenge that the USBCIf timid and doubting politicians and buriaflj
USEC can prevent economic collapos. alternative?—Labor.