Intervju z Dragom Jančarjem, piscem nove TV nadaljevanke o Primožu Trubarju Najpomembnejše je sporočilo V širšem obsegu naj bi prvič proslavili Trubar-jevo 400-letnico rojstva leta 1908, vendar je prišlo do odkritja spomenika šele dve leti kasne-je, brez slovesnosti. Ob 350-letnici smrti (1936) je policijska oblast prepovedala položiti venec s slovensko trobojnico pred spomenik. šele leta 1951 je prišlo do prave slovesnosti ob jubileju slovenske knjige. — Zakaj? »Razumljivo je, da katoliška cerkev ni mogla spre-jeti Trubarjevih nazorov, ker je pač izrazit protestant in deloma tudi cvinglijan, karpa je v nasprotju s kato-liško vero. Kot vam je znano, je protireformacija se-žigala protestantske knjige, izkopavala trupla prote-stantov jih metala v reke... To je pač princip vsake oblasti, ki temelji na dogmatičnosti. In za katoliško cerkev v 16. stoletiu ie to še oosebei znano in izrazi-to. Šele v 19. stoletju so začeli poudarjati Trubarjev pomen, seveda zaradi nacionalnega gibanja, do prave veljave pa je prišel nekje na prelomu stoletja« — Letos poteka 400-letnica Trubarjeve stnrti. Ali je bil to povod za pisanje scenarija? Morda kaj drugega? »Zanj sem se odločil po ponudbi dramaturškega oddelka Ijubljanske televizije, naj napišem scenarij za televizijsko igro o Trubarju. Nekaj časa sem okle-val. ker pač včasih dvomim v televizijski in filmski medij. Mislim, da so mi to ponudili predvsem zato, ker se jim je zdelo. da sem že pisec nekega zgodo-vinskega romana Galjot in zgodovinske drame Disi-dent Arnož in njegovi. V bistvu pa ta dva teksta nista zgodovinska, ampak sodobna. Sprva sem okleval. Pozneje sem se dokončno odločil tudi zato, ker sem v gradivu odkrival neko življenjsko protestantsko usodo. ki jezanimiva tudi za današnjegačloveka. Se pravi, da je bil bistveni razlog moje odločitve — od-kritje možnosti za literarni tekst. za pomembno člo-veško dramo. Upam, da bo nekajzaželenih jubilejnih poudarkov tudi prišlo samih od sebe skozi igro. Naj pridejo, ni pa bil to moj osrednji in glavni namen.« — Ste pisec scenarija. Kaj to pomeni? »Pisanje scenarija zahteva neko posebno tehni- ko. kl jo je potrebno obvladati. Kljub temu je na neki način določeno (teoretična obdelava je zelo obsež-na), predvsem upoštevam pogovor s samim seboj. ki je edino resnično vodilo. Seveda pa je potrebno upoštevati najnujnejše. Scenarist ne predloži reži-serju in igralcem samo dialogov, ampak tudi načine obnašanja posameznikov. n.pr. treba je zapisati — kaj se govori na levi. kaj na desni strani... Sem do-volj razumljiv? Sicerpasemi nezdi, dajescenarijnekaj, karjeod literati re odmaknjeno. Pomembnejše je sporočilo kot I ihnologija. Približno dve leti kontinuiranega dela ie zahteval ta tekst. Potrebno je bilo stvari poe-nostaviti. popreprostiti. In pogosto se dogaja, da prav do najenostavnejših rešitev prideš po najdaljši poti.« — Kako je bilo z vlri? »Ponavadi je tako. da dajo v kakšni veliki filmski produkciji. ko se odločijo za pripravo projekta, sce-narlstu v pomoč ekipo strokovnjakov. Jaz pa sem »cukal« za rokav različne zgodovinarje, poznavalce, teologe. nekaj stvari pa sem si moral tudi sam poja-sniti.« — AH je bil Trubar prvi, ki nas je imenoval Slovence? »To je točno in v celi vrsti pisem, predgovorov je zelo natančno označil jezikovne meje slovenskega ozemlja. H Kranjcem, Korošcem, Istrijanom... je prišteval tudi Kajkavce, Bezjake jih imenuje. Zani-mivoje, dasejetozgodilov 16. stoletju, kozačenja ugašati nacionalna zavest, ki jo je postavila Karan-tanija. In Trubar je prišel v pravem trenutku, da jo je lahko s pomočjo jezika in protestantske vere obudil v naslednje stoletje. In to se mi zdi izredno pomemb-no. Nemški, pa tudi ostali protestantski pisci nadvse cenijo Trubarja. Zelo zanimiva je razprava Theo-dorja Elzeja o Trubarju kot človeku... Kako zelo ga cenijo tuji, predvsem pa nemški poznavalci, se je pokazalo takoj po smrti. Kasneje je sicer utonil v pozabo, v zadnjem času pa se Trubar ne obuja samo kot spomin, ampak je postal predmet resnih raziskovalcev. Tako bo n.pr. letos oktobra v Tubingenu potekal simpozij o Trubarju, na katerem bodo sodelovali tudi slovenski znanstveniki. Še več pa jih bo iz Nemčije, karpomeni, dase prikazuje nje-gov pomen tudi v znanstveni luči. Še posebno so zanimivi odtenki njegovih teoloških misli, ki niso izk-Ijučnb luteranske.« — Trubar je prestopil meje slovenstva. v svoji gorečnosti se je trudil tudi za razmah hrvaške prolestantske književnosti. »Nekateri menijo, da je bila v ozadju te ambicije velika ideja in sicer o tem, da bi s posredovanjem protestantskih knjig na slovanski jug in z jezikom, ki so ga takrat govorili tudi na dvoru v Carigradu, zlasti mohamedance spreobrnil k pravi veri. S tem pa bi odvrnil turško nevarnost. prihajajočo zlasti iz Bosne z oddelki, ki so vdirali na slovensko ozemlje. Seveda je bila ta ideja, če je v tem smislu sploh obstajala, utopična. Precej pa je opravil tudi za hrvaško knjigo preko Ungnadove biblijske družbe, katere ravnatelj je bil nekaj časa.« — Kje se ob Trubarju — človeku najraie usta-vite? »Njegov značaj se dobro zrcali v pismih. V ospre-dju je njegova protestantska drža, ki je neprestano uporna, bojevita, po drugi strani pa neka neverjetna vztrajnost, delavnost. Bil pa je tudi izjemno spreten diplomat, na to nam kaže njegova korespondenca z evropskimi dvori. Ne samo da je bil trmast, bojevit, vztrajen, ampak tudi dober in iznajdljiv organizator. Svoje premoženje je npr. dvakrat v celoti izgubil. pa si je vedno znova krepko opomogel. Tako si je pred koncem življenja zgradil še hišo v TCi-bingenu. To je redkost pri ustvarjalcih. Trubar je tudi ustvarjalec, vsaj vsvojih prevajalskih tekstih. Iznašel je veliko novih stilističnih in jezikovnih možnosti slo-venskega jezika.« — Česa bi se lahko oprijeli iz njegove zapuš-čine in ohranjali v ta naš čas? »Kakor sem že povedal — predvsem protestant-sko držo. Seveda jo je potrebno razumeti v prenese-nem pomenu, ne pa v izključno religioznem.« Janja Škapin-Krhlikar OŠ H. F. Bukovca Medvode-Preska Na osnovi Pravilnika o podeljevanju priznanj, sprejetega dne 8. 2. 1983 razpisuje Občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Šiška kriterije za podelitev občinskih priznanj ZZB NOV Ljubljana-Šiška, ki jih podeli vsako leto. Priznanja bo podelil občinski odbor na pro-gramski skupščini ZZB NOV Ljubljana-Šiška v letu 1987. I. KRITERIJI ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ POSAMEZNIKOM a) članom ZZB NOV se priznanja podelju-jejo: — za revolucionarno delo pred in med vojno, — za dolgoletno aktivno, požrtvovalno in uspešno delo v organizaciji ZZB NOV, — za utrjevanje in razvijanje bratstva in enotnosti v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in organizacijah združe-nega dela, — za aktivno sodelovanje pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskega sistema na vseh področjih, kjer posameznik deluje, — za aktivno in uspešno tlelo v drugih druž-benopolitičnih organizacijah in drugih organiza-cijah, v katerih je vidno njegovo delo in vpliv pri širjenJLi in utrjevanju revolucio.narnih in borbenih tradicij NOB, — za dosleden boj proti vsem pojavom in težnjam, ki so v nasprotju z našo družbenopoli-tično ureditvijo, ne glede na to. kje se pojavljajo, — za aktivno, uspešno in požrtvcvalno delo - v občinski organizaciji ZZB NOV, v kateri vidno izstopa z ustvarjalnimi predlogi in stališči do programa deia in njegove realizacije, kakor tudi pri reševanju socialno-ekonomskih problemov borcev NOV, družin padlih borcev in vojaških vojnih invalidov, — za tovariške odnose in pomoČ ostarelim in bolnim članom ZZB NOV. b) posameznikom, ne glede na to, ali so člani ZZB NOV ali ne: — za dosežke na zgodovinskem, leposlov-nem, kulturnem, umetniškem, znanstvenem ali drugih področjih (vzgoja • in izobraževanje, splošni Ijudski odpor, teritorialna obramba, družbena samozaščita itd.), ki s svojimi stvari-tvami oziroma delom ohranjajo in razvijajo etične vrednote naše revolucije in jih s tem pre-našajo na mlade generacije. II. PRIZNANJE SE PODELJUJE ZDRUŽENJU BORCEV NOV — za dolgoletno uspešno delo združenja na vseh področjih njegove dejavnosti, za dosledno izvajanje prigrama dela in statutarnih določil in za uspešno sodelovanje z drugimi družbenopo-litičnimi organizacijami v krajevni skupnosti ozi-roma v občini, — za spodbujanje in predlaganje konkretnih ukrepov za uspešno reševanje socialno-eko-nomskih problemov borcev, vojaških vojnih in-validov in družin padlih borcev NOV ter za kon-kretnijnegp in skrb za bolne in ostarele borce v krajevnih skunnostih, — za izredno aktivnost na področju razvija-nja revolucionarnih tradicij NOB (po šolah. v krajevnih organizacijah ZSMS, pionirskih orga-nizacijah, tabornikih, teritorialni obrambi in dru-god). za/biranje, pisanje in ubjavljanje zgodo-vinskega* gradiva na tematiko NOB, — za sodelovanje z drugimi družbenopoli-tičnimi organizacijami v krajevni skupnosti pri razvijanju samoupravnih socialističnih odno-sov, delegatskega sistema, tovariških humanih odnosov ter solidarnosti s konkretnimi stališči oziroma predlogi, — za prizadevanje in čim aktivnejšo druž-beno samozaščito. Predlog za podelitev priznanja mora vsebo-vati, poleg podatkov o kandidatu, tudi izčrpnejšo obrazložitev in primemo dokumentirano uteme-Ijitev o kandidatovem delu, stvaritvi oziroma po-sebnih uspehih, ki jih je kandidat dosegel, skladno z razpisnimi pogoji. Pisne predloge za priznanja pošljite najka-sneje do 30. decembra 1986 na naslov: Občin-ski odborZZB NOV Ljubljana-Šiška. komisijaza kadrovske zadeve ter vloge in pritožbe, Trg pre-komorskih brigad 1, Ljubljana.