Z delom in ljubeznijo se da srečno živeli
Pogovor z mladima zakoncema pred praznikom Dneva žena
»Vsem zaposlenim ženam v tovarni Saturnus želim ob Dnevu žena, da bi bile zadovoljne, se dobro počutile med nami in da bi se jim uresničile tudi vse tihe želje izven podjetja.«
Tako je zaključil razgovor naš delovni tovariš Pajnič Ivan, kateremu smo za današnji članek postavili nekaj vprašanj. Na vprašanja je odgovorila tudi njegova žena Albinca, ki je prav tako zaposlena v našem podjetju. Kaj menita mlada zakonca, ki sta se že pred petimi leti odločila za skupno življenjsko pot, čeprav je bilo njej komaj 17 let njemu pa 19 let bomo razbrali v naslednjih vrsticah.
•	Kaj je za vaju najvažnejše in poglavitno za sklenitev zakonske zveze?
ONA: Zame je najvažnejše, da se imata mlada človeka rada in da se razumeta.
ON: Da se fant in dekle dobro poznata in predvsem, da se ljubita.
•	Kakšne pogoje sta imela in kakšne pomoči sta bila deležna pri formiranju svoje družinice?
ONA: Imela sva le pogoje, da sva bila oba zaposlena. Mož je ravno uspešno končal poklicno šolo. Pomagali pa so
nama tudi moževi starši s tem, da sva lahko prebivala pri njih in si uredila svojo sobico. Denarja nisva imela, niti kakšnih drugih potrebnih stvari. Morala sva si začeti ustvarjati iz nič in le s sredstvi, ki sva jih s svojim delom zaslužila.
ON: Nisva- imela nobenih posebnih pogojev, le to, da sva bila oba zaposlena. Moji starši pa so nama pomagali s tem, da so nama odstopili sobico.
(Nadalj. na 3. strani)
..........j
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Cenjenim tovarišicam - sodelavkam, iskrene čestitke in želje za še nadaljno družno ustvarjanje
imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
| Srečen | | praznik, ] tovarišica!
E Danes se lahko vese- =
I U5.	1
E Pred četrt stolet- = E Ja so utihnili topovi = E in nad tvojim domom E E sije sonce. Ločila sl se E E od bolničarske torbice, E E puške in titovke. Zapu- E E stila si zelena polja in E E temne gozdove, zapu- E E stila sajasta ognjišča = E in se zagnala med vi- E E šoke zidove in hrume- E E če stroje velike tovar- E E ne, tvoje tovarne. Spre- E S jela si živlejnje, kjer je E E vse določeno; kaj smeš, e E kaj ne smeš, kaj lah- E E ko in kaj moraš. Ker E E si razumela, da se le = E tako lahko skupno ust- E E varja, si to sama zapi- E E sala, sama sprejela in E E sama spreminjaš in za E E spremeniti je še mno- = E go. še vedno nisi do- E E volj spoštovana in ce- = E njena. Tvoje delo je e E še mnogokrat manj E E vredno prav zato, ker E E si ženska. Na tvojih E E ramenih leži vsa teža E E vzreje in vzgoje otrok, E = pri skrbi za dom in E E srečo v hiši. Obenem, E E ko že leta in leta po- E E slušaš sladke obljube E E o tvoji enakopravno- E E sti, o tvojem vzvišenem E E družbenem deležu, o e E materinstvu, pa se isti E E čas obeša tvoja golota E E po izložbah in prodaja E E za denar. Veliko delo E E je še pred teboj — E E spremeniti moraš člo- E E veka. Le duhovno bo- E E gatejši človek ti bo E E enakovreden in le on E S bo lahko globoko spo- E E štoval tvojo lepoto, e E tvojo neusahljivo ma- E E terinsko prizadevnost. E E To kar mi, kljub vse- E E mu trudu, ne zmore- E E mo.
E Tako kot že toliko E E stvari, boš tudi to ra- = = zumela. Saj ti si dobra E E kot zemlja. Zato te ce- E E nimo In veseli smo, da E E lahko skupaj s teboj = E delamo in dajemo svoj E E delež socialistični gra- E E dltvi — da skupaj de- E E lamo in skupaj praz- E E nujemo TVOJ PRAZ- E E NIK.
S. Gerlica E
mn...............mn.....
v odnosu do celotnega dohod-
Naše lanskoletno delo
e ka, četudi so cene ostale
•	neizpremenjene.
•	Realizacija celotnega do-J hodka na količinsko enoto 0 kaže indeks 100, kar potrjuje 2 trditev, da so cene in izkupi-
•	ček na 1 količinsko enoto •< ostale enake kljub zvišanju
stroškov materiala in stori-
Plan celotnega dohodka za leto 1969 je bil postavljen v višini 183.335 tisoč din in presega realizacijo 1968. leta za 45,2 »/o. Visok skok je nastal zaradi prehoda in plačane na fakturirano realizacijo. Če v obeh letih upoštevamo celotni dohodek brez začetnega stanja, t. j. po izdanih fakturah v teku leta je planirano povišanje za 1969. leto le 11,5 "/o, kar ustreza tudi indeksu povečanja količine po planu 1969. Plan dohodka je višji za 43 °/o, brez začetnega stanja pa le za 8,5 ”/o, osebni dohodek pa je planiran 47,9 "/o, brez začetnega stanja pa 10 °/o.
Realizacija plana celotnega dohodka in razdelitve je prikazana v posebni tabeli, kjer so za obe leti prikazani podatki v koloni 2 in 4 brez začetnega stanja in v koloni 3 in 4 z začetnim stanjem. Ker delavski svet dejansko deli v 69. letu celotni dohodek z začetnim stanjem bom v poročilu omenjal le indekse iz takega razmerja.
Začetno stanje vsebuje vrednost realizacije, ki ni bila plačana do 1.1.1969 in to znaša 32.742 tisoč din.
V letu 1969 smo dosegli s prodajo 154.920 tisoč din celotnega dohodka. K temu se dodaja zaradi ukinitve obračuna po plačani realizaciji neplačana realizacija preteklega leta, t. j. 32.742 tisoč din., tako, da znaša po zaključnem računu za 1969. leto celotni dohodek 191.540 tisoč dinarjev.
Realizacija celotnega dohodka, kaže prekoračenje plana za 4,5 °/o.
Realizacija materialnih stroškov je višja za	9,3 %
amortizacije višja za 0,5% dohodka je nižja za	0,6 %
pogodbene obveze so višje za	22,7	%
zakonske obveze so višje za	5,0	%
osebni dohodki so nižji za	3,0	%
dobiček pa je nižji za	35,3 %
Pogodbene obveznosti so višje zaradi povišanih kreditnih obresti in nekoliko drugačne vsebine stroškov po planu proti realizaciji.
Dobiček je nižji od planiranega zaradi močno zvišanih stroškov amortizacije in nižje neto realizacije.
Primerjava celotnega dohodka in razdelitve med 1969. in 1968. letom kaže povečanje celotnega dohodka za 19,2 %. Materialni stroški so višji za
47,5	% in dohodek za 10,1 %.
Pogodbene obveznosti so višje za	61,3	%
zakonske obveznosti so višje za	13,4	%
ostanek dohodka pa za vsega	5,9	%
osebni dohodki so višji za	17,5	%
izguba DUR-a in počitniških domov je nižja za	12,8	%
rezervni sklad je višji za	4,0	%
prispevek v poslovni sklad je manjši za 21,3 °/o sklad skupne porabe je večji za	7,1	%
Seštevek zvišanja amortizacije in vnešeni del dobička
v poslovni sklad bi dal indeks zvišanja poslovnega sklada za 18 %. Tudi dohodek bi bil v primeru, da razliko pri amortizaciji dodamo dohodku višji od leta 1968 za 15 %. Iz navedenega moremo ugotoviti, da je rezultat kljub znatnim podražitvam repro-materiala in drugih stroškov še sorazmerno zadovoljiv. Ker pa nam je znano poslovanje v preteklem letu vemo, da imamo še znatne rezerve pri zmanjšanju škarta, slabe proizvodnje, reklamacij in tudi pri obrestih za kredite, ki jih uporabljamo za finansiranje zalog in terjatev do kupcev. Nujno pa je seveda tudi naše prodajne cene vskladiti s cenami stroškov za repromaterial, proizvodnim uslugam in neproizvodnim storitvam.
V letu 1969 smo vkalkulirali za 16,4 % več skupnih stroškov v lastno ceno. Skupni stroški porabljenega materiala so višji za 17,0 %, tuje proizvodne usluge za 14,4 %, neproizvodne usluge so nižje za 11,9 %, dnevnice, nagrade učencem in razna nadomestila dejanskih stroškov, varstvo pri delu in preventiva pa so manjši za 7,7 %. Stroškov reklame in propagandne reprezentance in sejmov ter drugih izdatkov smo imeli več za 17,2 %, amortizacija pa je višja za 47,5 %. Zaradi višjih obresti za kredite so pogodbene obveze višje za
50,6	%, zakonske obveze so višje za 5,8 %. Osebni dohodki so za 9,8 % višji od vkalku-liranih v lastno ceno.
Obračunani osebni dohodki so v letu 1969 višji za 10,2 % od leta 1968. Nadure so za
1.3	% višje kot v letu 1968., premije pa so višje za 48,8 %. Dopolnilno delo članov kolektiva je za 10 % višje, vendar je znesek majhen. Dopolnilno delo zunanjih sodelavcev pa je kar za 266 % višje. Nadomestilo za prvih 30 dni bolezni je višje za 22 °/o.
Povprečni neto OD je za
5.3	% višji kot v letu 1968 in znaša 1.111.— din.
Struktura celotnega dohodka za leto 1968 in 69 kaže, da smo bili v letu 1969 ekonomsko manj učinkoviti. Dohodek je na 100 din celotnega dohodka manjši za 2,5 din, in dobiček za 2,8 din. Večji pa so materialni stroški, amortizacija in pogodbene obveze. Dohodek je manjši le za 0,3 din. Profitna stopnja podjetja kot celote je 3,8 °/o, kar kaže, da bomo morali biti s prodajnimi bonitetami, rabati in skonti nekoliko manj
radodarni.
Rabati in skonto so v letu 1969 večji za 32,2 % kot v predhodnem letu.
V	letu 1969 smo imeli velike težave zaradi nelikvidnosti, za kar pade največ krivde našim kupcem. Kljub zelo dolgim rokom zapadlosti so izredno slabo plačevali. Ker nismo po naših pogodbah smeli ustaviti takim nerednim plačnikom dobav se je stanje likvidnosti približevalo kritični točki. Velike zaloge, zlasti repromateriala so situacijo še bolj zaostrile. Stanje zalog prikazanih v poročilu tega ne prikazuje, ker je tudi v predhodnem letu zaloga v takem času bila zelo visoka.
Kljub temu pa je bila 31.12. 1969 za 13,2 % višja kot v letu 1968. Nedokončana proizvodnja je višja za 2,9 % in gotovi izdelki za 28,5 %.
Povprečna vezava zalog je znašala v letu 1969:
zaloge materiala so bile v letu povprečno vezane (brez drobnega inventarja in orodja	136	dni
skupaj z orodjem in drobnim inventarjem pa v uporabi	150	dni
nedokončana proizvodnja ima vezavo	17	dni
lastni polizdelki	11	dni
gotovi izdelki	15	dni
kupci	92	dni
dobavitelji	63	dni
V	letu 1968 pa je bila sledeča vezava:
zaloge materiala	138	dni
nedokončana proizvodnja in polizdelki	26	dni
gotovi izdelki	24	dni
kupci	88	dni
dobavitelji	86	dni
Že v letu 1969 smo ukrepali za izboljšanje likvidnosti. Nove prodajne pogodbe določajo 20-dnevni rok zapadlosti faktur in pravico ustavitve dobave nerednim plačnikom. Znotraj podjetja pa smo ukrepali za znižanje zalog repromateriala.
Določeni so normativi zalog, kateri ne smejo biti prekoračeni. Upamo, da bomo konec marca, in v začetku aprila dosegli likvidnost, ter jo obdržali skozi vse leto.
Spremljamo dnevno likvidnost in planiramo dnevno stanje zapadlih obvez.
Planiramo tudi dnevni priliv sredstev, ki se v teku meseca tudi v glavnem realizira le časovno nekoliko odstopa, kar je seveda odvisno od naših dolžnikov.
Slabše je izpolnjevanje naših obvez do upnikov-dobavi-teljev, ker je Kreditna banka in hranilnica Ljubljana in uvoz prioritetna pri plačilih.
Poudariti moram, da je problem likvidnosti zelo resna zadeva in ogroža redno izplačilo osebnih dohodkov, kakor tudi plačila v inozemstvu za nabavo repromateriala. Odgovorne službe za zaloge bodo morale v polni meri
odgovarjati za posledice, ki morajo nastati zaradi prevelikih zalog in nelikvidnosti. V letu 1969 so se zvišala osnovna sredstva za 4.274 tisoč din oprema in za 658 tisoč din licence. Zmanjšanje zaradi likvidacije in prodaje pa znaša 995 tisoč din.
Indikatorji ekonomičnosti in rentabilnosti kažejo sledeče indekse po razmerju leta 1969 : 1968.
Ekonomičnost porabljenih sredstev je padla, kar kaže indeks zvišanja porabe sredstev, v odnosu doseženega celotnega dohodka.
Skoraj enak padec ekonomičnosti kaže poraba sredstev glede na proizvedeno količino izdelkov. Poraba sredstev po številu zaposlenih na delovne ure in norma ure kaže naraščanje indeksa zaradi zvišanja produktivnosti na zaposlenega in na uro 3 % zaradi višjih porabljenih sredstev.
Porabljena sredstva se zvišujejo zaradi višjih cen repromateriala in storitev ter višje amortizacije. Strojne ure ne kažejo še kvalitetnih podatkov, ker za 1968. leto niso v celoti zajete in ker smo v fazi nenehnega tehničnega izpopolnjevanja. Cisti materialni stroški kažejo povečanje ekonomičnosti, tako v odnosu do celotnega dohodka, kakor tudi po količinski enoti, pri čemer igra vlogo tudi asortiment izdelkov. Na zaposlenega je zaradi večje produktivnosti večja poraba materiala.
Osebni dohodek na enoto izdelka pada, ker se modernizira in racionalizira proizvodnja, četudi so osebni prejemki v porastu. Nekoliko bolj pa še padajo osebni dohodki
tev.
Produktivnost na zaposlenega in delovne ure je višja za več kot 15 %, v odnosu do norma ur pa 7 %.
Rentabilnost vloženih sredstev močno pada, pričakovati je tak pojav zaradi vse večjega deleža stroškov za delovna sredstva in manjši del živega dela. Precej pa vplivajo na to tudi večje zaloge in kreditiranje odnosno finansiranje teh zalog. Vendar pada najbolj indeks rentabilnosti osnovnih sredstev. Delno je temu vzrok sezonski značaj Zaloga.
Dohodek po zaposlenih raste in enako tudi po delovnih urah, pada pa po norma urah, kar je posledica uvajanja norme ur za dela, ki so bila v prejšnjem obdobju plačana po času. Enako kot rentabilnost vloženih sredstev glede na celotni dohodek pada, tako še močneje pada rentabilnost glede na doseženi dohodek, zlasti pa glede na dobiček.
Skupna vložena sredstva v odnosu na vloženi poslovni sklad rastejo, s tem pa se veča naša odvisnost od banke in s tem finančna moč podjetja.
Zanimiv je kazalec strukture zaposlenosti glede strokovnosti. Od skupno zaposlenih je z visoko strokovno izobrazbo in visoko kvalificiranimi delavci 5,7 %.
Kvalificiranih in srednje-strokovnih je 24 %. Od skupaj zaposlenih je 16,8 °/o uslužbencev.
Zaloge in viri finansiranja odločujoče vplivajo na likvidnost. Zato je važno omeniti kazalec za obratna sredstva.
(Nadalj. na 3. strani)
Interni razpis
Uredniški odbor »Glasa Saturnusa« je na svoji drugi seji, dne 13.2.1970 sklenil, da da razpis za novo glavo našega glasila v čmo-beli tehniki.
Kot veste, imamo za naše glasilo dve glavi. Ena je v rdeči barvi, druga pa je črna kot ostali tisk. Ker bi v bodoče imeli barvno glavo samo za praznične številke, vse druge pa bi bile v čmo-beli tehniki in, ker se nam sedanja črno-bcla glava zdi oblikovno neprimerna, dajemo razpis za boljšo rešitev.
Nova glava naj obdrži isti napis GLAS SATURNUSA in isti podpis GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO XII, ŠTEVILKA — MESEC 1970.
Nova glava je lahko tako kot do sedaj čez pet stolpcev ali samo čez 4, 3 ali samo dva.
Osnutek naj bo izdelan s tušem v velikosti 1:1, v večji pisemski ovojnici, v kateri naj bo manjša z avtorjevim naslovom — ta se bo odprla šele po odločitvi 5-članske strokovne komisije za najboljšo rešitev. Za osnutek, ki bo sprejet v uporabo, je razpisana nagrada 400 ND.
Osnutke pošljite na uredništvo Glas Saturnusa do 23. marca 1970.
Uredniški odbor »Glas Saturnusa«
0

Z delom in ljubeznijo se da srečno živeti
stojajo razlike? Kakšne so te razlike in kako bi jih bilo potrebno reševati?
(Nadaij. s 1. strani)
# Ali se je vajino življenje bistveno spremenilo s sklenitvijo zakonske zveze in kakšne so bile predvsem te spremembe?
ONA: S sklenitvijo zakonske zveze se moje življenje ni spremenilo. Naložila sem si s tem res več skrbi in gospodinjskega dela. Tudi na denar sem morala bolj paziti in pretehtati, kako bo bolj pametno naložen. Razumljivo pa je, da sem morala biti več doma in sem skoraj v celoti opustila Ples, kino in tudi na izlete sem manj hodila. Največ sprememb v moje življenje Pa je prineslo rojstvo hčerkice, oziroma dogodek, ko sem Postala mati.
ON: Kot mož sem moral spremeniti dotedanji način življenja. Prostost in brezbrižnost sem moral opustiti ter zaživeti bolj preudarno in odgovorno. Začutil sem skrb in dolžnost do družinice. Verjetno, če bi imel takrat toliko življenjskih izkušenj kot danes, bi s poroko nekoliko počakal in si preje ustvaril vsaj nekatere materialne pogoje za družinsko življenje. Sicer pa mi ni nič žal, da sem se poročil in ustvaril tako mlad družinico, saj so začetne težave že za nama.
0 Kako rešujeta dnevno nastajajoče težave?
ONA: Vedno se ob najmanjših težavah posvetujem z možem, da skupaj poiščeva naj-
bolj pametno rešitev. To se mi zdi najvažnejše za ohranitev dobrih odnosov v družini. Seveda pa je predpogoj, da se zakonca spoštujeta in upoštevata predloge tako enega kot drugega.
ON: Vedno se z ženo posvetujem. To se mi zdi zelo pomembno, kajti dva vedno najdeta boljšo rešitev kot eden sam. Poleg tega pa se vse kar se zgodi v družini vedno tiče obeh zakoncev.
0 S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujeta?
ONA: Največji in najtežji problem mene in moje družinice je nerešeno stanovanjsko vprašanje. Imava namreč le majhno podstrešno sobico, v kateri prebivamo vsi trije, še
m
Naše lanskoletno delo
(Nadaij. z 2. strani) Koeficient obračanja skupnih obratnih sredstev znaša 2,9. Obratna sredstva proti skupnim sredstvom znašajo
63,3	%. Dinamika obratnih sredstev ima indeks 133,2 %, dočim je dinamika celotnega dohodka le 119%. Terjatve do kupcev obsegajo 41,1 % od skupnih obratnih sredstev. Zaloge materiala in drobnega inventarja so vsebovane v skupnih obratnih sredstvih 27,2 %, nedokončana proizvodnja 9,3 % in gotovi izdelki 6,4 %. Terjatve do kupcev so enake 22,8 %, sklad skupne
porabe 8,1 %, ostali viri pa
16,6	%.
Terjatve do kupcev v razmerju do naših obvez proti dobaviteljem znašajo 178,7 %.
Stopnja viška dela znaša 170,9% t. j. odnos skupne akumulacije proti neto osebnim dohodkom. Udeležba bruto osebnih dohodkov v dohodku je 67 %.
Doseženi sklad v odnosu do poslovnih sredstev znaša 7,2 %. Skladi na zaposlenega znašajo 5.169 din, porabljena sredstva skupne porabe pa 600 din na zaposlenega.
Iz navedenega izhaja, da
moramo več pažnje posvetiti gibanju stroškov rep roma terjala in uslug, vskladiti pa tudi naše cene pri proizvodih, katerih prodajna cena ne zagotavlja dohodka in rentabilnosti, ter povečati ekonomičnost in racionalnost poslovanja, zlasti z normiranjem zalog in maksimalnega roka kreditiranja kupcev.
Posebno pa bomo morali skrbeti za kvaliteto naših izdelkov in znižati reklamacije ter na ta način zvišati neto realizacijo in dohodek.
Direktor računovodstva Edi Ferenček
Prijave za letovanje
POČITNIŠKI
Domovi
veli lošinj kr. gora
CRIKVENICA
PORTOROŽ
Novi grad
jadranovo
Bohinj
vogel
»vektor«
dom
BO ODPRT OD —DO
Cena za člane kol. in ožje svojce
otroci do 10 let
odrasli
IZMENA ZAČETEK DNI PRIJAV
PRIJAVE
SPREJEMA:
12/6—10/9	15,00	25,00	10	14/4	Zakrajšek Feliks, Sat.
1/7—15/9	15,00	25,00	po želji	14/4	Zakrajšek Feliks, Sat.
1/6—30/9	26,00	35,00	10	15/3	»POČITNIŠKA SKUPNOST«
1/5-30/9	26,00	35,00	10	15/3	Lj. Moste-Poljc Proletarska 1
21/6—10/9	26,00	35,00	10	15/3	(soba št. 11 in 12 vsak dan od 10.
1/5—30/9	26,00	35,00	10	15/3	do 14. ure, v sredo in petek tudi
15/6-20/9	26,00	35,00	10	15/3	od 14. do 17. ure.
vse leto	15,00	30,00	po želji	20 dni	Zakrajšek
pred Feliks, Sat. prihodom v dom
OPOMBE:
1.	Redne Izmene v Velem f-ošlnju, bodo letos sledeče «neve. 12/6, 22/6, 2/7, 12/7, «/7, l/g, n/8, 21/8, 31/8 In
l v" Oostl, ki niso člani ko-ektiva plačajo penzion dnev-™° za poč. dom Veli Lošinj In kranjsko goro din 35,00 od-°sno 26,00 za otroke, stare d« 10 let.
3- Poleg prijave Je treba Položiti kavcijo v znesku
30,00 din za vsakega prijav-ljenca, ostali znesek pa se vplača 20 dni pred nastopom letovanja, sicer akontacija zapade, soba pa se odda drugim Interesentom.
4. Prevoz gostov v Veli Lošinj bo organiziran s SAP-ovl-ml avtobusi. Rezervacije SKUPAJ Z VOZOVNICO bodo Interesenti lahko kupili 1 MESEC pred odhodom ln sicer na blagajni SAP-a, avtobusna postaja, Trg OF. Istočasno bo vsak Interesent
lahko dobil tudi rezervacijo za povratno vožnjo. Odhod avtobusa iz Ljubljane bo ob 4. url zjutraj, prihod v Veli Lošinj ob 10.15. Iz Vclega Lošinja se bo vračal ob 16. url s prihodom v Ljubljano ob 22.30. Avtobus bo vozil preko Brestove na Porozine.
Vse Informacije dobite pri tov. Zakrajšku, tel. Int. 77.
UPRAVNI ODBOR POČITNIŠKIH DOMOV »SATURNUS«
sreča, da moževa mama dovoli, da v njeni kuhinji opravljam tudi jaz svoja gospodinjska dela. Sicer pa mi moževa mama veliko pomaga s tem, da mi skuha kosilo in varuje hčerkico v najini odsotnosti zaradi dela.
ON: Trenutno imam največ težav in skrbi pri reševanju stanovanjskega problema. Odločil sem se za gradnjo stanovanjske hiše. Ta odločitev pa poraja mnogo problemov. Zavedam se, da je stanovanje predpogoj za zadovoljno in urejeno življenje, zato sem se odločil, da bom te skrbi prevzel na svoje rame. Z delom v tovarni sem zadovoljen, vendar bi kot sleherni želel več zaslužiti. Situacija v podjetju mi je do nekle poznana, zato moram biti tudi s tem zadovoljen. Zavedam se, da več kot ustvarjamo ne moremo deliti, oziroma prejemali.
0 Kaj in kako naj bi vama pomagalo podjetje pri reševanju vajinih težav?
ONA: Pričakujem, da bo nama podjetje s posojilom pomagalo rešiti stanovanjski problem, saj sva oba zaposlena tu in ne moreva iskati pomoč kje drugje. Z varčevanjem lastnih sredstev sva uspela kupiti gradbeno zem-
ONA: Menim, da žene nismo enakopravne moškim. 2e pri delu so razlike, saj žene najdejo težje delo oz. zaposlitev in so vedno slabše plačane. Poleg tega moramo biti ženske vedno podrejene moškim, saj so le moški predpostavljeni. žene pa imamo tudi več dela doma v gospodinjstvu in več odgovornosti do vzgoje in nege otroka.
ON: Zakonsko so naše žene enakopravne, vendar ne bi mogel trditi, da so tudi dejansko enakopravne. V družini je enakopravnost med možem in ženo po mojem mnenju odvisna od tega, kakšen položaj si posamezni zakonec v družini ustvari. Na delovnih mestih žene niso v celoti izenačene z moškimi. Te razlike pa bo prav gotovo odpravil čas, kajti to je posledica preteklosti.
0 Kaj si v prihodnosti najbolj želita?
ONA: Najbolj si želim, da bi ustvarila svoj dom in dosegla na delovnem mestu boljši osebni dohodek. Dalje želim, da bi bila hčerkica zdrava in se lepo razvijala, da bi se z možem tudi v prihodnje razumela in spoštovala.
ON: Najbolj si želim ustvariti svoj dom in s tem rešiti
Pajnič Albina pri svojem delu
ljišče in bova že v letošnjem letu začela z gradnjo. Vendar brez pomoči podjetja ne bova mogla nadaljevati z gradnjo.
Seveda pa želim, da bi bili v prihodnje tudi boljši osebni dohodki in boljši delovni pogoji.
ON: Zaprosil sem podjetje za dodelitev posojila za gradnjo stanovanjske hiše, ker z lastnimi sredstvi kljub skrajnemu varčevanju ne bom mogel rešiti stanovanjski problem. Pričakujem, da bo moja prošnja ugodno rešena, saj sem odvisen le od pomoči podjetja, kajti oba delava tu v tovarni. Drugega, tako perečega problema nimam.
0 Ali menite, da so zaposlene žene dejansko enakopravne moškim ali morda ob-
na oddelku brizgano barvanje
stanovanjski problem. Dalje želim, da bi se z ženo še v prihodnje razumela kot doslej.
0 Kaj bi vi kot mož in očka zaželel ob Dnevu žena svoji ženi in kaj kot član kolektiva vsem ženam našega podjetja?
ON: Kot mož in očka želim svoji ženi ob Dnevu žena zadovoljstvo ob meni in hčerkici, da bi našla v družinici vse to, kar sama želi in potrebuje.
Vsem zaposlenim ženam v tovarni Saturnus pa želim ob Dnevu žena, da bi bile zadovoljne, se dobro počutile med nami in da bi se jim uresničile tudi vse tihe želje izven podjetja.
F. žužek
U
U
3
Za uvod v razpravo o spremembah statuta
Skoraj revolucionarni 15. ustavni amandma je tudi v našem podjetju razgibal razmišljanja o samoupravljanju danes in o njegovem prihodnjem razvoju. Najprej si je bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je potrebno pri nas spreminjati statut podjetja, ki normira samoupravni sistem dela in odnosov v podjetju. Pričujoči ustavni amandma namreč ne nalaga podjetjem obveznosti, da morajo spremeniti shemo samoupravljanja, ampak jim le daje možnost, da to store, če se jim zdi potrebno in koristno. Spričo možnosti, ki jih daje amandma za nadaljnji razvoj samoupravljanja, smo se odločili, da bomo statut podjetja spremenili in samoupravljanje prilagodili našim potrebam.
Za amandma je značilna široka in elastična formulacija ki dopušča toliko specifičnih konkretizacij, kolikor je različnih delovnih organizacij. Nastala je kot posledica ugotovitev, da s predpisanim in za vse delovne organizacije enakim številom organov s podobnimi pristojnostmi ni mogoče uspešno upravljati, še posebej se je to pokazalo pri večjih in velikih podjetjih, ki jih je tak sistem začel ovirati pri njihovem razvoju. Vse razprave pred sprejemom so kazale na to, da je potrebno točno definirati samoupravljanje in odnose, ki nastajajo na njegovi osnovi. Kako pa uresničiti pojem samoupravljanja v konkretnih pogojih, naj delovne organizacije same odločijo.
Značilnost amandmaja, ki bo imela daljnosežne posledice je delitev samoupravnega dela na upravljalsko in izvršilno. Oboje delo je samo-upravljalsko in organi, ki ga opravljajo so organi samoupravljanja, le funkcije so razdeljene. Pri tem so funkcije delavskega sveta nespremenjene in delavski svet je še vedno obvezni organ upravljanja, ki ga izvoli delovna skupnost. Izvršilne funkcije, ki sta jih po starih predpisih opravljala direktor in UO, daje amandma v pristojnosti izvršilnim organom, za katere ne določa oblike, ampak samo sestavo. Tako pozna individualne in kolektivne izvršilne organe. Koliko organov bo in kako se bodo imenovali ter kako bodo sestavljeni, morajo dolo-
čiti delovne organizacije samostojno v svojih statutih. Namen zakonodajalca je, da bi se v samoupravni praksi uveljavila večja in smotrnejša delitev upravljalskega dela, v kateri naj vsak dela tisto, kar zna in zmore. Za točne j šo opredelitev položaja izvršilnih organov naj povemo, da jih imenuje oz. izvoli delavski svet, in da so njemu tudi odgovorni za svoje delo. Izvršilno delo, ki ga opravljajo je popolnoma samostojno, le da mora temeljiti na splošnem aktu ali sklepu delavskega sveta. V primeru, da DS o neki stvari še ni odločal, imajo izvršilni organi položaj predlagatelja.
DELITEV NA NEPOSREDNE IN POSREDNE NAČINE SAMOUPRAVLJANJA OSTANE
Neposredno upravljanje vključuje vse člane delovne skupnosti razdeljene po delovnih enotah, saj je praktično nemogoče sklicati zbor delovne skupnosti celega podjetja. Ločiti moramo zbor delovne skupnosti celega podjetja (sklicuje in vodi ga predsednik DS podjetja), od zbora delovne skupnosti DE (sklicuje in vodi ga predsednik DS DE). V prvem primeru zbori razpravljajo o istem vprašanju.
Referendum je oblika neposrednega upravljanja. Z njim delovna skupnost s tajnim glasovanjem ‘odloča o posameznem vprašanju, ki je lahko:
1.	statusno vprašanje (sedež podjetja, spojitev, pripojitev, razdelitev podjetja)
2.	vprašanje bistvenega pomena za ekonomski položaj delovnih ljudi
V primerih 1. točke mora delovna skupnost odločiti z referendumom. Primere iz 2. točke bo potrebno našteti v statutu in morda v drugih splošnih aktih.
Volitve in odpoklic DS so tudi v pristojnosti delovne skupnosti.
DS LE O NAČELNIH ZADEVAH
Največja pomanjkljivost v dosedanjem delu DS podjetja je bila, da je moral razpravljati o preštevilnih in premalenkostnih vprašanjih. Torej ga je potrebno osvoboditi odvečnih bremen in jih prenesti drugam tako, da bi razpravljal in odločal izključno o načelnih vprašanjih. Za primer naštevamo naslednja:
—	sprejem statuta in splošnih aktov
—	odločanje o statusnih spremembah podjetja in DE
—	sprejema perspektivni in letni načrt gospodarskega razvoja
—	sprejema tromesečne pe-rioidčne obračune in ob njihovi obravnavi daje smernice za delo izvršilnim organom ter operativnemu vodstvu podjetja
—	sprejema zaključni račun, poslovno poročilo in odloča o delitvi dohodka
—	odobrava prodajo osnovnih sredstev nad 500.000 dinarjev in nakup nad 1,000.000 dinarjev vrednosti
—	določa organizacijsko shemo podjetja z razdelitvijo na sektorje in obrate ter organizacijsko shemo v posameznih obratih
—	razpisuje volitve v organe samoupravljanja, voli in razrešuje kolegijske in individualne izvršilne organe
—	zaradi pomanjkanja prostora so navedene samo nekatere pristojnosti, vendar ta obseg zadostuje za presojo dela. Povemo naj 'le še to,
da morajo Sklepi in akti DS prekriti vse življenje in dogajanje v podjetju, tako da sklepi in ukrepi izvršilnih organov predstavljajo res le izvrševanje sklepov DS in delovne skupnosti.
NAMESTO UO VEC ODBOROV ZA POSAMEZNA PODROČJA
Za UO je značilno, da se ukvarja z najrazličnejšimi zadevami, ki jih obdelajo po-
bi za izvrševanje sklepov DSP
—	primerja mesečne operativne plane proizvodnje in prometa z letnim planom in ukrepa
—	imenuje predstavnike podjetja v organih in organizacijah zunaj podjetja in predstavnika v primeru gospodarskega prestopka
—	odloča o potovanjih delavcev v inozemstvo in obravnava poročila
Hočevar Karolina pri opravljanju ene od operacij na tekočem traku pri sestavi žarometa.
V strojni orodni delavnici menjajo pod ln zato prestavljajo obdelovalne stroje iz enega konca v drugega. Pravijo pa, da jih je potrebno pohvaliti, da kljub težavam preseljevanja in pomanjkanja prostora še kar naprej delajo s polno paro
samezne komisije in strokovne službe ali pa je vmesna stopnja med komisijami in DS. Ta stopnja je največkrat neposredna. Že sedanji položaj UO popolnoma ne ustreza, zato moramo z DS prenesene pristojnosti razdeliti na druge organe. V tem primeru imamo razen UO še nekaj njemu enakovrednih odborov za posamezna področja.
UO obdrži izvršilno funkcijo na gospodarskem področju in se zaradi tega namesto njega ustanovi ODBOR ZA GOSPODARSKA VPRAŠANJA z naslednjimi pristojnostmi:
—	obravnava predloge pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o knjigovodstvu, o racionalizaciji in tehničnih izboljšavah, o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni in zasebni lasti in jih predlaga DS podjetja v sprejem
—	določa predloge letnega in perspektivnih gospodarskih planov
—	usmerja poslovno politiko v skladu z letnim planom
—	na svojem področju skr-
—	spreminja obstoječo organizacijsko shemo v posameznem sektorju
—	obravnava letni plan dohodka in osebnih dohodkov na osnovi predloga gospodarskega plana in ga s svojimi pripombami pošlje DS v spre-
—	na podlagi zaključnega računa predlaga delitev dohodka podjetja
—	v skladu s poslovnimi rezultati določa mesečno obračunsko vrednost točke in odloča o obračunu osebnih dohodkov za izpolnitev ekonomskih normativov
—	odloča o nagradah za tehnične izboljšave
—	odloča o odkupu ali nagradi in o morebitni prijavi patenta
—	izvoli komisijo za izume in tehnične izboljšave s predsednikom in 4 člani.
Navedene so samo nekatere pristojnosti odbora za gospodarska vprašanja. Razumljivo in nesporno je, da mu lahko DS s svojim sklepom naloži še druge naloge.
Ostala vprašanja, ki zadevajo odnose med ljudmi ln so bila do sedaj v pristojnosti DS, UO ln drugih orga-
nov prenesemo v pristojnost ODBORA ZA DELOVNA RAZMERJA, IZOBRAŽEVANJE IN DRUŽBENI STANDARD. V njegovi pristojnosti bi bile naselndje zedeve:
—	obravnava predloge pravilnikov o delovnih razmerjih, o izobraževanju, o stanovanjih, o skladu skupne porabe in o pripravnikih ter jih s svojimi pripombami pošlje DS v sprejem
—	obravnava predlog letne in perspektivne kadrovske politike in ga pošlje DS v potrditev
—	obravnava letni plan sredstev za izobraževanje, za štipendije, za regrese, za dotacije DUR in počitniškim domovom, za rekreacijo in Za družbeno in politično udejstovanje delavcev, za otroško varstvo in za druge Potrebe, ki se krijejo iz sredstev sklada skupne porabe
—	odloča o vseh vprašanjih medsebojnih delovnih razmerij
—	obravnava in odloča o Poslovanju DUR in počitniških domov
—	obravnava in sprejema zaključni račun in periodične obračune DUR in počitniških domov
—	obravnava vloge delavcev za pomoč pri ureditvi stanovanjskega vprašanja in sestavlja vrstni red upravičencev za:
a)	dodelitev stanovanja
b)	odobritev posojila za nakup stanovanja ali za zasebno gradnjo
c)	sredstva za skupno namensko varčevanje za nakup stanovanja ali za zasebno gradnjo
—	predlaga DS program stanovanjske izgradnje in sredstva, ki naj se dodatno dodelijo, poleg že z zakonom določenih
—	odloča o posamičnih spremembah v kategorizaciji del
—	sprejema program in oblikuje politiko informativne dejavnosti in tovarniškega ti-
—	imenuje uredniški odbor tovarniškega glasila. Seveda navedene pristojnosti niso Vse. ki bodo naštete v statutu. Že te pa kažejo na potrebo po stalnem in strokovnem delu.
Posebno In zelo pomembno Področje, je higiensko tehnična varnost pri delu, ki naj “i tudi imela svoj izvršilni °rgan in sicer ODBOR ZA VARNOST PRI DELU IN ZA POŽARNO VARNOST. Njc-gove pristojnosti naj bi bile
naslednje:
—- obravnava pravilnik o varstvu pri delu in protipožarnem varstvu ter ju pred-*aga DS v sprejem
~~ predlaga DS letni program varstva pri delu, zdravstvene preventive in protipožarnega varstva ter zanj potrebna finančna sredstva
■7 izdaja obratovalna dovoljenja po opravljenem re-tnontu strojev in naprav
—	sprejema sanacijski na-crt z vrstnim redom, nujnost akcij
—	analizira vse nezgode in Poškodbe ter ukrepa
~7 obravnava četrtletne ana-ualize o gibanju nezgod in o bolezenski odsotnosti
—	obravnava periodična poročila in zapisnike inšpekcijskih služb in naloži strokovnim službam odstranitev ugotovljenih pomanjkljivosti.
—	predlaga uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti
—	odloča o dodatnih dopustih in krajšem delovnem času za posamezna delovna mesta zaradi zdravju škodljivih del
—	odloča o zavarovanju delavcev
—	obravnava realijacijo plana zdravstvene preventive in v okviru pogodbe z zdravstvenim domom sprejema potrebne ukrepe
—	obravnava realizacijo plana protipožarne zaščite in sklepa o nalogah protipožarne službe
—	sprejema plan zaščite, iz katerega se mora videti preventivna in represivna zaščita pred požarom
—	obravnava poročilo protipožarne inšpekcije in na njegovi osnovi ukrepa
Vključevanje podjetja v enoten sistem vseljudske obrambe pred sovražnikom zahteva, da ustanovimo poseben ŠTAB ZA NARODNO OBRAMBO IN CIVILNO ZAŠČITO z naslednjimi pristojnostmi:
štab za narodno obrambo in civilno zaščito skrbi za hitro in učinkovito izvajanje obrambenih priprav v podjetju, zlasti pa:
—	sprejema nujni načrt podjetja in predlaga DS razvojni načrt ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi občinskimi načrti
—	vodi in usklajuje kom kretne obrambne priprave DE in služb, enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk
—	usklajuje z občinskim svetom za narodno obrambo in upravnim organom za narodno obrambo ter z organi drugih podjetij organizacijska vprašanja
—	skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo ukrepov v vojni
—	razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe ter v enote civilne zaščite, obveznike del. obveznosti pa na delovna mesta
—	organizira seznanitev delavcev z ukrepi za primer vojne
—	predlaga DS ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje obrambnih ukrepov ter sredstva potrebna zanje
—	izbira osebe za zaupna dela in odgovarja za njiho-hovo izvršitev
Delo, ki so ga do sedaj opravljale različne komisije kot pomožni In delovni organi, bodo opravljale le strokovne službe In ga bodo v obliki analiz, predlogov in v drugih oblikah pošiljale neposredno odborom ali delavskemu svetu v obravnavo ln odločanje.
Spričo posebnega položaja in delovnega področja kaže zadržati dve komisiji in sicer za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in škode ter še za izume in tehnične izboljšave.
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za ugotavljanje škode ohrani že znano delo le s to razliko, da bi imeli le eno komisijo za celo podjetje. Za eno komisijo govore splošno veljavna načela sodnih postopkov (procesna ekonomija, enotno praksa, pristranost, izločitev sodnikov), po katerih naj teče tudi postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukre-pot zoper kršilce. Pristojnosti so naslednje:
—	obravnava vse lažje in hujše kršitve delovnih dolžnosti in izreka ukrepe vključno izključitve za vse delavce podjetja
—	ugotavlja in ocenjuje povzročeno škodo ter sklepa o dolžnosti odgovornega delavca za povračilo
—	obravnava določila o odgovornosti delavcev v predlogih vseh splošnih aktov in svoje predloge pošlje DS
—	poroča DS o svojem delu in predlaga ukrepe za izboljšanje delovne discipline
Izredno pomembno delo mora opravljati komisija za izume in tehnične izboljšave. Njeno delovno področje razdelimo takole:
—	sprejema prijave posameznih delavcev ali drugih oseb o izumih in racionalizacijah
—	predlaga odboru za gospodarska vprašanja za odkup, nagrado in morebitno prijavo patenta za posameznega predlagatelja
—	razpisuje natečaje za zbiranje prijav izumov in tehničnih izboljšav
— poroča o svojem delu odboru za gospodarska vprašanja
Pričujoči tekst je šele začetek obširnih razmišljanj in razprav, ki bodo morale odgovoriti na vprašanje, kakšno in kako organizirano samoupravljanje moramo imeti, da bo resnično učinkovito, in da bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju podjetja.
Delitev dela na predlagane organe s predlaganimi pristojnostmi naj služi le kot vzpodbuda za razmišljanje, kako naj bi v našem podjetju uredili samoupravljanje. V tekstu še ni obdelan položaj individualnih izvršilnih organov, DE, niso obdelana vprašanja mandata in še cela vrsta drugih vprašanj, o katerih bomo pisali v naslednji številki časopisa.
S prvimi prejemki še kar zadovoljni
Da bi zvedeli kako so člani kolektiva zadovoljni s prvimi osebnimi dohodki za mesec januar, ki so bili obračunani in izplačani po novem pravilniku za delitev osebnih dohodkov, sem se poslužil mini ankete z delavci. Odgovori so bili zanimivi in če jih strnemo skupaj, bi v splošnem lahko rekli, da so delavci v večini primerov s prvimi prejemki v letošnjem letu zadovoljni in, da v večini računajo, da bodo v »naših sezonskih« mesecih boljši. Glede na življenjske stroške pa so mnenja, da delavec ne bi smel dobiti manj od 900 dinarjev.
Pogljemo odgovore posameznikov:
POGAČNIK MILKA (embalaža): s prvimi prejemki sem zadovoljna, le da ne bi bilo tudi manj.
HRIBAR MIMI (embalaža): nisem več pričakovala in nisem več dobila. Pričakujem, da bom v naslednjih mesecih dobila več, ker je to premalo. Na vprašanje, če ima kakšen predlog, kako bi se stvari izboljšalo in omogočilo večje prejemke, mi je odgovorila, da tega še šolani ne znajo, kje pa da bo ona za to vedela.
JAKŠA IVANKA (embalaža): ta mesec sem dobila več kot pa prej, saj sem do sedaj dobila največ 65.000, se-
daj pa 740 in sem ravno tako delala. Stroški so pa previsoki, da bi lahko s tem živeli. Rada bi več zaslužila, pa če bomo takole delali bo bolj slabo. Pri tem mi je pokazala, kako mora z lesnim klinom potiskati polizdelke v orodje Stance, ker orodje ni dobro prirejeno in poleg tega niti ni imela delovnega naloga, da bi vedela za normo.
TOPOLOVEC ANICA (embalaža):	dobila sem manj,
kot prejšnji mesec, imela pa sem tri dni dopusta. Mojster me je potolažil, da so prvi meseci vedno slabi in bo kasneje bolje. Verjela sem, da je novi pravilnik boljši, vendar me je prva plača razočarala.
GLOBOKAR JOŽA (embalaža) : s prvim prejemkom nisem zadovoljna, saj sem dobila 70 dinarjev manj kot prejšnji mesec. Imela sem 40 nadur in sem dobila 1250 dinarjev.
BREZIGAR ANGELA (embalaža): manj sem dobila kot prejšnji mesec, čeprav sem imela enako ur in nadur. Zakaj sem dobila manj nisem nobenega vprašala in upam, da bodo drugi meseci boljši.
Pri tem sem se zapletel v živahen pogovor z delavkami pri lotanju kant in rezervoarjev, ki delajo po 12 ur dnevno — tudi ponoči. S prvimi prejemki niso bile zadovoljne še posebej zato, ker je njihovo delo naporno. Hudomušno so rekle, da bi bilo dobro, da bi tisti, ki so jim delo ocenjevali, prišli vsaj enkrat celo noč spajkat, pa bi bili drugačnega mnenja. Tudi o novi razpravi za spaj kanje s potapljanjem nimajo dobrega mnenja. Preveč počasno, preveč je za njim potrebno popravljati in tudi estetsko je zelo neprimerno. Ro njihovem mnenju, se je s tem izdelava ročk in rezervoarjev podražila.
SVETIČKOVIČ MARIJA (tiskarna): sem zadovoljna in če ne bo slabše bo kar dobro.
OKOREN ANA (tiskarna): sem zadovoljna, dobila sem več kot sem pričakovala in bo kar šlo.
HRIBAR TONČKA (tiskarna): dobila sem več kot lansko leto in sem zadovoljna — bo kar šlo.
DRAGON TONE (skl. pločevine): če bo točka vsaj toliko vredna (8 din) bo kar šlo — to si tudi želim.
ZIŽL ANDREJ (skl. pločevine): če bo tako naprej, bo kar šlo, le manj ne sme biti.
DAJCMAN IVAN (brusilni-ca): v brusilnici se pritožujemo, da imamo premalo točk. Ce pa bomo imeli priliko normo še naprej tako dosegati, pa bomo glede na prvo plačo kar zadovoljni.
KOCMAN KRISTINA (OTP); dobila sem več kot sem pričakovala, vendar bi lahko bilo tudi še kaj več. Sem kar zadovoljna, da le ne bi bilo manj.
(Nadalj. na 8. strani)
Smec Olga na delovnem mestu v organizacijskem oddelku. Ena od kadrov, ki so vključeni v delo našega IBM sistema
Predavanje o spremembi statuta
18. februarja smo imeli v skupščinski dvorani predavanje o XV. ustavnem amandmaju in dopolnjevanju statutov v delovnih organizacijah. Kot predavatelj je sodeloval politolog Mitja Švab Iz republiškega sindikata. Na predavanje so bili vabljeni vsi člani ZK, člani samoupravnih organov, izvršnega odbora sindikata ter komite MO.
bomo sedaj uredili našo notranjo »malo ustavo«, je prepuščeno nam. Kakor si jo bomo zapisali, tako bomo imeli in tako bo naše samoupravljanje, naše pravice in dolžnosti, naš red in napredek ali pa narobe.
Po predavanju bi nekako takole razčlenili zadolžitve, ki stoje pred nami in, ki smo jih dolžni upoštevati, da bo naša notranja zakonodaja dobro urejena.
0 Čeprav ni roka za dopolnitev samoupravnih aktov, je vseeno doseči, da bodo spremembe internih aktov sprejete do novih volitev samoupravnih organov, tj. do aprila letos.
® Pri oblikovanju dopolnjenega statuta in drugih samoupravnih aktov je treba poleg določil XV. ustavnega amandmaja upoštevati še te nove predpise, da bi se tako izognili morebitnim in nepotrebnim ponovnim razpravam in dopolnitvam. Spričo obsežnosti problematike je smotrno prvo razpravo organizirati v več etapah in to po posameznih ključnih vprašanjih.
0 Za naše delovne enote (obrate) je potrebno načelno postaviti najprimernejši status, ki bo jamčil za normalno poslovanje potrebne samoupravne pravice. Pri tem pa dosledno upoštevati načelo, da se samoupravni odnosi gradijo od spodaj navzgor in
Mitja Švab
Predavanja se je udeležila slaba polovica vabljenih, kar je nerazumljivo in predvsem od manjkajočih neodgovorno. Predavanje je bilo namenjeno vsem članom in prav v tem času zaradi urejanja naše notranje zakonodaje in razprav, pred katerimi smo. Kako si
ne obratno. Doseči je treba ustrezno stopnjo decentralizacije samoupravljanja in to na podlagi dolgoročnih skupnih interesov in čistih medsebojnih računov.
Q Sprejemljiva niso nikakršna statutarna določila o pravicah do mandatorstva direktorja ali katerega koli posameznika, predvsem ne pri izbiri ljudi za kolektivne ali individualne izvršilne organe ali celo za članstvo v širših samoupravnih organih.
£ Treba se je zavzeti, da se ne bi uveljavile skrajnosti v tem smislu, da ne bi bilo preveč ali premalo kolektivnih ali individualnih organov samoupravljanja. Izogniti se moramo na eni strani centralizirani oblasti, po drugi strani pa neracionalni delitvi samoupravljanja.
Q Glede pravic in dolžnosti kolektivnih in individual-
nih izvršilnih organov, predvsem v zvezi s poslovnimi odločitvami in delovnimi razmerji, je treba vztrajati, da bo v samoupravnih aktih dovolj natančno določena dolžnost in odgovornost posameznikov za poslovanje in za odnose med člani kolektiva in pa posledice za neizpolnjevanje ali slabo opravljanje nalog.
0 Pri oblikovanju potrebnega števila individualnih izvršilnih organov bi kazalo določiti tak status vsem najpomembnejšim vodilnim uslužbencem in jih s tem postaviti v položaj, da bo zanje možna reelekcija po potrebi in na podlagi doseženih osebnih delovnih uspehov v določenem obdobju.
% V statutih je potrebno ponovno poudariti veljavo pravilnikov o delitvi dohodkov in o delitvi osebnega do-
hodka kot osnovnika samoupravnim aktom, ki jih ni možno spreminjati po želji in z raznimi sklepi, temveč samo po postopku, ki je določen z zakonom za temeljne samoupravne akte.
% V statutih je treba še posebej zaradi poudarka njihove vloge, opredeliti položaj sindikalne in drugih družbe-no-političnih organizacij v tovarni.
® V statutu je treba podrobno obdelati vprašanja pravic in dolžnosti članov delovne skupnosti v zvezi z informiranjem. Poleg načela pravice o informiranju mora biti natančno opredeljeno tudi to, kdo mora koga in na kakšen način informirati. Pravica biti informiran pomeni hkrati tudi dolžnost informirati se o zadevah in podati o njih pravočasno svoje mnenje. Kdor je imel možnost biti informiran in imel možnost podati pripombe, pa tega ni storil, nima pravice ugovarjati sklepom, ki so sledili.
To so skoraj vsi udeleženci izredno aktualnega predavanja vse vemo?
od 160 povabljenih. Ali res že
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*
PRSTA ME BI DALA ZA MILIJON DINARJEV
Vsekakor so to malce nenavadne besede, katere imam na svojem delovnem mestu priložnost slišati večkrat, skoraj vedno pa takrat, kadar pride pri delu do hujše poškodbe. Prsti, prsti, prsti, to so tisti na videz tako majhni in nepomembni deli človeškega telesa, ki so pri opravljanju dela v naši tovarni največkrat ogroženi in tudi prizadeti. Čeprav majhni, so prsti vendar tisti brez katerih sl kakršnega koli fizičnega dela ne moremo predstavljati, zato je še kako potrebno, da poskrbimo vsi skupaj za ohranitev zdravih in celih prstov, s katerimi sl bomo lahhko služili vsakdanji kruh.
Resnica je in veseli smo, da je hujših poškodb iz leta v leto manj in da so te poškodbe vedno lažje. To pa nas ne sme premotiti in uspavati, temveč nas mora spodbujati k še zavzetejšemu delu za preprečevanje nezgod pri delu. V prvi vrsti moramo svoje delovanje usmeriti v preprečevanje hujših nezgod, kajti le-te imajo najhujše posledice za poškodovanca, njegovo družino, podjetje in družbo kot celoto.
Raziskava hujših nezgod in njihova analiza sta pokazali, da je do vseh hujših nezgod v naši tovarni prišlo na stiskalnicah, le v zelo majhnem številu pa na drugih strojih ter napravah in še to po večini v prvih letih po drugi svetovni vojni. Glede na to ugotovitev je prav, da se vsi
seznanimo kako in kaj je z nezgodami, ki so se pripetile na stiskalnicah.
Razen v treh primerih hujših poškodb na stiskalnici, pri katerih so se ponesrečen-ke poškodovale na pogonskem mehanizmu stroja oz. transporterju pločevine avtomatske stiskalnice, je bilo vir poškodb orodje, vgrajeno na stroju. Iz tega je razvidno, da je bilo orodje tisti del stiskalnice, ki najpogosteje ogroža roke delavke.
Sedaj pa si oglejmo še vzroke, zaradi katerih je prihajalo do hujših poškodb prav na orodjih, vgrajenih na stiskalnicah. V prvih povojnih letih je bil vzrok vsekakor v tem, da orodja v večini primerov niso bila dobro zavarovana oz. so bila brez vsakršnega zavarovanja. No tudi
varnostnih naprav na stiskalnicah takrat še ni bilo. Z izpolnjevanjem zavarovanja orodij in stiskalnic so se spremenili tudi vzroki nezgod.
Kot najpogostejši vzrok v zadnjih 10 letih je nedvomno zavestno poseganje delavk z rokami v nevarno območje
delovanja orodja. Kaj torej navaja delavke v tako zelo tvegano in nevarno poseganje z rokami?
0 Najbolj pogosto se je to dogajalo pri štancanju polizdelkov iz trakov. Odštanca-ni polizdelek je delavka hotela z levo roko prestreči na zadnji odprti strani orodja,
da bi pregledala njegovo kva- ; liteto. Pri tem ji je palec leve roke zašel v nevarno območje delovanja orodja. Lovljenje polizdelka je zahtevalo v takem primeru spremembo lege telesa, pri čemer je delavka brez zavestnega giba sprožila stroj z desno nogo, ki je pri spremembi lege te-
Branimir Polc, varnostni tehnik med pogovorom s Kardiš Marijo
lesa izvršila pritisk na sproži tveno pedalo.
® Na isti način je prihajalo do poškodb tudi pri odstranjevanju odpadkov, ki so se zadrževali v orodju. Delavke so odpadek odstranjevale z golo roko kar med pogonom stiskalnice.
Q Nadaljnji razlog poseganja v nevarno območje orodja je bila neuporaba vlagalno izlagalnih priprav (pincete in vakum gumice) do katere je Prihajalo predvsem zaradi nepravilne oblike vlagalne priprave, ki je bila dodeljena delavki za opravljanje dela.
® Bili pa so tudi primeri, ko so bila orodja tako skonstruirana, da je delavka morala poseči v nevarno območje orodja, če je hotela delo sploh opraviti. Na tako poseganje z rokami je bila pač Prisiljena, da opravlja delo na nevaren način. Taka orodja so se izločila iz proizvodnje ali pa se jih je preuredilo za varen način izvajanja dela.
® Tudi čiščenje orodja s krpo med pogonom stiskalnice je bil razlog za poseg z rokami v nevarno območje. Vsekakor je poseganje z rokami v območje delovanja orodja zelo tvegano početje, samo Poseganje pa ni edini, čeprav največji vzrok, ki pripelje do nezgode. Kot sem že prej omenil je drugi vzrok pri poseganju z rokami v orodje spremenjena lega telesa, ki Privede do nenamerne sprožitve stroja.
Do nenamerne sprožitve stiskalnice pa ne pride samo zaradi nehotnega pritiska na sprožitveno pedalo, ampak tudi vsled okvar na stiskalnici, pri čemer pride do ponovnega drugega udarca. Naj naštejem samo nekaj okvar na stiskalnici, ki lahko privedejo do ponovnega udarca:
—	popustitev zavore
—	prelom vklopno-izklopne zagozde
—	prelom vklopno-izklopne
vzmeti
—	prelom vzmeti naprave Proti dvojnemu udarcu
—	izlizanost posameznih delov sprožilnega mehanizma itd.
Po vsem tem ni težko priti do zaključka, da je poseganje z golimi rokami v nevarno območje delovanje stroja, kadar je stiskalnica v pogonu, rzredno tvegano. Da je to res, nam potrjuje tudi primer, ki Se je pripetil v obratu štan-Carije OTP, ko je delavka nied pogonom čistila s krpo v roki zgornji del orodja. Transportni delavec je s kovinskim zabojem, ki ga je hotel odpeljati od stroja, nehote sprožil stiskalnico in delavka je utrpela zelo hudo Poškodbo na desni roki.
čestokrat, ko smo raziskovali razloge zakaj je delavka Posegla v nevarno območje orodja, so delavke navajale, da so to storile zaradi tega, da ne bi izgubile preveč delovnega časa in bi bile na ta način prikrajšane na oseb-nem dohodku zaradi nedoseganja norme. S takim poseganjem so si nedvomno skrajne čas določene delovne operacije, ki so ga hotele nadomestiti zaradi izgub časa, *.*. nastajajo zaradi organizacijskih pomanjkljivosti. Na žalost so si izbrale ravno naj-
slabši način pridobivanja časa za efektivno opravljanje dela, to pa predvsem zato, ker imajo zelo malo možnosti, da bi same lahko vplivale na boljšo organizacijo dela, ki bi jim zagotavljala smotrnejše opravljanje dela in bolj učinkovito izkoriščanje delovnega časa.
Iz vsega tega ni težko napraviti dobrih zaključkov, ki bi služili kot napotilo za nadaljnje delo pri preprečevanju hujših nezgod na stiskalnicah. To pot sem želel, da to opravita delavki naše tovarne, ki sta sami utrpeli hujši poškodbi prav na teh strojih.
Na vprašanje, ki sem ga zastavil Kardiš Mariji, kaj svetuje, da ne bi več prihajalo do hujših nezgod na stiskalnicah, mi je odgovorila
® Normiranje dela naj se ne izvaja za hrbtom delavke, ki opravlja delo, temveč tako da bo delavka vedela, da ji delo normirajo. Norma mora biti postavljena tako, da jo delavka lahko izpolni tudi takrat, ko delo redno opravlja, ne pa samo takrat, ko se delo normira in je na delovnem mestu vse, kar je potrebno za normalno opravljanje dela.
® Dekleta in žene nikar ne hodite z rokami v nevarno območje delovanja orodja. Pazite na svoje roke dokler so še zdrave, kajti nihče vam jih ne bo vlekel izpod orodja, odrezanih prstov pa vam tudi ne bo nihče vrnil. Kaj kla-vern nadomestek za izgubo prstov je odškodnina, ki vam jo kot mačeha odreče zavarovalnica.
Ko sem povprašal delavko čeme Anico, kaj misli o preprečevanju hujših nezgod na stiskalnicah se je malo zamislila, potem pa dejala: »Mislim, da bi zelo veliko pomagali, če bi delavko, ki je razporejena na delo k stiskalnici, temeljito poučili o pravilnem in varnem načinu dela in ji obenem tudi razložili, zakaj mora delati na tak in ne na drugačen način. Saj veste, človek sam ne more takoj poznati vseh nevarnosti, ko pa jih spozna iz lastnih izkušenj, je včasih že prepozno. Bolj varno pa bi se delalo tudi takrat, če bi se stroj in orodje temeljito pregledala predno začne delavka delati na stroju.«
Obe delavki sta zelo dobro povedali, kaj je vzrok večini hujših nezgod na stiskalnicah, obenem pa pokazali dovolj jasno, na kaj moramo vsi skupaj v bodoče najbolj paziti. Mnenje obeh ponesre-čenk je popolnoma enako ugotovitvam, ki jih je služba varstva pri delu dobila na osnovi analize in raziskav nezgod. Iz obeh odgovorov po-nesrečenk se jasno vidi, da boljše stanje varstva pri delu lahko dosežemo le na ta način, če bo vsak na svojem delovnem mestu opravil tisto, kar mora.
Se nekaj besed o poškodbah v lanskem letu.
Lani je bilo 185 lažjih in 3 hujše poškodbe pri delu, 24 pa se jih je pripetilo na poti na delo oz. z dela. Povečanje števila lažjih nezgod gre predvsem na račun fluktuacije delavcev in delavk, posebno pa sezonskih delavk, ki prihajajo v podjetje brez potrebnih izkušenj za opravljanje dela,
kakršno se opravlja v naših obratih. Glavni vir vseh poškodb je vsekakor pločevina, ki je zastopana kot vir poškodb kar s 76 primeri. Nepazljivost pri opravljanju dela in pa kršenje predpisov s tem, da posamezniki še vedno nočejo uporabljati osebnih zaščitnih sredstev, ki jih je dovolj na razpolago, je naj-
pogostejši vzrok vseh hujših poškodb.
Število izgubljenih delovnih dni na eno poškodbo je lani odpadlo za 0,8 dneva, kar nam pove, da se je resnost poškodb zmanjšala. To nam potrjuje tudi zmanjšanje hujših nezgod od 5 na 3. V splošnem lahko rečemo, da se je stanje varstva pri delu
zboljšalo. Osnovna naloga, ki jo bomo morali letos opraviti, bo temeljila predvsem na preprečevanju hujših nezgod na stiskalnicah in transportu. Uspešno preprečevanje nezgod pa bo mogoče le, če bodo za to zavzeti vsi tisti, ki na svojih delovnih mestih lahko preprečujejo nezgode na delu. Polc Branimir
Roke z zdravimi prsti človeku vedno pridejo prav — tudi kadar se hočeš ubraniti vsiljivemu fotografu.
Za boljše obveščanje kolektiva
Nenehno ugotavljamo, da smo premalo obveščeni. To je prav, da želja po večji ob-veščenosta obstoja, saj brez tega ne moremo govoriti o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetja. Človek toliko ve, kolikor je Informiran in kolikor ve, toliko v upravljanju lahko sodeluje. Da bi se potrebi po obveščenosti čim bolje zadostilo, smo začeli redno izdajati BILTEN, ki ima to dobrlo lastnost, da je hiter — pravočasen, kratek In oseben. Njegova slaba lastnost pa je zaenkrat ta, da ne Izide pred pomembnimi sejami samo-uravnih organov ali drugimi sejami organizacij.
Pri nas je še vedno problem pravočasnosti obveščanja za seje. čeprav je dva dni pred sejo najmanjši potrebni rok, ki ga član samoupravnega organa potrebuje za pripravo na sejo, se tudi tega ne držimo vedno.
Za učinkovito obveščanje pa bi moral Bilten iziti vsaj 3 dni pred sejo. Ta Bilten bi moral s kratkimi povzetki snovi Iz točk dnevnega reda obvestiti vse člane kolektiva: »Kdaj bo seja, katerega organa, in kaj se bo na seji obravnavalo. Tako bi člani kolektiva lahko učinkoviteje sodelovali prek svojih izvoljenih predstavnikov v delavskem svetu podjetja In drugih organih. To bi bilo bolj pomembno, kot pa da so obveščeni le o sklepih.
Andrej Valentinčič bere BILTEN
Pogled v svet zaposlene žene v industriji
»Prav nič pretirano ne bi bilo reči, da bi naše gospo-garstvo občutilo glavobol, če bi vse v industriji zaposlene ženske ob ponedeljkih ostale doma.« To je rekel neki ameriški industrialec in dodal: »Ce pa bi ostale še ostale dneve v tednu, bi doživeli gospodarsko katastrofo.« Kakorkoli si kdo razlaga to izjavo, nedvomno drži, da ženske v industriji igrajo vse pomembnejšo vlogo. Toda zakaj veljajo za sicer potrebno, a vendar posebno skupino in kakšna je njihova vloga?
ZGODOVINSKI
PREGLED
Hitro naraščanje števila zaposlenih žensk v industriji je šlo vzporedno z razvojem serijsko-proizvodnega gospodarstva. Spremljajoče spremembe življenjskih navad so bile za ženske zelo pomembne. Družbena revolucija ob prelomu stoletja, je mladim samskim ženskam odprla pot v službo in jim hkrati dala ekonomsko samostojnost.
Pred drugo svetovno vojno je vladalo splošno prepričanje, da je vrsta del le stvar moških. Ko pa je bila vojna na višku, so ženske opravljale vsa dela, ki so jih popre-je opravljali moški v rudnikih, jeklarnah in ladjedelnicah, z izjemo le tistih del, ki so zahtevala izredno telesno naprezanje. S tem so žene rušile tradicijo in dajale lastnemu spolu status, ki je bil prej v težki industriji nepojmljiv.
Na spremembo ženskih poklicev so delovali različni či-nitelji. Prehod od kmetijskega k industrijskemu gospodarstvu je ustvaril potrebo po dotoku novih delovnih moči, a te so lahko dobili šele, ko žene niso bile toliko vezane na svoje gospodinjske dolžnosti. Rast skrajno
industrijskega gospodarstva spremljajo družbene spremembe. V razvojnem obdobju industrijskega gospodarstva so se ženske usmerile predvsem Ik proizvodnji za dom in h gospodinjskim storitvam. Zaradi novih izumov pa so pozneje predenje, šivanje, tkanje in pranje ter druge osebne storitve prevzela ustrezna podjetja. Ko so stvari, ki so preje veljale izključno za lu-ksus, vse bolj postajale vsakdanja potreba, je bilo vedno bolj nujno, da tudi ženske prispevajo delež k družinskemu proračunu. Tako se je status zaposlene žene znatno dvignil. Polagoma so se ženskam začele odpirati možnosti, da si pridobijo višjo izobrazbo in specializirana znanja. Nekatera podjetja izjavljajo, da so sprva na nekatera delovna mesta nameščali ženske le zaradi pomanjkanja moških, a nato se je izkazalo, da so ženske zaradi specifičnih značilnosti celo primernejše za določena opravila kot moški. Te spremembe so seveda nastale počasi in še vedno nastajajo.
VLOGA ŽENSK V RAZLIČNIH OKOLJIH
Pregled literature, kakšna dela opravljajo ženske v raz-
Sercer Marica ob montažnem traku pri sestavljanju novega žarometa za FIAT
n ih državah je pokazal da je vloga žensk, gledano v nasprotju z vlogo moških, predvsem kulturnega in ne toliko biološkega izvora. Med avstralskimi prebivalci imajo ženske vodilno vlogo. Kdo so klepetulje na Filipinih? Moški! Kdo so zdravniki v Sovjetski zvezi? ženske tvorijo 70 odstotkov zdravnikov, v primerjavi s 5 odstotki zdravnic v Združenih državah Amerike. V Indiji je običajno, da moški dokazujejo svojo možatost bolj pri domačih delih, kakor v službi. V mnogih kulturnih okoljih so ženske grešni kozli za mnogo širše družbene probleme. Tako se je npr. v ZDA, pa tudi drugod izkazalo, da je izostajanje iz dela bolj splošen gospodarski problem, kot pa ženski problem.
Prepričanje, da so določena dela za žensko neprimerna, je bilo dokaj splošno. Mnoge institucije, ki so se ba-vile s problemi socialne varnosti, so obsojale nočno delo, češ da je ženskam škodljivo in nevarno. Ko znanstveno zbrana dejstva tega niso potrdila, se je začelo govoriti o tem, da je nočno delo žensk socialna nevarnost, da ruši družinsko življenje in da ovira njihovo udejstvovanje v družbenem življenju Pritisk javnega mnenja je Prisilil številne države, da so izdale zakone o prepovedi nočnega dela žena. In kakšna so dejstva? Ali se žene nočnemu delu upirajo bolj kot moški. Nov pogled v ta problem nam daje neka proučitev, ki je zelo zanimiva. Moške in ženske, bilo jih je 270, ki so delali ponoči v hotelih in restavracijah, so povprašali o njihovih pogledih na nočno delo. Večini žensk je bilo nočno delo sprejemljivo. Nekatere so ga izbrale celo prostovoljno, ker je bil to zanje najbolj ustrezen čas. Druge so si izbrale nočno delo seveda zato, ker drugega dela niso našle. Zanimivo pa je to, da so bili izprašani moški bolj proti nočnemu delu, kot ženske.
TRADICIJA IN DISKRIMINACIJA
V svetu še vedno ne manjka predsodkov in tradicionalne diskriminacije proti ženskam v zvezi z njihovim tovarniškim delom. Dovolj tradicij pa je že bilo zavrženih, kar dokazuje, da so te spremembe možne in nujne. Očitno pa bo potrebno še precej časa, da si bodo ženske utrdile tradicijo na višjih položajih v industriji. Na vodilnih položajih v industriji ZDA je le 4 odstotke žensk. V proizvodnih oddelkih jih je le malo več kot na položajih delovodij. Kot glavni razlog, da ženske ne napredujejo, ameriški raziskovalci navajajo poleg predsodkov še pomanjkljivo izobrazbo in usposobljenost. Neki avtor trdi, da se mlada ženska ne spušča v specializacijo, ker razpoloženem okolju ne bi nič koristilo, za napredovanje pa nima izgledov ravno zara-
V embalaži sedaj vse preurejajo in pravijo, da ne bo več dolgo takihle prizorov, ko si morajo delavke same prinašati pločevino ali polizdelke k stroju, ker upajo, da bodo dobili tudi transportne delavce. Na sliki Horvat Kati.
di tega, ker ni specializirano usposobljena. To predstavlja začaran krog, katerega pa bo razvoj gospodarstva ovrgel in odpravil. Vodilne položaje zasedajo ženske v industriji le v kadrovskih Službah, izobraževalnih centrih, zdravstvenih službah, ki pa imajo vse diplomo visokih ali višjih specializiranih šol. Pri moških je često potrebna izobrazba spregledana. Ali je pri nas kaj drugače?
ZAPOSLENOST ŽENE V PRIHODNOSTI
Tehnološki napredek je nepretrgan, zato bo zahteval nove kvalifikacije, med katerimi bodo nekatere obveljale za tipično žensko delo. Oglejmo si na primer, kako so se ženske uveljavile kot programerji na razmeroma novem področju operacij z elektronskimi računalniki. Pouk in snov na šolah se začenjata prilagajati, ne starim oblikam ženskih poslov, pač pa
potrebam moderne tehnologije.
Drug činitelj, iki pogojuje in pospešuje zaposlovanje žena v industriji, je odstranitev starostnih pregrad, čeprav so predsodki proti sprejemanju starejših žensk na delo še vedno živi, odstotek starejših zaposlenih žena vedno narašča. Vse večje število žensk ostaja danes v delovnem razmerju tudi po poroki in le posamezne žene prekinejo delovno razmerje zaradi vzgoje in vzreje otroka. Vedno večjem številu se zaposlujejo tudi tiste žene, ki imajo materialne pogoje urejene in zaposlitev ni nujna. Iz tega sledi spoznanje, da se bodo žene v vse večjem zaposlovale na najrazličnejših mestih v industriji. Ta proces pa bo terjal tudi prilagajanje okolju in rušil še obstoječo diskriminacijo proti ženskam v industriji.
Povzetek iz raznih študij žužek Fani
S prvimi prejemki zadovoljni
(Nadalj. s 5. strani)
TOMAŽIČ MARIJA (OTP): če bo tako, bo kar šlo, da le ne bo slabše.
DORNIK MARIJA (OTP): pričakovala sem več kot sem dobila in bi morala v naslednjih mesecih dobiti več — pričakujem, da bo za februar, ki je krajši, še slabše.
MARIJA VOLKA (OTP): pričakovala sem nekoliko manj, vendar glede na naše delovne pogoje v štancariji smatram, da je nekoliko premalo. Moti me to, da smo ne glede na razlike v težavnosti dela enako nagrajene.
ROVIR LOJZKA (OTP): čeprav je nekoliko bolje, je še vseeno premalo. Dobila sem 820 dinarjev, prejšnji mesec pa 40 dinarjev manj.
HOČEVAR KARLINA — (OTP): malo boljše je bilo, vendar mislim, da je vse kar je pod 900 dinarjev premalo.
Saj veste kakšni so današnji življenjski stroški.
Na koncu bi rad opozoril na primerjavo z zadnjimi prejemki v lanskem letu in da smo ta mesec dobili vsi enak dodatek — nagrado. Tega v primerjavi vprašani niso vračunali, ker je bil izredni dodatek in so ga ločile od osebnega mesečnega dohodka. Drži pa, da je bilo vpra-šancev premalo, da bi lahko ugotovili trdno mnenje kolektiva. To bomo storili kasneje, kjer bomo lahko točno primerjali s prejemki v lanskem letu in obenem tudi s poslovnimi rezultati. Pomembno pa je tudi to, da se vsi zavedajo, da večje dohodke lahko pričakujemo predvsem od našega boljšega dela. To pa je osnovno vodilo pravilnika za nagrajevanje in končno kot program, naš postavljeni gospodarski plan podjetja.
Sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij
Objavljamo članek Bogdana Kavčiča objavljenega v 2. številki »Občana«, ki govori o oblikah sodelovanja pri upravljanju podjetij, o katerih so razpravljali na mednarodnem seminarju. Tu je bilo govora, da je delavsko samoupravljanje podjetij v proizvodnji ali z njo povezanih področij najbolj radikalna (temeljita) oblika delavske soudeležbe. Vendar definicija »soudeležbe« povzroča težave, ker pod njo lahko razumemo le takšno ureditev upravljanja podjetij, kjer delavci sodelujejo kot člani v upravnih telesih. Ni pa to edina možna oblika.
OBRATNI SESTANEK — Embalaža se je določila za redne proizvodne sestanke vsak mesec. Na tem sestanku so se delavci seznanili z gospodarskim planom podjetja in planom same embalaže za leto 1970. Z letnim planom embalaže, ki so ga razdelili po mesecih, so videli gibanje predvidene proizvodnje in obenem tudi gibanje vrednosti točke. Obenem so se tudi pogovorili kaj vse morajo storiti, da bodo postavljeni plan izpolnili in s tem dosegli predvideno vrednost točke.
Včasih je zlasti v sistemih, kjer delavsko samoupravljanje pri upravljanju ni z zakonom urejeno, edina oblika neformalni stiki posameznih delavskih predstavnikov z managerji ali lastniki podjetja. Glede učinkovitosti m ih in drugih oblik ugotavljajo ocenjevalci, da je učinkovitost odvisna od vsakokratnih interesov ene in druge strani vsakokratne konstelacije sil. Jasno pa je, da formalne oblike omogočajo — ne pa že zagotavljajo — večjo (sistematičnost sodelovanja. To prazaprav potrjujejo tudi naše izkušnje, ko vedno znova ugotavljamo, da je še vedno znaten del zaposlenih, ki samoupravno praktično niso aktivni, kljub temu, da so dani vsi pogoji. Vse to nas Prepričuje, da najbrž ni mogoče najti neke splošne, enotne formule participacije delavcev pri upravljanju podjetij, ampak je to trajen dinamičen proces.
Med državami, ki imajo z zakonom uvedeno to ali ono obliko delavskega samouprav-
ljanja na enem ali več področjih gospodarstva in drugih oblik družbenega življenja, so: Jugoslavija, Alžirija, in Poljska. Navedli bomo nekaj značilnosti vsake posebej.
1.	Jugoslavija
Ker smo vsi neposredni udeleženci, opazovalci in akterji samoupravnih odnosov pri nas, bomo navedli le tiste značilnosti jugoslovanskega samoupravljanja, ki so pomembne za primerjavo z ureditvami v drugih državah.
Jugoslavija je trenutno edina država na svetu, v kateri je uveljavljeno (z ustavo in zakoni) delavsko samoupravljanje na vseh področjih družbenega življenja. Prav tako ima jugoslovansko samoupravljanje daljšo tradicijo od vseh ostalih podobnih ureditev. Uvedeno je bilo leta 1950, najprej v proizvodne delovne organizacije, potem pa postopno tudi v vse ostale. Takšna ureditev je najbolj celovita in sistematično utrjena v ustavi
iz leta 1963, dopolnjujejo pa jo ustavni amandmaji iz leta 1968.
Samoupravljanje pri nas pomeni dvoje: osnovno, neodtujljivo pravico vsakega zaposlenega in edino možno obliko organizacije dela in upravljanja proizvodnje. Podobno velja tudi za družbene službe in družbeno-politično ureditev (samoupravljanje po teritorialnem načelu).
Prvotno — v prvih letih — je bil poudarek predvsem na samoupravnih organih. Ustava iz leta 1963 pa že daje poudarek čimbolj neposrednemu samoupravljanju. Značilno je, da so bila dosedanja prizadevanja usmerjena predvsem na odnose znotraj delovnih organizacij. Kot odprto pa je še zmeraj področje samoupravnega povezovanja med podjetji, med panogami gospodarstva, gospodarstva z negospodarstvom itd. Te probleme naj bi reševali s samoupravnim in družbenim dogovarjanjem, ki pa se v praksi le postopoma uveljavljata kot metoda koordinacije na širšem nivoju.
Naš nadalnji problem, zlasti za proizvodne delovne organizacije pa je teoretična in praktična izgradnja samoupravne organizacije dela.
2.	Alžirija
Ob razglasitvi neodvisnosti se je Alžirija znašla pred problemom, kako upravljati zlasti tista podjetja, ki so jih prejšnji (po večini francoski) lastniki oz. upravi jalti zapustili. Za del industrijskih podjetij in kmetijskih delovnih organizacij so se odločili za samoupravljanje, ki je po svoji vsebini zelo blizu jugoslovanskim principom.
Samoupravljanje so uvedli z dvema odlokoma 22. in 28. marca 1963. Oba odloka dajeta zakonite osnove za organizacijo samoupravnih institucij in delitev dohodka. Samoupravni mehanizem sestavljajo (z našimi termini); zbor delovnega kolektiva, izvoljen delavski svet in upravni odbor. Direktorja postavlja država. Prav glede na to zadnje je alžirska ureditev zelo podobna jugoslovanski v zgodnjih petdesetih letih.
Zakonske osnove samoupravljanja v smislu izdelave in konsolidacije posebne-nega pravnega statusa samo-
upravnih podjetij kasneje niso več razširjali. Za podjetja, kjer so uvedli samoupravljanje, je le-to pomenilo neko tiho obliko racionalizacij ali socializacije. Tako so samoupravna podjetja po zakonu obdržala formalno avtonomijo prejšnjih privatnih koncernov, istočasno pa so integrirana v vladne ali pod-vladne kanale, posebno kar se tiče prodaje, zlasti kmetijskih proizvodov in nasploh ekonomskih odnosov.
Vloga sindikatov je v samoupravnih delovnih organizacijah omejena na tehnično pomoč, izobraževanje in zastopanje pred državo.
Omenili smo že, da so Al-žirci uvedli samoupravljanje samo parcialno in ne na vsa področja gospodarstva. V kmetijstvu sicer obsega praktično celotno področje modernega kmetijstva, ki zaposluje kakih 200.000 delavcev.
V	industriji pa le kakih 300 tovarn s približno 15.000 delavci. Na drugih področjih gospodarstva in v ostalih podjetjih pa velja ureditev, ki je praktično enaka ureditvi pred razglasitvijo neodvisnosti.
3.	Poljska
Na Poljskem so oktobrski dogodki leta 1956 privedli do spontanega nastanka delavskih svetov. To je bil rezultat — četudi —• različnih zahtev delavcev v vrsti podjetij.
V	bistvu je vendarle šlo za reševanje težav, ki jih povzroča centralistični planski sistem in ki jih sindikati kot predstavniki delavcev niso uspeli rešiti. Gibanje za »delavske svete« je kmalu dobilo priznanje od na j višjih partijskih in državnih vodstev. Z zakonom 19. novembra 1956 so delavski sveti dobili legalno osnovo. Vendar zakon predvideva ustanavljanje delavskih svetov (če se večina delavcev odloči za to) le na področju industrijskih gradbenih in kmetijskih podjetij.
Bistvo te reforme je bilo v sledečem: Podjetja so dobila precej več avtonomije pri upravljanju, vendar še vnaprej znotraj centralističnega sistema državnega planiranja, ki vključuje tudi določanje cen. Koncepti o zmanjšani vlogi planiranja (indirektno planiranje) niso prodrli. Vendar so uvedli več ob-
lik vplivanja podjetij na gospodarsko-državno administracijo, povečali direktno in indirektno participacijo delavcev na rezultatih poslovanja podjetij itd.
Po zakonu iz decembra 1958 je vrhovni samoupravni organ postala »samoupravna delavska konferenca«, ki jo sestavljajo predstavniki delavske partije in delavskih svetov. Ta organ kontrolira delo podjetja in postavlja generalno politiko. Delavski svet, ki ga volijo delavci in v katerega so izvoljeni delavci, deluje lahko v okviru splošnih odločitev samoupravne konference. Vloga delavskega sveta je postala v bistvu posvetovalna. Direktor, ki ga postavi država, ima pravico zadržati vsako priporočilo delavskega sveta, če je v nasprotju z zakoni in planom. To seveda pomeni latentno možnost konfliktov.
Kljub omejenim pristojnostim in vplivu so delavske svete leta 1964 izvolili že v 8.236 podjetjih.
4.	Tendenca na Češkoslovaškem po januarju 1968
Češkoslovaško omenjamo v tej zvezi ne zato, ker bi uveljavljala samoupravljanje, ampak zaradi nekaterih zanimivih tendenc k samoupravljanju. Te tendence, ki so se okrepile in dobile domovinsko pravico leta 1968, so reakcija na slepo ulico, v katero je češkoslovaško gospodarstvo privedlo centralistično birokratsko upravljanje. Po njihovih ocenah je gospodarstvo od leta 1961 dalje stagniralo, kar je imelo za posledico, da so začeli iskati nov, bolj elastičen in učinkovit model, ki naj bi povečal avtonomnost podjetij, omogočil učinkovito vodenje in bolj poslovne odnose.
Javno mnenje je izrazito podpiralo uvedbo delavskih svetov, saj se je zanj odločilo 1968 julija 53,3 % itn marca 1969 že 59,1 % odrasle populacije. V istem času je odstotek tistih, ki so bili proti uvedbi delavskih svetov, padel od 9,9 % na 3%. Spontano je nastalo kakih 200 delavskih svetov, ne da bi bila dana za to zakonska osnova. Kot vemo, dogodki po avgustu 1968 teh procesov niso pospešili.
(»Občan«)
'iDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimi
Starši so dolžni, da dobro vzgajajo svoje otroke
Z našo zakonodajo (Osnovni člen o odnosih star- e §1 ši—otroci, čl. 6), so vsi starši dolžni ne samo vzdr- E 5 ževati, marveč tudi pravilno vzgajati svoje otroke. E = To pa pomeni, da jih morajo vzgajati tako, da bodo = § pošteni dn vdani državljani svoji domovini, da ne E g bodo delali moralnih prekrškov itd. Starši so tudi E S po zakonu dolžni, da svojim otrokom dajo možnost E 5 osnovnega šolanja in da jim tudi po končani osnov- E ^ ni šoli omogočijo šolanje na raznih srednjih šolah E 5 in to v smeri, ki najbolj odgovarja sposobnostim in = § željam njihovih otrok.	E
5	=
Na osnovi tega so starši dolžni, da stalno sprem- E ^ ljajo otrokove uspehe v šoli, njihovo vedenje in §j § da mu tudi zagotove lepo bodočnost. Ce se starši ne E g drže teh pravil, so lahko poklicani pred sodne or- E g gane na zagovor in so poleg tega lahko tudi kazno- E ^ vani. Na primer, če starši niso dobro vzgajali svojih E ^ otrok in so ti otroci prepuščeni ulici in povzročajo e | Škodo drugim ljudem bodo morali starši ali njihovi E ^ namestniki plačati škodo, ki jo je povzročil njihov E § otrok ah varovanec. Njihova odgovornost pa odpade E ^ samo v primeru, če dokažejo, da je škoda nastala E ^ zaradi višje sile, zaradi izključne nepazljivosti oško- E 5 dovanca ali neke tretje osebe.
Vsaka oškodovana oseba ima pravico, da od star- E | šev ali njihovih namestnikov zahteva nadomestilo, = § če je škodo povzročil njihov otrok, predvsem zaradi = ^ slabe vzgoje. V kolikor starši še nadalje slabo vzga- E ^ jajo otroke, lahko socialni organ predloži sodišču E ^ predlog, da se otrok vzame staršem in da se da E § v oskrbo drugi osebi. In to je verjetno tudi naj- E g hujša kazen za starše.
1	(P-S.)	|
"'■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlj
Ob dnevu žena
Dan v mesecu marcu je posvečen ženi in materi. Ženi in materi, katera je steber vsega človeštva, ker čez njeno trpljenje in njeno ljubezen se širi družina in domovina. Vsako leto se piše veliko ob tem prazniku, spominjamo se ga stari in mladi, spominjamo se z voščili in darili, spominjamo se z iskreno ljubeznijo, eni v večji, a drugi v manjši meri.
Naše matere in žene so dokaj skromne in tihe, a njihovo življenjsko delo je tem pomembnejše, a njih ljubezn je vse večja in neprecenljiva. Vzvišena v poslanstvu materinstva, častno nosi in izpopolnjuje te velike cilje, preko vseh težav dnevnega življenja, za blagor in napredek svoje družine, ter napredek vsega človeštva.
V	kratkem stavku lahko rečemo: »MATI JE EN SAM NEIZČRPEN ZAKLAD LJUBEZNI, KATERA TE SPREMLJA IN VODI V ŽIVLJENJU, PREKO VSEH OVIR IN NOBENA BOLEČINA NE USTAVI KLICA NJENEGA SRCA TER TAKO VSEPOVSOD ZMAGUJE IN REŠUJE — LJUBEZEN — MATI.«
In vprašajmo se sedaj, kaj smo mi storili za naše žene in matere, ali če smo jim sploh kaj storili, da bi jim bilo olajšano izvrševanje te velike in odgovorne dolžnosti materinstva. Splošno oceno o tem vprašanju prepuščam samim ženam in materam.
Presrečna in brezbrižna so mlada otroška leta, ker dokler bije materino srce, je za njih vesela mladost, ker zenica materinega očesa budno bedi nad njimi in skrbi za njegov dobrobit in razvoj.
Ker sem pa eden izmed mnogih nesrečnih, ki jim ni bilo naklonjeno biti deležen materine ljubezni in njene topline v nežni mladosti, mi uhaja spomin daleč, daleč nazaj, ko sem kot mlad otrok brez matere, iskal ljubezni in materine nežnosti ob njenem preranem grobu. Pogovarjal sem se, ob tihi samoti in grobni tišini, ter si tako tolažil svoje mlado srce in iskal vse za kar sem bil prikrajšan, ker še tako dobro očetovo srce, ti vsega tega ne more dati.
Spominu na te mladostne dni, naj bi bile posvečene naslednje vrstice svoji materi:
MLADOSTNO PREMIŠLJEVANJE Mati, jaz sem, o mati Tvoj sin ali me slišiš iz grobnih tišin?
Otrokom štirinajstim življenje si dala Za cilj materinstva, si žrtev postala.
V	trpljenju, v solzah si nas Ti rodila res mlada, premlada si nas Ti zapustila.
Ljubezni nam Tvoje ni moč blo spoznati ostali smo sami — brez Tebe, o mati.
Preranem zdaj grobu tu mirno počivaš, o svojih otrocih gotovo kaj snivaš.
Zato smo prav radi ob Tebi tu zbrani ob tihi gomili, — vsi Tebi predani.
Tolažbe išče, vsak le tu pri Tebi, a v srcu stiska bolečino k sebi,
Srce s Teboj bi rado mnogo govorilo, a bolečino svojo, S Tabo, v srečo bi prelilo.
Le Ti poznaš, nam našo bolečino, le Ti imaš ljubezen matere edino.
To čuti vsak, ki z nami je rojak, ker mater mu zakril je grob grenak.
Prerani grob, to dom je žalosti in sreče in tu je dom, nesreče dece koprneče.
Zato tembolj nas veže le na Te spomin otroških dni, — ter dnevov težkih bolečin.
Zato odpri Ti srce svoje, če mater svojo še imaš, tolaži brate, sestre moje, ker žalosti še ne poznaš.
M-I3
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
BB
To je nov proizvod v asortlmanu okroglih škatel, ki je namenjena za pakiranje keksov in drugih podobnih proizvodov. Velikost 0 256 mm in višina 110 mm
Popularni predsednik UO
Predsednik upravnega odbora Tone Žabjek je trenutno najbolj popularna oseba v tovarni Saturnus. Zakaj?
Dobro nam je znano, da je tik pred novim letom DSP sprejel pravilnik o novem sistemu nagrajevanja. Kmalu za .tem so bile izdelane tudi odločbe o številu točk za vsakega posameznika. Komur
razporeditev in število točk po tej odločbi ni bilo pogodu, se je imel priložnost v roku 15 dni pritožiti UO podjetja. In takrat se je začelo. Kdo je predsednik UO podjetja? To vprašanje je kar na en-
DOSEGANJE DOHODKA in izdelki kooperantov) in
pri tem tržišče ne dovoljuje povišanje cen končnih izdelkov. V takih primerih lahko
Zelo pogosto se vprašujemo, kaj vse lahko naredi delovni kolektiv, da bi povečal svoj dohodek. Takoj je treba povedati, da je tega precej. Hkrati pa je tudi precej stvari, na katere delovna organizacija, vsaj kar zadeva dohodek, vati.
krat postalo pogostno, aktualno, zanimivo. Nekdo prej, drugi kasneje in končno so vsi prišli do odgovora. Pri predsedniku UO se je kup s pritožbami hitro večal in v večini jo je prinesel kar vsak sam. Mnogi, ki prej niso vedeli kdo je predsednik UO podjetja, so ga tako spoznali — kar je po svoje tudi dobro.
Ko sem se o tem pogovarjal s tov. Žabjekom, mi je pokazal zajetno mapo, v kateri je bilo 259 pritožb. To je število, ki se ga daleč nazaj ne spomni. Dejal je, da je precejšen del teh pritožb skupinskih; tako so se skupaj pritožile delavke iz štancarije OTP, montaže OTP, kontrola OTP in tudi nekaj skupnih pritožb iz embalaže. Te skupinske pritožbe pa so bile bolj kot na grupe, pritožbe proti neurejenim delovnim razmeram, tako glede neure-
delovna organizacija nadome- Jene norme, delovnih pogojev
sti razliko le z notranjimi rezervami, če jih še Ima na voljo.
Pri vsem tem pa lahko ne more "bistveno vpil- vPllv tako imenovanih ekonomskih instrumentov, to je
Kadar na primer nezadost- raz?efU * plitvi dohodka
med družbo in delovno organizacijo, more pomembno povečati ali zmanjšati dohodek, ki ostane delovni organi-
no izkoriščamo zmogljivosti, kadar je slabo organizirana nabava in prodaja blaga, kadar je mnogo izostankov od

''
E.......
dela, ali pa kadar je sistem zaciii ln ki z ni«m lahko Pro" nagrajevanja nespodbuden, se s*° razpolaga, lahko dohodek zelo hitro zmanjša.
Res je, da je vse to odvisno predvsem od poslovne sposobnosti, pobude, discipliniranosti in drugih reči v kolektivu. To praktično pomeni, da se kaj takega lahko pripeti, vendar je vse to odvisno od nas, od naše notranje urejenosti in sposobnosti.
Ce pa se obseg proizvodnje zmanjša iz drugih razlogov, na primer zaradi manjše kupne moči prebivalstva ali zaradi prevelikega uvoza kakega izdelka, je popolnoma razumljivo, da delovna organizacija takega stanja ne more spremeniti, niti takrat ne, kadar delovni kolektiv vodi dobro poslovno politiko.
To pomeni, da dohodek ni odvisen samo od tistega dejavnika, na katerega delovni kolektiv lahko vpliva, torej od subjektivnih, temveč tudi od objektivnih, na katere ne more vplivati.
Delovna organizacija lahko poveča dohodek tako, da poveča cene, posebno če ima monopolni položaj. Na tem področju lahko mnogo naredi že strokovna služba, ki se ji posreči doseči višje cene od povprečnih na tržišču.
Lahko poveča dohodek tudi tako, da z istimi zmogljivostmi in le z Izboljšanimi delovnimi postopki, zaostreno proizvodno disciplino, zmanjšanjem izmeta doseže večjo proizvodnjo. Skratka, da z Istimi proizvodnimi stroški ustvari večji dohodek.
Vendar delovna organizacija ne more ničesar ukreniti v svoj prid, kadar se cene spremenijo zaradi vplivov splošne ponudbe in povpraševanja. Kadar se povišajo cene reprodukcijskemu materialu (kot pri nas pločevina
in razlik med težavnostjo posameznih del, kar je resnično potrebno urediti in se sedaj na tem že dela.
Druge pritožbe pa so bile v večini pritožbe na grupe, v katerih je zajeto njihovo delovno mesto. Seveda je to že pritisk na spreminjanje pravilnika in je težje vprašanje, ki ga bo moral reševati DSP. Samo sedem pritožb pa je bilo na razporeditev in te bo reševal UO podjetja.
kn tov.	' predstavi lamo- ,6 {<fcu.arS»l
ČU in srfkcl m ,apo*l «.v	i)()
V	tli) '	; . .
Ker « i
V:,
preneha' s £ v Kole	S ^cddti, <
ves	“ <e naprsen >«	. a,<t

4
To fotografijo s podpisom smo objavili ob izvolitvi tov. Žabjeka za predsednika UO prav z namenom, da bi ga člani kolektiva spoznali
DE — TISKARNA
Proizvodnja je potekala v mesecu januarju na I.-II.-III.-IV. in VII. liniji v 2 izmenah, dočim je proizvodnja na VIII. in IX. tiskarski liniji potekala v 1 izmeni, kakor tudi v vseh ostalih oddelkih priprave dela tiskarne.
Postavljeni plan smo dosegli 87 %. Glede na nizek procent dosega plana je potrebno poudariti, da je k manjši proizvodnji pripomogla vsekakor netočna dobava lakov. Na manjšo proizvodnjo je vplival tudi nizek procent večjih naklad delovnih nalogov, kakor tudi pomanjkanje naročil.
V	mesecu januarju 1970 smo porabili 26.680 rednih ur, nadur je bilo opravljenih 2111, dopustov je bilo za 1864 ur, na bolniške izostanke je odpadlo 1562 ur. Izhodov je bilo 44 ur, opravičeno plačanih je bilo 32 ur, opravičeno neplačanih ur pa je bilo 16.
V	mesecu januarju je bil povprečni procent preseganja norme v naši delovni enoti 29 %.
Na drugo delovno mesto so iz naše delovne enote odšle v mesecu januarju 3 tovarišice.
Izmeta je bilo v mesecu januarju cca 0,57 %, vendar bi lahko ta procent bil znatno manjši, če bi alu pločevina odgovarjala kvaliteti.
Novih kadrov nismo sprejemali.
Kegljači, prvaki Ljubljane
V mesecu decembru se je na 6-steznem kegljišču »Maksa Perca« odigralo prvenstvo kegljaške tekmovalne skupnosti Ljubljana, kar je tudi veljalo za memorial Venceslava Pušnarja in za posameznega prvaka v disciplini 8 X 200 lučajev. Na tem prvenstvu oz. turnirju so sodelovali vsi klubi, ki so v Ljubljanski tekmovalni skupnosti kot so: Saturnus, Slovenija ceste, Gradis, Ljubljana Center, Litostroj, Ilirija, Kočevje, Brest, Tehnika in drugi. Iz samih imen klubov je razvidno, da je to tekmovanje bilo kvalitetno in borbeno. Najbolj ogorčen boj se je razvnel med vodečimi ljubljanskimi klubi: Gradis, Slovenija ceste, Ljubljana Center in Saturnusom. Same tekme so trajale tri dni in prvi je startal Sa-
koncu je imel najboljši rezultat le član Saturnusa Sobočan Marjan, ki je podrl 865 kegljev in tako osvojil memorial Venceslava Pušnerja za leto 1969-70 in sprejel pokal v trajno last. Ekipa Saturnusa pa je osvojila moštveno prvenstvo Ljubljanske tekmovalne skupnosti v disciplini 8 X 200 lučajev za leto 1969-70 in tudi prejela pokal.
turnus, ki je kljub spodrsljaju enega tekmovalca dosegel na zelo težkem kegljišču odličen rezultat, saj je cela skupina Podrla 6477 kegljev. Vse ostale ekipe so se trudile, da bi dosegle kaj več, toda niti eni ekipi se ni posrečilo doseči boljšega rezultata. Najbolj sta se približali ekipi Gradisa in Slovenija cest.
Ker je to prvenstvo veljalo datov je bilo več. Največ tudi za posameznega prvaka, možnosti je imel Farkaš -se do zadnjega ni vedelo kdo Gradis, ki je tudi stalni član bo osvojil ta naslov. Kandi- državne reprezentance. Na
Da pa ta uspeh mladih kegljačev Saturnusa ni samo slučaj naj navedem še nekaj uspehov v letošnji sezoni.
Sodelovali so na tekmovanju za memorial Leona Groma v parih in med 60 pari iz vse Slovenije dosegli z enim parom 5. mesto z drugim pa 8. mesto. Pari so nastopali v postavi: Kampjut - Lunar in Sobočan - Mitar.
OSEBNE NOVICE	Upokojeni
HUMORESKA
Žena me je razočarala
V nedeljo sem moral z ženo na smučanje. Pošteno povedano, tega se nisem prav nič veselil: saj vsak mož ve, kaj se pravi biti z ženo na smučanju — to je izgubljen dan.
Voziva po belih bregovih, konice smuči gladko režejo bleščečo snežno površino. Na nebu niti oblačka — sama modrina in smejavo sonce. Z vej se vsipajo bele krpice in male iskrice igrivo poplesujejo v sončnih Žarkih.
Toda, meni ni do vse te lepote. Žena se komaj prebija naprej, smuči ji bežijo na vse strani, s težavo se pobira in vsak trenutek pričakujem, da bo »eksplodiralei.«
— Oh, kako lepo je tu med drevesi — vzhičena zapoje žena.
—	poznam jaz to lepoto — komaj iztisnem glas.
— Zakaj molčiš? — sprašuje žena, ko z muko vleče smučko iz zameta. — Kaj je s teboj?
— No, sedaj se je začelo, gnetla me bo do obupa, vzdihnem in je zabrusim nazaj:
— Z menoj je vse v redu!
— Takrat Žana zagleda v snegu neke sledi in me vpraša:
—Čigave so te stopinje, ali veš?
— Od jerebice, — odgovorim in s strahom pomislim: sedaj bo kot vedno začela trmasto nasprotovati.
Ali žena je lepo vozila naprej. Na malo večji strmini jo je kar na enkrat vrglo v zrak in nato na glavo v beli iskreči sneg. Daleč naokrog se je pokadilo. Kot, da bi me zadela strela: No, sedaj pa se bo zares začelo ...
Toda žena veselo zavriska in njen radostni smeh strese sneg z bližnih vej.
— Oh kakšen štor sem! pravi in se sama pobere Zraven pa se kar naprej smeje, smeje... Mravle so se mi razlezle po celem telesu, lasje pa so mi od strahu in presenečenja stali visoko pokonci.
—	Sedaj bom jaz vsega kriv... ker sem izbral to smer, ker jo nisem prišel vzdigniti! Toda nič od tega: Zažvrgolela je zadnjo popevko in se odpeljala naprej. Kaj je z njo, morda sploh noče govoriti z menoj?
Dolgo sva se tako vozila po snegu in vsak trenutek sem pričakoval da bo začela ...
Vrneva se domov. Oba sva utrujena. Moji živci so Popolnoma na koncu. Doma bo ona vse to nadoknadila. Mora se izkašljati...
žena pa vsa raznežena, srečna:
—	Prekrasno je bilo na smučanju, ali ne možek?
Tega nisem mogel več prenesti. Pokril sem si obraz
z dlanmi in se grenko razjokal. Žena me je strahovito razočarala.
G. S.
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Grej a uredniški odbor: Marjan Bajc, Ižanc Marjan," Slavko Gerlica, Slavko Vrzel, Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666-78 — Tisk CP Gorenjski tisk Kranj — Rokopisov ne vračamo
Na Republiškem prvenstvu v borbenih igrah pa je ekipa Saturnusa med 24 nastopajočimi moštvi dosegla solidno 10. mesto.
Omenim naj še, da kegljači Saturnusa sodelujejo tudi v moški republiški ligi v disciplini 8 X 200 lučajev, kjer svoje zastopstvo uspešno opravljajo, kar pa ni lahko, saj tu nastopajo najboljši kegljaški klubi iz vse Slovenije, ki imajo v svojih vrstah veliko zvenečih imen, ki nekaj pomenijo v Jugoslovanskem kakor v svetovnem kegljaškem športu. Samo tekmovanje je naporno in zahteva od vsakega tekmovalca absolutno fizično in psihično pripravljenost. Na koncu bi še omenil, da kegljaški klub Saturnus obnavlja svoje staro kegljišče na Kodeljevem in bodo v kratkem na tem igrišču vgrajeni avtomati, ki bodo zagotovilo še boljšim uspehom kegljaškemu športu. To bo tudi prvi športni objekt te vrste v občini Moste-Polje.
Novi sodelavci Rajko ZUPET, Ivan MARINKO, Janez GRUM, Andrej BETI, Milan MORE, Janko MIKLAVČIČ, Irena TVRDY, Pavel JANČAR, Silva HRIBAR, Tatjana KRNC, Ivan STRIČKI, Marija ŠOLTIC, Danica VIVOLA, Magdalena ČERIN, Srečko PATE, Božidar BERAVS, Marjan GRADIŠEK, Marija DOMJANIC, Helena HORVAT, Marija KLENOVŠEK, Zlata PAPIČ, Mirko PLAZNIK.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA Na lastno željo Jožefa SKUBIC, Vinko CIR-MAN, Franc MAZI, Zorka PANTELIC, Vilma ŠARLAH, Ljudmila GRČAR, Marija ZORMAN, Dušan TRAMPUŽ, Vera JAVORNIK, Marija TOMPLAK, Rozi CEDILNIK, Florjan NOVAK, Ivanka POVIRK, Rudolf UDVANC, Alenka PLACAR.
Samovoljno
Ana PORCIC, Jože OMAHEN, Franc GRAD, Marjeta MORELA.
Marija ŠKRJANC, Berta MAVRIC, Marija PRIMAR.
NAGRADNA KRIŽANKA 8. MAREC
Razpisane nagrade:
1.	nagrada 100 dinarjev
2.	nagrada 80 dinarjev
3.	nagrada 50 dinarjev
7 nagrad po 10 dinarjev Rešitev oddajte v nabiralnike Glas Saturnusa do 17. marca 1970. Žrebanje bo 19. marca ob 14. uri v sejni sobi. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko!
leeeeeeeeeeeeeeeeee'"
•	e
g OPOZORILO!
2 •
2 V zadnji številki gla- •
•	sila smo objavili kole- * 2 dar prostih dnevov. • ■ Opozarjamo na nelju- 2
•	bo napako. 4. maj ni •
•	dela prost dan kot je 2
•	zabeleženo s črto na • 2 koledarju. Vse drugo 2
•	drži!	e
:	2
*••••••••••••••••••<
Seksualna revolucija tudi Saturnusu ni prizanesla. To je fotografija ene od sten v naši orodni delavnici in zgovoren dokaz, da je temu res tako. Vodja te delavnice Jemc Franc pravi, da ima težave, ker se fantje tako uporno branijo zakonskega stanu. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi izbrali dekleta in se vsi naenkrat oženili — tako bi lahko matičar kar v tovarno prišel. Glede revolucij pa bi verjetno bilo najbolje, če bi bili kaj deležni tehnične revolucije.
SKANDINAVSKA NAGRADNA
KRIŽANKA "8. MIREČ