Iskra Holding d. d. V petek 22.12.1989sovpo-s lov nem centru ISKRA v Ljubljani predstavniki 90% dosedanjih podjetij, združenih v sistemu ISKRA, slavnostno podpisali pogodbo o organiziranju delniške družbe ISKRA HOLDING, d.d. Na konstitutivni seji Skupščine so menili, da gre za novo pomembno etapo na poti prenove ISKRE v sodobno, evropsko korporacijo, ki bo edina zmogla zahtevne tehnološke izzive vrhunske elektronike in informatike ter številne regionalne izzive (globalizacija, Evropa 1992, spremembe v SEVinDVRj. Proces naj bi zaustavil razvojno in konkukrenčno zaostajanje ter nezmožnost slediti naštetim globalnim izzivom. Vzroke za zaostajanje je bilo mogoče v preteklosti pripisati prav neustreznemu lastninskemu upravljanju in strateškem vodenju, tehnološki namesto marketinški naravnanosti, delno pa tudi vase zaprtemu konceptu avtonomnega razvoja, namesto tržne odprtnosti in strateškega razvojnega povezovanja. Izvzeti ne kaže tudi precejšnje družbene indolent-nosti do sodobnih tehnologij in ustrezne klime zanje. V ISKRI se zavedamo, da terja vsebinska prenova v korporacijski evropski model še vse kaj drugega kot zgolj kapitalsko povezanost, koncentracijo kapitala in decentralizirano vodenje. Vsekakor pa je prav ta povezanost — podjetja so se sicer v sistem povezala z nad tretjino premoženja, (okoli 100 mio $) temeljni kamen povsem novih odnosov znotraj in zunaj poslovnega sistema ISKRA. S tem namenom smo se v ISKRI odločili dati slovo tudi sedanji interni banki ter prenesti njene obveznosti na posamezna podjetja, ki so v prvi vrsti odgovorna za svoj razvoj. Tako naj bi bila nova finančna organizacija, ki jo bodo ustanovili znotraj delniške družbe, razbremenjena dubioz starega in neučinkovitega sistema, ki se ne bodo avtomatično prenašale na novo ISKRO. Poleg kapitalskih povezav so za funkcioniranje korporacijskega modela izjemnega pomena še enoten informacijski sistem in tvorjenje enotne organizacijske kulture ter notranjih vrednot. Le na ta način bo mogoče v celoti izkoristiti doma in v tujini uveljavljeno blagovno znamko ISKRA. Za' predsefdnika najvišjega f§ m ig | R3 O) t*"- ra c\j cm Iskra Telekom M PO — uporabniški paket za nadzor merilno preizkusne opreme V Iskri Telekom smo zgradili računalniško podprt sistem, ki nudi hitro in kakovostno informacijo o dejavnostih me-trološkega nadzora. Integralni sistem zagotavljanja kakovosti pomeni, da moramo v vse procese in aktivnosti izdelka ali storitve vnesti takšno kakovost, ki nam bo zagotovila ekonomsko uspešnost. Kakovost proizvodov pa je njihova skladnost z zahtevami, kar pomeni zbir vseh lastnosti in karakteristik izdelka, ki se nanašajo na možnost zadovoljitve dogovorjenih zahtev kupca. Metrologija ima kot veda o merjenju eno izmed ključnih vlog v sistemu zagotavljanja zahtevane kakovosti in zanesljivosti izdelkov. Merilno preizkusno opremo (v nadaljevanju MPO) in merske enote je treba uporabljati pri delu in poslovanju v skladu z Zakonom o merskih enotah in merilih (Uradni list SFRJ št. 9(74), z vsemi podzakonskimi akti in tudi drugimi zahtevanimi standardi. V izvajanju določil je torej izražena zakonska odgovornost proizvajalca do kupca — potrošnika. Aktivnosti, ki jih v podjetju izvajamo za ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih zahtev, imenujemo METROLO-ŠKI NADZOR. Le-ta zajema: — evidenco MPO in njenega metrološkega statusa, — organizacijo pregledov MPO v zunanjih pooblaščenih metroloških laboratorijih, — organizacijo pregledov MPO v skladu z 59. členom zakona, — pregled meril v tehnološkem delovnem procesu v lastnem laboratoriju, — nadzor nad uporabo ustrezno pregledane MPO, — prevzem nove MPO, — skladiščenje MPO, — notranjo organizacijo in razvoj metroloških aktivnosti, Naš računalniško podprti sistem nudi uporabniku informacije o celotni MPO, ki ima določen metrološki status. MPO je razvrščena v naslednje skupine: — MPO za kontrolo v zvezi z obračunom, — MPO za namensko proizvodnjo oboroženih sil, — MPO v tehnološkem delovnem procesu, — MPO, ki ima status indikatorja. Vsaka od navedenih skupin MPO zahteva poseben pristop k vzdrževanju zahtevanega in obstoječega metrološkega statusa. Pri gradnji sistema smo najprej avtomatizirali kartotečni način evidence, ki smo ga nato nadgrajevali. MPO ima naslednje podat- ke: — osnovne (ime, izvirno ime, proizvajalec, tip, tovarniška serijska številka, inventarna številka, datum dobave), — o pregledih (datum pregleda, rok veljavnosti, metrološki laboratorij, verifikacija dokumenta), — o okvarah in popravilu (datum okvare, opis okvare, odločitev). Programski paket smo razvijali na računalniku VAX-785 in operacijskem sistemu VMS (Delta-V). Za potrebe uporabniškega paketa MPO smo zasnovali bazo podatkov, ki jo podpira RMS-sistem upravljanja podatkov. Zato so dostopi do posameznih podatkov zelo hitri. Sistem MPO je sestavljen iz dveh baz: — MPO, ki je v uporabi, — arhivska baza MPO. MPO je v obeh bazah urejena v rastočem vrstnem redu evidenčnih številk, ki so matični ključ dostopa do podatkov. Vendar do podatkov lahko pridemo tudi po drugih ključih. V nadaljnji fazi razvoja smo želeli sistem, ki bi uporabnika obveščal o aktivnostih (pregledi, popravila), ki jih mora izvesti za posamezna merila. Programski paket MPO je zasnovan na interaktivnem načinu dela tako, da so informacije na voljo takoj. Uporabniško naravnanost smo povečali s slovenskimi ukazi, ki jih je možno skrajšati do nedvoumnosti. Delo uporabnika se odvija v dialogu z računalnikom. Podatke o posameznem merilu lahko prek zaslona in tipkovnice interaktivno: — vnašamo in popravljamo, — popravljamo stare zapise, — prikazujemo na zaslon (vse podatke merila, sezname podatkov večih meril, podatke proizvajalcev MPO, podatke lastnikov MPO, podatke laboratorijev, različne druge preglede, različne druge sezname), — brišemo, — prepisujemo podatke podobnih meril, — menjamo primarni matični ključ, — izpisujemo po kretnicah v obliki seznamov ali posamično, — zapišemo v datoteko prirejene za izpis. Za pomoč pri delu je izdelan uporabniški priročnik, ki opisuje delo in lastnosti baze podatkov MPO. Dodatno pomoč med delom nudi posebni pomožni menu (help). Imetniki — uporabniki MPO imajo nenehno na voljo vse podatke o merilnopreizkusni opremi, ki jo uporabljajo. Referent metrološkega nadzora pa ima jasen pregled nad vso MPO in ativnostmi, ki jih mora izvajati z MPO ali za posamezno MPO. Janko Hvasti, foto Dean Dubokovič Iskra Kibernetika Izobraževanje o merjenju električne energije Skupna pot do znanja Iskra Kibernetika in Elektrogospodarstvo Slovenije sta se odločila za skupno izobraževanje strokovnjakov za merjenje električne energije. Program izobraževanja so sestavili strokovnjaki iz elektrogospodarstva in Iskre. Seminarji potekajo v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo v Podgorici, udeležilo se jih bo 120 delavcev iz elektrogospodarstva in 24 Iskrašev. Prva seja skupščine Iskre Kibernetike V Iskri Kibernetiki sprejeli plan za leto 1990 Novoimenovana skupščina sestavljenega podjetja Iskra Kibernetika, d.o.o. (družbe z omenjeno odgovornostjo), je na prvi seji izvolila za predsednika Mirana Plešca za namestnika Marka Nagliča. Za vršilca dolžnosti glavnega direktorja je imenovan ing. Peter Kobal, dosedanji glavni direktor, za njegovega namestnika pa inženir Rudi Zorko, direktor razvojnega področja. Skupščina je obravnavala in tudi potrdila plan Kibernetike in vanjo združenih devetih podjetij (kapitalsko povezanih družb z omejeno odgovornostjo). Plan predvideva povečan obseg proizvodnje in izvoza ter zmanjševanje števila zaposlenih. Treba bo izboljšati kadrovsko strukturo, ker se bodo pojavili tehnološki viški. Večja investicija vlaganja bodo možna samo z zunanjimi sredstvi, v podjetju pa bo večja skrb namenjena boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Plan je postavljen zelo ambiciozno. Vsebuje tudi ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje finančnega položaja, ki grozi, da bo podjetju izničil vse dosežene proizvodne rezultate. Delavcem namreč ni mogoče dopovedati, da imajo ob boljših delovnih rezultatih manjši dohodek zaradi izredno visokih obresti, ki jih je treba plačevati za najemanje posojil. Izgleda, da smo pri dosedanji ekonomski politiki uspeli potegniti denar iz gospodarstva in ga sedaj vračati brez tveganja po visoki obrestni stopnji, povečani š stopnjo inflacije. Takšno stanje pa je pričelo ustavljati proizvodnjo, kar seveda ni v prid gospodarski reformi. Nace Pavlin Razvoj elektroenergetike zahteva nenehno prilagajanje merilne opreme novim zahtevam. Iskra Kibernetika in drugi proizvajalci merilne opreme uvajajo v proizvodnjo sodobne tehnologije in vrhunsko merilno opremo. Za učinkovito delo je potrebno izpopolnjevanje ljudi, ki delajo s sodobno merilno opremo. Zato so se predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije in Iskre Kibernetike odločili za izvedbo skupnih seminarjev o merjenju električne energije. Seminarja soorganizirali izobraževalni center elektrogospodarstva Slovenije, Služba prodaje elektrodistribucije SOZD EGS in Prodaja upravljalnih sistemov Iskre Kibernetike. S skupnim izobraževanjem so začeli decembra lani. Na prvi enodnevni seminar so povabili 35 delavcev distribucije, ki se ukvarjajo z energetiko in vodje prodajnih služb v slovenskem elektrogospodarstvu. Slušatelji so se seznanili z načini merjenja električne energije, z uporabo merilne opreme in z novostmi tarifnega sistema. Pet dvodnevnih seminarjev (trije bodo organizirani v februarju) pa je namenjeniih 85 operativnim delavcem, ki se ukvarjajo z meritva- mi in obračunom pri odjemalcih električne energije. Sodelovalo je tudi 24 Iskrašev. Strokovnjaki Iskre Kibernetike so prikazali delovanje novih merilnih naprav (sistemi MTK, klasični električni števci, merilne garniture, tarifne naprave...) in vzpostavili zvezo z merilnimi mesti v industriji (predstavitev in uporaba sistema ISKRAMATIC SEP 2). Elektrogospodarstvo Slovenije je predstavilo delovanje obstoječih sistemov za merjenje in registracijo električne energije. Slušatelji so tako obnovili znanje o merjenju električne energije, se seznanili z novo merilno tehniko in z razpoložljivo merilno opremo za kontrolo merilnega mesta. Prejeli so tudi prospekte in priročnik o merjenju električne energije, kar bo koristno tudi za uvajanje novih delavcev. Milan Stebernak, vodja Izobraževalnega centra EGS, je povedal, da bodo seminarje občasno ponavljali. V sodelovanju z zavodom za šolstvo bodo v februarju organizirali podoben seminar za učitelje slovenskih srednjih šol, ki poučujejo po programu elektroenergetika. Tekst in foto: Alojz Boc Iskra Kibernetika uspešno prilagaja merilno opremo novim zahtevam elektrogospodarstva. I_______Utrinki s sejmov____________I Salon de composants v Parizu 1989 Sejem se je odvijal od 13. do 17. nov. v parku ra-zstavljalcev na severu Pariza, blizu letališča imenovanega po slovitem generalu Charlesu de Gaullu. Na sami ponudbi s strani Jugoslovanskih OZD se ni nič spremenilo. Iskra je še vedno edina, ki nastopa na relativno zahtevnem sejmu, ki se ponaša s štirimi ogromnimi halami, kjer je nastopalo na površini 34.000 m2 1738 razstavljalcev iz drugih dežel. Takoj za Francozi domačini so (Zahodni Nemci) (212 firm), nato Američani s 163 firmami, nato Angleži s 122, Italijani s 73, Švicarji s 56, Španci s 26, Nizozemci s 14, Belgijci s 17 in Avstrijci z 9 podjetji. Od tujih iz Daljnega Vzhoda izkazujejo svojo moč in znanje Japonci z 63 nastopi, Tajvan s 45 in Korejci z 20. Vzhodna Evropa je zastopana takole: Vzhodni Nemci, Čehi in Poljaki po enkrat, Rusi 2x in Jugoslovani le z Iskro. Podobno temu je razporejena moč interesov, ki se kaže skozi ponudbo, saj je 758 firm iz Francije. Število aktivnih razstavljalcev je v dveh letih naraslo za nadaljnih 30, pri tem je nekaj manj razstavljalcev merilnih instrumentov, ki spremljajo ponudbo sejma in več čistih «komponentašev« na račun prvih. Kakšna so pričakovanja o sejmu in po njem? Ob dolgoletnih spremljanjih konjunkturnih nihanj, menijo Francozi, da bo področje polprevodnikov, ki je povečalo prodajo vrednostno za 10% v letu 1989, v letu 1990 zaznamovalo stagnacijo, področje pasivnih elementov z določenimi izjemami pa čakajo težji časi in rdeče številke. Na špici optimističnih pričakovanj so feriti s predvideno 12,3% rastjo, na dnu pa kondenzatorji in navite komponente, ki ne bodo poznale rasti. Toda lanski ugodni trendi, kjer so bili upori udeležni s skoraj 12,7% fizično rastjo in 9,5% po skupni vrednosti,-bodo kaj hitro mimo. Componic, drugo ime za sejem elementov, je videlo 50.000 večinoma zelo strokovnih obiskovalcev. Francija je druga dežela po obsegu proizvodnje elektronike v Evropi, tik za Zahodno Nemčijo. Elektronika ima izredno visoko podporo vladnih ustanov, vojske, PIT podjetij in aeronavtike. Francoska vlada je omogočila lastnim firmam nakup slabše stoječih zahodnonemških, italijanskih, španskih, angleških, belgijskih in ameriških podjetij, ki jih sedaj združuje pod istim vodstvom. Skupni so preizkusni laboratoriji in skupne nabavne metode ter enotna nizka cena pri nabavi sestavnih delov. Iz enega centra opravljajo kontrolo »kvalitete storitev«, ki jih nudi proizvajalec elementov, ki dobavlja taki multinacionalki, ki ima razpredeno proizvodnjo tudi v prek 10 deželah. Take korporacije so Thompson, Alcatel, CGE itd. Gre za kontrolo kvalitete, dobavnih rokov, plačil in pa predvsem za tisto, kar v Iskri zanemarjamo, za informacijski servis, ki zahteva odgovor v roku 12 ur. V središču visoka tehnologija Evrope. Industrija sestavnih delov za elektroniko danes ni več podrejena, temveč je partner prvovrstnega pomena. Element je postal dejansko povezovalec koncentriranega znanja. Visoko sposobni čipi s svojo 4 M bitno konfiguracijo napeljujejo vstop v področje umetne inteligence. Elementi so v zadnjem desetletju postali nepogrešljiv sopotnik sodobnega razvoja in v svojem snovanju zahtevajo najvišja znanja in načrtovalne tehnologije, kijih pozna človeški um. Visoka inovativnost je izziv za vso Evropo pa tudi za nas, ki želimo biti del le-te. Zato je izrednega pomena, da sledimo prostoru visoke evropske tehnologije, da se v njem prestavimo in, da se ob njemu učimo prijemov za naš bodoči razvoj. Visoka evropska tehnologija je bila predstavljena v naslednjih velikih združenih podvigih: — Vesoljska raketa ARIANA iz kooperacije 11 evropskih držav. Elementi iz Evrope zastopajo 80% vse elektronike, ki upravlja z raketo. V raketi niti en del elementne proizvodnje ni odpovedal. — Elementi z zero efektom, s ciljem Evropski izpad 0 kom na en milijon kosov. Na 16.000 ele- Componic 89 mentih, kjer gredo pospeški tudi na 20 G, ni bilo niti enega izpada — SPOT satelit, ki je bil lansiran z Ariane v letu 1986, je poslal od tedaj že pol milijona slik s področij kartografije, poljedelstva, geologije, raziskav nahajališč rud in fosilnih goriv. Elementi so morali zdržati vibracije in pospeške med 20 do 30 G in široko paleto temperaturnih sprememb ter močno radijacijo. V satelitu SPOT je 120.000 klasičnih elementov in 15.000 hibridov — AIRBUS A 320 je opremljen z evropskimi elektronskimi elementi, mikroprocesorji in LCD displavi. Zadnji služijo za prikaz stanja letala in pomoč pri letenju tudi v najtežjih vremenskih pogojih. Temu ustrezno je napredovala interkomunika-cijska in tudi »zemeljska« elektronika v kontroli letenja. Zaradi zahtev po znižani teži je bilo razvitih mnogo novih miniaturnih elementov. — T. G. V vlaki visoke hitrosti uporabljajo vse več elektronike z HC MOS čipi, senzorji in elektronskimi varovalkami za kontrolo motorjev in zavor pri hitrostih prek 300 km/h. Vzdolž proge kontrolirajo računalniški centri, ki so v stalnem kontaktu z vlakom visoke hitrosti, parametre na vlaku in ob progi, izmenjujejo podatke, navodila in opozorila. Prek mreže primopredajnikov so povezani vsak trenutek z vlakom ter še v centralni računski center, ki vodi vse te vlake. — Radiotelefonija. Iz 125.000 kom delujočih radiotelefonov v letu 1984, predvideva raziskovalna družba Forst in Sullivan v letu 1993 porast v Evropi kar na 3,7 milijonov telefonov v vozilih. Proizvajalci se zaradi pomanjkanja prostora in visokih tehničnih zahtev (vibracije, delo pri —35° C do + 105° C in več, agresivna vlaga itd.) orientirajo na novo razvite, visoko integrirane in miniaturne elemente v tehnologiji površinske montaže. — Avtomobilska elektronika. V teku desetih let bo elektronika predstavljala 20% cene avtomobila, danes je ta delež le 3%, v Zastavi pa še bistveno manj. Zaradi skupnega evropskega projekta Pro-meteus bo Evropa leta 2000 prevzela 40% ustreznega svetovnega tržišča. Osnova bodo visoko inteligentni procesorji, ki se združujejo na kontrolni plošči. Nekaj deleža lahko prispevamo tudi mi v področju ABS zavor (anti blocking sistem), senzorski kontroli motorja, pri zapiranju in signalizaciji vrat in diagnostiki. Zahteve so izredno težke, saj se približujejo po zanesljivosti vesoljski tehniki, smejo pa stati le nekoliko delcev dolarja pri napetostih od 6 do 16 V in vibracijskih sunkih s špicami prek 300 V. V poštev pridejo programi varistorja, posebnih diod in SMD komponent ter senzorjev. . V predstavljenih izzivih, ki jih je na primer za zadnje omenjeno področje avtomobilske elektronike na sejmu Salon de Composants v Parizu raz- stavila Evropska multinacijonalka Philips z elektronskim avtom bodočnosti, Siemens z digitalno radiotelefonijo, Thompson z letalsko tehniko, Ma-tra s sistemom kontrole hitrega vlaka itd., si morajo tudi Iskrine tovarne elementov najti svoj prostor. Pasivni elementi bodo v signalizaciji, zaščiti, napajanju, konektorjih, povezavah in interfacejih itd. Postajajo služabniki čipa in njegovih lastnosti. Zaman bi razlagal v firmi, kjer so ukinili mikroelektroniko, kaj pomeni, da je bilo 80% posvetovanj na Salonu elementov v Parizu s področja mikroe-lektronskih elementov. Smeri v klasičnih elementih, ki so jih poudarjali na seminarjih, kupci in konkurenca na sejmu so: zero efekt napak, miniaturizacija, visoka temperaturna, napetostna in nekonska odpornost, stabilnost lastnosti, višje frekvence, kompatibilnost s čipi v spajkljivosti in hitrostih priključnih žic, miniaturizacija v površinsko montažo in nižanje cene. To vse zahteva od Iskrinih tovarn elementov, če žele preživeti, kvalitetne razvojne posege, racionalizacije v nakupih repromaterialov, uvedbo kompletnega integracijskega računalniškega nadzora poslovanja v planiranju, nabavi, skladiščenju in prodaji ter nadaljno avtomatizacijo tehnologije izdelave. Zahteva, tudi po nekajkrat večjo produktivnost in količine od današnjih, z manj delavci v neposrednem procesu proizvodnje, nizek izmet ter avtomatizacijo kontrole in embaliranja. Začetek procesa je v izpopolnjevanju kadra. Lep del novosti so pokazali razstavljalci tudi v merilni tehniki, vse v smeri digitalizacije. Najbolj odmeven je bil detektor plastičnih in klasičnih eksplozivov, ki v 30 sekundah izmeri še tako nizko koncentracijo eksploziva tudi, če ni prisotno kovinsko ohišje. Naprava »vdahne« nekoliko segret zrak iz površine preiskovanca, ga privede v detektorsko komoro in ga s plinsko kromatografijo preišče po celotnem svetlobnem spektru. Najdene spektralne črte kemijskih elementov in molekul primerja z vzorčnimi črtami, ki jih ima spravljene v računalniku. V primeru, da »prepozna« eksploziv, javi takoj rezultat za kateri eksploziv gre in v kakšni koncentraciji. ali je zračnim teroristom odklenkalo? Kaj pa onesnaževalcem? Novosti s področja klasičnih elektromehanskih komponent ter odzive trga na področju relejev bomo opisali v poznejšem prispevku, ki je nastal na osnovi intervjuja z g. Prevostom, vodjo oddelka za prodajo elektromehanskih komponent pri naši firmi Iskra France. Iskra je v Parizu nastopila z novim skupnim katalogom elementov v francoskem jeziku in prenovljenim v angleščini in skuppo odzivno kartico, kjer je naštetih vseh 190 blagovnih vrst, ponujenih na sejmu. Nastopila je na lastni stojnici in pri dveh francoskih distributerjih. Ponudbo so dopolnjevali izdelki, s katerimi Iskra France kompletira svojo ponudbo. Zelo močna je bila ekipa s področja instrumentov, ki je zastopala Iskro Horjul, Otoče, Stikala, Lipnico in Kibernetiko v Kranju. Drugo najmočnejše zastopstvo so imeli sodelavci iz Avtomatike. Strokovno močno je bilo tudi zastopstvo kondenzatorjev Semič in Iskre elementov za vseh 11 področij. Med obiskovalci smo zabeležili, kar nekaj direktorjev naših tovarn, ki so imeli poslovne dogovorjene sestanke, upamo pa da tudi nekaj časa za ogled kaj vse je pripravila konkurenca. Za novinarje smo pripravili novinarsko konferenco, ki bi morala biti zadnji dan sejma. Ob številnih obiskih pred nami, so bili prisotni novinarji, ki so predstavljali skupno silo s 130.000 strokovnimi bralci premalo zbrani, da bi se poglobili v našo razstavo in razlage. Dobili pa so tiskane reformacije. Za novinarsko srenjo smo dodatno pripravili 15 kompletov press relesov z novostmi. Te so bile zaradi primernosti novinarskemu načinu delovanja in razmišljanja v press centru Salona razgrabljene prej kot v dveh dneh. V zadnjih treh letih je Iskra tako v tujini predstavila največ novih dosežkov, svetovnih premijer, na nekem sejmu. Nekatere je tudi patentirala. Vemo pa, da to ne bo dovolj za hud konkurenčni boj. Mgr. Vladimir Murko SKLEPI 1. konstitutivne seje skupščine Iskra holding, d.d. z dne 22.12.1989 1. sklep: Skupščina ugotavlja, da je vplačanih skupno 46.078.159.203 din, to je 2.682.592 ECU, oz. 2.677 delnic po 1.000 ECU ali 2.677 glasov s tem, da se zneski, oz. število delnic ustrezno spremenijo po pridobitvi podatkov s strani KEKO. Odstopljeni deleži neto premoženja Iskri d.d. po stanju 30.6.1989 pa so v % naslednji: Invest — 60, Servis — 60, Orodja — 15, AET Tolmin — 15, Magneti — 15, Instrumenti — 15, Iskra Commerce — 60, Elektromotorji — 15, Elektrozveze — 15, Merilna elektronika —15, Kibernetika — 47,7, Energetska elektronika — 15, Električna orodja — 15, Antene — 15, IEZE — 38,07, Avtomatika — 49, Kondenzatorji — 15 in Telekom — '30. 2. sklep: Skupščina ugotavlja, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za ustanovitev Iskre holding, d.d. razen imenovanja pooblaščenca za priglasitev pogodbe, kar je predvideno pod točko 7 dnevnega reda. 3. sklep: Skupščina izvoli za predsednika skupščine Toneta Rakovca in za njegovega namestnika Rudija Zorka. 4. sklep: Skupščina imenuje za v. d. predsednika PO Franca Šifkovi-ča ter za v. d. podpredsednikov PO Vita Osojnika, Bruna Štiglica, Aleksandra Miheva ter Jožeta Godca. Imenovani opravljajo naloge v skladu z dosedanjo delitvijo dela v PO SOZD. Imenovanje velja do konstituiranja upravnega odbora, ki v skladu s pogodbo vodi nadalnji postopek imenovanja. 5. sklep: 1. Skupščina sprejme predlog sprememb Pogodbe o organiziranju sestavljene oblike Iskra holding, d.d. kot sledi: — 8 člen se spremeni tako, da se v 3. odstavku črta zadnja alineja (sredstva sklada Iskra Banke) in — 76. člen se črta v celoti. 6. sklep: Financiranje dejavnosti Iskra holding, d.d. teče od 1.1.1990 najdlje 3 mesece iz materialnih stroškov članic kot strošek delovanja sistema. Spremembo financiranja sprejema skupščina. Orientacijski stroški delovanja Iskre holding, d.d. za leto 1990 znašajo 3.225 mio $ in se vplačujejo v dinarski protivrednosti 1/12 ali 271.308 $ mesečno. Predsednik skupščine: Tone Rakovec POGODBA O ORGANIZIRANJU SESTAVLJENE OBLIKE ISKRA HOLDING, D.D. Ljubljana, 22. december 1989 V skladu s členi 145a-h Zakona o podjetjih sklenejo z odločitvijo delavskih svetov, oz. drugih organov upravljanja, podjetja, nastala Iz organizacij združenega dela, združenih v SOZD Iskra, n. sol. o., v nadaljnjem besedilu ustanovitelji POGODBO O ORGANIZIRANJU SESTAVLJENE OBLIKE ISKRA HOLDING, D.D. I. UVOD 1. člen S to pogodbo organizirajo ustanovitelji sestavljeno obliko kot delniško družbo — Iskro holding, d.d., v nadaljnjem besedilu Iskro, d.d za doseganje naslednjih smotrov: — največje dolgoročne rentabilnosti lastnih sredstev in kar najboljše kakovosti življenja ter izvajanje strategij za doseganje teh smotrov, — doseganje skupnih ciljev ter izvajanje strategij za doseganje teh ciljev, ki so pogoj za doseganje smotrov. 2. člen Poslovni sistem Iskra ob organiziranju sestavljene oblike sestavljajo Iskra, d.d. in ustanovitelji, ki so se povezali prek kapitala z najmanj 15% neto premoženja in podjetja, v katerih ima Iskra, d.d. večinski delež. II. FIRMA IN SEDEŽ 3. člen Firma sestavljene oblike se glasi: Iskra holding, družba za usmerjanje razvoja in financiranje, Ljubljana, d.d. Skrajšana firma se glasi: Iskra holding, d.d. Sedež družbe je v Ljubljani, Trg revolucije 3. 4. člen Vizualni del firme sta logotip besede Iskra in znak inštitucije. Logotip je značilen stiliziran zapis besede Iskra, kot ga definira Iskrin standard. Znak inštitucije je simetrična peterokraka zvezda v krogu, pod zvezdo pa je v krogu beseda Iskra. Znak inštitucije je standardiziran. Pravico razpolaganja z znakom inštitucije in logotipom ima Iskra, d.d. III. DEJAVNOST 5. člen Dejavnosti Iskre, d.d. so naslednje: — bančni, finančni in revizijski posli, — usmerjanje razvojno-raziskovalnih storitev in kvalitete, — usmerjanje tehnološkega razvoja in prenosi tehnologij, — usmerjanje trženjskih aktivnosti, — usmerjanje kadrovske politike, — storitve in svetovanje s področja ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, pravnih in kadrovskih znanj, — storitve s področja marketinga, — založniška dejavnost, — letalski prevozi, — izobraževalne storitve, — knjižničarska dejavnost, — zaščita industrijske lastnine, — storitve standardizacije. Vse dejavnosti bodo organizirane v obsegu, dogovorjenem s pogodbami. Navedene dejavnosti so predmet Iskre, d.d. in se kot take registrirajo. 6. člen Iskra, d.d. lahko brez vpisa v sodni register opravlja tudi druge dejavnosti, ki so namenjene dejavnosti, vpisani v sodni register, za katere je običajno, da se v manjšem obsegu, oz. občasno opravljajo skupaj z vpisano dejavnostjo, oz. dejavnosti, ki prispevajo k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisane dejavnosti. 7. člen Dejavnost Iskre, d.d. se spreminja, oz. dopolnjuje ali ukinja s sklepom skupščine Iskre, d.d. IV. DELNIŠKI KAPITAL IN DELNICE 8. člen Iskro, d.d. ustanovijo ustanovitelji z odkupom delnic ob ustanovitvi, ki se izvede z vplačilom v stvareh, pravicah in gotovini do 22.12.1989. Delnice iz prvega odstavka tega člena so v apoenih 1.000 ECU. Izdane delnice bodo imenske in začasne. Iskra, d.d. izda posameznim ustanoviteljem toliko delnic, kolikor znaša njihov delež v naslednjih združenih sredstvih per 30. 6.1989 poračunan v ECU: — sredstva v uporabi DSSS SOZD Iskra, — združena sredstva SOZD Iskra za raziskovalno-razvojno dejavnost, investicije in rezervni sklad, — sredstva skladov Iskra Banke.* Izračun deležev je priloga 1 te pogodbe. 9. člen Ustanovitelji se povezujejo tudi tako, da odstopijo Iskri, d.d. najmanj 15% vrednosti neto premoženja po očiščeni bilanci stanja na dan 31.12.1989. Iskra Commerce, Iskra Servis in Iskra In vest servis v skladu s prvim odstavkom tega člena odstopijo Iskri, d.d. 60% vrednosti svojega neto premoženja. Povezava se opravi z izdajo delnic v apoenih 1.000 ECU, ki se vplačajo do 30.4. 1990. Tudi te delnice bodo imenske. Izračun deležev ustanoviteljev je priloga 2 te pogodbe. 10. člen Iskra Commerce, Iskra Servis in Iskra In vest servis odstopijo 40% vrednosti neto premoženja ustanoviteljem neposredno ali prek Iskre, d.d., o čemer odločajo njihovi organi upravljanja. Ključ delitve odstopljenega premoženja na ustanovitelje določa skupščina Iskre, d.d. Premoženje ustanovitelja, pridobljeno v skladu s prvim odstavkom tega člena, prenešeno v Iskro, d.d., ni zajeto v minimalni obseg povezav ustanovitelja v Iskro, d.d., ki je določen v prvem odstavku 9. člena te pogodbe. 11. člen Iskra, d.d. vrne kapital, pridobljen v skladu z 9., 10. členom te pogodbe v celoti nazaj ustanoviteljem, ko se le-ti organizirajo kot družbe z omejeno odgovornostjo, oz. delniške družbe. Na temelju deleža Iskre, d.d., v družbi z omenjeno odgovornostjo, oz. delnic v delniški družbi iz prvega odstavka tega člena Iskra, d.d. pridobi pravico upravljanja v organih ustanoviteljev v razmerju z deležem v premoženju ustanoviteljev in pravico do udeležbe na dobičku ustanoviteljev. Iskra, d.d. se lahko na temelju sklepa skupščine Iskre, d.d. odpove prenosu 95% svojega deleža v dobičku ustanovitelja, ki ji pripada na osnovi povezave iz 9. in 10. člena te pogodbe. 12. člen Kadar se v Iskro, d.d. v skladu z 8. in 9. členom te pogodbe povezuje sestavljena oblika, v kateri povezana podjetja v njeni sestavi obdržijo lastnost pravne osebe, vlaga sestavljena oblika — ustanovitelj najmanj 15% vrednosti neto premoženja vseh podjetij v njeni sestavi. Ustanovitelj iz prvega odstavka tega člena — sestavljena oblika podjetij in podjetja v njeni sestavi, skupno prek sestavljene oblike upravljajo Iskro, d.d. 13. člen Ustanovitelj lahko odloči, da naknadno poveča svoj vložek Iskri, d.d. s tem, da kupi nove delnice. Za tako naknadno povečanje je potrebno soglasje skupščine Iskre, d.d. 14. člen Ustanovitelji so samostojne pravne osebe in lahko izdajajo vrednostne papirje. Ustanovitelji lahko tisti del premoženja, ki ga niso odstopili Iskri, d.d., uporabijo za medsebojno povezovanje z drugimi ustanovitelji in podjetji v poslovnem sistemu Iskra, v smislu 9. in 11. člena te pogodbe, izven poslovnega sistema pa le s soglasjem upravnega odbora Iskre, d.d. 15. člen Iskra, d.d. povečuje svoj kapital na naslednje načine: — z izdajo vrednostnih papirjev, — s pristopom novih vlagateljev k tej pogodbi, — iz dobička, — z drugimi viri. 16. člen Delnice dajejo ustanoviteljem pravico do upravljanja in pravico do deleža na dobičku Iskre, d.d. ter pravico do ostanka premoženja v primeru prenehanja Iskre, d.d. Ustanovitelji uresničujejo upravljalske in premoženjske pravice v Iskri, d.d. v sorazmerju s številom in vrsto delnic. 17. člen Poleg delnic ustanoviteljev lahko Iskra, d.d. na podlagi sklepa skupščine Iskre, d.d. izda imenske delnice, ki jih lahko vplačajo le delavci poslovnega sistema Iskra. Te delnice so lahko prednostne ali navadne. Prednosti delnic se opredele v sklepu o izdaji teh delnic. V primeru izdaje delnic delavcem lahko skupščina Iskre, d.d. sklene, da so delavci s posebnimi pooblastili poslovnega sistema Iskre dolžni odkupiti določeno število navadnih delnic pod pogoji, ki jih določi skupščina Iskre, d.d. Nominalne vrednosti delnic iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko nižje od nominalne vrednosti delnic ustanoviteljev. 18. člen Iskra, d.d. lahko s sklepom skupščine Iskre, d.d. izdaja vrednostne papirje vseh vrst. 19. člen Imetnik imenske delnice je tisti, ki je vpisan v knjigo delničarjev Iskre, d.d. Pogoje za prenos imenskih delnic določa upravni odbor Iskre, d.d. Prenos imenske delnice se opravi z indosamentom. V, POOBLASTILA V PRAVNEM PROMETU, ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI, ZASTOPANJE 1. Pooblastila in odgovornost za obveznosti 20. člen Iskra, d.d. nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za tuj račun. 21. člen Iskra, d.d. nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v naslednjih primerih: — sklepanje pogodb o izvajanju dejavnosti, ki so predmet poslovanja Iskre, d.d., — sklepanje pogodb, ki se navezujejo na dejavnosti, k j so predmet poslovanja Iskre, d.d. 22. člen Iskra, d.d. odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Iskre, d.d., in ne za obveznosti drugih ustanoviteljev Iskre, d.d. 23. člen Iskra, d.d. vstopa v pravni promet v svojem imenu in za tuj račun na podlagi pisnega pooblastila ustanovitelja in soglasja upravnega odbora Iskre, d.d. 24. člen Za obveznosti iz pogodb iz prejšnjega člena, sklenjenih v imenu Iskre, d.d. in za tuj račun odgovarja Iskra, d.d. in subsidiarno podjetje, za katero je bil posel sklenjen. 2. Zastopanje 25. člen Iskro, d.d. v okviru njene dejavnosti neomejeno zastopa in predstavlja predsednik poslovodnega odbora Iskre, d.d. Podpredsedniki poslovodnega odbora Iskre, d.d. zastopajo in predstavljajo Iskro, d.d. neomejeno v okviru področij dela, za katere so zadolženi. V pflmeru odsotnosti predsednika poslovodnega odbora Iskre, d.d. zastopa in predsfevlja Iskro, d.d. namestnik predsednika poslovodnega odbora Iskre, d.d. z vsemi pravicami in dolžnostmi predsednika poslovodnega odbora Iskre, d.d. 26. člen Predsednik poslovodnega odbora Iskre, d.d. sme dati drugim osebam pisno po-obiasiiiO za sklepanje določenih vrst pogodb in za opravljanje določenih drugih pravnih opravil, oz. za sklepanje določenih posamičnih pogodb in za opravljanje določenih posamičnih pravnih opravil. 27. člen Prokura se da delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali drugi osebi iz ali izven Iskre, d.d. Prokuro sme dati drugi osebi predsedndik poslovodnega odbora Iskre, d.d. ob soglasju upravnega odbora Iskre, d.d. Vsebino in obseg prokure določa zakon. VI. NOTRANJA ORGANIZIRANOST ISKRE, D.D. 28. člen Notranjo organiziranost Iskre, d.d. določa poslovodni odbor Iskre, d.d. v skladu z delitvijo poslovodne funkcije na področja dela, ki jih opredeli upravni odbor Iskre, d.d. Delo organizacijskih enot lahko vodijo delavci s posebnimi pooblastili, ki so za svoje delo odgovorni posameznim podpredsednikom poslovodnega odbora Iskre, d.d. 29. člen Dejavnosti upravljanja in vodenja sistema se financirajo iz dobička delniške družbe in deleža v dobičku ustanovitelja. Storitvene dejavnosti Iskre, d.d. iz 5. člena te pogodbe se financirajo z neposrednim zaračunavanjem storitev. Stroški celostne podobe in institucionalne propagande poslovnega sistema Iskre se financirajo na osnovi vrednosti prodaje ustanoviteljev in s članarino v enaki višini za vsako podjetje ustanovitelja. V skladu z dinamiko, določeno s planom, bodo v prehodnem obdobju dejavnosti določene v prvem odstavku tega člena financirane prek povračila stroškov. Osnova za izračun povračila je vrednost prodaje ustanoviteljev. Financiranje posameznih dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena v skladu s to pogodbo določa plan Iskre, d.d. V planu se s soglasjem vseh ustanoviteljev lahko določijo tudi druge osnove za financiranje posameznih dejavnosti. 30. člen Iskra, d.d. ustanovi za izvajanje bančnih in finančnih poslov skupno finančno organizacijo Iskra Finance, d.o.o. Iskra Finance, d.o.o. izvaja za ustanovitelje finančne in bančne posle, ki so določeni v aktu o ustanovitvi. VIL PRAVICE IN DOLŽNOSTI USTANOVITELJEV 31. člen Odnosi med ustanovitelji temeljijo na medsebojnem spoštovanju pravic in obveznosti ter uveljavljanju in izvajanju upravljalskih, razvojnih in drugih skupnih interesov. Ustanovitelji se obvezujejo, da bodo poslovali kot dober gospodar v skladu s poslovno politiko in strategijo poslovnega sistema Iskra. 32. člen Pravice ustanoviteljev v Iskri, d.d. so zlasti nalednje: — pravica do upravljanja Iskre, d.d., — pravica do udeležbe na dobičku Iskre, d.d., — pravica do poimenovanja ustanovitelja z besedo Iskra in do uporabe logotipa in znaka inštitucije v poslovanju, — pravica do informacij v poslovanju Iskre, d.d. in ustanoviteljev, — pravica do pomoči pri odpravljanju razlogov za nezadostno uspešnost gospodarjenja po merilih poslovnega sistema Iskre, — pravica do odstopa iz te pogodbe, — druge pravice po tej pogodbi. 33. člen Dolžnosti ustanoviteljev Iskre, d.d. so zlasti naslednje: — prilagoditev pravno-organizacijske oblike ustanoviteljev na podlagi te pogodbe, — uskladitev splošnih aktov ustanoviteljev s skupnimi splošnimi akti Iskre, d.d., — vključitev dela firme Iskra, d.d., to je besede Iskra, logotipa in znaka inštitucije v firmo ustanoviteljev, — enotno in sistematično uveljavljanje logotipa in zaščitnega znaka Iskra v poslovanju, — planiranje razvoja skladno s strategijo razvoja Iskre, d.d., — doseganje kvalitete proizvodov in storitev, ki jo zahtevajo skupno dogovorjeni normativi, — dogovarjanje o skupnih investicijah, o kapitalskih naložbah, o emisiji in nakupu vseh vrst vrednostnih papirjev, — poslovanje v skladu z dogovorjeno poslovno politiko in sklepi organov upravljanja Iskre, d.d., — uveljavljanje in razvoj usklajenega informacijskega sistema Iskre, d.d. ter uporaba metod, osnov in tehnologije, ki zagotavljajo delovanje tega sistema, — varovanje podatkov, ki se nanašajo na skupno poslovanje kot poslovno tajnost, — druge dolžnosti po tej pogodbi. Vlil. ORGANI ISKRE, D.D. 34. člen Organi Iskre, d.d. so: 1. skupščina 3. nadzorni odbor 2. upravni odbor 4. delavski svet I. Skupščina 35. člen V skupščini ima vsak ustanovitelj enega člana, oz. namestnika, ki jih imenuje pristojni organ upravljanja ustanovitelja. Enega člana skupščine imajo tudi delavci, ki delajo v Iskri, d.d. Število glasov ustanoviteljev v skupščini je odvisno od števila in vrste delnic ustanovitelja. Število glasov delegata delavcev zaposlenih v Iskri, d.d. v skupščini določi skupščina na temelju razmerja med vrednostjo neto premoženja Iskre, d.d. in vrednostjo živega dela delavcev, zaposlenih v Iskri, d.d. po kriteriju, ki velja za sestavo vseh skupščin ustanoviteljev poslovnega sistema Iskre. 36. člen Sklepčnost glasov skupščine je podana, ko so prisotni člani z najmanj dvema tretjinama glasov skupščine. Sklepi skupščine, razen proceduralnih, ki se sprejemajo z večino prisotnih članov, se sprejemajo z absolutno večino glasov, ki izhaja iz skupnega števila glasov, določenih s pravili iz predhodnega člena. 37. člen Skupščina ima naslednje pristojnosti: — določa temelje poslovne politike Iskre, d.d, — sprejema splošne akte Iskre, d.d., — odloča o delitvi dobička iz poslovanja Iskre, d.d., — voli in razrešuje člane upravnega in nadzornega odbora, — odloča o vključevanju Iskre, d.d. v sestavljene oblike združevanja, — sklepa o spremembi, razširitvi ali ukinitvi dejavnosti Iskre, d.d. in o spremembi firme ali sedeža Iskre, d.d., — določa pogoje za uporabo in razpolaganje logotipa in znaka inštitucije Iskre, — odloča o zvečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala Iskre, d.d., — sprejema srednjeročni plan in letne programe dela Iskre, d.d., — sprejema letni obračun Iskre, d.d., — sprejema letno poročilo poslovnega sistema Iskra, — obravnava druga vprašanja na predlog upravnega odbora, poslovodnega odbora Iskre, d.d., oz. na predlog ustanoviteljev, ki imajo več kot petino glasov v skupščini. 38. člen Z odločanjem o delitvi dobička Iskre, d.d. skupščina odloči o: — delu dobička, ki se uporabi za oblikovanje rezervnega sklada, oz. za oblikovanje drugih skladov, — delu dobička, ki se uporabi za naložbe, — delu dobička, ki se uporabi za izplačila dividend, — delu dobička, ki pripada delavcem Iskre, d.d. 39. člen Skupščina izvoli predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine iz svoje sredine za dobo dveh let. 40. člen Sejo skupščine sklicuje predsednik skupščine po lastni presoji, na predlog upravnega odbora, poslovodnega odbora Iskre, d.d. ali na predlog ustanoviteljev, ki imajo več kot petino glasov v skupščini. 2. Upravni odbor 41. člen Upravni odbor ima najmanj devet in največ petnajst članov, kar določi skupščina, ki tudi izvoli vse njegove člane, razen člana, ki ga imenuje delavski svet. Skupščina lahko izvoli določeno število članov izmed oseb, ki niso v delovnem razmerju v Iskri, d.d., oz. pri ustanoviteljih. Sestava upravnega odbora mora odražati lastništvo upravljalskih delnic Iskre, d.d. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. V primeru prenehanja mandata posameznega člana se na izpraznjeno mesto člana upravnega odbora izvoli nadomestni član. Člani upravnega odbora izmed sebe za eno leto izvolijo predsednika in njegove- /10 n 't r>-w-ioir-\ i Iz O ya $ sainvou um*. 42. člen Upravni odbor odloča z večino glasov vseh svojih članov. 43. člen Članom upravnega odbora pripada za delo v upravnem odboru nadomestilo v višini, ki jo določi skupščina. 44. člen Upravni odbor ima naslednje pristojnosti. — imenuje in razrešuje predsednika in podpredsednike poslovodnega odbora Iskre, d.d., — imenuje člane organov upravljanja Iskre, d.d. pri ustanoviteljih, — določa poslovno politiko, delovne načrte in programe Iskre, d.d. in sprejema sklepe, ki se nanašajo na njihovo izvajanje, — skrbi za redno in pravočasno sestavljanje periodičnih poročil in zaključnega računa, — spremlja uspešnost poslovanja ustanoviteljev in daje predloge za njeno izboljšanje, — odloča o uporabi in razpolaganju z logotipom in znakom inštitucije, — izreka ukrepe za preprečevanje neuspešnosti ustanovitelja, — obravnava in daje mnenje o predlogih za kapitalske naložbe in povezave ustanovitelja, — sprejema sklepe o koordinaciji proizvodnih programov ustanoviteljev, — pripravlja predloge za skupščino in izvaja njene naloge, — daje navodila in smernice za delo poslovnega odbora Iskre, d.d., — trimesečno predlaga nadzornemu odboru poročilo o poslovanju, — izvaja druge naloge na temelju sklepa skupščine. 3. Nadzorni odbor 45. člen Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih voli in razrešuje skupščina izmed delavcev ustanoviteljev in zunanjih strokovnjakov, razen člana, ki ga imenuje delavski svet. Člane nadzornega odbora se voli za štiri leta in so lahko vnovič izvoljeni. Člani nadzornega odbora izmed sebe za eno leto izvolijo predsednika in njegovega namestnika. 46. člen Nadzorni odbor odloča z večino glasov vseh svojih članov. Član nadzornega odbora, ki se ne strinja z odločitvijo nadzornega odbora lahko izrazi ločeno mnenje. 47. člen Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti: — nadzorovati uporabo materialnih sredstev, pregledati letno poročilo, obračun in predlog za delitev dobička, — ugotoviti ali se vodijo poslovne knjige poslovnega sistema v skladu s predpisi, — pisno obvestiti upravni odbor in skupščino o ugotovitvah nadzora ter ju pri tem opozoriti na morebitne opustitve predsednika, oz. podpredsednikov poslovodnega odbora Iskre, d.d. 4. Delavski svet 48. člen Delavci, zaposleni v Iskri, d.d., izvolijo delavski svet na način in po postoku, ki ga določa zakon. 49. člen Delavski svet ima zlasti naslednje pristojnosti: — voli predstavnike v skupščino, upravni in nadzorni odbor, — sprejema samoupravne splošne akte. ki urejajo delovna razmerja, disciplinsko odgovornost, delitev osebnih dohodkov, delovni čas, varstvo pri delu in podobno, — obravnava, oz. daje predloge planov kadrov in izobraževanja, — odloča o delitvi dela dobička Iskre, d.d., ki pripada delavcem, — odloča o uporabi sredstev za neposredno skupno porabo, — imenuje stalne in občasne komisije, — skrbi za obveščanje delavcev, — obravnava predloge za statusne spremembe in spremembe v organizaciji dela Iskre, d.d., — odloča o delitvi stanovanj in stanovanjskih posojil, — določa stališča za delo svojih predstavnikov v skupščini; upravnem in nadzornem odboru ter — druge zadeve. 50. člen Delavski svet je sestavljen iz enajstih delegatov. Delegate v delavski svet izvolijo delavci s tajnim glasovanjem. Mandat delegatov delavskega sveta traja dve leti, pri čemer delegat ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored. Delavski svet odloča z večino glasov vseh svojih delegatov, če za odločanje o posameznih vprašanjih ni določena drugačna večina. 51. člen Kadar se na delavskem svetu ali drugem organu upravljanja odloča o pravicah delavcev, ki so predmet urejanja kolektivnih pogodb, se na sejo organa upravljanja obvezno vabi predstavnika sindikata, ki ima pravico izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki so predmet odločanja. IX. POSLOVODNI ORGAN 52. člen Iskro, d.d. vodi kolegijski poslovodni organ (v nadaljnjem besedilu poslovodni odbor), ki ga sestavljajo predsednik ter funkcijski in programski podpredsedniki. Število podpredsednikov poslovodnega odbora določi skupščina na predlog upravnega odbora. 53. člen Predsednik poslovodnega odbora vodi in usmerja delo podpredsednikov poslovodnega odbora ter vodi in odgovarja za poslovanje Iskre, d.d., ter jo zastopa. 54. člen Funkcijski podpredsedniki poslovodnega odbora vodijo in so odgovorni za izvajanje poslovne funkcije Iskre, d.d., na področjih trženja, razvoja, financ in kadrov. Vsak izmed njih je zadolžen tudi za druge naloge. 55. člen Programski podpredsedniki poslovodnega odbora usmerjajo poslovanje podjetij ustanoviteljev, ki so tehnološko, izdelčno ali tržno povezana. 56. člen Predsednika in podpredsednike poslovodnega odbora imenuje upravni odbor s tajnim glasovanjem po javnem razpisu. Predsednik poslovodnega odbora se imenuje na predlog razpisne komisije, ki jo imenuje upravni odbor, podpredsednike poslovodnega odbora pa na predlog poslovodnega odbora. 57. člen Mandat predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora traja štiri leta, po preteku te dobe so lahko znova imenovani. 58. člen Predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora morajo imeti visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri, ustrezne delovne izkušnje in poslovodno znanje. Razpisne pogoje določa upravni odbor. 59. člen Predsednika poslovodnega odbora nadomešča namestnik, ki ga na njegov predlog izmed podpredsednikov poslovodnega odbora imenuje upravni odbor. 60. člen Poslovodni odbor ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti, oz. pristojnosti: — vodi poslovanje Iskre, d.d., organizira in usklajuje njen delovni proces, — predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, upravnega odbora in delavskega sveta, — določa organizacijo Iskre, d.d., — koordinira in usmerja razvoj ustanoviteljev, — poroča skupščini, upravnemu in nadzornemu odboru ter delavskemu svetu o izvajanju sprejetih planov in programov razvoja in predlaga ustrezne ukrepe za izvajanje sklepov skupščine, upravnega odbora in delavskega sveta, — organizira in skrbi za učinkovito obveščanje delavcev podjetij ustanoviteljev v zadevah in pristojnostih Iskre, d.d. 61. člen Poslovodni odbor odloča o zadevah iz prejšnjega člena te pogodbe na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik poslovodnega odbora. Poslovodni odbor sprejema odločitve z večino glasov vseh svojih članov. Način dela poslovodnega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme poslovodni odbor. 62. člen Predsednik poslovodnega odbora zlasti: — zastopa in predstavlja Iskro, d.d., — sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle v okviru pooblastil, ki jih ima Iskra, d.d., — predlaga imenovanje in razrešitev namestnika predsednika ter ostalih podpredsednikov poslovodnega odbora, — odloča o razporejanju delavcev Iskre, d.d. k določenim delom in nalogam, — poroča organom upravljanja o poslovnih rezultatih Iskre, d.d. ob periodičnih in letnem obračunu ter skrbi za pravočasno sestavljanje navedenih poročil, — odloča, da morajo delavci, ki imajo vpogled v poslovne skrivnosti, podpisati izjavo o lojalnosti in o prepovedi zaposlitve pri konkurenčnem podjetju, — daje prokuro delavcem s posebnimi pooblastili v soglasju z upravnim odborom, — zagotavlja zakonitost dela, — opravlja druge zadeve, ki so v njegovi pristojnosti na podlagi zakona, te pogodbe in drugih splošnih aktov Iskre, d.d. 63. člen Predsednik poslovodnega odbora, oz. njegovi podpredsedniki so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili imenovani: — na lastno zahtevo, — če so bile zaradi izvajanja splošnega akta ali sklepa, ki gaje predlagal kršene pravice ter, če je bila po njegovi krivdi povzročena škoda Iskri, d.d., — če je obsojen na kaznivo dejanje, zaradi katerega ne bi mogel biti imenovan na vodilno funkcijo, — če skupščina ne sprejme poročila o rezultatih poslovanja po obračunu in ugotovi, da je poslovodni odbor odgovoren za nedoseganje rezultatov, — v drugih primerih, določenih z zakonom. O razrešitvi predsednika poslovodnega odbora, oz. posameznih njegovih podpredsednikov odloča upravni odbor na način in po postopku, ki je določen za imenovanje. X. OSTALE DOLOČBE O UPRAVLJANJU IN VODENJU 64. člen Sklepi, ki jih sprejmejo skupščina, upravni in nadzorni odbor ter poslovodni odbor in ki se nanašajo na posle, ki jih za ustanovitelje opravlja Iskra, d.d., v okviru svojih pooblastil, so obvezni za organe upravljanja in poslovodne organe ustanoviteljev. 65. člen Iskra, d.d., ima pravico, da z interno revizijo ugotavlja realnost izkazanih poslovnih rezultatov ustanoviteljev. 66. člen Ustanovitelji se lahko vključujejo v druge oblike združevanj podjetij, vendar ne smejo dovoliti, da bi v njih drug poslovni sistem pridobil enak ali višji kapitalski delež od Iskre, d.d. Pogodbe, sklenjene v nasprotju s prvim odstavkom tega člena so neveljavne. Skupščina je pooblaščena, da dovoli odstopanje od pravila iz prvega odstavka tega člena, če to narekujejo poslovni interesi Iskre, d.d. XI. REŠEVANJE SPOROV 67. člen Za razreševanje morebitnih sporov iz te pogodbe se v okviru poslovnega sistema organizira notranja arbitraža, katere odločba je izvršilni naslov. Ustanovitelji, Iskra Finance, d.o.o. in Iskra, d.d. ne morejo odkloniti svoje udeležbe v sporu pred notranjo arbitražo. 68. člen Notranja arbitraža odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik ter arbiter predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Organizacijo in delovanje notranje arbitraže ureja poseben pravilnik. XII. PREPREČEVANJE MOTENJ V POSLOVANJU USTANOVITELJEV 69. člen Motnje v poslovanju ustanoviteljev, ki se kažejo v težavah na finančnem, ekonomskem ali drugem področju, se odpravlja v skladu s sklepi organov upravljanja Iskre, d.d. 70. člen Skupščina lahko pri reševanju težav ustanovitelja izreče ukrep preprečevanja motenj, če oceni, da se ogroža materialna in socialna varnost delavcev pri ustanovitelju ali če je rentabilnost ustanovitelja 25% ali več nižja od povprečja v poslovnem sistemu Iskra. 71. člen Preprečevanje motenj v poslovanju obsega: — imenovanje posebne komisije, ki ugotovi stanje pri ustanovitelju in na podlagi tega predlaga nadaljnje ukrepe za reševanje težav, — začasno angažiranje strokovnjakov pri ustanovitelju, ki s svojim neposrednim strokovnim delom in z nasveti organom upravljanja ustanovitelja, pomagajo normalizirati poslovanje. 72. člen Skupščina lahko v težjih primerih motenj v poslovanju ustanovitelja sprejme tudi naslednje ukrepe: — izreče se nezaupnica poslovodnemu organu ustanovitelja, — imenuje se začasni organ, ki mora predhodno odobriti vsak sklep poslovodnega organa ustanovitelja. XIII. DELOVANJE SINDIKATA 73. člen V okviru poslovnega sistema Iskra deluje sindikat v skladu s svojimi pravili in statutom. Organi Iskre, d.d. morajo pred sprejemanjem odločitev, ki bistveno vplivajo na ekonomski in socialni položaj članov sindikata, obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti. 74. člen Ustanovitelji prek Iskre, d.d. zagotavljajo prostorske, strokovne in druge materialne pogoje za delo organov sindikata poslovnega sistema Iskra. Način sodelovanja in ostale obveznosti Iskre, d.d. do sindikata se opredeljuje v kolektivni pogodbi ali drugi pogodbi, ki jo skleneta Iskra, d.d. in Konferenca zveze sindikatov Iskre. Sklep o sprejemu kolektivne pogodbe v imenu Iskre, d.d. sprejme skupščina. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 75. člen Na temelju te pogodbe se preoblikujejo v Iskro, d.d. naslednje pravne osebe: — Iskra SOZD, elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3, — Iskra SOZD Delovna skupnost skupnih služb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3, — Iskra ZORIN, o.sub.o., TOZD INDOK, b.o., Ljubljana, Tržaška c. 2 — Iskra ZORIN, o.sub.o., TOZD Standardizacija, b.o., Ljubljana, Tržaška c. 2, — Iskra ZORIN, o.sub.o., Ljubljana, Trg revolucije 3. Temeljni organizaciji Iskre ZORIN sprejmeta sklep o prenehanju in vključitvi v Iskro, d.d. z referendumom, s katerim tudi odločita o prenehanju delovne organizacije Iskra ZORIN. Navedeni subjekti prenehajo z izbrisom iz sodnega registra. S prenehanjem navedenih subjektov preidejo vse pravice, obveznosti in odgovornosti navedenih subjektov na Iskro, d.d. 76. člen** Iskra, d.d. sprejme na konstitutivni seji skupščine sklep o ustanovitvi Iskra Finance, d.o.o., s katerim prenese vplačana sredstva vlagateljic za odkup delnic Iskre, d.d., ki so imele vir v terjatvah ustanoviteljic do sklada osnovnih sredstev Iskra Banke, v sklad osnovnih sredstev novo ustanovljene finančne organizacije Iskra Finance, d.o.o. 77. člen Vse pravice, obveznosti in odgovornosti ustanoviteljev do organizacij, katerih naslednik je Iskra, d.d., ostanejo v veljavi. 78. člen Skupščina na svoji konstitutivni seji imenuje vršilce dolžnosti poslovodnega odbora Iskre, d.d. Vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora je pooblaščenec za zastopanje Iskre, d.d. in je pooblaščen opraviti vsa potrebna dejanja za ustanovitev in začetek dela Iskre, d.d. Pooblastilo je časovno omejeno do imenovanja predsednika poslovodnega odbora. 79. člen Ta pogodba velja za ustanovitelja, ki jo sprejme na svojem delavskem svetu, oz. drugem najvišjem organu upravljanja, če gre za ustanovitelja, ki je že organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo ali delniška družba s sredstvi v družbeni lasti. Pogodba je odprta za sprejem do 22. 12. 1989. Tega dne bo organizirano tudi njeno podpisovanje. 80. člen Delovne in temeljne organizacije, združene v SOZD Iskra, ki se v času do 22.12. 1989 še niso preoblikovale v družbena podjetja, se lahko po preoblikovanju v družbeno podjetje, vendar najpozneje do 15. 1. 19990 odločijo, da kot ustanovitelj pristopijo k tej pogodbi. 81. člen Dosedanje članice SOZD Iskra, ki ne bodo pristopile k tej pogodbi, nosijo pravne posledice razdrtja veljavnih samoupravnih sporazumov in splošnih aktov SOZD Iskra in Iskra Banke. 82. člen Spremembe in dopolnitve te pogodbe sprejema skupščina na predlog upravnega odbora, poslovodnega odbora, oz. ustanoviteljev, ki imajo več kot tretjino glasov v skupščini. 83. člen Z dnem uveljavitve te pogodbe preneha veljati Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra z dne 28. 2. 1978 in določila samoupravnih sporazumov ter splošnih aktov SOZD Iskra ter drugih pravnih oseb, katerih pravni naslednik je Iskra, d.d., ki so v nasprotju s to pogodbo in z Zakonom o podjetjih. 84. člen Iskra — Srednja šola elektrotehnične in kovinsko predelovalne usmeritve Kranj postane član Iskre, d.d. brez kapitalske povezave in pravice upravljanja. 85. člen Iskra, d.d preneha, ko to sklenejo vsi ustanovitelji in v zakonsko določenih primerih. 86. člen Ustanovitelj lahko odstopi od te pogodbe pod pogoji, ki jih določi skupščina. 87. člen Vsak ustanovitelj dobi en izvod te pogodbe, Iskra, d d. pa tri. V Ljubljani, dne 22. decembra 1989 Po sklepu skupščine z dne 22. 12. 89 se ' črta v 3. odstavku 8. člena zadnja alineja (sredstva sklada Iskra Banke) in " črta v celoti 76 člen i Iskra Iskra Commerce Ljubljana vabi k sodelovanju strokovnjaka s področja računalništva Prijavite se za prosta dela, ki jih objavljamo programer Pogoji za opravljanje del so: — končana VII. stopnja strokovne izobrazbe tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri, — aktivno, oz. pasivno znanje angleškega jezika, — zaželene delovne izkušnje od 1 do 5 leti, — 3 mesečno poskusno delo Kandidatom nudimo strokovno in kreativno delo na PC, nagrajevanje po delu in izpopolnjevanje strokovnega znanja doma in v tujini. Pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kadrovski sektor, Kotnikova 6. Iskra Iskra Magneti p. o. Stegne 21 61000 Ljubljana po sklepu Delavskega sveta ISKRA Magneti objaivlja Javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena 1. Tunelska peč z brezkončnim trakom BTU 1 0 8210118 H Kanal 220 x 110 x 5500 mm RF pločevina T max = 900° C Regulacija temp. 4 cone EUROTHERM/Tiristorska Brezstopenjska reg. hitrosti traku od 10 mm/min — 500 mm/min Možnost delovanja v zaščitni N atmosferi 2. Elektromotor Gorenje Sever 15 kW; 380 V; 1456 min" 3. Hidravlična stiskalnica INDOS GOT tov. št. 157; letnik 1963 4. Ventilator z motorjem Rade Končar 11 kW; 380 V; 1450 min-1 5. Transformator brez podatkov — 3 kos 6. Kompresor Trudbenik K 1200 1.1976 Prometni davek plača kupec. Javna licitacija bo v torek 30. 01. ob 11, v prostorih ISKRA Magneti, Ljubljana, Stegne 21. Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije vplačajo 10% od izklicne cene. Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak delovni dan do zač etka licitacije od 10. do 12. Za nakup velja »videno-kupljeno«. 5.000,00 din 3.500.00 din 5.000. 00 din 2.000. 00 din 5.000. 00 din 2.500.00 din Zanimivosti Televizija Japonska elektronska industrija s pospešeno naglico prehaja na nov HDTV televizijski sistem z visoko ločljivostjo. Od začetka minulega meseca že emitira japonska televizija dnevno po eno uro po novih normah, ki obsegajo 1125 vrstic namesto dosedanjih 525 (pri nas PAL sistem s 625 vrsticami). Nov sistem televizije daje zaradi še enkart večje gostote točk mnogo ostrejšo sliko. Avtizem Ameriški znanstveniki so na podlagi proučevanja celotnega prebivalstva države Utah ugotovili, da je avtizem dedna bolezen (avtizem — nezanimanje za stvarnost, bolezen spremlja nepovezanost z zunanjim svetom, v ospredje pa stopi bolnikov lastni namišljeni svet. Odtod bolnikovo nedostopno vedenje in odnos do sveta). V neki družini so pri petih članih od šestih opazili avtizem, v drugih primerih pa so ugotovili, da so imeli tudi starši to bolezen. Zanimanje za avtizem je narastlo zlasti po predvajanju filma Rain Man (Deževni človek) z igralcem Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi. (Film so predvajali tudi pri nas.) Bolezen je genetično pogojena. Zdravniki upajo, da jo bodo čez čas lahko diagnosticirali že pri plodu v materinem telesu. (Prisma) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj 'Mala oglašal Prodam škodo 110, registrirano do okt. 1990 in štedilnik na trda goriva Calorex. Informacije na št: (064) 22-221, inl: 32-71. Rodeš. Moderno 1 -sobno STANOVANJE v centru Kranja, v zasebni hiši, lastni vhod, etažno centralno ogrevanje, telefon, vrt prodam ali zamenjam za večjega. Ustrezno tudi za predstavništvo. Informacije na telefon: (064) 22-991 ali (064) 24-019. V spomin Zdenku Mačefatu Srhljivi so občutki, ko se v neposrednem okolju pripeti nenadna smrt, ki človeka »pobere stoje«, kar z delovnega mesta. Se bolj je boleče, ko je to sodelavec, s katerim smo tri desetletja delili vsakdanjost pri šolskem delu. To se je zgodilo nam, učencem in delavcem Iskrine srednje šole v Kranju. V četrtek, 7. 12.1989, smo še dopoldan reševali učne naloge, opoldan te več ni bilo med nami živega in v soboto, 9. 12. 1989, smo te že pokopali. Zjutraj si še, kot vsak dan do usodnega četrtka, prišel v šolo, opoldne so te odpeljali in nisi se več vrnil k svojim dragim domačim, za katere si redno skrbel in se jih veselil. Življenjska pot ti ni bila s cvetjem postlana. Mladost ti /e grenila vojna. Za nameček ti je še proti koncu pobrala očeta in brata, ki sta padla kot borca NOV. Po vojni si se šolal v obrtni šoli, kjer si se leta 1948 izšolal za elektro navi-jalca. Istega leta si se zaposlil v tovarni ISKRA in 1959 opravil izpit za V K — obratnega elektrikarja. Po potrebi si 1961 nadaljeval delo v Zavodu za izobraževanje kadrov Iskra, ki se je 1962 preimenoval vŠC — Iskra in potem v ISKRA srednja šola, kjer si kot učitelj P P do zadnje ure življenja vestno in uspešno opravljal svoje delo. Vso svojo delovno dobo, do upokojitve ti je manjkalo le nekaj mesecev, si ostal IS-KRAŠ in učitelj v šoli. Učenci in delavci šole smo te cenili in spoštovali ter te bomo ohranili v lepem spominu. Učenci in delavci ISKRA — srednja šola Kranj Zahvala ob težki izgubi mojega očeta Antona Majerja se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tovarne Stikal za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti žalujoča hčerka Marija s sinom Damjanom št. 1., 22. januarja 1990 stran 13 4 Iskra Avtoelektrika Ta mesec poteka točno trideset let, ko se je v Šempetru pri Gorici porodila današnja delovna organizacija Iskra Avtoelektrika kot dislociran in specializiran obrat Iskre, tovarne elektromehaničnih in elektrotehničnih izdelkov v Kranju. Ustanovitev take delo vne enote je takrat narekovalo več razlogov, v ospredju pa so bili gospodar-sko-politični, hkrati pa je kranjska Iskra ob svoji rasti potrebovala večji življenjski prostor, saj je tako narekovala potreba po čimhitrej-ši specializaciji proizvodnje. Da, polnih trideset let je že od tega, čeprav je »uradno rojstvo« današnje Av-toelektrike določeno za 4. januar 1960, ko je to današnjo veliko delovno organizacijo registriralo okrožno gospodarsko sodišče v Kopru in določilo naj bi ta tovarna proizvajala zaganjalnike, diname, vžigalne tuljave, napetostne regulatorje in magnetne vžigalnike. Prav tako je potrdilo prodajo teh izdelkov, rezervne dele zanje ter vzdrževanje in servisiranje. Nekateri se teh težkih Kontrola napetostnega regulatorja v začetnih letih Iskre Avtoelektrike začetkov gotovo še zelo dobro spominjate, za mlajše, pozneje zaposlene pa tudi ne bo odveč, da se seznanijo s kratko, zanimivo zgodovino, ki smo jo tokrat osredotočili na selitev montaže iz kranjske Iskre v bivše prostore Avtoobno-ve, torej v zdajšnje prostore Avtoelektrike. Takrat, pred tridesetimi leti je bil v glasilu Iskra objavljen članek z naslovom »Kako bomo selili montažo avtoelektrike v Novo Gorico«. Prispevek je zanimiv, zato ga nekoliko popravljenega v celoti objavljamo. Pričetek obratovanja montaže prvih izdelkov av-toelektričnih delov v novi tovarni v Šempetru se hitro približuje. Preselitev bomo opravili postopno, odvisna pa je od priprav in ljudi, ki so prišli iz Nove Gorice na priučevanje v Kranj. Za izvršitev gospodarskega plana za leto 1960 je potrebno priučiti skoraj 160 delav-cev-domačinov za montažna dela, ki se najprej preselijo v Novo Gorico. Veliko vas je, ki vas bo zanimalo, po kakšnem vrstnem redu bomo preseljevali posamezne avtoelek-trične izdelke. Najprej bomo preselili zaganjalnik 2,5 in 4 konjske moči, ki bodo zaposlovala 30 do 40 delavcev na 230 m2 delavniš-ke prostornine. Na odločitev, da najprej preselimo ta dva artikla sta vplivali dve okoliščini. Priučevanje montažnih operacij traja do dva meseca, to pa pomeni, da Novogoričani ne bodo dolgo v Kranju. In drugič, zaradi velikosti podsestav-nih delov teh zaganjalnikov smo zelo v stiski s prostorom. Drugi izdelek, ki ga bomo preselili je magnetni vžigalnik, ki ga doma še ne izdelujemo v celoti, saj moramo nekatere dele uvažati. Za montažo le-tega je potrebno priučevanje domačinov do šest tednov, za planirane količine pa bo dovolj 15 usposobljenih delavcev. Težava je tudi v tem, da v zdajšnji montaži ni dovolj prostora za izdelavo teh delov. Vžigalna tuljava, 12 in 16 voltna, bo predvidoma zaposlovala 10 do 15 delavcev na površini 60 m2 brez upoštevanja impregnacije. Za izdelavo tega izdelka je najproble-matičnejše navijanje, ki zahteva daljši čas priučeva-nja. Sestavljanje vseh vrst dinam bo zaposlilo skoraj 50 delavcev na 210 m2 montažnega prostora, brez impregnacije in montažno-strojne obdelave. Priučevanje traja tudi pri dinamih do dva meseca, le navijanje rotorjev je zahtevnejše in priučevanje traja dlje. Težje in zahtevnejše je pri- učevanje za izdelavo napetostnih regulatorjev 130 in 200 vatnih, posebej končna justaža. Tu bo potrebno usposabljanje, predvsem delavk do pet mesecev, za realizacijo planiranih količin za leto 1960 pa bo potrebno 15 delavk. Tudi zaganjalnik 1,8 konjske moči bomo preselili v nove prostore v Novo Gorico, ta izdelek pa zahteva veliko pozornost, zato bo delavce težje priučiti. Predvidoma bo na njem delalo 10 ljudi. Ko bomo s preselitvijo prvih artiklov izpraznili del domače montaže, bomo pričeli z drugo poskusno montažo tristebrnih napetostnih regulatorjev 200 in 300 vatnih. Tudi pri teh delih bo potrebno učiti delavce iz Nove Gorice, kar nam bo olajšalo delo. Za montiranje bomo potrebovali 20 delavcev in 70 m2 prostora. Kljub temu, da še nismo pričeli z redno montažo pa upamo, da bomo tudi ta izdelek v poletnih mesecih preselili v Novo Gorico. V kratkem bomo pričeli izdelovati zaganjalnike ZC 3 in ZA 4 ter svetlobni dinamo DBD 120 W. Ko bodo ti izdelki pri nas osvojeni, jih bomojDrenesli v nove prostore v Šempeter. Iz Nove Gorice in okolice je prišlo doslej na priučevanje v našo tovarno, v Iskro Kranj 41 žensk in 43 moških. Med temi je tudi 32 kvalificiranih, ki bodo v novi tovarni zasedli samostojna mesta in vodili dela, zato smo jih razporedili po vseh obratih v naši tovarni. Nekvalificirani delavci pa so sedaj zasedli vsa montažna delovna mesta pri zaganjalniku 2,5 in 4 KM, ki bosta, kot smo že omenili, prva »odšla« v novo okolje. Pri priučitvi nove delovne sile je en del opravil cen- ter za vzgojo, drugi, odgovornejši del pa nosijo oddelki, predvsem montaža. Lahko si zamislite, kako odgovorna naloga je, priučiti toliko novih naenkrat. Vsega tega gotovo ne bi mogli uspešno opraviti, če ne bi pomagali vsi delavci v montaži. Pod vodstvom mojstrov priučuje vsak delavec po enega ali dva novinca ter ga tako pripravlja na uspešno zamenjavo na delovnem mestu. Novi ljudje so bili lepo sprejeti. Seveda jim je bila to vzpodbuda za delo, ki ga v celoti opravljajo zelo uspešno. Vendar je delovno okolje v katerega so prišli zelo neugodno. Montaža je bila že pred njihovim prihodom utesnjena, sedaj pa je položaj praktično nemogoč, zato že vsi komaj čakajo na preselitev v lepše in bolj prostorne delavnice. Delavci, ki so doslej delali na teh delih postopno odhajajo na nova delovna mesta v tovarni. Seveda se je težko ločiti od dela, ki si ga opravljal leta in leta in zapustiti okolje, ki si mu bil vajen. Laže pa storiš to, ko vidiš dobre naslednike — Novogoričane. Tako so torej pisali pred tridesetimi leti. Preselitev je bila uspešna, kar priča tudi današnji gigant — Iskra Avtoelektrika. Zapišimo še, da je bil narejen prvi zaganjalnik SN 1 z močjo 2,5 konjske moči v takratnih prostorih 16. februarja 1960 leta. To je bila prva delovna zmaga in najlepši dokaz, da je tako delo pravilno zastavljeno in z njim zagotovljen uspešen nadaljnji razvoj in napredek te nove delovne organizacije, ki danes daje kruh 3700 zaposlenim. Marko Rakušček Mnogi se še gotovo spomnite kako je potekalo navijanje rotorjev v današnji tovarni velikih zaganjalnikov. Preizkus vžigalnih tuljav za magnetni vžigalnik, ki ga sedaj izdelujejo v tolminski Iskri Tako je bilo nekoč v orodjarni v 14. stran št. 1., 22. januarja 1990 št. 1., 22. januarja 1990 stran 15 Iskra Telekom Šahovski festival Iskra ’89 je uspel Šahovska sekcija Iskra Telekom Kranj je priredila že 13. šahovski festival v počastitev dneva republike. Pred pričetkom turnirja so udeleženci z minuto molka počastili spomin na tragično preminule rudarje iz Aleksin-ca. Nato je Jože Cimperman, predsednik organizacijskega odbora, pozdravil vse nastopajoče, še posebej ekipo Keramike iz Mladenovca in ekipo Koroških Slovencev iz Bistrice ob Dravi v Avstriji. Prisrčno dobrodošlico in veliko športnih uspehov je udeležencem zaželel Klavdij Mulič, predstavnik pokrovitelja. Šahisti Keramike iz Mladenovca so v znak priznanja in zahvale za uspešno razvijanje medsebojnih odnosov izročili šahistom kranjske Iskre plaketo z diplomo in veliki keramični vazi. »Šah kot športna igra je lahko tudi most med narodi, ne glede na svetovni nazor ali vero,« je izjavil Stojil-kovič, predstavnik Keramike. Udeležba je bila nekoliko pod pričakovanji, saj so manjkale nekatere Iskrine ekipe, ki so bile sicer stalne gostje festivala. (Kaže, da je ekonomska kriza segla tudi že v klubske blagajne.) Kljub temu je tekmovanje potekalo po jakostnih skupinah. Sodelovale so tri skupine moških ekip in skupina ženskih ekip. Rezultati: I. SKUPINA: Število točk: 1. SAVA KRANJ 27 2. ISKRA STIKALA 24,5 3. TOMO ZUPAN 24,5 4. ISKRA TELEKOM 21 5. ISKRA COMMERCE 20 6. LTH ŠKOFJA LOKA 13,5 7. KEKO ŽUŽEMBERK 13,5 8. GUMAR 13 9. ZLATO POLJE 12 10. PTT-KRANJ 11 II. SKUPINA: 1. GOL LJUBLJANA 25,5 2. ISKRA VZDRŽEVANJE 22,5 3. ISKRA ERO 21 4. COLOR MEDVODE 20 5. ISKRA ŠTEVCI 19 6. TOMO ZUPAN-MILAN 16,5 7. ŠK NAKLO II. 16 8. ŠK NAKLO I. 16 9. TOKOS - I. Tržič 13,5 10. HYPO FEISTRITZ 12,5 III. SKUPINA: 1. TOKOS - II. 2. KERAMIKA 23 MLADENOVAC 3. DRUŠTVO 19,5 UPOKOJENCEV ŠK. L. 18 4. BITNJE 5. ISKRA TERMINALI 6. ISKRA TIV 7. KS VODOVODNI 15 12.5 11.5 STOLP 8. ŠK NAKLO— 8,5 MLADINCI 4 ŽENSKA SKUPINA: 1. ISKRA MKD 12 2. ISKRA TIV 8 3. ISKRA TERMINALI 2 4. HYPO FEISTRITZ 2 Podjetje Iskra Terminali je kot pokrovitelj prireditve prispevalo poleg finančnih sredstev tudi vredne praktične nagrade — telefone ETA-900 in ETA-80. Vključili so_ se še drugi donatorji: Iskra Železniki, Iskra Merilni instrumenti Otoče, Color Medvode, Sava Kranj. Organizatorji se vsem zahvaljujemo! J. Cimperman, foto Dean Dubokovič Zahvalil Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem TOZD VZDRŽEVANJA za dolgoletno sodelovanje in razumevanje ob delu, zlasti pa se jim zahvaljujem za lepo darilo in spodbudne besede. Vsem želim še naprej uspešno sodelovanje Jože Križman Ob skorajšnjem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem svojim sodelavcem v tehničnem razvoju in ostalim službam za čudovito darilo in pozornost. Vsem skupaj želim SREČNO, ZDRAVO, ZADOVOLJNO in kar najbolj USPEŠNO NOVO LETO! Še enkrat hvala vsem, lepo mi je bilo med vami! Frida Vreček Izid žrebanja novoletne nagradne križanke: Žreb je med reševalce novoletne nagradne križanke razdelil tri nagrade in sicer: Prvo nagrado v višini 150 din prejme: Lojzka Zavbi, Blagovica 2,61223 Blagovica. Drugi nagradi v višini 75 din pa prejmeta: Roman Thaler, Ulica bratov Škofov 7, Ljubljana in Teja Matkovič. Semič 30 b, 68333 Semič. Nagrajencem čestitamo! Uredništvo glasila Iskra mV’ AaVT PRIPRAVA ZA ROČNO PREDENJE ZIDAK POSTOPEK MEDENJE PRIPER ČETVORKI KANADSKI SMUČAR kKa t PODROČJE ZEMLJIŠČE KIRURG — ZMRZNJENA VODA NEMŠKI PISATELJ GROFIJA DOLŽ.^MERA - ČE VAM REČEM, DA Ml PRINESETE DOKUMENT IZ ARHIVA, PRI TEM NE MISLIM NA IGRO UGIBANJA, V KATERI... ► LEčas POS™ USTANOVA ISKRA KLICA HRIB PRI BEOGRADU POLJSKA BUDIZMA JUŽNOAFR. PREBIV. ŽUŽELKA. JORDANSKA k S 1 toONTE CRISTo 1 ROMAN 1 1. PLAČILNI Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Žeijeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.