Šesti razred ni bil ravno najbolj priljublje- no obdobje mojega osnovnošolskega izobraževanja. V začetku leta smo se iz varne Šiške, polne spominov, preselili na drug konec mesta in šolanje sem moral nadaljevati v neznanem kraju. Poznal nisem nikogar, ocene so mi zdrsnile pod raven pričakovanj, novih prijateljskih zvez pa ni bilo na vidiku, zato sem proste ure izkoriščal za druženje s knjigami. Če bi rekel, da sem jih požiral, bi to zvenelo preskromno, davil sem se z njimi. Hermann Buhl, sam na vrhu? Lionel Ter- ray, je sploh kaj pustil za druge? Walter Bonatti, ne se ti zajebavat! Maurice Herzog, evo, pa so šli prsti! Pier- re Mazeaud, hmm, hmm … Še mnogo drugih legen- darnih avtorjev je objestno burilo domišljijo mladega planinca v meni. Vse dokler v šolski knjižnici nisem izčrpal vseh alpskih, andskih in himalajskih literarnih možnosti in mi je knjižničarka ponudila Anteja Mah- koto. Po imenu sodeč bi to moral biti nekdo iz Zadra, mogoče iz južne Dalmacije ali podobno, kar ni obeta- lo ravno spektakularnih gorskih dogodivščin. Ante je verjetno en ribič. A z naslovnice te knjige je vame bu- ljila zelo strma, huda stena, na manjši fotografiji pod njo pa je na vrveh pod previsi visel nekdo v precej vrtoglavem položaju. "OK, bom vzel!" Prvo poglavje je zletelo mimo v trenutku, že drugo je bilo čisto pre- kratko. Kaj za vraga je s to Giljotino, verjetno bo en- krat res padla ven?! Mater, giljotina sredi Triglavske severne stene, pa mesarji in neverjetni previsi. Ne me jebat, noro! Ni bil ravno ribič in ni bilo druge, kot da knjigo preberem v isti sapi do konca, tudi če kosilo zmrzne in naše goste iz tujine vidim kdaj drugič. S Tinetom Marenčetom sva logistiko snemanja filma Sfinga pripravljala skoraj dve leti. V tistem času, okoli leta 2010 sva bila pri Anteju … kakšnih dvajsetkrat, bi rekel. Po navadi sva pozvonila ob neki zmerni uri, ob štirih ali petih popoldne, recimo, ker naj bi kmalu ho- dil spat. No, po navadi se potem nisva poslovila pred eno ponoči. Zgodbo o nekem kosilu je skromno po- spremil z besedami, da bolje pač ni znal napisati. Se- veda gre pri knjigah v prvi vrsti za to, kako so napisa- ne, a če je že to dobro in če osrednja pripoved hkrati govori o stvareh, ki so se dogajale praktično za voga- lom, povrhu vsega pa že za časa nastanka mejile na pravo legendo, je to nekaj, česar še dandanes v roke ne primeš ravno pogosto. Antejev kot britev oster spo- min naju je osupnil že med prvim srečanjem. ANTE MAHKOTA 1936–2018 Gregor Kresal 1 Dvojna Sfingina uganka Isti cilj, drugačen pogled? "Kosilo je na mizi!" je že vsaj desetkrat zavpila mama. Menda. Sam se ne spominjam, da bi se, preden je v mojo sobo jezno planil oče, iz jedilnice slišalo kakšno vpitje. Je pa ostalo nekaj drugih podrobnosti tistega dne. Ekipa skupaj z Mahkoto in Ščetininom na robu Sfingine stene ob koncu snemanja filma Sfinga Arhiv Gregorja Kresala 1 Gregor Kresal, alpi- nist, scenarist, je z Mihom Kajzljem ok- tobra 1995 prvi pro- sto preplezal Obraz Sfinge. S Tinetom Marenčetom sta o obeh vzponih – pr- vem in prvi prosti ponovitvi – posnela celovečerni film Sfinga, ki je bil prvič predvajan leta 2011. V njem nastopata tudi Ante Mahkota in Peter Ščetinin. 14 Da sva z Miho Kajzljem oktobra 1995 na levem koncu vstopnih polic v Obraz Sfinge pod Antejevo Giljotino dejansko oblekla njegove in Petrove pumparice, mi ta- krat nekako ni padlo na pamet. Osredotočenost je bila verjetno prevelika, da bi si dovolil razmišljati o čem drugem, kot o nekaj naslednjih navpičnih metrih pred sabo. Teža bajeslovne smeri nad nama in pomemb- nost vzpona, ki sva si ga zadala, sta bila kar huda. Neka druga teža, tista, ki so jo v sebi hranile strani Antejeve Sfinge, pa je prvič resno pritisnila name šele na mini- aturni polički nad V eliko streho, ko mi je postalo jasno, da sva s prostim vzponom tam čez na nenavaden na- čin ponovno zaključila neko že zdavnaj končano ob- dobje. Pa sva ga res? Sem ga res? Ga je Miha? So Ante- ja na vrhu Obraza Sfinge leta 1966 prevevala podobna občutja kot mene skoraj trideset let pozneje? Po urah in urah druženja, dolgih pogovorih in nešteto anek- dotah, po opazovanju iskric v očeh in neverjetnih po- drobnostih, povedanih v še bolj neverjetnih besednih zvezah, sam pri sebi vem, da so morala biti kar zelo po- dobna, če ne enaka. Ista stena, ista smer, ista želja, iste sanje. In podobna vzhičenost na vrhu. Le nekaj malen- kosti narejenih malo drugače. Sem si do tedaj lahko kdaj zamislil, da bom nekoč de- jansko poznal občutke človeka, ki je zaradi podob- nih občutkov, kot sem jih doživel sam, napisal Sfingo? Knjigo, ki je trinajstletniku z enajstega nadstropja ze- lene stolpnice, v majhni sobi, polepljeni s plakati ro- kovskih skupin, stvari obrnila na glavo? Ta odgovor ne more biti pritrdilen, tudi če bi si tako želel. Če v sebi nosiš Pot, se bodo vedno našle druge Anapur- ne. Spet ne bom pritrdil, ni nujno, da se vedno najde- jo druge, včasih ena sama pripravi več dobrih zgodb. Vse bi lahko bilo popolnoma drugače, če bi takrat z Miho nadaljevala vožnjo mimo Mojstrane v dolino Koritnice, kot sva najprej načrtovala. Pa nisva, zavi- la sva v Vrata, zaplezala v Sfingo in postala del njene zgodbe, del Antejeve knjige in njegove poti. Ko je Ante po več mesecih moledovanj naposled le privolil, da bo za zaključne kadre filma z nami poletel na rob stene, sva s Tinetom dojela, da bo naslednji po- natis Sfinge gotovo bogatejši za eno kratko poglavje. " Ampak vidva ne razumeta, jaz se res bojim helikop- terja," se je vztrajno jezil. "Kot hudič križa!" To je bila zanj zelo posebna preizkušnja. Z besedilom scenarija ga sploh nismo obremenjevali in Ante na licu mesta niti slučajno ni vedel, kaj bi po načrtu moral povedati. Ko so kamere stekle, pa je bilo v trenutku jasno, da bo to nekaj posebnega, nikoli ponovljivega. Pustili smo situaciji, da se sestavi sama, in Anteju, da pove po svo- je, a besede, ki so vrele iz njega, so bile kopije tistih iz scenarija. Filmska ekipa se je praskala po glavah, ko- tički ust pa so nam zlezli proti ušesom. Po petinštiri- desetih letih ponovno na vrhu Sfinge, skupaj s sople- zalcem Petrom ter z istim žarom in navdušenjem v očeh! Predvidevam, da so se mu, sedečemu na meh- kih blazinicah trave, z nogami, visečimi čez odsekan roba Sfingine stene, v veliki meri vrnili tudi vsi tisti že obledeli občutki nekih drugih, nikoli pozabljenih ve- likih časov, ko je Slovence z Giljotino, dolgimi in tež- kimi klini mesarji in V eliko streho postavil ob bok naj- boljšim alpinistom sveta. m Na robu Sfinge po končanem snemanju filma Sfinga. Z leve: Gregor Kresal (z mesarjem, Antejevim klinom, ki ga je izbil iz razpoke, saj ga je oviral pri prvi prosti ponovitvi Obraza Sfinge), Miha Kajzelj, Peter Ščetinin in Ante Mahkota. Arhiv Gregorja Kresala Ante je kljub strahu pred letenjem s helikopterjem sedel vanj, da so lahko posneli zaključne kadre filma na robu stene. Arhiv Gregorja Kresala