Leto V. TRST, v petek dne 20.; aprila IbOO. štev. II, Brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nofrankovana pisma se ne sprejemajo- Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lamro St. 11, II. nadstr. IW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. Resna beseda generalom pri političnem društvu Edinosti v Trstu. »Le s krščansko idejo zamoremo v Skednj u začasno izgubo popraviti — zato je treba novilt generalov, ker s porazom v Skednju pa je menda zaključeno skoro —- za vselej, ko.- zdaj Italijani in Nemci težko več izpuste iz roke ujete »ščuke«. — Tako piše v Trstu »List« po končanih volitvah. — Mi smo bili do zdaj m lenja, da generali krščanske ideje so škofje, župniki in kaplani. — V Skednju ima tržaški škof svoj dom, tu je njegov namestnik ■ župnik Kavalič, zakaj se no obrnejo kri-tikastri do teh v prvi vrsti poklicanih generalov?! Ali je general Kavalič o času volitev šel v boj za slovensko stvar z ono krščansko idejo, katere varuh M moral ravno on biti, za katero bi moral delovati ? — In če ni nič storil za nas in morda bil celo proti nam, kaj nam pomaga potem krščanska ideja — s takimi genarali ! Sploh pa je čudno, da se šele po volitvah po zgubi — oglašajo osrečeval 11 i — generali s krščansko idejo ! —- Kje so bili med volilno borbo ? Na kolikih shodih smo jihfe videli ?! Kje so bili na agitaciji?! Ali so le s prstom ganili, da bi pomagali onim, ki so delali, se trudili, se žrtvovali na času in zdravju ? ! In potem, ko ti generali s »krščansko idejo« niso nič storili, niso videli ure, da se onim, ki so delali, zaženeje v hrbet liki pes na vasi! Ali ni da bi človek sunil v obraz tem hinavcem in Herostratom —• pa brez krščanske ideje ? ! Tem generalom niti »hiperklerikalna« »Edinost« ni več dovolj krščanska. — Dosedanjim generalom pol. društva »Edinost« bi »Brivec« svetoval, .naj gredo v začasni pokoj, dokler krščanski generali a la Kavalič in Jurca in oni drugi v civilni opravi rešijo škedenjske »ujete ščuke«. Naj le oni prevzamejo delo in nam zagotovijo okolico. — Ti krščanski generali, so podobni Angležem, ki se z jezikom brbljajo, s perorn pišejo, lažejo in Qb rokujejo, a nič ne storč, ker jih sploh nikjer ni videti -- kjer bi kakor generali morali biti. — Pustite jih vendar, naj se enkrat — blamirajo. Prisilite jih, naj enkrat stopijo — na delo! Dajte da pride enkrat na Vas vrsta za —- kritikovanje!! lu »Brivec« Vam bo pošteno pomagal! Cemo videti kdo se bo — potem smejal! P. S. »Gorica« z »Narodom« mar-širata, da prevzameta izpražnjeni sedež pri Edinosti, ter da udušita tisti strašni razpor, ki se je — skuhal v [možganih bodočega generala tržaških Slovencev. — Na Proseku, na Opčinah in na Katiuarski cesti so že postavljeni angležki Long Toni, da zavarujejo novo posadko »krščanskega ge-neralštaba!« — Zivio! Iz Smolarije in Osečkarije. Brivce, Tebi se gotovo zdijo imeni teh dveh krajev smešni, a kaj se hoče, ker ju je tako krstila slavna S k u barija. Pečeni skubovski Biki z duševnim Mesarjem vred so pravi izvedenci v imenih. Kadar boš, Brivce, potreboval kako izredno ime za svoj list, kar obrni se do laškega, domišljavega Mesarja, zakaj učen je ; »pošnofal« je latinščino, a imela je prehud duh, zato je odšel na univerzo — v klavnico, Pa ne misli odkritosrčni Brivec, da ta ahsot-virani puhloglavec nima tudi vojaške izobraženosti. Cela dva meseca je »tlikal« vojaško suknjo in »pucal knofe«. Se malo časa bi moral brusiti komis, pa bi bil rezervni »lajtman iz pa vole«. — Pa uaje pozneje še kaj o tem golem učenjaku. Se li še spominjaš ti muhasti Brivec, da je bilo v tvojem listu nekaj o »naši državi«. Nikar ni misliti pri tem o avstro-ogersKi državi, ampak o Skubovski. Ta »država:< je kaj mogočna. Zakaj bi pa ne bila, saj je pri nji doma puhloglavost, ba-harija, »šp'U in — surovost. Pa tudi brez orožja. Ko sem bil pred kratkim na Slemenih, so mi pripovedovali, kakšno orožje imajo hrabri Skubovci. Seveda jaz povem kakor sem čul. Hočejo torej rabiti krop, vrelo kofe, kopita, goijače in »mavan« liter. Tako oboroženi so bili nekoč — kdaj ? tega si nisem zapomnil — pri Močevem Froncu v krčmi. Takrat so postavili en »namavan« liter nu peč. Stražnik tega ka-nona je bilo Slivarsko kopito. Vojskovodja tega oddelka je bil Kožarjev Bank. Njegovi adjutanti so bili slivarsko Kopito, Hundert eins, Virančevi otrobi in preleski malnarski Gusman. Adjutant, Frakel in zveriženi Kopitar sta bila tudi nekaj časa v »liniji«, toda kmalu sta djala »figo v aržet«, pa rep med noge in hajd domov v Skubarijo. Poveljnik vse skubovske ar- made je pa oni laški rezervni »gmajnar«. Ta se pa zna bolj postaviti kot vice-voj-skovodja kožarjev Bank. To ti je uzor lepote in junaštva. Krasne mahove brčice in gola bradica diči njegov niesarsko-pisatelj-ski obrazček, in kar je pa nejlepšega na njem so pa — natur-repni lokni. No zameri mi Brivec, zmotil sem se, niso natur, ampak sam jih kravžlja. Tiste klešče ali škarje — ne vem kako se že imenuje oni instrument — mu je menda naredil He-fajst, zakaj za njegove fine mesarske roke mora biti kaj trdnega. Da !bi ga videl, kako se naredi na »biks«. Tako se postavi po ljubljanski ulicah kot petelin na gnoju. Kot komandant svoje hinavske bande ima mesarico in — pipec. Glej Brivec tako elegantnega poveljnika imajo Skubovci. Vse dere za njim, a on sam pa dere stare krave. Ponosni so nanj ker je tudi peta litarnega polja. Brivče, ko bi ti vedel kakšna duševna sirota,rsamo »einpilda« se. Kuje jim jtudi dopise. Seveda za kovanje »faše« primerno »lengo«. E, kaj se hoče, vsak za svoj žep. Ce ne nese en »kšeft«, pa drugi, saj potem ne more »falirati«. Sedaj pa za te nekaj, da veš ti Brivče. Bodi tako dober in potrudi se malo proti naši strani. Pelji se po dolenski železnici, med Fovekarijo in Skubarijo vprašaj po duševnemu mesarskem velikanu. Ne boš dolgo povpraševal, kmalu ga boš dobil. Seveda s seboj prinesi stare škarje — dobre so tudi one, s katerimi se obrezujejo trte — in pipec. Ker je pa ta človek tako grozno poraščen, ga boš moral tudi popiliti, ko ga obriješ. Zatorej ti svetujem da se odlašaš predolgo. Fertik cikorja za danes. Toliko sem poizvedel, ko sem se smukal okoli botrov in gimpelnov. Morda bi čul še kaj več o hrabrih Srajčkarjih, a se nisem utegnil dalje muditi. Brivec je Brivcu pisal, A Sračkarjem žalost zavdal, Nesreče se njih veselil In duarce z veselja zapil. Rekrut- * Pogovori pri žalpi lovu. Iz Laškega trga. Bilo je oni dan zvečer, ko sem pri-lieno naletel na Svobavega Mihata in Mastnega Martina, ko sta opravljala svoj vzvišeni posel kot prva žabjelovca od blizu in daleč. Med njima se je vnel naslednji živahni razgovor, katerega Vam tukaj po- dajam : Veš ti Martin, — oglasi se Miha med tem ko povleče debel požirek iz steklenice, katero je izvlekel z tresočo roko iz svojega pisanega »humusa«, — kako čudne kvante se krožijo po »Tifru« ? Kakšne pa? — vpraša nagovorjeni, — ter skoči za žabo, ki ga je ravno sunila v nogo. Miha: Od kar je »priflosov« klerikalni »konzul« na Laško zgubavlja Savinja svoj redni tok. Martin: »Kaku tu«? (pri tem si obri-suje svoje črne »špegle«, ki so mu bile .ravno v lužo padle). Miha: Odborniki »konzula« so nedavno pod »forzicom« nekdanjih »ekspopu-nanov« Šoter, — Gorišek sklenili napeljati vodo iz Savinje, — katera jim večkrat v klet sili, — v prodajalne laških trgovcev, ker se jim ti nečejo z lepa udati. Martin: »Hentajte« kaj ti poveš! — pa bi morda prav bilo »talcu.« M i h a : Ti bedak ti! kaj pa ti razumiš o tem; daj mi malo iz »fajfe« za pod zob, — se vsedeva na onole bruno, ti bom malo »eksplecirov« to reč. (Se vsedeta.) Glej ljubi moj Martin, — ni dolgo tega ko, je neki »konzulnik« v Laškem^.raztrosil prečudno novico, da ondotni »kaufmani« moko z gipsom »giftajo.« Martin : »Koklja te piči«, — ta jo je pa »pogruntal«. M i h a : Hm, ravno narobe, — drugi so jo »regimentno pogruntali« ker so pridobili obrekovalcu na merodajnem mestu tritedenski počitek po njegovem pehanju za »konzul«. M a r t i n : Na — »serbus prudar«, »ist das a hec«. M i h a : (Pokrepčaje se z enim globokim požirkom iz nam že znane steklenice) Hm, — pa še eno so te zvite buče »iztuhtali«. 31 a r t i n : »Sentaj« kaj pa takega ? Hm — sinoči mi je pravil Ojsterše-kov Pepe«, da jc dan po sv. Jožefu modrijan Soter s svojima čilma konjema — saj veš s tistim »fuksam in ajzen-šimelnom« z močno asistenco, peljal pet »fur« kamenja v preiskovalni »la-baratorij« v preiskavo ako se na njem poznajo uti s i »konzulskih botic ; »pristranski ljudje namreč govorijo da je zlobna roka to kamnje v prid steklarjev prejšnjo noč ekpresnim potom skozi šipe v prostore »konzulne« trrdnjave zavlekla; ker so se pa na dotičnih šipah spoznale veliko manjše luknje kakor bi jih eventuelno provzročila obsežnost raztavljenega kamenja, je občna misel, da je eela stvar uprizorjena v reklamo konzuma. Martin: Miha! (pri tem ga sme v rebre) slišiš? Miha: Kaj pa je ? (ustaue) Martin: Žabe se pnntajo, •— hitro daj torbo, da jih nekaj dobiva za nocoj, sicer ne bode juter za »šnops«. Miha: — V e š M a r t i n imam ti še sicer druge »šlife« — hm — za razlagati namreč o tistem dacarju, — saj ga poznaš, — kojega boljša polovica se tako neutrudljivo peha za blagor konzuma po eni strani, on pa za dober izid zaključkov po drugi strani, pa ker ni časa snideva se dru-gokrat. Za sedaj pa le urno na žabe. Po tem pogovoru zapel sem si plajšček nekoliko tesneje ter sem urno odkorakal proti domu z nado, da bodem v kratkem imel zopet priliko slišati in tebi dragi »Brivče« poročati kaj sličnega. £ Skopuhu. Kot otrok od rane mladosti, kot starček že v pozni starosti se mučiš, ubijaš delaš; a poleg pa tarnaš in javkaš. Zakaj-li komedije take ? Zdaj moli, na smrt se pripravljaj iu v miru pripravljeno vživaj ! Saj vsega ne bodeš porabil; še drugim bogastvo boš pustil. Bi rad i na onem bi svetu med najbogatejšimi stal, se s svojim bogastvom bahal ? Ti, veš, da l.e vzameš nič s' saboj. A to-le roji ti po glavi: Naj reče še v poznih se časih: »Bogastva je spravil na kupe. Mogoče na tudi želiš si, da dediči tvoji po smrti pred odrom bi tvojim se tepli za tvoje veliko bogastvo ? ! Stavogorski Revizor o°o Zakaj so poslali učitelja Foudo iz Skednja v Rojan ? Zato ker se kliče »(von da) (od tukaj.)« — dežela ? — Kje je sedaj »obljubljena V »Šervoli«! - Kako se svet obrača? (Zgodovinska črtica iz dobe kratkih hlač). Konec. Ko je deklica odšla, — (ni se mudila dolgo, ker se je menda hala očeta), — mi je krčma r pravil: »Ta naš konšiljer je res intriga v naši vasi. On ima dvojna usta, ktera si delajo konkurenco v loži. Dokler so mu dišale butelke v mojem »kjodri« (kleti) obetal mi jc z ednimi usti, da dobim part (del) od komunele; ko pa sem rekel, dane morem dajat več zastonj, udprl je druga usta in v seji občinske raprežentance je govoru proti meni. Jest sem mu pa rekel, da ga bodo botilje in pršut drago koštale; in s tem sem ga zopet zvabil na svojo stran. Naši vaščani se ga boje, ko česna brez kruha: pa ne vsi. On si pridobiva prijatelje s tem, da za dobro plačilo gre vsakemu za garanta, če misli vzeti pri slov. kasi posojilo. Za voljo njega so se Knbedei zadolžili gotovo več ko 10000, K; večinoma brez potrebe! Pravijo, da ko dene on pražnji klobuki na glavo si zaračuni že 3 K. Zdaj pa si j je kupil tudi dolg kapot. Vsako malenkost si stori plačat. Lani \ Hrvati, ki pasejo v svojih bradah uši; potlej me ne bo več Brivec briv. Takim ljudem naj bi Brivec odrezal glavo- Jest bom pisal Brivci naj pride k nam s sekiro, zato da odreže njemu glavo; njegove pristaše pej koker je nek teta Furt prav pošteno ostriže z britvijo dokler je še cejt, ker je nevarno, da se tudi njih prime tista bolezen, ki je tako nalezljiva. Ko pride Brivec mu bom tudi povej-dal, daje naš zvonar poštenjak, ki že lf) let opravlja zvesto in pošteno svojo službo. On je tudi trd Slovan z dušo in telom; bere zmirom »Edinost«, »Brivca« in »Našo slogo«. Zdej pa se je odpovedal službi zvonarja zavoljo konšiljera in njegovih pristašov, ker mu zmirom nagajajo kjer in kolikor morejo. Tako je Jože končal svoje pripovedovanje ; in jaz sem se žalostnim srcem vrnil na svoj dom, kjer som premišljeval kako se svet obrača?! M i h e c j a k e c kratkohlačnik z dolgo pipo. Nova noga in Banelli. Kolence na pol hrom koraka proti je pisal nekemu fantu prošnjo do cesarja j gnezdu renogalov. Nekdo z okna ironično: za cesarsko službo. Spričevalo. Podpisan potrjuje, da je ta poide ja-komin Pameten, Miren in Lepega obnašanja in je res potreben ene Cesarske službe. Prosi torej g. Cbsarja eno službo. Konšiljer: A. C i k a d a. Tako je ltonšeljer zaslužil 40 h in poslal Poldeta na Dunaj. Da ne ostanejo njegove prošnje neveljavne razvidi se iz tega, ker Polde je zdej res na Dunaji; pa ne v cesarski službi, ampak pri enmi fur-lani za malovarja. Naš konšiljer zna tudi po laško. Na sodnijo piše vedno po laško. Lejte, to je tožba, ki jo je on spisal: Ecelsior i. r. šjor Jedicjo! Istanca Ci la fato Luizgia Jakomin Contro pietro Jakomin di Mateo dicharo scrito che Luizgia Jakomin ga poca bona Condota laže bona dar contro Omini contro Patre da bastomar, morita piu ela meterla in Calzele come cuesto cuzato non laša paži maj cuela Familja. Covedo le 10-4 1900. Konšeljer Komunal. Samo on je v Cubedi laškega duha. Pomislite kaj je tu v krčmi govoril neko nedeljo: »Jest si bom pustil brado koker'svetu kak je kaplon. Plačila ima 300 »Buli žjegnej, Jako! »Buhlonej, ma sen vre pokuosu« Z okna: A ste pokuosa, ugnjusnik stari. Zdej grjeste pet birou uod Banella, kej ne? — Buh dej, de se van bo zaletela de be kašljav cev čjeden.« »Mepar ! Kej čekjeraste?« — V tem pride neka hudomušna Skedeujka po poti in ko zapazi Kolenceta mu zakriči : »Jako muoj !« »Kej je ruoba muoja?« »Tecte domu, ke Banelli nan je puoslu v portantine novuo nuoguo!« »Malora še baba zludjava !« »Buoste anbot fenila no mučala!» — odvrne Kolence in pohiti v krčmo. — Izkušena. M i o k a : (kuharica opazujoča svoj novi zaklad pri jedi): »Joj, kako ta udriha po knedel jnih ! Revež je ves znstradan. Ta mi pač gotovo dolgo zvest ostane.« K Katero je te laž. Neki župnik vzpodbuja v svoji pridigi ljudi, naj dajo. g kaplanu na zbirci prav dosti zrnja: »Saj veste, drogi jfor-moni, da ni večjega rev čeka na raj niš druga pa nič; mreti pa tudi niše neče. Kakor le more kaplon s tem shajati ? Nam formeštrom pa še žalibog slabše gre; pa kaj! jaz ne smem prositi, ker mam grunt. Na tolega pa še vsakšo leto 300 rajniš gor ploeam. Ce bi si jaz kot kaplon ne bi nič zasliiža bi zdaj kot formešter no bi moga shajati. NeSe. Izposojena kaša. Zvonar (pribeži 20. marca v jutro rano vos spehan k staremu Zepniku, ki je imel na treh mizah nadevanih cele kupe bliščečih novih zlatih avstrijske veljavo, rekoč): Častitljivi! Velika, grozna nesreča se je zgodila nocoj. Našemu Petricjušu je nekdo ukradel tisto kaso, v katero so ljudje že dva meseca metali denar. Žepni k: Ubogi Petriojuš! Franc, pa nič ne veš, kedo je tat ? Z v on ar: Nič, nič ne znam gospod Žepnik. Ali jaz si najbrž pravo mislim. Glejte, včeraj je imel Jožef godovno; on pa je ubog in skoz zimo ni nič zaslužil. Bržčas si je pri Petricjušu, ki je imel polno kaso izposodil, da je mogel dostojno svojo godovuo obhajati. Žepu i k; Tak bo tak! Jožef pa da bo te že Petricjušu povrnil, kadar bo ta rabil % Bregar- Da lepa si, krasna ljudje govore, Zamakne se v te, kdor v obličje ti zre! Da res je! Ni laž govorica ljudi; Lepote enake svet videl še ni!... Prekrasen, života je tvojega stas! Oj krasna glavica je, kodrastih las! Milino ki sija iz tvojih oči, In p rs zapeljivost opisal kdo bi ?... In ust govorica bolj sladka ko med Je tvoja, devica, najlepša deklet!... Ko tebe jaz gledam, oj deklo ljubo, Izgine mi svet, se odpre mi nebo!... Ko sladko se smeješ, ljubo govoriš, Krilatee nebeški se meni ti zdiš! Ah ! srčno te ljubim ! Te moram imet' Ni meni brez tebe na svetu živet'!... A k' moja ne boš, a k' teb d ne dobom, Nikdar, dekle moje, jaz srečen ne bom ! Pred letom je Bregar tako govoril, A udovo bogato sedaj omožil... J-c. To so možje. Kozlovich, bivši podpredsednik obrt. društva pri sv. Ani, je vozil vodo žejnemu magistratu po dve lodrici na dan; pO neznanem ovaduhu zgubil je revež one dve posodi; zdaj pa, ko je volil Banellija, dobi gotovo 4 lodrice v prevoz. — Šior Čač, ali je bila dobra brižjolea pri Š u b i e t i ? Mož je bil ud slavno-znane komisije in kot takega so po volitvah v »karetci« poslali k sv. Ani. — »Pej pej, zdaj be bla dobra še ena brižolea«, je rekel naš Čač, ko je stopil v kremo. In mi, ki smo bili pri mizi, in smo ga gledali, kako mu »brižolea« diši; smo vedno čakali, da nas povabi na mastno kost, če drugače ne pa iz spoštovanja do starih znancev, si je mislil nekdo, kise ni pripeljal v karetci. Kako človek za vetrom plašč obrača. Neki »Boca« je še v petek pred volitvami delat za naše v zgornji okolici Madalenski; ali še se ni dobro zbudila sobota, nebo se zoblači in iz majhne boce nastal je velik »Litrom« Baneili ni delal vina iz vode, ampak plačal je gotovih 140 kron za pijačo. Tako je Boea napolnil svoj Litron. Šior D i d i o je mož posebne sorte. Doma j kopal, v društvu je pel. —- Nekega dne ga povabijo na morje. Kakor da bi ga presadili v laško blato, začel je rasti v kulturi. Vrnil se je čez nekaj let v domače kraje in takoj se je cedila laška kultura iz Didiovih ust: koša te vol par-lar in tjuella lingua ščava... Kadar je koga srečal, bodisi tudi trdo kmetico, pa jo pozdravi: Salve Bortolo — ogni bone šiora Pepa! Radovedni so Madalenski fantje, ali bode poznal še staro šapo in badil, ko1 pride na očetov dom. — Povero Šior-didio. — K Narodnjak puhlemu Lazaroviču. Vi ste hrvaške krvi! Hrvat ste, lahko se tedaj sramujete, da kolnete nas Slovence! »»Jaz Hrvat, ko ne razumem niti ene besedice. Jaz sem pravi Italijan! Hočete da vam dam dokazov, da so še celo v Rimu ljudje z Lazarovich.«« »Tedaj dragi moj je tudi Roma ero-ata.« (Lahonček, ki je bil po teh besedah | ves iz sebe — molčč zbeži.) Italijanski agitator: Ignazio Demarchi govori in kriči za onimi, ki so se Lahom prodali: Ostudneži, umazanci, sužnji, pre-šiči, opice, možje brez značaja...., prodali ste glasovnico za-par litrov vina, le za to, da ste si napolnili trebuh in želodec za jeden dan, mesto da bi jo tiščali pri sebi če bi vam tudi ponujali tisočake! (Prav ima Demarchi, res je tako.) Dobro ga je zavrnil. Krištifora: Vane, koliko sort gospodov je ? V a n o star mandrijer: Šjor ši, šjor no in šjor m.... Krištifora: Kako ? Vane: Šjor ši, je Rodšild, ker je bogat, šjor no, sem jaz, ker sem ubog in ti ker tega neznaš si šjor m.... Habtaht. Četo v od j a: »Habt-aht! —• Ce ko-mandiram: Habt-aht, kaj gibljete še potem z brkami Vi Križnic?« Križnic: »Gospod četovodja prosim ponižno, to dela veter.« Četovodja: »Kaj veter ? Če pa ko-mandiram : Habt-aht!« N a d poročnik: »Recimo Vi stojite po noči na straži pri pulvermagazinu. Kaj bi storili, če bi šel jaz proti Vam ?« R e k r u t: »Zakričal bi: Halt vei da !« N a d p o r o č n i k: »Dobro! samo pretiho je to in prezaspano. Zakričite še enkrat, pa brez strahu. Misliti si da gre Vaša Micka proti Vam in ne jaz!« R e k r u t: (z vso močjo) »Jnlmhuhuu !« Nemški želodar: Lepo je to slovansko dekle, krasnih oči in zdrave krvi — a vdati se noče. Mein Josl ist ganz verrukt, ne miruje, ne spi, ker mu slovanska kri diši. Milenka: lvedo odpira vrata ? Glej ga, zopet je prišel nadlegovat in prigovarjat me, naj se udain tistemu napihanemu želodarju. — Ne slovansko dekle raje umre, kakor bi se prodalo tujcu, in zatajila svoj rod, tako so rekli moja mati. Pred neko gostilno pri Sv. Justu ob Ščavnici. (Resničen bodoč dogodek.) P o p o t n i k : No, 110, gospod slikar ! Kaj pa delate tukaj nad vhodom, da človek skoro v krčmo ne more ? Slik a r : Novi napis : »Narodna hiša.« P o po t n i k : Kaj? ! Narodna hiša bi naj bila krčma in mesarija »jurjevškega paša«, poznanega Braškijanea in nem-čurja, katerega »Tagespošta« imenuje »tajčliberal ? !« Li hočete iz nas in njega norca imeti? Slika r : E, pest! tiho bodite in ne govorite tako glasno; drugače še pride s palicej, s tistoj debeloj, ki jo ima s seboj, kadar gre po »teace«, ali pa s tistim drogom, s katerim je nekdaj poštnega konja tako ometal, da mu je stri nogo; potem pa bova cvrla dol po plači Pa kaj še take besede rabite o njem. Ali ne veste, da ga to najbolj peče, če sliši besedico »nem-čur.« Za to bi mu ravno-sedaj moral napisati na njegovo gostilno mesarijo no pošto »Narodna hiša«, ker mu pre »ni prekleti vrag« noče verjeti, da je pri njem slovenska, naro ina gostilna iu on slovenski narodnjak. P o p o i.: A tako je ! ? Volk v ovčji koži. Tedaj se ga je treba ogibati in bati, dokler ga kedo ne »vstreli.« Neše. Izdajalec in narodnjak. Izdajalec: Jaz tla sem prasec ? N a r o d n j a k : A uejste prasec ne, prav prav'te. Ana stara svinja čilava ste, ki če bi bil »an diiobar prasec« vas bi bile dele vre v «žnco.« — Junak. Poročnik: »Povedite mi Vi Smolič, kaj bi počeli, če bi pred bitko slišali klic: Prostovoljci naprej, t. j. oni, kateri se hočejo boriti v prvih vrstah naj izstopijo?« Smolič: Prostor bi jim napravil, gospod poročnik, da bi šli lahko naprej.« Smetljaj. Največ mesa, največ krvi, Po Trstu naših je ljudi, A jezik to tajiš laž nji v, Ker renegatstva sam si kriv. V vojaški šoli. O g n j a r : »Recimo Vi Zdravič ste na straži za nekim drovesom, Od daleč vidite prihajati oddelek sovražnih vojakov, kateri se Vam bližajo. Kaj bi naredili, da bodete imeli boljši razgled?« Z d r a v i č ■ »Na drevo bi splezal«. Ognjar: »Dobro: Na kaj bodete sedaj Z d r a v i e. >l)a dol ne padem!« K Najhitrejši vlaki v Avstriji. Nekega jesenskega dne zapazi strojevodja na Cervinjaujskem vlaku lep grodz na trti, takoj vstavi vlak in g priveze k topolu, dokler ni vtrgal zreli grozd — Potem je spet pihal proti Tržiču. * * * Kmet je korakal peš v Kamnik na sodnijo. Sprevodnik ga vpraša, če se hoče peljati z viakom. »Danes ne, imam silo, z vlakom bi gotovo zamudil. —- DOPISI. Iv Skednja*). Dne 8. t. m. bil je v naši vasi »svetovni semenj«. Oslov bilo je na izbor. Kupčija velikanska in živahna posebno, ker je bil oslovski »stralčio«. Torej vse po ceni in »prezzi fissi«. V Pasqualinovi lokandi je bil hlev za lačne in žejne »uosle«. Po trgu so se valjali osli tako, da je škedenjski pometač nabral dve »zaji« oslovskih dlak in oslovske nezdrave pameti. — Eni so bili visoke, drugi nizke postave, kratkega života pa dolgih nog in nasprotno. Nekateri so bili oblečeni celo v kratkih hlačah a oslovski parkelj niso mogli skriti. Drugi so imeli nad mero velika ušesa eden je imel celo eno uho od-griznjeno. Videl si tudi take z zaraščeno *) O p o m n j a ! To poročilo nam je došlo v italijanskem jeziku in iz italijanskih rok, s posebno opombo : „qua si tratta solo di quelli asini che si vendono per nna ..flica o per una trippa" — non mai di quelli onesti Servolani — che sono rispettati da tutti gli Italiani — perclie votarono per il partito slavo — come uomini d' onore e de-voti alla loro patria e lingua. Nemo. (Op. Uredništva). .: Si čul najnovejšo? . : Katero meniš. .: Domači prepir bo nehal. , .: Ni mogoče. — .: Kako ne ! . : Ali res ? .: Res, mir je zagotovljen ; poslušaj : uredništva naših listov se menjajo; Kajdiga prevzame »Edinost«, Cotič pojde k »Narodu« in Gaberšček bo vodil »Gorico«, »Sočo« pa prevzame Gregorčič. »Brivec bo pa bril po vseh uredništvih. B.: Ne Hvala Bogu. — Tako bo vendar enkrat mir v Izraelu. dlako, in polno brado. Bili so tudi taki brez podkov in kosmatih repov ; na kratko znamenita oslovska parada. Rigali so neki tako strastno po laških notah, da so postajali ljudje na trgu gluhi. Marsikdo je imel od samega prahu karmižljave oči. Da bi se pokazali pri kupčiji živahneji so jim »gospodarji« in mešetarji nalivali želodce z »baštrdano frituro«, tako da so imeli vsi gobce obeljene. Ločil si lehko bolj »jioih« od »plesnjevih« po dlaki in glasu. Ker je bila kupčija živahna so jih kmalu pokupili a da ne zbeže gospodarju zalovili so jih v Pasqualinov hlev. Najbolj »jioih« so bili sledeči laški mešetarji na zadnjem sejmu : A. Pardon, Capozvilami, J. Purich, L. Bachin, V. Telarusa, J. Zin, Iv. Zusto J. Financa, A. Hortiseh, L. Burro, Mat. in Iv. Tieeeh, Iv. Osso, Iv. Momm, L. Berdon. A. Nannele, B. Sirra, Ednardo, Val. Fazzio, Paron, Verbieh, F. Fonda, Nuzzo, Jak. in Iv. Trzzanie, A. Tululuzz, Colenzze, Gas. i B. Levičer, Bozco, Camuzz, Fr. i BI. Cemmot, Cosseroh, A. Sumann, L. Zin, J. Zin, Zarratan, J. Nemez, Lolco, Ciocio, Gasparo, Bozza, Coch, Ciach, Pao-lizza, Micel, Bor. Drazan, Jenico, Zonich. Ostali neimenovani so — »plesnjevi«. Teh nikdo več ne kupi zato so zgubili v obupu vso dlako. Njih »gospodarji« nimajo več denarja za »živež«, dali so jih na dražbo. (Glej telegram.) Ker v Beničevem lokalu preveč mažejo — najbrž so jim dali mandlovega olja — so njih gospodarji iz sebe od jeze. Toplo se priporoča, da bi se dražbe udeležilo veliko število usmiljenih src. Ne zamudite take prilike, nikdar ne kupite »osle« tako po ceni. Brivec ako imaš kamenito dušo pridi tudi Ti na dražbo. Fatappio. Iz Dunaja. Sem jako slabe volje. V mojih udih mi leži nekaj težkega, ali kaka neznatna bolezen, ali pa kaka velika neumnost, in jaz v resnici ne vem, bi-ti šel k zdravniku, ali pa pisat tebi pismo!— Ne razžali se dragi Brivče, da pišem tebi z malim »t« — ali to je moderno ! Ako ne veruješ, pa glej »Levčev pravopis«, mislim točka 604. Gotovo se čudiš, odkod slaba volja ? — Tega ne smeš študenta nikdar prašati, ker k študentu spada tudi neka »ona« —-namreč knjiga, ktero je treba po sili spraviti pod streho, in drugič i... drugič sem slabe volje, ker sem se nekako sam prisilil raztolmačiti neraztolmačljivo stvar, namreč slabo voljo. — Dovolj — slabe volje sem in zato sem se odločil, da ostanem doma, ker se slabo voljo so ne sme iti med ljudi, ki so dobre volje. »Štrik« sem si tudi pripravil, da se eventualno lahko obesim... Tu na Dunaju je jako »(leten« zrak in upliva, kakor sem se sam prepričal, neverjetno muzikalno na človeški nos; vsaj na moj ako ga smem tako imenovati. Do tega pa imam tudi pravico, ker tudi moj nos je Slovenec, in kar živim nisem slišal, da Slovenec nima nosa, če ga pa nima, ga pa gotovo prej ali slej — dobi ! Slovenci so povsod pasivni, samo kar se nosa tiče so — aktivni! — No sedaj živim — brez posredovanja drugih velevlasti so svojim nosom še precej v miru, odkar velja tudi pri meni: »tres faciunt collegium«, namreč: jaz, moj nos in dunajska temperatura. — Termometer je tu jako pohleven in ponižen; ne upa si preveč nad ničlo, menda ve, da bi pal v nemilost pri naših ministrih in drugi veliki živini, ako bi se vspel preveč [nad — ničlo. Atmosfera pa je jako težka, pritiska tako nevsmiljeno na revni barometer, da je groza ; vedno stoji med 74 in 75; čuti, da je v bližini avstrijske vlade; pri nas pa barometer ne čuti nikdar tacega pritiska, in vendcr kriče Slovenci, da jih vlada —pritiska! — Naj pridejo na Dunaj barometer gledat... Dež, sneg, veter, megla in enaka duševna razpoloženja, so tu na dnevnem redu — ali bolje na dnevnem neredu — in pratika bi se gotovo blamirala, ako iž. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 mi-v 459.000 gld. POZOR! Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst. Kdor želi biti dobro iu točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. Nadejaje se obilo obiska beleži udani Ve kosi uv Plestiičar. Pozor S! Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Komuno) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LukŠa na Proso k H. Cene ugodne. pohištva vsake vrste > Ataaiidro Levi Minzi ? Trstu < ^ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapctarijah, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in frank o vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se ua brod ali železnico brez da bi sc za to kaj zaračuna«. Str. 8. B. v CJorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. ČUDEN FRAN urar (Mili trg. - LJUBLJANA - Grlaviii tu. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. - Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in koionijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri po vesti, pesmi in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e, — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst. tooooooooooooc* Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. „Slaviselies Eclio" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lav renči č, v Ljubljani bukvama Schwentrter^po 14 nvč. g*- Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. BTobon slovenski poli-tikar n« bi smel biti brez tega lista. Prva slovenska trgovina i ž e 1 e žj e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnč. ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. ST Vse po najnižjih cenah. registrovana zadruga x omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge iu obrestuje 4-"/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Heiitui davek od vlog plačuje zavod iu ue vlagatelji) Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da tebi. obresti od obresti, tudi če dotičnik ue prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.(!*>■').7'j 1893 g 38.245.13 1894 „ 49.741. (M 1895 „ 88.644.52 189Si „ 125.448.27 1897 „ ' 104.907.79 1898 „ 2»> 1.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10 Pri slovenski tržaški posojilnici 111 hranilnici se denar podvoji G krat prej kakor pri drugih hranilnicah. Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pele arijo. —- Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, Jcrcmarje iu. odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst molče — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija jc v ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. i 4 i Odlikovani fotografski atelier A. JERKIČ Gosposka ulica št. 7. - GORICA - Gosposka ulica št. 7. v hiši ..Goriške ljudske posojilnice". Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. P. n. n državni uradniki in njiliovi družinski člani doie pri (Molečih. cenah 15 7* rabat. Iirivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno iu najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenesene, da se jih ne moreš nagledati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši. ■i > ► >