PROLETAREC JE DELAVSKI LIST /A MISLEČE ÛTATELJE PROLETAREC GImmíI» Jugoslovanske Sorialislicne iivei« in Prosvetne Malice OFFICIAL ORO AN OF J. S. F. AM) ITS EDUCATIONAL BUREAU iT. — NO. 1797. liter. Dk. «. IMI, tl Ik* p« iHk) «I Okw Ik. Act al Capo W link V UI». CHICAGO, ILL., 1«. FEBRUARJA (February 18), 1942. Publuhed Weekly at 2891 S. Uwnt do tal. Večina tako zvanih "nemirov" severni Jugoslaviji so zanetili in izvedli po natančnem redu nacijski najeteži z namenom, tla se ustvari prazen izigo-vor za Hitlerjev naval na Ju-gosla\ijo. Nemški vohuni so imeli prav malo jspeha na Ruskem, pa se ic Hitler zglasil pri sovjetih z največjo oboroženo silo, kar j h je svet še videl doelej. Prv ovrstni nemški vojaki so na moč ponosni na to, da se nna jo /.a sila točne in natančne. Toda tem so takoj za petami, V ladjedelnici t Tacomi, geMapovd, ekonomične komUi- Waah.f je trajal več tednov jo in ka jpak tudi izvedenci v iz- stavkovni boj med mehaniki, vahljanju podkupnin m plena. Ena. skupina je organizirana v Ko je vse to v redu, ko ho vsi ti AFL, druga je v "neodvisni" Hitlerjevi podrepniki vsak na uniji. Slednja predstavlja nerojeni me»tu, se prične vsiljevanje nemške "kulture" med Uud mi, ki jim je sila zoprna. dno zaprte. Mnogo Cehov je u-streljenih zdaj pa zdaj. da ne pride ljudem nemška "kultura" rz giave. Lukaemburška je tako zatrta, da ni nobene več sledi za njo. Nova "očetnjava" V Alzaciji morajo Francozjc iz prem en iti svoja imena ali pa zbežati. Vsa javna navodila, vsi koledarji so v jeziku nove "o-četnjave". Slično postopanje je za Slovence na Štajerskem in Koroškem. V poprej poljpkem mestu Poznanu so povsod na vidnih mestih nabiti lepaki, na katerih je rečeno, da se sme govoriti edinole nemščina. Čehi se imajo v svoji lastni deželi za nezaželene goste. Na Poljskem se godijo tako .-tračne reči, da bi jih človek skor> ne verjel, a se res dogajajo. 12,000.000 ljudi se ne da n-moriti kar tako. Taka naloga je fizično prevelika celo za gesta-povce. V vseh vojskah na svetu je bilo v štirih letih neprestanega bojevanja komaj toliko žrtev kakor v zadnji svetovni vojni. Ali so pa Se druga pota, po katerih se ubija ljudstvo. Poio-vitev vseh voditeljev, zaprtje vsakega narodnega ali občinskega čustva, nasilna razkropi-(Nadaljevanje na 4. strani.) Spoznavanje, da imamo opravitr t res zelo nevarnimi sovražniki Ameriška |avnost polagoma spoznava, da )e sovražne sile zelo podcenjevala. Zmagovanje je vzlic uspehom sovjetske armade še^edno na Hitlerjevi in na mikadovi strani. Anglija je doživela te dni v Libiji in še posebno v Aziji zelo težke poraze m vrh tega ji je ušla nemška bojna mornarica iz francoske luke Brest mimo njenega praga. Japonska je osvojila od 7. decembra veliko najbogatejših krajev v Aziji. Veliki Britaniji je zadala silovit udarec s svojim uspešnim napadom na Singapore. 1 Avstralija in Nova Zelandija sta v nevarnosti. In ves svet, dokler bodo zmagovale sile osišča Mnogi v Zed državah se pritožujejo nad opatijo, ki preveva vso avnost . V Angliji se oglašajo kritiki čezdalje glasneje in pričakovati je v nji težke politične krize Ako bi Hitler ne bil napadel Rusije, bi bila njegova sila v drugih krajih po svetu še toliko bolj efektivna. Z marširanjem proti Moskvi pa se je ukanil, a bilo bi napačno misliti, da je na vzhodni fronti že poražen. Za strmoglavl|enje osišča in za osvoboditev sveta izpod fašističnih diktatur bo treba Veliki Britaniji, njenim dominjonom, Zed državam in Sovjetski Uniji še ogromno žrtev. Važno pri tem je, da ne delu emo samo za zmago, nego za mir, v katerem ne bo več vzrokov za vojne In izginili bodo, kadar se odločimo za socialistično preureditev svetovne družbe Razprava o naših sodobnih problemih imela dober odziv ac aosaoaooaaaaaaoaoaoaaaaaaoaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaoaaa j PRESOJANJA DOGODKOV I DOMA l\ PO SVETI \ a a Klub št. 1 JSZ jo sklical sadit ji č?trtek 12. februarja razpravo o vprašanju, tikajoča se sedanje vojne in pa akcije v pomoč Slovenije,., oziroma o vprašanju, kaj lahko storimo v tej deželi, da se jo reši is Hitlerjevih in Muasolinijevih klešč. Na tem sestanku so bili skoro vsi člani glavnega odbora S. N. P. J. in precejšnje število drugih. Tisti, ki so posegli vra spravo, so poudarjali v argumentiranju posebno dvoje t prvič, da je treba delovati ne samo sa smago nego tudi sa rešitev rasnih vprašanj tako, da se ne ponovi napak, kakršne so se dogodile po prejšnji svetovni vojni. In drugič, da naj kar se naše akcije sa otmitev Slovenije tiče. iščemo poleg v Zed. državah več opore posebno v Rusiji. Nihče ni israsil dvoma v smago savesnikov, vsakdo pa je poudarjal, da bo vojna težka in da je glavni faktor v vojni proti hitlerismu Sovj. Unija. Člani, ki so v odborih sa re-lif, ali pa v odboru sa osnovanje politične akcije v pomoč Sloveniji in Jugoslaviji, so na-vsočim pojasnili dosedanji potek teh rasprav in pa vsroke odložitve slovenskega narodnega kongresa. Pri tem je bilo odločno naglašeno, da sa odgodi-tev ni bila isvršena radi kak« bojazni pred klerikalci, kakor se je sušljalo. nego v sled istega vsroka. kakor je bil pojasnjen » v vsem slovenskem tisku od pripravljalnega odbora. ....Vprašanje sa sklicanje slo- SINGAPORE ZA ANGLIJO NEPRECENLJIVA IZGUBA CHURCHILL APELIRAL NA UUDSTVA VELIKE BRITANIJE ZA EDINSTV0 TUDI V PORAZIH. — JAPONSKA SANJA O ZAVLADANJU V AZIJI IN NAD SVETOM V sedanji vojni ni angleške- re se je hotela oteti za vsako ga ljudstva poparilo ničesar ceno. bolj kakor vest, da je Singe-> Aziia Je sedaJ že v ve!iki me" pore padel. Trdnjavi Gibraltar ri Pod komando japonskega mi-in Singapore sta imeli za An- Utarizma. Osvojil si je pnrodne gleže simboličen pomen nepremagljivosti in veličino angleške pomorske sile. Ljudstvo sačudeno vire, ki so pomenili naiačrpno bogastvo za Anglijo in Nizozemsko, že pred tem pa si je podvrgel ibogato francosko In-dokino. če se Japonske še ne Padca te angleške pomorske ustavi v njenem prodiranju, bo baze v Aziji angleško ljudstvo Vrezan tudi dovoz potrebščin, ni niti malo pričakovalo, in oči- ki dobiva kitajska armada vidno je, da je tudi vlada sma- i* Anglije in Amerike, trala njene utrdbe za zadostne j Zmaga Japoncev še ni in dovolj močne kljubovati ja- • odločilna ponskemu napadiu. 4 ; r ...» . a k: % 4 i- Vzlit rajanju Japoncev, ki se Ljudstvo Anglije, Avstralije,; .iavduiuieio UL\ osvojitv'- wo 7.»l*nHno HA io iw* novi odredbi vsi fantje le treba zvrniti. Ta nekdo je po od 17• do Z* «J««» * mnenju mnogih angleških po. bodo morale regi.* \n kovala naklepe za te- žijo, si jo bo organizirala v tako mogočno vojno silo, da bo ve? Pacifik smatrala iza svoje ladjami smatralo za nepremagljivo stražo pomorskega prometa Velike Britanije, njenih ritorijalno, politično in ekonomsko zavladanje tudi nad drugimi kraji sveta. Znano je, dominjonov in kolonij na tem da hrepeni ne samo nad deže- kraju sveta. I lamJ' kl "aPadla v ^ . . . - , . . vojni in na Kitajskem, nqyo tu Napad Japonske /.dec kise dj si,biriji AvHtraliji> Novl je dogodil tako iznenada, je 1 storil angleški in ameriški mornarici veliko škodo. Ja-ponska Zelandiji in Iñdiji, po Havajskih otokih in tudi za Alasko se zanima. Gospodarsko pa se bo admiraliteta se je po 7. decem- L'ku4aIa utrditi ^bno v Južni bru hvalila, da je japonska A ki in kjerkoli drugje bo mogoče. „ .... . , Japonski imperializem bi v na Pacifiku, ^'««apor. pa je tph njegovih načrtih prišel kaj mornarica vsled angleških ir. ameriških izgub dobila premoč vezniške strategije in politike več besede kot jo je imela dose-daj. Rusija je edina, ki se Hitlerju UMpetšno zoperstavlja in potiska nemiko armado nazaj. Ako ji bo sreča mila, bodo Ze-dinjene države in Anglija pri konferenčni mizi morale dati Sovjetski Uniji važnejAo vlo/go. (Nadaljevanje na 2. strani.) 10 civilistov za enega vojaka Za vsakega vojaka je v sedanji mehanizirani vojni treba deset delavcev, da ga opremljajo. zalagajo s prehrano in izdelujejo municijo zamj. To je šteto namreč povprečno, ker za letalce jih je treba več kakor za ¡pehoto. zanjo pomenil, tudi ako bi res imela premoč, nevarnost, kate- (Nadaljevanje na 5. strani) Boji med unijami njim najbolj v kvar Sadovi nemške "kulture" Splošna obrazložitev sadov nemško "kulture" je znana. Dvanajst milijonov Poljakov je '•»Pisanih peginu tako gotovo, k»kor bi jih kdo postavil ob *teno ter jih ustrelil. Devet milijonov Holandcev in tri milijone Norvežanov — počasi iz>gi#blja kakšen upor proti AFL, češ, da delavce odira s visoko članarino in da jim tudi v drugih osirih ni v korist. Pred vhodom v ladjedelnico se je dogodilo že mnogo pretepov med člani "neodvisne" m AFL, ki se uničujeta druga drugo s stavkoka-si. Kompanija trdi. da je v tem sporu ona Io žrtev, ker stavka ni proti nji. Drugi pravijo, da družba ni bres krivde. Znano je, da dolo- čajo posledice bratomornega boja. Zelo slabo je vplival boj tudi unijami, v katerem je bila prisadeta električna želesnica proge in povsročila tisočem do- šaman čakala, da bi unije spor lavcev, ki se vosijo po nji v ra- med sabo same poravnal« saj v sne predmestne tovarne, ali pa par dneh. ali v enem tednu, pa is predmestij v Chicago, nepri- se je nadaljeval is tedna v te* like, ker so se morali presedati den, North Shore line, ki obratuje I in hoditi peš is ene na drugo Ishod is jurisdikcijskih spo- progo med Chicago in predmestji na severni strani in dalje do Waukegana m Milwaukee-ja. Njeni delavci so že dolgo organisirani v uniji nameščen-cev cestne in nadulične želesni* postajo v snegu in v najhujšem rov bi bilo sdruženje unij in mrasu. odprava unij po strokah, teles- Unija, ki je nastopila proti niike bratavičine, ki so aam«- bratovščinam želesničarjev, je stojne, so bogata in vplivne, a imela s svojega stališča popol- tudi unija delavcev cestnih že- noma prav, da se je potognila lesnic, spadajoča v AFL, je ce v Chicagu, pred par leti pa I sa svoje interese. Toda tisoči mečna in ne pusti, da bi ji dru- jih ji skušajo ¡«vabiti v svoj delavcev, ki so bili vrženi radi g« unije jemale člane, krog bratovščine želesničarjev. motenega prometa v neugodje, Ako se bodo boji te vrste do- se je po pravici josilo na obe gajali kot so se posebno r mi- unijski skupini, čeprav so mno- nulem letu. bo stopil vmes sve-gi tudi sami v rasnih unijah, i sni kongres in sprejel sakon, ki Železniška družba pa je imela bo udarec sa vse unije. To bi Qlednje nudijo večje ugodnosti v.b-d bolniških podpor in po* smrtnin. Ker so mnogi delavci omenjene proge prestopili v "VOlo naiodnost in se tako 6*m dajalci nalašč negujejo take bratovščine, je unija delavcev občutno gmotno škodo. Kon- morale vedeti in reševati svoje d»lje bolj blrža potopu v nem- bojo, d-\ diskreditirajo unije v cestne in nadulične želesnice v I čno je posegel v ta boj svesni spore bres neprilik sa druge pfcem rajhu. cčeh javnosti in kjer se jim to Chicagu ustavila dohajanje in sodnik Michael L. Igoe in to na delavce in javnoat in bro« su- <>Hi se morajo učiti nemžci- posreči, so delavci edini, ki pla- odhajanje vlakov North Shore sahtevo potujoče publike, ki js nanjih posredovalcev. Vzdržataiijc* listov— našili in drugih Domalega vsak časopis je od nekoga podpiran. V Franciji na primer je bilo do te vojne nekaj vodilnih listov, ki so prejemali milijone iz nemške in italijanske državne blagajne. Bili so to peta kolona najumazanejše sorte. V Zed. državah se vzdržujejo večinoma z oglasi in pa s subvencijami od bogatih korporacij. Glasila naših podpornih organizacij sç vzdržujejo s članarino, naročninami in z oglasi. Proletarca, kot večino drugih delavskih listov te vrste, vzdržujejo na površju izredni prispevki, ker bi redni dohodki (naročnina) ne krili izdatkov. Pred leti je imel Proletarec precej oglasov. Sedaj so redki v njemu, priobčuje pa vsled tega toliko več gradiva. Prispevki v tiskovni sklad so mu torej še toliko bolj potrebni. Dne 13. februarja sta na družabni prireditvi ženskega društva Nada št. 102 SNPJ izvršila to nalogo Edward Tomšič in Jos. Culkar. Nabrala sta nad 50 dolarjev. Marsikje se ob enakih priložnostih spomni Proletarca ta oli oni pa vpraša za podpise in vsote. Dostikrat je treba pri tem kaj pikrih slišati, a agitatorji to razumejo in si ohranijo dobro voljo. Tako izhajamo v naših naporih leto za letom in smo uverjeni, da bomo na enak način zmagovali težko-če tudi v bodoče. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. 1*4*]« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druika, Chicago, Angleški letalci napad italijansko bojno ladjoili Libije, feila je tiJim v plamenih. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE JEVBCE NAROrNTNA v Zedinjenlh državah aa celo leto fS.OO; za pol leta $1.75; aa četrt k ta $1.00. Inoaematvo: aa celo leto $3*60; aa pol lota $2.00. Vti rokopisi iu oglasi morajo biti v naáejn uradu uajpojtueje do pondeljka popoldne aa priobčitev v številki tekočega tedna. -rr PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...».-----...... . Biuiness Manager... ...................Frank Zaita ..............Charlea Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawn dale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 • * RAZNOTEROSTI Bridgeport. O. — Seja kltlba At. 11 JSZ, ki »e je vršila v nedeljo dne 8. februarja, je btla »elo živahna. Ampak radi slabega vremena jih je bilo dokaj zadržanih, da se niso mogli u-deležKi seje. Ra'zmotrivali smo Vsakovrstne dogodke in istvari, ki se tičejo JSZ. Zelo veliko »o hvale je bilo za Proletarca, ki je naš tak slovenski list v tej deželi, ki se ne boji v obraz povedati resnice. In to še po- i «ebno v teh kritičnih ^aslh, ko je resnica najpotrebnejša. Da. j ni treba molčati o tem, kaj so ! oni delali z rojaki v stari domovini, a bi se zdaj radi prali pod mafko demokracije. Tisto bi se spet ponovilo po vojni, če ne bo trezna progresivna sila na delu. mo danes in da bo le malokje leto« kaka proslava Prvega maja. Toda opustiti m- ne sme. 8aj vemo, da bo spet zažarela, ko pride ias, ki bo še nujneje za« hteval naše delo in delo socialističnega duha pa programa. Ker je več zaprek za to, da bi napravili velik program kakor prejšnja leta, smo prišli v raz-motrivamju tega vprašanija do zaključka, da nam bo treba marsikaj opustiti to pot. Kaj vse bomo imeli pri prijaznih Skoffovih, bomo ¿e poročali. Gotovo bomo stcrili tudi kaj Proletarcu v prid. Kolikor bo pač v na^ih močeh. V zadnji Proletarčevi izdaji je bilo omenjeno, da oma.^uj?-mo. Nič ne omagujemo, sodi. Frank Zaitz, urednik Proletarca! Ali teža je tolikšna, da je Takoj pokažejo taki ljudje,' *koro ni mogoče več z mago v a- rpi malih narodov V zmag» in rešitev . , •'(► I ' I", • - H ' * , ■ * Germaniziranje Evrope je eden izmed glavnih Hitlerjevih ciljev. Dosegel ga je že v jfrilični meri. V Varšavi, Pragi, Bru siju, Bukarešti, Zaigrebu pa tudi v Parizu, v Oslu na Norvežkem itd. so vsa uradna oznanila nemške okupacijske oblasti objavljena v nemščini. V vseh omenjenih fn v drugih mestih izdaja nemška o&last liste v svojem jeziku, pa če jih ljudstva prizadetih dežel znajo kitati ali ne. če ne, naj se uče nemarne! Vsi ti listi — označeni za uradne, ali napoluradne, so edini informativni vir listom v drugih jezikih. Na primer, češki, poljski, belgijsiki in drugi Časopisi se morajo ravnati v poročanju točno po nemških uradnih (glasilih v svojih deželah. Ponemičevanje se vrši posebno v nekaterih deželah silovito brutalno. Na primer na Spodnjem štajerskem, kjer so Slovencem vzeli posestva, trgovine, pravico Asovrsevati zdravniške in razne drug » službe, jim zaplenili prihranke in jih na tisoče ^pognali iz njihne rojstne dežele. « Skoro enako barbarsko ravnajo s Slovenci ita Gorenjskem. S Čehi postopajo nekoliko drugače, ker se jim je čehoslovašfca podala brez vojne. A namen Nemcev na čtšketn je prav tako jasen: Odpraviti narod in njegovo kulturo in ga spremeniti v IVAN KLICAR: Utopični socialisti in njihova dobo (Nadaljevanje In konec.) Učenci Saint-Simona so razvili nauk svojega učitelja in mu dali socialistično cJbeležje. Kajti med tem je meščanstvo že i • '.postalo opozkionalno; hotelo je vroči Bourbone, ki so se oala-njali preveč na plemstvo in duhovščino. Za prevrat pa je bila potrebna pomoč delavstva. Meščanska mladina se je v vedno večji meri navduševala za demokracijo. Učenci Saint-Simo-na, Čeprav so vsi pripadali premožnim m omikanim slojem, so šli Se kerak dalje v socializem. Zlasti je deloval v tem smislu med 1. 1829-30. Bazard. ki je ncglobil z lastnimi opazovanji nauk Saint-Simona in mu sku- "gnoj" za "izvoljeno ljudstvo'*. Najhujše so Nemci ravnali in še ravnajo » Poljaki. Več mi- j dati ¿godovinako utemelji- Hjoncv so jih pognali z domačij in jih strpali skopaj v stisnjeni tev. Saifrt-SimOn je razlikoval v Pol jasi. preteklosti organflčne in Icritie- V politiki uničevanja malih narodov se Hitler poslužuje m rie periode. Prve označuje aso- ciacija (spojftev, združevanje), nje nasprotje). Na tem teme»! ju je gradil dalje Bazard. Menil je, ¡r. iut4, ki so mu pripravljeni staliti za Judeže. ilorvežki Quisling je dobil v tem ozhni ehak sloves kakor svetopisemski Juda Iškarijot. A še predno je svet rzvedel o njemu, smo -videli »pojav izdajalcev med Slovaki, ki so svoji idealni republiki potisnili za manj kot trideset srebrnikov bo- Razvoj stremljenje k vedno Vi dalo v hrbet. Enako vlogo je igral in igra med Hrvati An£e Pavelič in njegrort pa jdašiw Hitlerjev namen je germanizirati tudi ta dva naroda za gnoj svojemu tretjemu rajhu. Pri te«n mu je potrebna pqmoč in zato si je izbral slovaške klerikalce proti Cehom, hrvatske separatiste zoper Srbe, Bolgare proti Srbom in Grkom, podžigal je narodnostne boje v Belgiji, hujska s svojo propagando v Južni Ameriki, v Indiji, Afriki in še kjerkoli more. Hitlerjev sen je uveljaviti nemški narod fca gospodujoče ljudstvo nad svetom. V Evropi «a je domalega Že uresničil. Ni jih malo v Zed. državah — tudi med ameriškimi Slovenci ne — ki smatrajo, da je taka operacija v Evropi potrebna, čemu toliko jezikov, zakaj treba toliko mej, ae viprasujejo in pri tem ne pomislijo da je to, kar počne Hitler nič koliko slabše za evropske narode kakor pa so bile razmere pred to vojno. To, da živi v Evropi mnogo narodov, ni nikakršno zlo. Sovjetska Unija nam je nauk, da lahiko še tako rcumol.ka mešanica plemen in narodov deluje skupaj v skupno dobro. Podjarmljeni narodi in enako narodi, ki jih vladajo kviz-lintfi, npajo na rešitev-. Njihova zastopstva so v Londonu in delujejo v angleški atmosferi za podatek v stare razmere T*eh ne bo več. Tudi je dobro razumeti, da ako verujemo v zmago zaveznikov, naj se ne zida vseh upov na London in Washington. Ako *bo Nemčije kje premagana, je očividno, da se to zgodi najiz-,datncij& na vzhodni fronti. Srbi so se že pdtnrflrH, da «o si do-¡bili zaslombo v Moskvi, dasirarvno jo imajo tudi v LOndoriu :n Washing tonu v izobilju. Poljaici so po mnogih Jot ih razprtij s Sovjetsko Unijo sklenili z njo zavezo. EdVard Beneš in njegov minister vnanjih zadev Jan Masaryk sta brez posebnega hrupa tudi zasidrala njuno ladjo v Moskvi. • Bilo tbi ddbro, če bi tudi Slovenski mini$tri vzlic svojemu klerikalnemu prepričanju to preudarili in si poiskali nekoga, ki bi deloval, da dobi slovenski narod zaščito v diplomaciji sovjetske dežele. Nevarnost namreč je, da ako je ne dobi, se mu bo storila vzlic zavezniški zmagi še celo večja krivica liakor v prejšnji svetovni vojni. Vatikan, savojska dinastija , In razni liberalci italijanskega rodu, na primer jrrof Sfof^za, delujejo v tak namen in «bodo uspeli, ako ne preprečimo njihpih nakan. In nagoni dobri in da je škodljivo in napa«čno, če se zatirajo. tVeba jim je dati možnost, da ne rzživijo, kar naj bo skrb primerno urejenih socialnih na-1 prav. Nikdo pred njim ni podal tako ostre kritike trgovine, ki jo imenuje umazano dušo civili- j fcacije. Ponovno se obrata proti j meščanskemu zakonu, češ, da sloni na medsebojni prevari in j hinavšJini. Nadomesti ga naj svobodna ljubezen. Ostro in točno sliko sodobne družbe podaja pri prikazovanju posameznih stopenj razvoja človeštva. Fo-irter razlikuje sedem stopenj. Sodobna storpnja je stopnja "civilizacije". V civilizaciji so ljudje kakor atomi brez vsake skupnosti in zveze. Vsa višja čuvstva je uničil tngovski duh, ki ga označujejo konkurenci*. Špekulacija in prevara. Družinski čut je izginil, kapitalisti tz- , Napoleona. Neumorno je iskal premožnega moža, ki bi mu po-jmrijal, da izvede svoje načrte. Kakor Saint-Simon je tudi Fou-lier imel precej učencev, ki so celo poskušali ustanoviti falan-sterije, seveda brez uspeha. Nove možnosti za razvoj I francoskega socializma so se odprle t o I. 1830, ko je francosko delavstvo vrglo zasovraže-| no vlado Karla X. Vendar .se ni usedla republika, kakor je to ! želelo delavstvo, temveč zavl;»-•dal je "meščanski" kralj Louis Filip. Plemstvo je bilo končnovel javno potisnjeno v ozadje, kaj znajo, kakor je to prav jasno Iz urednikovega odgovora A mer. Slovencu v Prosveti, «* ga je bilo čitati v njej še pred kratkim. Da, kaj so dobili v povračilo za to, da so oglašali nji-hen shod v Prosveti? ! če bi take ljudi zakrivali tu ali v cjomo-vini, bi delali krivico bodočemu življu slovenskega naroda. ti. In kaj, če nas potlači? Kje «e bo vzelo nadomestilo? Nadomestilo, ki je tako nazarensk > potrebno, da naše delo ne zaspi. To je, kar človeka teži. In tu je opora hudo zaželjena. Kajti vprežen sem tako, da ne vem, česa bi se lotil najprej. Potreba pa je povsod. Toda šli bomo naprej, ker nas sili k te- za ort d met na naših Klufc je majhen, a gre vendar vse važno delo iz njega po naselbinah v teh krajih za naše gibanje. Naša majska proslava «>ri*?ajo delavce vlade so po- •polnoma pod vplivom bogatašev in odjovor na to so rervolu- da (vzn^uje zgodo^inski | ToIiko ^liče- vano nadelo o suverenosti na- roda bo vedno pripravljen pro- Po lelu 1840. je poslal sociaii- ¡ Teh pr^otiio niso nameravaii dati svojo volikno pravico za en tolar. Med osnovnimi tpravica-mi človeka in državljana bi imela nekaj vrednosti edino pravica do dela. Seveda je civilizacij« ustvarila tudi marsikaj dobrega, kajti razvila je zna-not in tehniko in racionalizirala produkcijo v velikih podjetjih. vendar to ne odtehta senčnih strani civilizacije. Civilizaciji bo sledila naslednja viSja doba človeškega razvoja — gara ntrzem. Toda tudi ga.*anti-zem je samo prehod v socianti-fcem, ali Vakor bi sedaj rekli v {¡ociattoem. Znaki garantizma Vo razne monopolistične tvorbe, ki so poiledica vedno večje koncentracije gospodarstva, ve- se javlja po 1. 1830. Proletariat m hoteli kulije, da so jim de-. m"nsle za nje umetniki, pisatelji in zgodovinarji kaikor tudi bančni in industrijski podjetniki. Zanimal se je za nje že stari Goethe in neposredno so vplivali na Hefneja, Carly1a, John Stuart Milla, Karla Rod-berta in Lesaepsa. Nekoliko mlajši kot Saini-Simon je drugi veliki francoski utopist "Kari Fourier (1772— 1837). Fourier je živel v Lyonu, središču francoskega svilarštva, na^prpj kot trgovski pomočnik, pozneje kot samostojen trgovec, vendar je kmalu podlegel (rtttri konkurenci To mu je dalo pobudo za ¿o™un6 "kritična razmlSljanija. tiia^ne nrdsli je razodel i 1808. v delti "Quatr»» mouvements", Foutier je bil obdarjen z ostrim razi/rrvom In pronicavim pogledom, vendar je bil njegov značaj popolnoma neuravnotežen. O sebi je bil trdno prepričan, da je največji veleum vseh časov, fn njegova fantazija ni poznala mej. Njegovi f p is i so zato sedaj skoro neužitni. Osnovna misel Fou-riera je, da so Človesike strasti . ... membni dan. Kaiti znano j,» novi kralj je bil mož po volu VMm> v kak^m-h razmeiHh tfči-me&anstva, zlasti bankirjev in finančnikov. Prevra»t v industri- j ji kot posledica strojne produkcije je zagrabil Frandijo, ki je v tem pcgledu zaostala rJtorol pol stoletja za Anglijo. Delavstvo «n malomtičaiisivo je okusilo v začetku samo slabi strani ftprememb v gospodarstvu in tudi politično je bilo brezpravno, ker ni imelo volilne pravice, ki je bila pridržana i samo premožnim. Republikanske ideje so prodirale v vedno večji meri med ljudstvo, kar kažejo številne zarote in upori. Delavstvo je začelo polagoma «pajati politično udejstvoVanje s socializmom, čeprav je socializem od 1830.. do 1840. pod vplivom Fourieristov in Saint-Simonistov miroljuben in nepo- Ali ste že naročili Ameriški družinski koledar leto 1942? za PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.! kot pa so ji jo odredile dose-daj. V Califomiji in drugod po za padu po.<*o«pajo oblasti z Ja-ponci čezdalje strožje. Mnogo jih je bilo obtoženih sabotažnih , tudi vredna ga je, kajti kar pomeni Rusija v vojni s Hitlerjem, pomeni Kitajska v vojni z Japonsko. Vlada v Londonu je pozvala angleške parazite, ki so bežali pred težavami vojne in pred dejanj in špijonaže. V Califor- d*vki v Ze<1- države' ^ ni ji, pa tudi v Washingtonu in tudl »iri doprinesejo svoj delež Orcgonu, lastujejo Japonci velik odstotek zemlje, na kateri prideljujejo sečivje in sadje. Kar je nedržavljanov, so bili in izgnani iz obrežnifh krajev. Mnogo je tukaj rojenih in so po zakonu ameriški državljani. zem moda. Od š.evilnih sociaii- nadlegovati. A ker je japonska stfcnih pisateljev sta omembe nevarno.»; za ameriški zapad vredna samo dva, in sicer večja nego se je prvotno do-Proudhon in Louis Blanc. mnevalo, morajo tjdi ti Japon-Proudhon je postal znan po si- ci i/, svojih farm in i/, svojih tr-cer teoretično brezpomembnem Spisu, kjer odgovarja na vprašanje, kaj je lastnina, z iz e-kom: la^nina je tatvina. Znano je njegovo nasprotstvo do Marxa, ki ga .ta tukaj ne bomo obravnavali. Svoja glavna dela je napisal pozneje v dobi cesr.r-stva (1861-70). lx>uis Blanc je v svojem delu "Zgodovina Franciie" prikazal pomen razrednega boja v preteklosti in osvetlil nasprotje med buržoa-zijo in ljudstvom (peuple), ki govin v notranjost dežele. Na zapad so jih pred leti dobivali begati plantažniki, da so dobili cenene delavce in pa da so z njimi ugonobili stavke svoj in belcpoltnih dninarjev. Japonci, navajeni živeti skromno, so pridno hranili, kupovali zemljo, se or/anizirali za kontroliranje tr-va za svoje pridelke in postali eden izmed najimovitejših slojev na ameriškem zapadu. Ta sedaj tako neljub problem so tc/ej ustvarili izkoriščevalci, ki v naporih Velike Britanije. Bogataši .«o navadno največji patrioti, sko jih ni5 ne stane. Tem ljudem je angleška vlada pre* klicala potne liste, vsled tega se morajo vrniti, ker jim arre-r ka vlada brez potnih listov ne dwoljuje bivanja v tej d?-teli, čeprav veliko zapravijo. Kralj Karol mora ostati v Mehiki. Sumner Welles, pod-tajnik vnanjih zadev v ameriški vladi, je odredil, da je Karol za Zed. države nezaželjena oseba. Karol je hotel priti v New York in napeljevati odboru za "demokracijo" in "svobodo" v Rumuniji. Izjavil je, da se v slučaju zavezniške zma re vrne nazaj na rumunski prestol. Ako bi mu ameriška vlada dovolila paradirati tu pod krinko delovanja za demokracijo in osvoboditev Rumunijc. bi porzročila vihar ogorčenja, ki ga je vlada že čutila in zadušila v kali. In ako bo imelo rn dno številnejše delniške družbe, zadruga r.^itvo in zavarovalnice. Fourier priporoča, da so ti pojavi v gospodaratvu podpirajo. V svrho ublažitve škod Ijivih posledic koaikurence predlaga i^tanovdtev poklicnih korportK-ij Kc^hov), ki rtaj do- je istovetil z ljudstvom, kar j? bilo takrat še običajno. Z ostro kritiko je razgalil hibe in napake «Odcbne družbe in predlagal kot rešitev produktivne za I ali za malenkostno mezdo. Iz Zed. držav je bilo poslanega v zavezniške dežele že za pet milijonov dolarjev konden-* i ranega ml cika. Podarila ga čati o tvoji usodi, Karol tudi t ia ne bo vej smel priti. druge pod vodstvom dela vstva.! Jim je vlada. Treba je bilo 7.« Kapital za njih ustanovitev naj da država. Dosegli bodo delav- ločajo število dlanstva v skladu ci to namo, če bodo imeli vpliv z dano «potrebo. Poglavje o ga- na vodstvo državnih poslov. l^nttofmu je v*/*no ki kaže, da je 'Fourier imel oster čut za razvojne tendence kapitalizma, kajti monopolistične tvoriie ga-iuisa Blan-ca so igrali veliko flogo v revoluciji I. 1848. in tvorijo podlago socialdemokratskega gibanja v Franciji v naslednjih letih. Kako zelo so socialistiine ideje v tej dobi razburkale duhove, priča tožba Jeana Rey-bauda Iz 1.1843., češ, sedaj tekmujejo dan za dnem novelisti, romanopisci, teologi in juristi v dokazovanju ne vzdržnosti kapitalističnega sistema in v ob sodbi obstoječega reda. Tega leta je prispel v Pariz Kail Mara. ki je prevzel vse življenja zmožne elemente francoskega socializma v svoj sistem znanstvenega socializma. 500 tovornih vagonov, da se ga je prepeljalo iz držav srednjega zapada v atlantske luke. V Bemu v Švici so ustavili ob nedeljah promet električno cestne železnice, da prihranijo s tem kurivo in elektriko. Sploh Avica to vojno vedno bolj čuti, čeprav je nevtralna. General Douglaa MacArthur je postal vsled operacij na Filipinih proti Japoncem junak v očeh vse ameriške javnosti. Obenem se ista javnost čudi, ¿emu ne dobe ameriške čete na Filipinih pomoči, ki jo tako zelo potrebujejo. Bila je naučena misliti, da je ameriška pozicija na Filipinih nepremagljiva. Isto so mislili Angleži o Singa • poru. Podcenjevanje sovražnika se sedaj nad nami in Angleži j ako maščuje. Kitajaka je dobila minuli teden od Zed. držav nadaljnjih pet sto milijonov dolarjev po-sojfla. Potrebna ga je bila in Tole mi ne gre v glavo? Kako je mogoče, da tako aku •ena dežela, kakor je Angliji1, izgublja bitke akoro na v»*l» frontah ? » » 'm • ANGELO CERKVENIK: Markovo odlikovanje Pred dvajsetimi leti sem bil no domovino in nastopitTskoraj v septembru poklican na oro- smrtonosno, toda zmagoslavno ž ne vaje v neko slavonsko me- pot čez zahrbtne in negosto-steav Moj polk je prav tiste j ljaibne albanske gore. dni praznoval krstno slavo. Na*1 Branko, ki je bil pravkar na-bataljon je v bojni opravi čakal predoval za poročnika, je mo-na prihod polkovnega poveljni- ral s svojo stotnijo kriti umik ka. Zagledal sem na desnem svojega polka, krilu prvega voda mladega vo- Bil je težko ranjen, jaka s pomembnim vojnim od-! In ujet. likova njeni na prsih. K sreči ga ni nihče prepo- Začudil sem se. Dečko je u- znal. Vse do konca meseca ma-tegnil imeti največ kakšnih dva , ja sedemnajstega leta je ležal ¡n dvajset do tri in dvajset ler. v neki zagrebški bolnici. Kakor Krepak, širokopleč, kmetski hitro je za silo okreval, jo je tant. Bil je temnorjave polti. I popihal. Napotil se je peš proti Orne oči, ponosen in samozave- i domu. Hodil je po večini samo sten pogled. Krasna, močna po- ponoči. Po navadi se je zjutraj stava. Zamikalo me je, kako je | ustavil pri kakšnem kmetu, mogel tako mlad dečko dobiti kjer je našel pribežališče, »po-takšno visoko vojno odlikova- steljo, skromen obed in kos |nje. __kruha za na pot. Izdajal je «i LIGA NARODOV" Ev Na uj »liki i« »k«- pin» delavcev, upoeleni v ladjedelnici v Rallimaru. Vsakdo ja druga narodno-•H. Na »ji »o Grk. Paljak, Italijan, 2»d. Cak, Litvi-nac, Irac, Aairec, Anfflei, ameriški ladiiaaac. Na. mac in Francas. ameriški "melting pol •fpn Po paradi sem vprašal svojega stotnijskega poveljnika, starejšega, zelo ljubeznivega stot- za Srba iz južne Srbije. Nihče ga ni izdal. Naposled je neke noci srečno nika. ki se je boril v vseh treh prispel v svojo rojstno vas. V velikih vojnah po dvanajstem Vasi se seveda ni nikjer javno letu. ki je bil večkrat ranjen in pokazal. Vendar pa so vsi Srbi odlikovan, kako je mogoče, da kma'u izvedeli za njegov pri-ima tako mlad vojak tako viso- hod. Tedaj je bik) Marku kak-ko odlikovanje. ¿njh trinajst do štirinajst let. • Na Marka mislite, seveda! i Bil je za ta leta nenavadno raz-Zdaj vam ne utegnem poveda-1 vit in krepak deček, skoraj nič ti. toda zvečer, če želite, pri manjsi nego je danes, samo skodelici črne kave ..." ma|ce bo|j vHek in šibak Bn je "Prav!" sem se mu zahvali!. ^veda kmalu kuhan in pečen 1 sedla sv» 0* v najbolj inti- ori Bra.nku' ki mu je navduše men kotiček kavarne. Prijeten duh po dobri črni kavi je ustvaril kaj prijetno razpoloženje. "MaikV je jel prinpovedo-1 prikriti solze, ki so se mu več io pripovedoval o junaštvih male srbske vojske. Marko je ¡ ves trepetal. Zaman je skušal vati stotnik. " je sin precej imo-vitega kmeta iz sarajevske oko-liee. Njegov oče je bil zaveden krat pritihotapile iz oči. Branko se je smehljal ter ga tolažil: "Junak bodi, Marko! Narod. Srb: zato so ga takoj ob izbru- ki je maščeval Kosovo ipolje, hu svetovne vojne zaprli. Sta- narod, kije premagal albanske rejšega brata so poslali na t?ali- tfore, ne more umreti..." ško fronto, kjer je že prve dni Žal je živela v tisti vasi tudi septembra štirinajstega leta neka madžarska železničarska padel. družina, ki se je bila priselila v Mati, ki se je morala boriti s Sarajevo iz Subotice. Vaščani si-težkimi gospodarskimi skrbmi, cer tej družin» niso nič zaupali, ki je morala nenehno trepetati izogibali so se slehernemu stiku za usodo in življenje zaprtega z njenimi člani. Kljub temu pa moža, ni privoščila Avstro-Ogr- i je Lukasz — tako se je pisal ski in tedaj vladajoči dinastiji | madžar.-ki železničar — izve-prav nobene lepe in dobre bese- del. da je prebežnik Branko že de. Marko, ki je rasel v tak-, več dni doma. Nikdar ni bilo snem, Avstriji tako zelo sovra- mogoče ugotoviti, kdo je Luka-žnem i¿račju, je državo, ki je szu to izdal. Kakor hitro je mo-tlačila njegov narod in druge žakar dognal, kako in kaj, je avstrijske Jugoslovane, smrtno pohitel v Sarajevo ter priglasil zasovražil. Bil je se otrok, pa je orožn&kemu poveljstvu, da se kljub temu neprenehoma pre-! prebežnik in "izdajalec" skriva mišljeval, kako bi pobegnil k že kakih štirinajst dni v hiši Srbom ter se bojeval proti A v- svoje matere, striji. Saj se je bojeval v srbski Zgodilo se je zatorej, da je vojski proti osovraženi državi | nekega dne, prve dni junija, tudi sosedov Branko, mlad prav zgodaj zjutraj prikoraka-pravnik, ki je koj ob izbruhu j la v vas močna orožniška pa-sovražnosti prebegnil k Srbom, trulja, ki jo je mahnila narav- Po vasi so pripovedovali, da je bil Branko že dvakrat odlikovan, da je izvršil nekoliko naravnost čudežno junaških in predrznih napadov na avstrijske postojanke. Marku je misel na Brankova junaštva dan in noč belila glavo. Prišlo pa je usodno šestnai-sto leto. ko je morala izmučena nost proti Brankovi domačiji. K sreči je Brankova mati, ki je pravkar hotela stopiti v hlev, da bi bila pomolzla krave, opazila patruljo. Le-ta je bila oddaljena od hiše komaj kakšnih tri sto korakov. Stopila je naglo v izbo in zavpila: 'Branko, beži! Lukasz, orožniki!" Branko ,ki si ni ponoči ni- srbska vojska zapustiti pohoje-1 kdar slekel obleke, da se ne bi Glejte naprej! Oglejte ni novi 1942 tihi plinski refrigerator ^^ kri pov*ro*a zmrzovanje BREZ PREMIKAJOČIH DELOV OBIŠČITE SVOJEGA TRGOVCA Z REFRIGERATORJI moral v primeru potrebe šelo I oblačiti, je koj vedel, pri čem je. Urno je skočil s postelje, si obul škornje, oprtil vedno pripravljen nahrbtnik ter se zagnal skozi okno v sadovnjak, ki se je razprostiral za hišo. Lukasz je opazil starko. Zazdelo se mu je celo, da je zaslišal, kako je kriknila. Naglo se je zaletel proti hiši, «a njim pa orožniki. Vdrli so v izbo. 1 Mati je pozabila zaipreti okno. "Aha, skozi okno jo je popihal! Za njim!" je velel straž-mojster. Daleč pred seboj so ga opa-žili. Počil je prvi, drugi, tretji strel... Branko jo je urno ubiral proti gozdu. Če le doseže gozd, pa bo rešen! Toda kje je se gozd! Med njihovim sadovnjakom in gozdnim robom je še kakšnin j pet sto korakov od gozda. Mar-1 kova domačija. Branku so svinčenke požviž-j govale okrog ušes. Za bežen hip se rešim v Mar-1 ! kovo hišo, premišljuje in dirja Branko. Potem bo skočil skozi i okno v sadovnjak za hišo ter bo spet vsaj za nekoliko trenutkov j imel zavarovan hrbet. Ves upehan je pridirjal v hišo. Marko je skočil s postelje: ¡"Kaj pa je?" "Orožniki!" Branko je hotel bežati, bil ; pa je smrtno utrujen. Marko je , vedel, da jim Branko ne bo me-; gel uiti. Preslaboten je še bil. i Vse to mu je liki blisk šinilo skozi možgane. O . . . o . . . o . . . Hvala Bogu! Rešilna misel! "Branko, sleci se, takoj se sleci!" Branko je razumel. Vrgel je s sebe vojaški jopič, sezul je škornje, slekel je hlače, odložil vojaško čepico . . . Kakor bi trenil je bil Marko v vojaški uniformi. "Za menoj! Branko, skrij se začasno v seno na skednju! Potem pa . . . Bog ti pomagaj!" Poljubila sta se. Marko se je pognal skozi okno v sadovnjak ter je drvel na vse pretege proti gozdu. Branko pa se je zaril v seno na skednju. Orožniki so samo pogledal v izbo. Videli so odprto oknr ter so si mislili, da vedo vse Marko je komaj slišal za seboi preganjalce. Strel za strelom. Imel pa je srečo. Dosegel je gozdni rob. Orožniki so ga neutrudljivo 'zasledovali ter kar na slepo srečo streljali. Zadeli pa ga le niso. Neznansko so se upehali. Pot jih je oblival. Že dobro uro so ga lovili. Tudi Marko je bil do smrti upehan. Ni več mogel teči. Noge so se mu šibile, srce mu je močno bilo. Zdajci je kriknil ter se ziyru« dil. Krogla se mu je zatpičila globoko v .«tfegno, ranila mu je tudi kost. Kakor da mu je kdo razbeljeno železo porinil v nogo. » Orožniki so se oddahnili. "Preklemansko je žilav!" je menil stražmojster. Lukasz pa je zaklel, da se je kar pokadilo, ko je uzrl na travi namesto Branka — Marka . . . Bilo je že prepozno. Vso uro so izgubili. Resnični "izdajalec" je bil že na varnem. Uren bosanski konjič ga je ponesel visoko gori v plantine k sorodnikom. kjer je srečno dočakal konec vojne in osvobojen je svoje ožje domovine ter malone vseh a vinjakih Jugoslovanov." "Pa Marko?" sehi vprašal. "Hm, kaj pa so hoteli? Bil je pač otrok! Rekli so, da ga je zapeljal Branko. Rana se mu je kmahi zacelila. Postal je, kakor vidite, prav imeniten vojščak! Osemnajstega leta sta bila oba — Branko in Marko — slavnostno odlikovana," v Sr- "Kaj pa Lukasz?" "Železničar je, nekje biji." Začudil sem se. "Kaj hočete? Slovani smo pač takšni. Tudi najhujšemu grešniku vse oprostimo. Nemara pa je dobro, da smo takšni . . ." GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Jacob Bergent, Lisbon, O., je poslal naročnino zase in za Mat Tuieka, poleg tega sta dala vsak po en dolar v tiskovni fond in Bergant poleg tega še provizjjo od naročnine. V pismu pravi; "Matt in jaz sva naročnika Proletarca nad 30 let in ostaneva tudi naprej." Oba torej pionirja za Proletarca in bogami, takih nas ni veliko. Ko bi človek imel čas, bi zbral imena vseh enakih pionirjev. Bila bi zanimiva slika. Morda se to v doglednem času tudi zgodi. novce za 25 prodanih koledarjev. Naši čikaški fantje so bili te precej aktivni zadnjih »par tednov, in kadar sami ne »zmoremo dovolj, nam pa pridejo še zunanji somišljeniki in sodrugi na pomoč. Tako smo se znašli zadnji teden na prijetni zabavi čikaške "Nade", ki je pripra-vila večerjo v počast gl. odbornikom SNPJ, potem se je pa razvila prav tako prijetna zabava. ki smo jih bili vajeni na Nadinih prireditvah. No, na tej Virgina Selak, Star City, W..smo se sporfinili tudi Proletar-Va., je spet poslala dve naroč- ¡ ca. Nabiralne pole sta vzela nini. Ker radi provizije ni nič omenila, je naravno, da bomo vknjižili vse skupaj za naročnino. Virginia je tu rojena mladenka in dobro sledi naukom svojih staršev. Lawrence in Rose Selak sta "oldtimerja" v našem gibanju. Edward Tomšič iz Walsenbur- ga. Colo.. in Jože Culkar iz Johnetowna, Pa., ki sta àla o-krog posetnikov in gl. odbornikov ter pravila, da "Proleta-rec rabi nove čevlje" pa sta po-drmala vsakeva sta prispevala z možem, enega pa je dal Andy Berti iz Darragha. John Jereb, Rock Springs, Wyo., ki je po letih menda naš najstarejši zastophik, pa tudi po aktivnostih za list in druge naše publikacije, se ne umakne vsakemu. Zadnji teden je poslal 2 naročnini in $1.50 podpore listu. Naročil je še tri koledarje. Iz Kemmererja je poslal 2 naročnini John H. Krši» nik in $1.60 podpore. Dolar je prispeval Tone Tratnik, sam pa provizijo od naročnine. Iz daljne Califomije sta se zadnji teden oglasila Anton Blasicb, Fontana, ki je poslal 4 naročnine in "Big" Tone, ki je poslal novce za prodane koledarje, provizijo pa dal v tiskovni fond. Se enkrat "večni" popotnik Jankovich iz metropole: Ravno pred zaključkom lista smo od njega prejeli kartico sledeče vsebine: "Akoravno sem ie zaključil razpečevanje Družinskega koledarja, pa vse eno, ker imam ie odjemalce mi jih pošljite ie en ducat. Ako bi bil sraven mene vsaj ie trije ras-pcčevalci, ki bi ili na vse štiri strani Clevelanda. bi šel jas s njimi v tekmo in gotov sem, da se bi jih raspecalo ie 300 komadov. Za samo enega je to te* iavno.Torej sodrugi v Cleveland u, če imate korajžo, jas sem pripravljen za tekmo!" Torej, kako sodrugi in sodru-žice v metropoli?" Rokavica vam je vržena, jo boste pobrali in pokazali Jankovichu in nam ostalim, kaj -zmorete tam ako se zavžamete? Klub M. 114 JSZ pomaga pri vsaki dobri akciji v tej naselbini. Ima tudi delnice Slov. nar. doma in Slovenskega delavske-'ga doma. Na zadnji seji je klub izvolil zastopnike za sodelovanje pri pomožni akciji za stari kraj. Torej rojaki, postanite člani tega kluba tudi vi. Klubove seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. nar..domu na 17153 John R., v mali sobi. Prihodnja seja bo dne 27. februarja ob 7:30 zvečer. Math Ur bas, tajnik. Po zapadni Penni še zmerom ¡dala več. Taka knjiga kot je U meri hribe in doline Ton« Zor-nik. Poslal je 24 naročnin, med caterimi je več novih in zraven larcčil še 50 koledarjev. Pravi, da jih mora prodati letos več kot katerokoli drugo leto prej. Le požuri se, Tone, upravnik te bo pa pridno zalagal z njimi, kajti teh par sto, ki jih imamo \e na roki, je treba spraviti v promet, sicer nimajo pomena, ako bodo ležali tu nerazpro-dani. Matt Močnik, ki je naš zastopnik za Barberton in okolico. je poslal dve naročnini in Ali pomagate? Zed. dršave so v vojni. Mnogi so ie dali, in mnogi ie bodo, iivljenje v nji. Vi lahko pomagate z gotovino. Ne da jo podarite, ker vas driava ne vpraia sa dar, nego le, da vloiite kolikor morete v obrambne bon-de in v obrambne snamke. Bondi stanejo od $18 naprej in snamke pa so od lOc. Vse to vam prtnaia obresti. Torej vsakdo, ki dela in kaj sasluii, lahko pomaga. Pomaga tako, da dobi sa posojilo vladi nasaj ves denar s obrestmi vreki. Tega ne izpoveduje javno, tcda njegova taktika ga označuje. < V prejšnji svetovni vojni je »med Hrvati v tej deželi prevladovali struja, ki je bila za edinalvo s*Srbi. Hrvatski "avstrijski" z Zottijevim listom na čelu med hi vat-vkim ljudstvom niso imeli kaj prida zaslombt. Hrvatska duhovščina je bila .protisrb^ka tudi takrat. V Chi-ca#u je kopirala po smrti Franca Jožefa njegov pogreb z mašo zadušnico in slovesnim sprevodom, ki se je vršil po Went-v/orth Ave. Čehi, ki so delovali proti avatro-ogr.<.\ monarhiji, ? 3 hrvatskim pogrebcem delili letake z vsebino proti pokojnemu avstrijskemu cesarju. Bili so aretirani, ker so "motili" pogreb in žalili "prijateljsko" državo. Zed. države tedaj z Av-stro-Ogrsko namreč še niso bile v vojni. O govorih hrvatskih duhovnikov v Ameriki v sedanji vojni, ki so jih imeli v prid osišču do 7. decembra, piše obširno Hrvatski Svijet v Ne v Yorku. Zvezni detektivi so vedeli za njihovo ruvarenje, ker so denuncijacije iz hrvatskih in srbskih krogcv v VVashirvgton kar deževale. Tako so ti prena-peteži s svojim ruvarenjem, intrigami in rnvjadi v angleških listih pr kazali še druge Jugoslovane za "Balkance". Slovenci, bcdisj katohvki ali svobodomiselni. pri tem niso prizadeti, razen v kolikor so nekateri *rb-fcki in h. vat* k i pisci c rnačevaii Rev. Zf/crajfika za spletkarju proti Jugoslaviji. Enakopravnost pravi, da se je Ameriška Domovina s svojim tolmačenjem glede sovražnih inozemcev prenaglila. Rekla je, da se primorskim Slovencem, ki še niso ameriški državljani, ni .treba registrirati, ker se jih ne smatra za "sovražne". To bi bilo dobro, kot smo v tej koloni že pred tedni razpravljali, kajti primorski Slovenci so Mussoliniju in njegovi Italiji veliko bolj sovražni, kot •pa je celo sedaj, ko smo v vojni z Italijo, po svojih nagnjenjih povprečen ^meričan. Naredba glede "sovražnih tujcev" jih ni rzvzela, pa je prav, da se bi o tem dobilo tolmačenje meny dajne avtoritete, ne pa le mnenje kakega lokalnega uradnika. Dokler primorski Slovenci (nedržavljani) ne bodo izvzeti, je zanje najboljše, da se javijo oblasti in pri registriranju pojasnijo kako in kaj. Vatro J. Grill je končno le dobil "politično" službo. Zupan Ijausche ga je imenoval za pomožnega policijskega pravnika (prosekutorja) s plačo $3.500 na leto. To je drugi Slovenec, ki ga je žu»pan imenoval na "važno mesto". Kar se tiče zaslug v naselbini, in v prid splo&nosti. je Grill to imenovanje veliko bolj zaslužil kakor pa odvetnik Mihelich. kateremu je dal župan Lauache še znatno bolj odlično mesto kot pa ga je dobil Vatro. Rev. Zakrajšek piše v Ani. Slovencu (dne 14. februarja): "...da je na svetu samo eno srce, ki čuti a slovenskim narodom, samo ena roka, ki se v tem trpljenju steguje, in jim deli podporo kruha, to je roka tistega ¡tapeža, proti kateremu so tako neusmiljeno in brezobzirno lagali in frčuvali." Pravi, "da je tako delalo (proti papežu) doma (v Sloveniji) tudi takozva-m> liberalno in proti versko delavsko časopisje. Glede vsote, ki se je nabrala med ameriškimi Slovenci za maše. piše, da je bila pri tolikšni potrebi malenkostna in zelo malo ali nič ne pomenja, ker je tam pet sto slovenskih duhovnikov brez kruha, od poslanega za maše pa je vsaki mogel dobiti le $5. V ovojem članku po ovinkih svetuje, da naj bi tudi slovenska sekcija jugoslovanskega pomožnega odbora poslala tja nabrani denar sedaj, ali saj dei vsote. Moralo bi se jo seveda najprvo nakazati papežu, in on bi potem poskrbel, da bi prišla na določeni kraj med Slovence. Temu, da pater Zakrajšek deluje za pomoč svojim duhovnim bratom in drugim, menda nihče ne nasprotuje. Njegovo PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI 5 NAROČITE SI DNEVNIK USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ £ C I.ANOV( IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO % PROSVETA"{ Naročnina sa Zdraicna driara (lava* Chicafa) i« Kanado $6.00 k na lata» $3 00 za pol lata t 91.»0 sa lalrt lata» sa CKka«<» »» Clc.ro ^ $7.SO sa calo latat $3.78 aa pal latai sa inasamttao $9.00. I L Naslov zo list in tajništvo je: 20.17 So. Lawndale Avenue Chicago, Illinois ^ tolmačenje glede staliAča ameriške vlade, oziroma Roosevel-ta. giede pomožne akcije v okupiranih krajih, pa je napačno. Tudi vsebina in naslov članka, "Papež iza Slovence", ni prepričevalna, ako človek pomisli, koliko hudega so morali že prestati Slovenci v Italiji, pa tudi pri svojem bogoslužju, in to z odobritvijo in s sodelovanjem cerkvene oblasti. Tednik "Nezavisna Hrvatska Država" opisuje obisk štirih zveznih detektivov, ki so prišli v njegov urad in izvršili preiskavo. Pregledali so vse in menda precej listin in korespondence odtiesli, niso pa dobili tegn. kar so najbolj iskali, to je, zapisnike in knjige Hrvatskega Domobrana, ki je deloval za "nezavisno hrvatsku državu" in se navduševal Bonrftnt ) Colliowood. O. Josnrvh Dum 25c. Cleveland, O. Po $1: Andy Maren, Frank Zndrtik. Jowph Lever, Ludvik Meiivenek in Avpust kužnik; Josepn Zadnik 50c, «kupa j $5.50. (Poslal» Josfph T/ever.) Strabane, Pa. Marko Tekavec $1, Lewis Rartol 60c, skupaj $1.50. (Pt.-*lal I.nuis Bartol.) Chicago, III. Peter Verhovnik $2.25; Oscar B God ins $2; po $1: Filip Go-dina, Chss. Poyorelec, Valentin Me-sett. Kristina Turpin in Louis Steb-lay, skupaj $9.25. Clarendon Hill». III. John Olkp $2. Cleveland. O. Frank Silo $2, Josephine Maslo $1, skupaj $3.00. Strabane, Pa. John Chpsnik $1.00. (Poslsl A. Zornik) Barton. O. Joseph Skoff $1.00. Lat robe, Pa. Po $1: John Fradel, Mary Fradel In Andy Berti, skupaj $3.00, (Poslala Mary Frsdel.) Rock Sprint«. Wyo. Frank Grum.; $1; John Jereb 50c, skupaj $1.50. (Poslal John Jereb.) McDolad. Pa. Lorenc Kavčič 75c. Oakland. Calif. Ant. Tom*ič 12.1 »V Kammerer, Wyo. Anton Tratnik $1, John H. Krzisnik rtOc. skupnj $1.60. (Poslal John H. Krsisnik.) Chicago, 111. Nabrano na zaba'i "Nad»*" »t. 102 SN" P J v počast gl. odbornikov $51.50. Prispevali »o: Andrew i»ram $10; Paul Berger $1.50; po $1: Rdward TomAič, Anton Shu-lar, John Spiller, Frank Lotrich, Joo Culkar Ray Travnik, Dt. F. J. Arch. James M. Majjlich, Frank Vratarič, Mithael "R. Kumer, John 01H>. Rudy Lisch. J. Adams, 2 simpetttarja, Loais Benigor, O. B. Godina, Fred A. Vider, Matt Petrovich, Philip Godina, Stanko žele, Kristina Turpin, Fred Malgai, UrSula Ambrotich, Mirko K-.i-hel, Fruttk Udovich. Michael VerW-nik, 8. W. TisOl. Donald J. I^otrich. Frances Vrechek in Ernestine Jug*; Kathy Hrvatin 75c; po 50c: Frank Groser, Camilus Zamik, I>uka Grosrr Jr., J. A. Turpin. A. VidrM». Uw-rence GradiAek. Ivan Molek, Milan Medvetek, Neimenovan, Joe iviffftlj, Andrej Ci«ej, Anton Trojar, Frank ZaiU, Neimenovan; po 25c: Frank Bicjak, Neimenovan, Peter Bernik, Joseph Dremely, John Rodman, Tončka t'rbjinx. Steve Malnsrich in Louis Kosela. (Nabiralca Kdward TomJiČ in Joe Culkar.) Cleveland. O. Frank BiiH>ich $2; Josephine Močnik $1 (to vsoto sta prmp«*vala v Chfcagu. ko sta bila na seji ffl. odbora SNIM.) Skupaj $90.00. prejšnji hrkas $104.09, skupaj 194.»S. Jo« Louis jt aa «akrat pnstil profesionalno bok»ar»lvo, ki mu je dana« •ala par sta tisoč dolarjev čistofn na lato, in postal prottak v sveani armadi s plačo $21 na mesec. Par njefovik manaferjev sa j« preskrbelo v naprej s operiranima baaardnib igralnic. Oblast ja aa njikov nepottaven poklic icva-dala i» aretirala. Naše kulturne prireditve Cleveland. O. — Prva najvažnejša kulturna prireditev med nami je bila čitalnice SD1) v nedeljo 16. februarja. Vr&ila se je \ SDD na Waterloo Rd. Te naAe skrom.ie učne zavode, kar jih fte imamo, je vredno čuvati in podpirati. To- našo dolžnost izvntoiiemo najlaglje a tem, da se udeležujemo njihovih priredb. V tem slučaju se gre za čitalnico. Potrebuje sredstev za nabavo knjig in časopisov. Dobra prireditev, namreč z obilno udeležbo, pomaga, da si taka ustanov»s prebitkom spet opomore. Čitalnica SDD ima v drugem nadstropju zelo prikladno sobo in prilično zbirko knjig ter ča drama "Kamnolom '. Tudi v item slučaju je odvisno marsikaj od nas. V glavnem poset. Ne dopustimo, da bi maAe kulturne institucije izumrle. Udeležimo se vseh teh prireditev, ki so naSe. Le z obilnimi udeležbami in z zadostno gmotno podporo bomo preprečili, da na kulturnem polju Ae ne utonemo tako kmalu. Vse prej navedene organizacije so včlanjene v Prosvetni matici. Torej vrfce svojo nalogo tudi v tem oziru. * Med naAe delovne organizacije je treba Šteti tudi Progresivne Slovenke. Tu bodo imele priredbo v soboto 21. marca, namreč njihen krožek it. 1. Delo, ki ga vrfte te vrle žene in dekleta, je vredno upoštevanja. V VVashingtonu vcasi izdajajo statistike, koliko delavci zaslužijo, premalo pa pomislijo, da mnogi niso stalno uposleni, da se v brezposelnosti zadolže in da imajo vsakovrstne druge težkoče. Kes, da mnogi delavci v sedanji oboroževalni produkciji dobro zaslužijo, a kljub temu jih je *e vedno mnogo takih, katerih mezda je vzlic temu skromna. Med temi sem tudi jaz. Hil sem uposlen sedem mesecev v maU majni. Vsega skupaj nas je bilo v nji 26 delavcev. Rov je bil končno izčrpan in pričelo se je za nas "po starem". Zaslužili smo v njemu od $25 do $:15 na 14 dni. iz tega je bilo treba plačati strelivo, članarino uniji in fte nekaj drugih s ličnih izdatkov. Plača je bila torej koncem konca «elo majhna, pa je treba varčevati pri vsakem centu, da se čimveč dobi zanj. kadar kaj kupuješ. Seveda, premogairji imamo onijo. A če je majna slaba, in ako dela ni, ali če si ne moreš prebrati, ti preostaja samo dvoje: delaj, aliipa pusti. čeprav imamo novo prospe-riteto, se v naših kempah $e ni * ne po'zna. Stari delavci — saj ni treba, da si star — 50 let hi ti štejejo za starost — so odrivani in ¿e dobe posel, morajo to smatrati že takorekoč za milost. Pred letom nas je%Vestmorc-land Coal Co. odpustila 140 delavcev. Izbrala je za odslovitev posebno bolj priletne, take, Id smo že po 30 let delali zanjo. Prestari ste, vas več ne po-trebujemo! Nadomestili so nas z nakladalnimi stroji. Operirajo jih mladi delavci, med njimi pa se giblje bo« in jih priganja s stroji vred. Tako pri tem del j kmalu ope&ajo tudi krepki, mladi delavci. C) vojni govorimo in pi$e se 0 nji. Vidimo, kako spretno nt» jo izrablja v profitarake namene. Vabijo nas kupovati boiuie Kdor more, kupuje. A jih je ve Iiko, ki morajo dobro premi*!;, ti, kako porabiti skromen z?., služek za preživljanje. Omenil sem prej "hoardar-je" in sladkor. Pravili so nii o trgovcu, ki je dejal ženskam: Sladkor se draži. Pa so ga kupile, kolikor je katera zmogli». Ne veliko. Po kakih 25 funtov, da bo pri hiši za vsak slučaj, 1 ako bi se res primerilo, da ga 1 zmanjka. Pripovedujejo tudi, da so se trgovci marsikje založili z ¿i vili, ki so jih kupili poceni, a prodajali jih bodo drago. Pri nas je še prilično brezposelnih in vojna prosperiteta se tod nič ne pozna. Na relifu jih je mnogo. Joaeph Robich Prednaznanilo o shodu Joliet, III. — V jugoslovanski vladi, ki se sedaj nahaja v Londomi, sta poleg drugih ministrov tudi dva Slovenca in sicer dr. Miha Krek, ki je podpredsednik vlade in minister France Snoj. Dr. Krek se nahaja v Londonu,- minister Snoj pa začasno bira med nami v Ameriki. Gospod Snoj je prišel v Ameriko z namenom, da nas Ameriške Slovence in sploh Jugoslovane seznani s «položajem, v katerem se nasa stara domovina nahaja, kakor tudi, da nam poroča o grozodejstvu in trpljenju nagega naroda v stari domovini. Odkar se minister Snoj nahaja v Ameriki je govoril že na raznih shodih. Tako je govoril tudi pred nekaj časom na sho-du v Chicagu in nekaj dni nazaj v Clevelandu. Tudi po raz-ličnih drugih naselbinah bo gospod Snoj govoril. Kaj pa Joliet ? Da. tudi v (Nadaljevanje na 5. strani.) NEMŠKA "KULTURA" PUŠČA ZA SABO STRAŠNE UČINKE sopisov. Čitalnica je odprti* Vsi vemo, kako si prizadevajo vsem. Knjige ¡»posojuje članom proti mali -članarini lOc na mesec. Vsi v tej naselbini, ki ie niste člani, pristopite v čitalnico SDD. Druga važna ^prireditev bo koncert pevskega zbora Zarja (od*ek klu4>a *t. 27 JSZ). Vrfci se v nedeljo 1. marca ob 3. pop. Dolžnost vsega zavednega delavstva je. da poseti to prireditev Zarje in ji da s tem oporo za nsdaljne aktivnosti. Napoi-nimo ji avditorij SND do zadnjega kotička. R tem ji bomo gmotno in moralno pomagali, in mi p« bomo deležni obilo du- ^^'nebo ^ebapliTiati.' frevnega užitka. za povzdigo naših aktivnosti na prosvetnem polju. Ze marsikak deseta'k so prispevale v kulturne svrhe. Na primer, pomagajo čitalnici, Cankarjevi ustanovi, Prosvetni matici itd. Njihen krožek št. 7, v katerem so tu rojene SJovenke, se tudi pripravlja na svojo prireditev. Prebitek bo poklonil a-meriškemu Rdečemu križu. Vse priznanje zavednim dekletom in ženam. Zaradi njihovega namena, prispevati prebitek Rdečemu križu, jim bo dal SDD na Waterloo Rd. obe dvorani brezplačno. Tudi godbe jim iz istega Rdimo, s čemer moremo po plačati trud naših kulturnih ustanov je, da jim napolnimo dvorano na njihnlh prireditvah. Pevski j?bori imajo za vsako svojo prireditev veliko truda. Treba je mnogo večerov «a vaje. Za pevce in pevke je to požrtvovalnost, ki jim jo je vredno poplačati. Zarja je zadnja leta zelo napredovala. V svoji sredi ima precej tu rojene mladine. Glasbeno se je jako izpopolnila. Ako sem «pravilno potnčen, se bo ta prireditev vršila 13. marta, to je, v petek večer. Tukajšnje čitaM»lje tegs lista vabim, da se je udeleže. S tem bodo dali dekletom priznanje v njihovih prizadevanjih pomagati človekoljubni stvari. J. F. Dum. Naročite ti Ameriiki družinski koledar, letnik 1942. Stane $1.00. beno se je jaso izpopolnila. M ■ . . . • > «i Zarja ima med nami toliko za- Nekaj glede h0ard0n)0 slug na kulturnem polju, da lahko upravičeno pričakuje naAo-ga poseta. Torej v nedeljo 1. marca ob 3. pop. vsi na njen koncert, ki bo v SND na St. Clair Ave. * Tukajšnje dramsko društvo "Anton Verovšek" se pripravlja, da nam vprizori v Slovenskem delavskem domu igro "K»mnolom,#. Verov*kova zadnja predstava "Vn^i® vdova" je lepo uspela in nedvomno bo enako uspešno vprizorjena tudi sladkorja itd. Yukon, Pa. — V 1795. »tev. Proletarca smo čitali o priporočilu Mrs. Roosevelt, da naj ne kupičimo sladkorja in drugih živil, nego jih kmpujemo le kolikor potrebujemo za sproti. Nji je to lahko. Skrbi za sredstva je ne tarejo. Kajti če ima* denar, boA lahko plačeval sladkor magari po $2 funt. Ona dobro misli, a delavske fcowpo-dinje se pa^ spominjajo prejšnje vojne in tudi trpljenje ljudi v starem kraju jim ni tuje. (Nadaljevanje s 1. strani.) tev družin. Ta pota ne prinesejo nikdar nobenega razočaranja za osvojevalce in v dveh ali treh rodovih bo zlobni namen dosežen. Nacijska zasedba je nepretrgan proces. Nobena družabna zgradba se ne more ubraniti nacijski nasilnosti. Ustanove se odpravijo ali pa nadomestijo s takimi, ki ustrezajo nacij«kim namenom. Naciji nemudoma iztegnejo svoje roke po bankah in trgovinah. £idov»ka lastnina je zasežena, a industrijo in poljedelstvo pa "vzporedijo" .s potrebami Hitlerjeve Nemčije. Plenitev in podkupovanje To javno plenitev in ropanje »vesto spremljati «zasebna podkupljivost in pokvarjenost. Ve čina nacijskih voditeljev si pol nijo mošnje in kopičijo ogromna premoženja na na^in, ki ga tnorda ne bo svet nikoli poznal podrobneje, če ne pride do tega. da dojene kaka poznejša komisija vse podrobnosti s temeljito preiskavo in da se kaznujejo tisti lopovi. Sistem "poverjenikov" je 7vlata jama za strankine vernike, ki se pa ne da opisati natanko. Ali navesti nam je mogoče vsaj en primer tega nerednega počenrjanja Neki nacij z imenom Kurt Ei-chel je bil postavljen za poverjenika parttke podružnice angleške ustanove the Westminster Rank. Eichel je prinesel na neko banko v Švici malo več kakor $100,000 v ameriškem denarju. Za to vsoto je kupil okoli 20,00n francoskih zlatih nanoleonov in 20.000 švicarskih frankov v zlatu. Novce je rcel s sabo. čez en mesec pride spet na isto banko ter prinese s sabo sMcno vsoto denarja v ameriški veljavi. Ko si zopet nakupi nov-.•e. odide z njimi domov tudi to pot. Kolikokrat se je to ponavljalo, ni znano, ali lahko se to vrši še danes. Plačilo sa politikarje Nekakšna poljedelska ustp-nova se je osnovala kot javna korporacija. ki ima oblast nad vsemi vknjižbami in glavno odgovornost za to, da pride ves plodovit svet najboljšim "delavcem" v roke, kar pač ni nič Irugega kakor sijajna metoda *a plačevanje takih, ki .«o politično zanesljivi. Cene te viiajo Kjerkoli vleda danes nemšk* "kultura" v Evropi, gredo cene vsakdanjim potrebščinam neprestano navzgor. V Pragi so -e podvojile. V "nezasedeni" R<>1-jariji so tyoikočile lansko poletje za 50'» in se višajo bolj in bol'j odtlej naprej. Inflacija .«e je pojavila vsepovsod in bati > >e najhujšega gospodarskega :>oloma ipo celi Evropi. Na Finskem je komaj le dobiti kako kokoš. Nekdaj je Finska izvažala jajca. Finci so pojedli domala vse svoje kokoši, ko niso mogli več dobiti mesa. Kamorkoli pride Hitler, nastopi nemAka "kultura", s z n.io pa gestapovci. ropanje, stradanje, trpljenje, preganjanje in hlapčevauj«, kar vse bo izginilo, ko bo odšel Hitler in njegov sistefn. ..................MIH.....I.....♦♦♦tU 11 I I i+*»+*+♦ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH ' SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKo TISKARNO Adria Printing Co. 18SR N. IIALSTEI) STREET, CHICAGO, ILL. T.I MOHAWK 1707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS mttttt niHiMiiiiuif.................... PrcMUrec, February 18, 194Z. ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN SLOVENCI XII. V «e družabno življenje se je pri starih Slovencih sukalo okoli zadruge. To je bila družoa v)j( imkov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali m Jeljivo posestvo. Ce je zakon-ka dvojica imela od rast le otrobe, si ti niso ustvarili last-ne.ra go'podaritva, nego so taci i p o ženitvi ali možitvi s svojimi starši skupaj živeli in gospodarili. V Zi»drugri so bile potemtakem združene poleg dedov tudi cliuiine bratov, se ter, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel o-tbne lastnine; ampak v -a zemljišča in poslopja, ži.i-:a in we hi*no in gospedarsko . ,dje je bila skupna lam vseh zadružnikov. Kar so posamezniki pridobili, je prišlo celi zs-dugi v korist. Prav tako je pa morala tudi vso ¿kodo trpeti. Kadar je postala hiša prete-<> bile nekda j tam zadruge, kakor n. pr. Adlešiči, Pribinci. Sem in tja je tudi še skupno premoženj«, ki upravlja eden v imenu vseh bratov. Iz zadrug so nastale vse dru-ife politične skupine naših pra- dedov. Več zadrug v okrožju je stopilo v zvezo, ki so ji rekli ¿upa. Njej je načelovaJ župan, ki je imel . zdaj večje, zdaj manjše okrožje pod sabo. Sredi* je vsake župe je bil grad (gradišče), s plotom, rovi in o-kivi utrjen prostor na strmih brdih, sredi vode ali moivirja, kamor so devali dragocenosti v hrambo ter se o vojnem času zatekali otroci in Žene, ki se niso mc$rli sami braniti proti sovražnikom. Stari Šimenci so imeii vero, ki so jo prinesli še iz svoje prvotne domovine. Oboževali so naravo in njene sile. Pojavi in .¿premenbe v vidnem svetu so « jim zdeli delo skrivnostnih bitij, ki so jih ločili v dobra iti slaoa. Dcibra bitja so imeli za bogove, slaba pa za bese. Kar je dobrci»a na svetu, pride oi bogov, a kar je slabega, pa od besov, sb si mislili. Naši pra-dedi so menili, da živijo tudi bogovi kakor ljudje v zadrugi. Njen gospodar in skupni cče fini je bil Svarofcc ali Perun. Prvo ime pomeni nebo. nebemi . ved ali cbod, ki oiklepa zemljo, olnce, zvezde in luno. Zato so ¿udi mislili, da izhaja iz njega vse, da je on stvarnik riciba in zemlje, povzročitelj svetlobe in dobrote. Najsilnejši pojav na nebu se jim je zdel blisk in grom, ki ga povzroča Perun. "Perun orje z ognjenim plugom," so govorili, kadar je bila nevihta. Perunu je bila izmed zeIL:i posvečena »praprot. Zato so jo poleti zatikali za podboji pri durfh, da bi Perun ne poslal na hišo pogubonosne strele. Ta vraža se je ohranila po nekaterih krajih v Sloveniji do današnjega dne. Svarogovi ali Peruno vi sinovi so bili Solnce, Mesec in Ogenj, «hčeri pa Zora in Danica. Solncu so rekli Daždbog, ker daje blagoslov in rodovitnost, Kres, ker pošilja svetlobo. Oa.- Jli so ga tudi pod imenom Svetovit. ki je bii zlasti bog poletja in obenem tudi boja, ker prema»Ta mraz, temo in mrak ter pomaga svojim častilcem v vojni. Slikali 30* ga s štirimi obrazi, kar spominja na štiri letne <:a*e. Razen teh je bil še bog Triglav, gospodar morja, zemlje in zraka, potem Veles, bog pastirjev in čred. nadalje Vesna, boginja pomladi, Lada. boginja rodovitnosti, pa Živa, boginja ljubezni, izmed besov je M orana predstavljala smrt in zimo, Staribog pa pogubo-nosno nevihto. Božanska bitja nižje vrste so bile vile, ki so živele v vodah, po gorah in v g. zdevih* To so bile lepe mlade deklice, zračnih teles, odete v belo tančico. Mnogokrat so »e prikazovale ljudem ter jrm rade pomagale s svetom in dejanjem. Njim so bile slične rojenice, tri sestre, ki so bivale v votlinah in določevale novorojencem usodo. Med zle duhove so prištevali škrata, čateža, ki je napol človek, napol kozel in stanuje po strmih gozdnih pečinah, povodnega moža, moro in volkodlaka, zlodeja v volčji podobi. Milost dobrih bogov in varstvo -prtd hudobnim besom so •i Slovenci skušali nakloniti z daritvami in molitvami. Bogo-! vom so navadno darovali govedo, ovce in poljske »pridelke, ki | .so jih *ežigali na žrtvenikih. Nikoli niso daroval človeških žrtev, Templjev ali svetih hramov ali cerkva niso imeli in tako se ve tudi ne posebnega du-hovstva. Kakor sem že omenil, je bil starešina zadruge, oziroma Strpan «jbenrm tudi duhov- nik, ki je v imenu upravljal daritve. Praznikov so imeli stari Slo-| vem-i v letu mnogo. Vsi so se» obhajali ob varnih iizpreoiem-bah v prirodi. Največji praznik pa je bil ob ča-u zimskega solnčnega prevrata, tedaj, k»> se pričenja dan rasti. Imenoval se je Koleda ali Badnjik. čiru je skopnal sneg, »o sežgali Mo-rano ali boginjo zime, praznovali obujenje Vesne ter njeno podobo prenaMl v slovesnih -prevodih. Pravi pomladni -praznik pa je bil proti koncu meseca aprila o sv. Juriju. Tedaj so z daritvami, igrami in pesmimi proslavljali zmago luJJ nad zimsko temo in mr«¿cm. Glavne prtuznike so zaključili poleti s Kresom, praznikom solnca in ognja. Njima na čast so naši prednamci zažigali po hrdih in gorah grmade, &pu:£*li godeča ■•kolesa v dolino, tekali z gore-jč mi plrmenitami ter rajali. Sta.-i Slovenci 9o verovali v nekakšno poimrtne življenje. Dokler ni telo pokopano, je duša obrnjena. da mora nemirno letati po drevju, potem pa se predeli v raj (nav) ali v črno riC'5. Raj je bivališče solnčnega boga. Tam vlada večna pomlad, sreča in zadovoljstvo. To bivajo tudi tisti, ki še niso rojeni. Pisana mavrica je most, po katerem pride duša pravilnega človeka v raj, med tem ko mora hudobne*, k besom v temno n< . Svoje mrliče so stari Slovenci deloma pokopavali, deloma se-i* ali. če je bil mrtvec sežgan, so shranili njegov pepel v lončene žare. priložili še ra?.en na kit in vi e skupaj pokriii z gomilo. Navadno je imela v-aka zadr uga svoje pokopali*. *e ("Žale"). naroda ¡ Celotna «razprava je napravila na tega poročevalca vtis, da je pretežni večini zelo hudo. ker se je nameravani slovenski narodni komgre« odložil, oziroma preklical. Tega sestanka se je udeleži- NACIJI PRETVARJAJO VSO SPODNJO ŠTAJERSKO V NEMŠKO DEŽELO Iz Štajerske d( l>i varno naj- nemške oblasti začele zverin-manj direktnih vesti. Vzrok je j «ko gonjo proti prebivalstvu v nasilna nacijska akcija za iz- južnovzhodnem delu Jugosla-»Ijenje - i va in za po vije. Porof ila pravijo, da 90 Prednaznanilo o shodu * (Nadaljevanje s 4. strani.) Joliet pride. Gospod Snoj je bil Tunprosen, da bi prišel k nam v Joliet. Z veseljem se je gospod Snoj našemu vabilu odfcval. Zato se tem potom naznanja 'o lepo število glavnih odlbomi-vsem Sloveneem tn Slovenkam,!^' Hi cd-bomic Slovenske na-kakor tudi ostalim bratom pocH>orne jednote, ki so goslevnnom v Jolietu in lekoki- bi'i baš zadnji teden na pelk»t-ci, da bo minister Snoj prišel v i «i gl. odbora omenjene or-Joliet in -bo govoril na shodu, «anizacije, potemdokaj članov ; ki se bo vršil v nedeljo popol- in. članic kluba iL 1 JSZ in predan 15. marca. Shod se bo vršil , t.ej pa:ih somišljenikov in so-v iarnj dvorani sv. Jožefa. mišlienie Natanien program shoda bo _ ______ v lijnjh pravočaifiio priobčen. j A _ " To naj služi samo kot predna- [ znanilo, tako, da bo lahko vsaki, ki ima še kako kapljico slo-ver« ke ali jugoslovanske kivi v 4ebi, določil svoj čas tako, da bo v nedeljo popoldan, dne 15. marca, navzoč na shodu. Vsi ste vaoljeni.iPridite vsi! Ne bo •v j m ¿al, ako se shoda udeležite, kajti slišali ho-tt? kako se ravna z naš m narodom, kako t *pijo naši bratje in sestre v i «vari domovini. Zasledujte nadaljna poročila o najem shodu. Josip Zalar. PRIfUIHIl KLUBOV J. S. L. Singapore za Anglijo neorecenljiva i r juba • * - . / i » ♦ • (Nadaljevanje s 1. strani.) kmalu v konflikt z nemškim, ker oba sanjata o svetovni nad-1 vladii Svoboden svet tega nt sme dovoliti, ako noče v za^už-l MAREC CHICACO, ILL — V nedeljo 16 marca 1942 prireditev v korist Prole-imrcM v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O.—Konccri "Zrn*-je' , v ited Ijo 1. marca v S. N. D. f APRIL DR'IK»EPORT, O — Majelui proslava kluba Naprej «t. 1 1 JSZ v »o* boto 2F. aprila na škofovi farmi na ttartonu. MAJ CHICACO, ILL. -Koncert "Save" v tmdelie S. mija v dvorani SNPJ. CHICACO. ILL.—Majska «lavno ! kluba »t. I JSZ v petek 1. maja v Slov. del. centru. JUNIJ CHICACO, ILL.—Piknik v korist 'Prole I a roa v nedeljo 14. junija pri Itu. . .... ... ... K" * niArn'n 'n . ♦ I • rroi«i«roa v ne«ei|o nem enje vse oednje Stajer-1 vo vršil v soboto 11. aprili v SND na St. Clair Ave. Srčno pričakujemo, da se le ¿•kupne večerje z našim velikim učiteljem in mojstrom udeleže tudi njegovi številni učenci in prijatelji iz zunanjih slovenskih naselbin, raztresenih sirom Zed. držav Amerike. Kakor se smatra "Zadnjo večerjo" Galilejca za zgodovinski simbol nove kristjanske dobe in novega štetja, tako se bo ta skupni sestanek z našim apostolom E. Kristanom morda kdaj v zgodovini ameriških Slo-venceV imenoval »začetek nove dobe in morda tudi novfiga štetja — dobe, katere oznanjeva-lec je naš ju»bilant in v katere krčih prerojenja se svet ravno sedaj nahaja? Torej še enkrat, 7a.pomnite si dan jubilejnega banketa 11. aprila, ob 75-letnici Etbina Kristana. — Za odibor: Jofteph Jauch. ske v č*mkrajšem času. Jugoslovanski časniški oddelek v VVa hingtonu je zbral nekaj nadaljnjih poročil n Slovenije, in o nacijskih metodah r»*. spodnjem Štajerskem. V mesecu avgustu so Nemci v okolici Bleda ustrelili 90 Slovencev. Padli so nedolžni, žrtve na.?ij kega "maščevanja". Ustrelili so jih, ker Nemci niso mogli najti in ujeti pravih krivcev raznih prSkodovalnih dejanj. Po tem času je bilo v predelu Gorenj ke, ki so jo zasedli Ntmci, ustreljenih več sto žrtev ni nikem, z ( gnjem in topništvom porušili do tal. V Kr^ilje\u o usirelili nad tisoč delavcev. Bern. 28. jan. (NVT) — An-te Pavel i', ' . .glavnik" Hrva.-.*kef je včeraj ptKlpi»*al /.akou, s katerim je "dbnovljen Sab«)r stare Ta hrvaL kega kraljestva'. Olani Sabora bodo člani stare ja Sabora, ki je bil razpu-¿čeri I. 1918., če še živijo, hrvatski narodni poslanci izbrani 1. 1938. v beograjski skupičini, člani ustanovitelji bivše Hrvatske -elja?ke stranke, senatorji bi\ e hivaLske desničarske varnost. Chi rchill apelira za enotnoat Premier Churchill je íroslo ne leljo ljudstvom Velike Britanije pojasnil težave, v kakršnih ne bori Anglija in jim dejal, da m oi ajo v korist samega sebe c braniti odločnost in enotnost !udi kadar prejemajo z bojisj težke ve.ti. Opisal je ves potek vojne in dejal, da so vzlic pací-cu Srnga/nra pogoji za angle- i . .. i ameriško in ruiiko zmago ?v. Vse uselitve odreja civil- ^anke. ustanovljene 1. 1919., ^^^ ^ ^ , « i komisar na Bledu Kutschern, bivs. castn.ki vs adke stranke in !om- LjudstVa ni 8 SVojimi argu- 29. SNPJ. , DRUCE PRIREDITVE IN SEJE •CHICACO, 4LL. — V soboto 26. februarja občni zbor Jugoslovanske* fa hranilnega in posojilnega diu.tva v Slove»akem del. centru. LUáeVkUltmzc, ki si je pri dr- pred tavnrka nemške na- mentl ni,kaj prida potolažil in I nravirn iv^tr^littti innlirhtin rodio^tne skupine v Hrvatski. __________T__u. .. ..>.J; - I 1 žal pravico po jat i (poljubno ¿levilo talcev, zaprtih po vseh w____ ve zjih krajih Gorenjske i>do Sabora nejših^akcij. zahteva spremembo v vladi in V uradnem ,.v)roiilu «e za-¡ na ^^n«^. *pret- vsak ^poročeni mu upor ali mr žalitev nemške^ vojaka. Ubijanja se ponavljajo skoraj vsak imeli dobrnt>it parlamentarne nedotakljivosti. London, 28.-jan. (ONA-JCO) Razprava o sodobnih Listen to PMJWDECH'S RADIOBROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday,! to2 P.M. STATION WHIP ir>20 kilocycle» (Top of the Hial) dan. Proti koncu oktobra so pa Začelo se je vse kmetsko g.ba- vprašanjih je bila Bledu v enem dntvu ustrelili 16 nje, ki bo združilo politične zelo zanimiva talcev. st-ruje kmetskih strank v raznih , Preseljevanje Slovencev iz štajerskega dela Slovenije se nadaljuje >;o načrtu. V nekih predelih južno od Drave Slovencev ni več. Ostati sme samo tisti, ki postane član nacijske zasedenih srednje-evropskih in bal kan.-k h državah v močan gospodarski branik. Grški, jugoslovanski, če:koslovt>ki in diugi srednje-evropski in bi!-kanski voditelji polagajo temelje *zn ustvarjenje zveze, ki bo organizacije in se zaveže da »e ^lala za utrjeirje garancij dru-bo več ¿tíA'c.nl slovensko. Samo-i mori se mm>že. Pri preseljevanju se pazi posetoej, da ne bi bi- žabne^a reda v smislu raznih V četniek dne 12. februarja, koanju, 4cako naj poleg te dežele pomagamo politično ti^di slovenskemu ljudstvu, katerega izviramo ameriški ►♦«im tee PRISTOPAJTE K I)ne 15. oktobra so Nemci melj za preureditve, ki bodo Sodr Frai)k ZÄiit2 nat I rcglasili pridruženje sUjer- podjiK mliene poljedelske sloje ¡ ^ zborujoiim nekoliko uvod- kc ka dela Slovenije k "rajhu Prva posledica tega je bila odredba civilnega komisarja v Gra/u dne 20. oktobra, s katero se ukazuje izgon vsega slovenskega prebivalstva iz pri- vzpodbudile in jim dale up in moč za delo za nov demokratski red Evrope. nih misli o sedanji vojni in našem pomožnem pa političnem vibanju, nakar se je vnela zelo || živahna in zanimiva razprava o vprašanju našega sodelova- SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JED NOTI NAROČITE Si DNEVNIK : "PROSVETA" i Stane ca celo leto $6.00, pol leta $3.00 Uatanavljujte nova rirufttva. L»*«et članov( c) je treba ta novo društvo. Naslov zn list in xa tajniHtvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. V* • » Drnitvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCtJ 99 Prebivalstvo Japonske Japonca ima s podjarmijo-1 nia ali ps nei»odelovanja v pridruženega ozemlja. Od 24. ok- nimi deželami vTed 175,800,000 , zadevanju za poHtično pomoč tobra do srede novembra so že mongolskih prebivalcev, drugi [slovenskemu narodu v starem izgnali 12,000 Slovencev. Pri- mc.r,ycif»jci kraji, katere je na-! kraju po tej vojni, če bo «zmaga silno izseljevanje se nadaljuje pad,H pa 497,700,000, med te- na na*i strani, v k&tero trdno ;o načrtu. V Berlinu je bil spre- mi 422,000,000 Kitajcev. [verujemo. jet načrt o preselitvi vsega slo- __________. ..... venskega prebivalstva iz zasedenih krajev v "ra>h", kjer ga bodo uporabili pri delu v vojni industriji. NemAko besedilo načrta pristavlja: "toda predvsem v najslabše kraje". I NEED YOUR HELP! London, 27. jan. (ONA-JčOt Jugoslovanski doibro obveščeni krogi so danes objavili vest o izredno uspešnem detai četni-kov v Srbiji — zavzetje in zasedbo glavnih krajev dveh važnih železniških Črt, Za#reb-9?lit in Sarajevo-Dubrovnik. Hivatska "vlada" lutka je ne dr. /no na r.nanila, da je ustav -Ijen promet na teh prag«h, "z«';adi slabega vremena". Istočasno se je odkrilo, da so H WHAT TO DO Co-operate in war regulations made by the authorities. Invest in defense Bonds and Stamps Support the Red Cross. > i IMIHMM I »♦♦»»!♦♦»»»» »»4 Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4 ?00; 7:00—8 r30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4 6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wedm«*dwy and Sunday by • nDointments only Re «¿done« Tel.t Crawford S440 If «0 aniwtr — Call Austin 8700 rOSUJSAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra- Work at your ,ob—what- d,0 Uro v Chicagu od 9 do ever you dc^-with your mindj )0 ure dopoldne, postaia set on one aim: To Help; WGES. 1360 kilocycle*. Your Country to Win! |Vodi io Georbe Marchaiv EDUCATION organization Co-operative commonwealth a Yugoslav Weekly Devoted to tho Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC CHICAGO, ILL., February 18, 1942. VOL. XXXVII Pukl»ti«d Weekly el 2301 3«. Lew»4«le Ava Post-War Depression Not "Inevitable" Dr. Alvin H. Hansen is a professor of economics at 11 ar vard and a special adviser to the board of governors of the Federal Reserve System. Also, he appears to have a substantial »upply of eomimo»n sense. In a document entitled: "After the War—Full Employ, meat." Dr. Hansen scouts the idea that a great depression is "inevitable" after this conflict is over. "No country need be impoverished if its productive re sources, both capital and human, are intact," he says. "The productive resources of this country will be on a considerably higher plane when this war is over than ever before." Our human resources may not be. We may lose a lot of men, dead and badly wounded, before the war ends. But our natural resources will be substantially intact. If, as Dr. Hansen suggests, we use them wisely, there will be no good reason why any American should be a*ked to 70 jobless and hungry. And, incidentally, our national debt, however large it may be, cam be handled with comparative ease. The only question is: Will we have the sense to perform the job efficiently?—Labor. Just and Unjust Condemnations Pearl Harbor There was once a Vineon-Trammell ACT which limited profits on arms contracts to 7* per cent of cost when the contract j was negotiated and 8 per cent when competitive bidding was used. The act was repeaJed at the beginning of the arms program after a capital sitdown strike, but the Administration promised an excess-profit tax in its place which would prevent a new crop of war millionaires. Now we have a report by the House Naval Affairs Committee, headed by Representative Vinson, which offers evidence that a good many corporations are making "unconscionable" profits on their arms contracts. Roughly 60 per cent of all completed and uncompleted contracts studied were in the hands of ten companies, of which General Motors was one. Speaking of completed contracts, the committee declares: "The largest percentage of profits in this group was reported by Delco-Remy, Harrison Radiator, Cleveland Diesel Engine, and Fisher Body, all divisions of the General Motors Corporation, which reported profits of $3,398,487 oq $17,292,685 of contracts, amounting to an average net profit of 24.5 per cent on the cost- It is a pitty that the committee has weakened its report and 1 distracted attention from its figures on business profits by including some entirely irrelevant findings about the asset.*, of labor unions. Since September, 1939, it asserts, net assets of American labor organizations, A. F. L., C. I. O., and independent, have risen from $72,000,000 to $82,000,000. This total does not seem very impressive if compered with the earnings of some of our great corporations. But the committee declares: "The tremendous financial gain made by labor organizations present an astounding picture of concentration of wealth, a situation hitherto associated only with industry and finance." We commend Representative Joseph B. Shannon of 1 Missouri for his courageous and intelligent protest against this strabismic attempt to smear labor and thus soften the committee's structures against capital.—The Nation. m/ it soi A fsYtMou&m 'Vr Ml tHAftS ^ SIM WAikS AMO eorroMs 0» &imir« . ixs V*0* woni [ m TXi 1941 ^"^slmguma nfios.- sasmoh L toiuy oaeus am mow coyimp t* a ctosso «««or oortitovroe- TAIMID «Y "S*. A Ml R| CA* CUUD » VAAitTY astim , a 9 <01. W Jeffers Advises the Red Cross In the matter of separating big corporations from their excess war profits, Undo Sam seems to be doing a little better than during the last World War. U. S. Steel bat made public its report for 1941. Its earnings were $307,500,000. After taxes, it bad left $116,019,518, or sufficient to p*y $10.43 a share to bolder» of common stock. That's certainly a generous return, but m 1916, after taxes, U. S. Steel's net profits were $271,500,000; in 1917. $224,200,-000, end in 191$, $125,300,000 NO USE FOR • KNIT-KNACKS AM I MY BROTHER'S KEEPER? Persecution of Aliens Moy Become o Two-Edged Sword The question propounded centuries ago, "Am I my brother's keeper?'* is being answered by the Co-operative movement and the social conscience it arooses. This movement answers, "Yes, you are your brother's keeper, snd unless you help to lighten his burden yours wil be made so much the heavier.'* . . . The Co-operative movement teaches that it is the duty of man to make his life and that of his fellows better today, that he may be better prepared by reason of his improved conditions, to meet the human problems that will confront him tomorrow. A co-operative Is s voluntary association of the many for the benefit of all die community. Co-operatives breathe Into consumers the spirit of unity. They provide s field for noble comradeship, for deeds of loyalty, for sslf-secrifice «beneficial to one's fellows. A man may build himself a hut I upon the bald prairie and apply a match to ft. If he attempted to do that in a big city he would be arrested and put into jail. Out upon the plain he does himself the only injury that is being done. In the city he endangers the life, property, peace and tranquility of his neighbors. Similarly. years ago if a man wanted to accept poor economic conditions he injured no one but himself. Todsy it Is a man's bounden duty to his fellows snd to those who are to come after him to join in the effort* of his neighbors to improve the standard of life, to make joint effort for the uplifting of his fellowmen and with them the whole social fabric . . .— Saskatchewan Co-op. Consumer. Fraacu BMU, Aiistm^ Gsaeral of U. S. A. saysr "I want to point out that persecution of aliens—economic or social- -can be a two-edged sword. Such persecution can easily drive people, now loyal to us, into fifth column activities. Economic discrimination against loyal aliens deprives us of skills snd manual labor which will become more important as time goes on. It also deprives those people of a livelihood. The logical conclusion of a policy of economic discrimination is to make of these people pobHc charges. It is entirely unnecessary. And don't forget there arc still many Americans in Axis and Axis-con trolled countries. Let's not give the Axis countries sny excuse for retaliation against innocent Americans living abroad. "And let us remember, also, that the great majority of the so-cslled slien enemies came to our shares for the ssme reason that many of our fathers came—to eseape persecution; to enjoy the privileges and obligations of democracy; to raiib their children in a free world. These people sre loysl to our ideals snd loyal to our form of government. Let's encourage that loyalty rather than discourage. Let us judge people by what they do and not by what they are." Common Council. SPRING CONCERT RACIAL PRIDES OF ZARJA, CLEVELAND AND PREJUDICES Endless Choin Schemes Soliciting Defense Sovings Stomps The mails in all parts of the country are being flooded with letters and card* 1 elating to so-called cnd!o*s chain »(hemes soliciting: United States Defense Savings Stamps. The sending of such matte rs through the mails is a violation of the postal fraud and lottery statutes. Persons participating in such schemes whose names come to the attention of tha Post Office Department, are being served with notices requiring them to show why "Fraud Orders" should not be issued against them. Such orders forbid the delivery ot any mail addressed to the parties named therein. Ernest J. Kr«etf«n, Postmaster. LIKE THE OTHERS The Muscle Shoals project was jockeyed around in congress for years, meeting every species of opposition from private interests. ft would hare gone under altogether if Senator Norris had not kept rescuing it. Finally, In spite of sll opposition, it developed into the highly successful TVA. The Bouder Dam measure met with like opposition. It called for the construction of a dam across the Colorado river at Boulder Canyon, on the boundary between Arizona and Csli-fomia. The four objects were to prevent floods, to irrigate arid lands, to supply water to citiea such as Los Angeles, snd to generate electric power. A group of senators tried to filibuster ft to death in 1911, but it finally triumphed over the opposition; and It, too. is highly successful. The St. I*wrence project encounters the same type of opposition. The opponents hsve stalled it off for years, but we predict that it also will, sooner or later, triumph over th* opposition, and that it, like the others, will be highly successful. Rut the question is: how soon? It ought, a« a war measure, to be stsrt-ed ss soon ss possible. The Mttwsukee Post. \ PRICE CONTROL LEGISLATION President Roobjeelt signed the Price Control dill which provides for s license system to enforce price regulations, calls for a single administrator and contains provisions to permit fsrm prices to rise as high ss 110 percent of psrity. The President said, however, he may ssk Congress to correct certain gsps in the bill, particularly the agriculture provisions. He said the prohibition against farm price ceilings st less thsn 110 percent psrity it s direct »hrest to the cost of living, slthough the licensing, rent control and other provisions are useful weapons sgainst inflation. The Department of Agriculture reported the average of farm product prices on January IS was 102 percent of parity. War Nee* Umty—YOURS! Young People Should Stick to their Present Jobs rs, Franklin D. Roosevelt, says: "Young (people should keep their hesds in the present crisis and stkk to their present jobs until such time as they are told that more useful jobs are before them, but they should gear their present work to real preparation for the future. There are many occupations that need to be filled for the good of the country today which perhaps the individusl student in school 01 college does not understand, snd it is well to lesve the decision of when and how you serve to those who sre charged with the responsibility of pisnning the defense of the country as s whole." mis war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for ships—and planes—and guns. Hit the enemy with a gas Bond Hurt him with a $60 Bond. Help to blow him sky* high with a »100 or $1 000 Bond Don't delay — every hour counta. Buy United Ststss Defense Bonds snd Stamps TODAY. "Whst would yon esll s msn who has been lucky in love?*' "A bachelor I" Word* are the soul's embassador* Howell.