Stran 395.
Obrtnija.
Shod slovanskih obrtnikov v Pragi dne
28. in 29. septembra.
(Izvirno poročilo).
II.
Zborovanje dne 29. septembra je prineslo udelež-nikom zopet nekaj prav zanimivih in prav važnih poročil o raznih obrtnih zadevah.
Najprvo je poročal praški odvetnik dr. P. Ness^f o pomenu slovenske vzajemnosti na gospodarskem polju. Govornik je omenjal, da je letos minulo 52 let, kar je bil sklican v zlato Prago prvi slovanski shod. Slovanska misel je tedaj zasvetila vprvič na slovanskem obzorju in mogočno vplivala na probujenje zavednosti, bratstva in vzajemnosti mej vsemi slovanskimi narodi. Slovanska misel, ki se imenuje tudi misel slovanske vzajemnosti je dala slovanskim narodom moč, da so začeli boj za svoje narodne pravice. Prvi izraz slovanske misli je bil omenjeni slovanski shod v Pragi, a s kakimi nadami se je pozdravil ta shod, je najbolje razvideti iz besed, s katerimi je Palacky shod pozdravil in iz programa tistega shcda. Dogodbe v mosecu juliju 1848. 1. so uničile uspehe prvega slovanskega shoda, a kar se je razvilo iz teh dogodb, to je avstrijske Slovane potlačilo kar za desetletja nazaj in je njih politični položaj tako poostrilo, da še danes — 52 let po rečenem shodu ni mogoče sklicati shoda avstrijskih Slovanov s takim programom, kakor 1. 1848.
Položaja avstrijskih Slovanov ni poostril samo politični sistem, poslabšala ga je nejedinost mej avstrijskimi Slovani sploh. To, o čemer so sanjali sklicatelji prvega slovanskega shoda, se ni izpolnilo in se — žal — tudi še dclgo ne izpolni. Slovanska misel pa vsaj ni zamrla, ona je tudi še nadalje krepila slovanske narode v boju za njihove politične pravice, dajala zlasti slabotnejšim slovanskim plemenom oporo in imela mogočen vpliv na vse njih kulturno, narodno in politično življenje.
Nemčija je po zmagah, ki jih je dosegla pred tridesetimi leti, znamenito napredovala. Zlasti se to vidi na polju narodnega gospodarstva. Nemčija izpodriva Avstrijo z inozemskih trgovišč, a njena obrtnost tekmuje že prav uspešno z obrtnostjo drugih držav evropskih. Ker deluje tudi Ogrska z vsemi močmi, da se tudi gospodarski osvobodi, stoji Cislitvanska mej dvema ognjema.
V tem, ko so cislitvanski Slovani prisiljeni, posvečevati najboljše svoje moči borbi za narodne pravice svoje, rase gospodarska moč naših narodnih neprijateljev
od  dne do dne, in   če  se   Slovani   ne   pomorejo  kmalu tudi v gospodarskih zedevah, bo nazadnje še po njih.
Kako pa naj se javi gospodarska solidarnost avstrijskih Slovanov? Na to je odgovor jako kratek: V odločnem, resničnem in doslednem izvajanju toli popularnega in vender tako malo upoštevanega gesla Palackega: Svoji k svojim. Da to načelo še danes ni zmagalo v vsem našem narodnogospodarskem življenju, tega je največ kriva okolnost, da se Slovani sami med seboj tako malo poznamo.
Poročevalec je predlagal resolucijo, s katero se izreka prepričanje, da je pogoj praktičnemu izvajanju slovanske misli na gospodarskem polju medsebojno poznavanje. V to svrho se priporoča pri reje vanje slovanskih obrtnih shodov in potovanje po slovanskih deželah. Priporoča se nadalje dosledno izvajanje načela svoji k svojim in prirejevanje razstav obrtnih izdelkov in surovin. V to svrho, da bi se olajšalo izvajanje načela „svoji k svojim", naj se osnujejo društva, ki bi posredovala pri nakupu obrtnih izdelkov kakor tudi surovin mej posameznimi slovanskimi narodi.
O maloobrtnem kreditu sta poročala gg. A. Holubička in dr. Ružička, oba iz Brna. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da je obrtništvu nujno treba cenenega kredita, a v ta namen ne zadostujejo ne posojilnice po Scbulze-DelitzRchevem niti po Raiffeissnovem sistemu, nego je treba, da se v okviru obstoječih obrtnih zadrug ustanove denarni zavodi, h katerim bi moral pristopiti vsak član dotične zadruge.
Naposled je gosp. Jan Faust obširno poročal o zavarovanju za starost, gosp. E. Sli vin pa o obrtnem časopisju, na kar je bil shod slovesno zaključen.