Celje vzor reševanja Gostilna Majolka ekoloških problemov zaklenila vrata Stran 2 Stran 4 Št. 27/ Leto 61 / Celje, 4. april 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR Û 1 □ KUPON ZA STILSKO PREOBRAZBO STILSKA PREOBRAZBA Odgovorna uradnica NT: Tatjana C vint jíl? jLÍL^H-^UB £3 ^ilijUJÍ iljl/JOll/l Kdor v torek nakupuje, se mu obrestuje Vsak torek vam nakup v vrednosti 10.000 tolarjev ali več v Mercatorjevih prodajalnah z živili, Intersportu, Modiani, prodajalnah Modne hiše, Maximarketu (na oddelkih: živila, tekstil in drogerija) in v prodajalnah Beautique prinese kupon TO!, s katerim lahko v eni izmed prodajaln uveljavite 10 % popust na vrednost nakupa naslednjega torka, ko lahko kupon izkoristite!* " Račun s kuponom TO!, ki ga vsak torek prejmete ob nakupu v vrednosti 10,000 SIT ali več, predložite naslednji torek na blagajni v eni od prodajaln naštetih programov in priznali vam bomo 10 % popust na vrednost torkovega nakupa, ko ste kupon predložili na blagajni. Popust ne velja za kavcijske vrednosti embalaž, za mobi kart ice mobilnih operaterjev, za poštne vrednotnice in pri nakupih več kot treh paketov tobačnih izdelkov. Akcija ne velja v Mercatorjevih franšiznih prodajalnah. ! • '4 v '"'SwSp^ "'«-5 .■$>•> wú Mercator V INTERSPORT' FEAWTÍQUE 9770353734020 DOGODKI I! TI Evropska komisařka za regionalni razvoj dr. Danuta Hiibner, minister za lokalno samouprav in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar in celjski župan Bojan Šrot so ob Savinji odprli spominsko obeležje na zaključek gradnje čistilne naprave in nadgradnje celjskega kanalizacijskega sistema. Vzor in vzgled Začetek na komunalni deponiji, zaključek ob reki - Celje vzor reševanja ekoloških problemov Celje je v petek doživelo pravi evropski dan. Na dveh slovesnostih so namreč obeležili zaključek izgradnje dopolnilnega kanalizacijskega sistema ob Savinji in začetek del pri gradnji sodobnega območnega centra za ravnanje z odpadki (CERO). Na slovesnost so tako iz ust predstavnikov Evropske unije (EU) kot predstavnikov države deževale prijazne besede, najpogosteje, da je Celje lahko vzor in vzgled drugim mestom, kako se tudi s pomočjo unije rešujejo okolje-varstveni problemi in kako je treba pridobivati denar za skupne naložbe v dobro ljudi in okolja. Ob Savinji so, potem ko so zaključili gradnjo čistilne naprave in za njo »zapravili« manj od načrtovanih IS milijonov evrov, pričeli nadgradnjo celjskega kanalizacijskega sistema in ukrepov protipoplavne zaščite. Hkrati so začeli graditi še dva velika kanalska zbiralnika - proti Lavi in proti Što-ram. Ker je bila to prava nadgradnja sistema odvajanja odpadnih vod na čistilno napravo, jo je EU podprla s preostankom neporabljenega denarja pri gradnji centralne čistilne naprave. V skoraj 5 in pol milijonov evrov vredno naložbo je prispevala 2,7 milijona evrov, slovensko ministrstvo za okolje in prostor pa je primaknilo 1,6 milijona evrov. Veselje reke Celje s tem ni dobilo le bolj razvejanega sistema za zbiranje odpadnih voda, ampak tudi sodoben sistem zadrževalnikov visokih voda, v katere lahko prečrpajo tako imenovani prvi poplavni, najbolj onesnažen val in ga kasneje, ko se vod- na gladina normalizira, odvedejo na čiščenje v čistilno napravo. »Mestna občina Celje je bila prva med Slovenskimi občinami, ki ji je že v fazi pogajanj za vstop v Evropsko unijo uspelo pridobiti nepovratna sredstva za izgradnjo centralne čistilne naprave. Projekt, ki so ga v predpristopnem skladu ISPA vodih pod številko 1, je bil kasneje v publikacijah EU označen kot vzorčen primer sodelovanja z Evropo,« je ob petkovi slovesnosti, v prisotnosti evropske komisarke za regionalni razvoj dr. Danute Hiibner ponosno spomnil celjski župan Bojan Šrot. Komisařka pa, ki ji je bil to prvi tovrstni dogodek v karieri, je zbranim povedala, da je vesela, ker bo s tem dejanjem tudi Savinja bolj vesela reka za zanamce, predvsem pa je sodelovanje Celja in EU označila li motiti. Mimogrede - tudi odvrženih plastenk in steklenic niso pobrali za seboj, tako da je bila sicer uspešna dopoldanska akcija srednješolcev, ki so počistili park, res kratkega veka. Recept za združevanje Še več pristnega veselja je bilo zaznati ob drugi slovesnosti, ko so na današnjem celjskem odlagališču odpadkov v Bukovžlaku na posebni slovesnosti, le dobre pol ure za prvo, vzidali temeljni kamen za začetek gradnje prve faze sodobnega območnega centra za ravnanje z odpadki. Veselje je bilo na mestu, saj je ta naložba, ki sta jo finančno izdatno podprla tako EU kot država iz okoljskih dajatev, združila v skupnem cilju in projektu kar 23 občin iz t.i. Savinjske regije (in regije SAŠA). Gre za največji okoljski projekt v Sloveniji, v katerega bo EU, tudi po zaslugi direktorja kohezijske-ga sklada Lluisa Riere Figue-rasa, vložila skoraj 30 milijonov nepovratnih evrov. Župan in pooblaščeni predstavniki vseh sodelujočih občin so na zemljevid območja, ki ga projekt zajema, obesili svoje grbe. Ob tem očesu ni ušlo, da jeta zemljevid znotraj slovenske »kure« videti kot vzpenjajoči se konj. In čeprav je nagajivi veter grbe kar sproti odpihoval z zemljevida, so vsi zatrjevali, da je naložba skupna in da od nje ne bodo odstopali. Ko so sodelujoči otroci z maskoto Ekor-gom na prizorišče prinesli še spominsko lipo, se, je začel slovesni del. Riera Figueras, Bojan Šrot in dr. Rado Geno-rio iz vladne službe za evropske zadeve so poprijeli za lopate in posadili lipo, zatem pa še za »kele« in vzidali temeljni kamen, ki bo spominjal na začetek naložbe. Prav duhovit je bil ob tem Riera Figueras. Ob komplimentih za naložbo, ki bo še en dokaz delovanja evropske regionalne politike, je namreč spomnil, da je ob otvoritvi čistilne naprave obljubil, kako bo navijal za celjske rokometaše. »In ti so takrat osvojili evropsko krono. Zdaj prosim, da mi uslugo vrnete in ker sem iz Barcelone, navijajte to pot za moje moštvo,« je dejal. In ob tem pozabil, da so »njegovi«, prav tako kot »naši«, letošnjo ligo prvakov že zaključiti s porazi. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA za vzorno in kot dokaz uspešnosti delovanja evropske regionalne politike. Približno isto je ponovil tudi slovenski minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar in se pri tem še pošalil, češ da ima celjski župan res odlične in visoke zveze, saj je za slovesnost zagotovil še dobro in sončno vreme. Slovesnosti za ugledneže so se tako ah drugače udeležili tudi številni Celjani. V prvi vrsti nastopajoči - plesalke Plesnega foruma, ki so s plesom prepričljivo upodobile boj dobrega z zlim, belega s črnim, in navdušile komisařko Htibner-jevo, pa celjski kanuisti, ki so po Savinji na prizorišče pri spomeniku splavarju pripeljali evropsko, slovensko in celjsko zastavo, ter slednjič številni mladi, ki so, kot običajno ob lepih in toplih petkih, veselo žurali v parku in se niso pusti- Plesalke Plesnega foruma Celje so s plesom ob nabrežju reke, v katerem je dobro premagalo zlo, navdušile tudi evropsko komisařko. Svet zavoda VIZ III. Osnovne šole Rogaška Slatina Izletniška 15, 3250 Rogaška Slatina razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJ A/-ICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgo-izobraževanja (Ur.l. RS, št. 115/03) uradno prečiščeno Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predviden začetek dela je 1. 9. 2006 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave s programom oziroma vizijo razvoja in dela šole, z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in dosedanjih delovnih izkušenj ter s kratkim življenjepisom pošljite najpozneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, Izletniška 15, 3250 Rogaška Slatina, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA/-ICE. O pomanjkljivih prijavah brez dokazil ne bo mogoče odločati. Kandidati boste prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem Župani in predstavniki 23 občin, ki sodelujejo v izgradnji CERO, so se za spomin ob temeljnem kamnu slikali z direktorjem kohezijskega sklada Lluisom Riero Figuerasom. 1811 TEDNIK INFORMACIJE PARE OBUTVE Pri nakupu 3 parov obutve je najcenejši par brezplačen. Dodatnih popustov (razen popustov na "zadnje pare") ni možno uveljavljati. REEBOK BOYLESTONE moški ali ženski tekaški copati I zgornji del iz sintetičnega usnja in zračne mrežice I srednji del iz EVA materiala zablaženje I podplat iz karbonske gume To je izbor Hervisovih strokovnjakov na podlagi testiranj sortimenta izdelkov Hervis. OPOMBA cena "NAMESTO" je priporočljiva neobvezujoča maloprodajna cena dobavitelja oz. proizvajalca. - Št. 27 - 4. april 2006 -— SALOMON PROTERA moška ali ženska treking obutev I zgornji del iz kombinacije semiša in zračne mrežice I Contagrip podplat, ki nudi odličen oprijem na različnih podlagah I Advance Chasis tehnologija za odlično blaženje in stabilnost 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Na borzi še ni pomladi Investitorji v delnice pomembnejših podjetij v preteklem tednu ne morejo biti pretirano zadovoljni z rezultati trgovanja. Osrednji borzni indeks še vedno počasi drsi navzdol, v zadnjem tednu pa se je njegova vrednosti znižala za 0,2 odstotka na 4.434 indeksnih točk. Eno redkih svetlih zvezd še vedno predstavlja največja družba Krka. Po objavi konsolidiranih rezultatov poslovanja in predvsem letošnjih prodajnih rezultatov, ki so navdušili vlagatelje, se je vrednost delnice prebila preko 125 tisoč tolarjev, vztrajno povpraševanje pa drži ceno približno 1.000 tolarjev višje. Tedenska rast je tako znašala nekaj več kot 2 odstotka. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v mSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 23.950,98 5,47 2,19 CETG Cetis 25.000.00 0,13 -6,96 CHZG Comet Zreče 1.560.00 0,11 -8,97 GRVG Gorenje 5.126.04 124.47 -1,61 PILR Pivovarna Laško 7.205,65 95.19 -1,25 JTKS Juteks 25.228,12 34,73 -3.05 ET0G Etol 46.673.80 19,88 1,58 Lepo priložnost za zaslužek je v tem tednu ponudila tudi delnica Mercatorja. Investitorji so obranih prodajni pritisk pri nivoju 35 tisoč tolarjev, zaključek tedna pa je pokazal precej bolj obetavno sliko. Zaradi različnih informacij v medijih o možnem tretjem igralcu, ki bi se želel vključiti v lastniško strukturo, se je cena delnice dvignila nazaj nad mejo 36.000 tolarjev, posh pa so se v petek celo dotaknili meje 37.000 tolarjev. Enotni tečaj je tako na tedenski ravni pridobil skoraj odstotek in pol, rast od najnižje točke v tem tednu pa je znašala 4,4 odstotka. Med delnicami v borzni kotaciji je nekoliko porasla le še delnica Luke Koper, ki se je uspešno prebila nazaj preko meje 6.000 tolarjev, ostale pomembnejše delnice pa so v tem tednu ob skromnem povpraševanju izgubile. Podporna meja 40 tisoč tolarjev pri Savi ni vzdržala, prodaje pa so potisnile vrednost delnice na 39 tisoč tolarjev oziroma skoraj 3 odstotke pod enotni tečaj izpred tedna dni. Podobno je tudi delnica Gorenja zdrsnila za slaba dva odstotka, močnejša podpora tečaju pa se je vzpostavil pri vrednosti 5.100 tolarjev. Najbolj opazno se je pocenila delnica holdinga Istrabenz. Ob malenkostno večjih prodajah se je cena spustila za dobrih 5 odstotkov, v petek pa se je lomila tudi psihološka meja 7.000 tolarjev. Indaks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.438.97 -^k -0.55 PIX 3.872.81 2.54 BI0 119.65 -0.13 Precej bolj ugodno se je trgovalo z delnicami investicijskih družb, katerih indeks je v tem tednu pridobil 3,4 odstotka. Mamljive razlike med tržno ceno in čisto vrednostjo sredstev so spodbudile vlagatelje k nakupom, med najbolj rastočimi pa je bila delnica KD ID, pri kateri je bila omenjena razlika največja. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. NAKRATKO Stanič na zatožni klopi Na okrajnem sodišču v Ljubljani se bo danes začela kazenska obravnava proti nekdanjemu predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču. Obtožen je zlorabe notranjih informacij pri prodaji delnic Gorenja leta 2002. Stanič je takrat prodal 22.619 delnic in zanje iztržil okrog sto milijonov tolarjev. Ker posla ni prijavil, delnice pa je prodal v času, ko je bil njihov tečaj zaradi govoric o morebitnem prevzemu Gorenja dokaj visok, ga je ljubljanska borza zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij ovadila. Stanič je po prodaji delnic govorice o prevzemu zanikal, vrednost delnice pa je kmalu zatem padla. HHanjša prodaja, višji dobiček Lanska prodaja šentjurskega Alposa je bila za dobro milijardo tolarjev manjša kot predlani, čisti dobiček pa je nekoliko višji. Podjetje je ustvarilo 12,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček, ki znaša 181 milijonov tolarjev, pa je od predlanskega višji za 30 milijonov. Majolka zaklenila vrata Cetis zgrmel v izgubo Celjski Cetis, ki so ga lani pretresale velike kadrovske in lastniške spremembe, je leto 2005 sklenil s kar 687 milijoni tolarjev izgube. Kljub poslabšanju finančnega položaja uprava, ki jo vodi Simona Potočnik, poudarja, da je podjetje stabilno in da so v prvih dveh letošnjih mesecih poslovali pozitivno. Predlani in vsa prejšnja leta je Cetis posloval pozitivno, v letu 2004, na primer, je imel 303 milijone tolarjev čistega dobička. Manj kot predlani so v podjetju ustvarili tudi čistih prihodkov od prodaje. Znašali so okrog 6,4 milijarde tolarjev, kar je skoraj sedemsto milijonov tolarjev manj kot v letu 2004. Zlasti jim je padla prodaja na domačem trgu, ki je bila za skoraj 18 odstotkov nižja od predlanske, prodaja v tujino pa je bila nekoliko višja. Vodstvo Cetisa bo rezultate lanskega poslovanja podrobneje pojasnilo konec tedna, ko bo predstavilo tudi načrte za letos. JI april 2006 - Celjsko gostinsko podjetje Majolka se združuje s Turško mačko - Kitajci pustili večmilijonski dolg Ključ do uspeha je Že sicer slaba gostinska ponudba v središču Celja je od 1. aprila še skromnejša. Podjetje Majolka je namreč zaprlo svoj gostinski lokal z enakim imenom v Prešernovi ulici. Kot je povedal direktor Žarko Frančeškin, je gostišče, ki stoji na elitni lokaciji v mestu, že dlje časa delalo z izgubo. Samo lani je ta znašala več kot osem milijonov tolarjev, rdeče številke pa so imeli tudi letos. Vse zaposlene, z izjemo ene delavke, ki je sama dala odpoved, so prerazporedili v podjetje Turška mačka, s katerim naj bi se Majolka v kratkem tudi združila. Žarko Frančeškin pri tem ne pričakuje kakšnih večjih problemov, saj je lastnik obeh podjetij holding Trdnjava oziroma znan celjski finančnik Darko Zupane. Vendar je vprašanje, kako bo združeno podjetje poslovalo, saj tudi 1\irška mačka že nekaj let ni videla dobička, gostinski lokali, ki jih ima to podjetje, pa so prav tako kot Majolki-ni v zelo klavrnem stanju. Frančeškin je optimist, čeprav, kot pravi, ni pričakoval, da bo v obeh podjetjih naletel na toliko problemov. povezovanje »Kaj nam bodo strategije, saj jih zaradi dolgotrajnih upravnih postopkov ne moremo uresničiti,« je na srečanju celjskega kluba podjetnikov Zlatorog opozoril direktor Zdravilišča Laško Roman Matek. Srečanje je bilo namreč tokrat namenjeno novi slovenski turistični strategiji do leta 2011, ki so jo izdelali strokovnjaki portoroške visoke šole za turizem Turisti-ca. Soavtorica strategije dr. Maja Uran je pojasnila, da je bistvo nove strategije kre- pitev destinaci j skega me-nedžmenta, ki bi ponudnike turističnih storitev bolj povezal in vzpodbudil razvoj javno-zasebnega partnerstva. Potrebne bodo nove organizacijske rešitve, in sicer od državne do lokalne ravni. Ukinila naj bi se celo Slovenska turistična organizacija, ki naj bi j o vključili v model razvojnih destinacijskih turističnih organizacij. Pri uresničevanju strategije bo zelo pomembna vloga države, saj se sedanja strategije, kot je ocenil njen avtor dr. Bogo Kovač, ni ure- sničila predvsem zato, ker je država ni jemala zadosti resno. Da bo odslej drugače, je zagotovil Marjan Hribar, generalni direktor di-rektorata za turizem pri gospodarskem ministrstvu. Dejal je, da bo podpore več, več pa bo v prihodnje na voljo tudi kapitala iz skladov Evropske unije. Ministrstvo bo že v načrtu dela za leto 2007 zagotovilo posebna proračunska sredstva za vzpostavitev mreže razvoj-no-destinacijskih organizacij na vseh ravneh. U, foto: SHERPA 0 prihodnosti regijskega in slovenskega turizma so v Celju razmišljali (z leve) Maks Brečko, dr. Bogomir Kovač, dr. Maja Uran, Joža Volfand, Marjan Hribar in Barbara Gunčar. m-št27"4- »V Majolki in Turški mački so v preteklosti sprejeli celo vrsto nesmiselnih ukrepov. Zato ni čudno, da so živeh iz rok v usta.« Na kakšen način bo izboljšal poslovanje, še ne želi razkriti, pravi pa, da bo treba čim prej posodobiti lokale in podjetji, kjer dela še okrog štirideset ljudi, kadrovsko konsolidirati. Majolka in Turška mačka sta bili pred leti že združe- ni, saj sta bili obe del tozda Na-na, ki je kot del Gostinskega podjetja Celje deloval pod okriljem poslovnega sistema Merx. Po zaprtju Ma-jolke, ki bo po trditvah direktorja le začasno, saj nameravajo za gostišče poiskati kakšne nove vsebine, je podjetju Majolka ostala le še slaščičarna Žvezda. V njihovi lasti je sicer še gostišče Pri mostu, kjer je bila dlje časa kitajska restavracija, vendar so najemniki v začetku leta odšli neznano kam, za sabo pa pustili za pet milijonov tolarjev neplačanih računov. Turška mačka ima poleg hotela še gostinske lokale Koper ter Vrtnico in slaščičarno Na-na s kavarno Mignon, ki pa jih je oddala v najem. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC HOVî i'ïiill liZWAŠIH KRAJEV 5 CASINO FARAON CELJE NAGRAJUJE OBiœiTF'QiSj tm SODELUJTE U VELIKI NAG R ADM H ©D MAL.... v. 13ť ^ílM-f .-46 IGRALNI SALON V tEi Ljubljanska cesta 39, Celje Kako ceneje ogrevati? Zdaj, ko je misel na dolgo zimo še sveža, je dobro razmisliti o kakšnem cenejšem in bolj učinkovitem načinu ogrevanja. V Vojniku bo celodnevna delavnica o možnih obnovljivih virih energije ter načinih financiranja le-teh v četrtek, 6. aprila, v prostorih Gostilne Lovec. Delavnica, ki jo financira Evropska unija, bo od 11. do 18. ure, pri čemer bo dopoldanski del bolj namenjen podjetjem, popoldanski, še pose- bej po 16. uri, pa ostalim občanom Vojnika. Energijski svetovalci bodo občanom in ostalim zainteresiranim pomagali iskati rešitve za Čim bolj učinkovito rabo energije. Kje najpogosteje uhaja toplotna energija, kako izolirati hišo, kakšno kritino uporabiti, to je le nekaj vprašanj, na katere bodo svetovalci odgovarjali. V dopoldanskem delu bo predstavljena tudi dolgoročna energetska zasnova Vojnika, pri kateri je velik poudarek na večji učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih. V njej so ocenjene možnosti lokalnih obnovljivih virov energije, ki povečujejo zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo ter zmanjšanje emisij in onesnaženosti zraka. Po tej zasnovi bi se Vojnik glede na naravne danosti moral bolj oprijeti modernih sistemov ogrevanja na lesno biomaso in bioplin ter večje izrabe energije, ki jo daje sonce. Socialni demokrati o novem programu Skupina za pripravo novega programa Socialnih demokratov (SD) pripravlja v sodelovanju z območno organizacijo SD Celje jutri ob 18. uri v hotelu Evropa javno tribuno za nov program. V Celju nadaljujejo proces javne razprave, ki jo bodo zaokrožili z javnimi tribunami po celotni Sloveniji. V programu name- ravajo razgrniti področja, ki jih politika še ni postavila na dnevni red, po oceni stranke pa bodo to ključne teme v prihodnjih 25 letih. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Igor Lukšič, dr. Patrick Vlačič, Sebastjan Jeretič, Matevž Frangež, član dr. Jernej Pikalo, Žiga Čebulj in Dejan Levanič. PM i kuponček za nagradno igro i Zlata deteljica Casinoja Faraon V ADAM-' j Vpiši številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: Kupon pošlji na: NT&RC, _ Prešernova 19.3000 Celje : 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1E i £it * t E8*F* VV'1* * % £ J v t 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Pivovarji napovedujejo boljšo prodajo Skupina Pivovarne Laško, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je lani prodala 4,9 milijona hektolitrov pijač in ustvarila 63,7 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček skupine znaša 4,3 milijarde tolarjev. Večino, dobre 3 milijarde tolarjev dobička, sta ustvarili obe pivovarni. Pivovarna Laško je lansko poslovno leto zaključila z 1,3 milijarde tolarjev čistegadobička, Pivovarna Union pa z 1,7 milijarde tolarjev. Čisti dobiček skupine je za primerjavo z letom 2004 močno izboljšan, vendar se je hkrati zaradi nakupov deležev v Mercatorju in Delu ter preostanka Pivovarne Union zadolženost Laš-čanov močno povečala. Za letos v skupini napovedujejo, da bodo prodajo pijač povečali na 5,2 milijona hektolitrov in s tem povečali proizvodnjo za 6,4 odstotka. Ustvarili naj bi približno 69 milijard tolarjev prihodkov od prodaje, višji pa naj bi bil tudi čisti dobiček. Znašal naj bi pet milijard tolarjev. JI Celje čistilo Tradicionalna čistilna akcija za V8e občane, krajevne skupnosti, mestne četrti, šole in delovne organizacije je v soboto na obrežji Savinje in Šmartinskega jezera pripeljala približno 150 ljudi. Svoje delo pa so že dan prej opravili osnovnošolci in srednješolci, ki so očistili okolico svojih šol in srednješolci tudi Mestni park. Med drugim je 230 celjskih osnovnošolcev poslikalo celjske podhode. V sobotni akciji sta se po besedah vodje službe za občinsko redarstvo Mestne občine Celje Vinka Andoljška najbolj izkazali Mestna četrt Kajuh in Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini. Sicer pa so se čistilne akcije udeležili tudi ribiči celjske ribiške družine ter skavti in taborniki. V akciji so nabrali kar nekaj zavržene bele tehnike, z obrežja Šmartinskega jezera pa so poleg 22-kubičnega zabojnika napolnili še nekaj manjših zabojnikov in vreč. Podjetje Javne naprave je ob akciji razdelilo rokavice in vreče za smeti, Mestna občina Celje pa je poskrbela za okrepčilo vseh tistih, ki so se lotili čiščenja okolice. ŠO, foto: GREGOR KATIČ Sanjski avto BBH je zlahka lahko vaš Tudi na Celjskem preveč gimnazijcev Ministrstvo za šolstvo in šport je včeraj na spletnih straneh objavilo informacijo o stanju prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2006/07. V šolah na Celjskem je stanje podobno kot v drugih slovenskih regijah: preveč učencev se je odločilo za gimnazije, medtem ko je v večini drugih razpisanih programov prijav premalo. V Celju je izjema le zdravstvena šola. Med gimnazijami v Celju imajo vse tri preveč prijavljenih kandidatov, še največ- ji razkorak med številom razpisanih mest in prijavljenih kandidatov je v splošnem programu gimnazije na Lavi, vendar pa je vpis premajhen v tehniški gimnaziji. Podobno kot je trend v zadnjih letih, se je bistveno preveč učencev vpisalo v celjsko srednjo zdravstveno šolo -za program tehnik zdravstvene nege so za 140 razpisanih mest prejeli kar 233 prijav. Med šolami v Celju so prosta mesta še v programih v ekonomski, gostinski, vrtnar- ski, poslovno-komercialni ter srednji strokovni in poklicni šoli. Premalo prijavljenih učencev je v Šolskem centru v Šentjurju, tudi Zrečah, Što-rah in Rogaški Slatini. Verjetno bo tako v Celju kot Velenju »uspel« eksperimentalno razpisani program tehnik mehatronike, medtem ko je v večini drugih programov v Šolskem centru Velenje premalo prijavljenih učencev -tudi za gimnazijo. Sicer lahko prijavljeni kandidati najkasneje do 14. aprila 2006 svojo prijavnico za vpis prenesejo iz srednje šole, kjer jo imajo zdaj, v drugo srednjo šolo oziroma v drug program, če menijo, da je to za njih ustrezneje, in si bodo tako zanesljiveje zagotovili vpis v srednjo šolo. Pre-nešene prijavnice bodo šole sprejemale do navedenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Kandidatom svetujejo, da se o prenosu prijavnice predhodno temeljito posvetujejo predvsem s starši in svetovalnimi delavci. US www.novitednik.com --TOČ VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Amadej si je želel takšno fotografijo, a si nihče ni upal niti pomisliti, da bodo fantje hoteli pozirati z njim v trenutku, ko je sirena že oznanila začetek tekme. Trener Nikolia llijevski (desno) je pozorno spremljal Amadejev strel in pomenljivo prikimaval. Ko vzorniki prerastejo v junake Amadej Brecl je obiskal nogometaše CMC Publikuma - Ko je šport več kot le prva tri mesta na tekmi Amadej Brecl bo v četrtek dopolnil devet let. Droben svetlolas fantek ima dve led starega bratca Ane-ja in zelo okroglo najboljšo prijateljico. V njeni družbi preživlja vse popoldneve in vsak prost trenutek. Včasih bi jo najraje nesel še v šolo in toliko, da z njo ne gre spat. Kot nam je v pismu zaupala mamica Andreja, se Amadejev svet vrti okrog nogometne žoge in njegovih vzornikov v nogometnem klubu CMC Publikum. »Rada bi ga presenetila in mu z vašo pomočjo izpolnila skrito željo. Amadej si namreč zelo želi, da bi gledal trening svojih največjih vzornikov in se z njimi slikal,« smo še prebrali. Da ne bi po nepotrebnem zbujala upov in živčnosti, je mamica svojo skrivnost ohranjala vse do zadnjega. Dokler se nista v petek po šoli z Ama-dejem kot po naključju ustavila na igrišču na Skalni kleti. Bosta malo brcala, je pojasnila začudenemu sinu. Potem pa so začeli prihajati znani obrazi, ki jih Amadej spremlja na vsaki tekmi, navija zanje in se jezi na sodnike. In četudi se z najmlajšimi kdaj na hitro srečajo, so člani zanje še vedno oddaljeni idoli iz ru-menomodrih sanj, v katere bi vsi radi nekoč stopili. Zdaj pa je bil fantič kar naenkrat sredi te zgodbe in za hip se je zdelo, da bo vse skupaj zanj preveč. A se je zbral, se pogumno napotil proti igrišču in ko mu je strog obraz športnega direktorja Gorana Sankoviča namenil smehljaj, pome-žik in roko v pozdrav, je bil led prebit. Na kakšni poziciji igra, kako je s treningi in kako z goli - tem za pogovor bi seveda težko zmanjkalo. Ampak trening je trening. »No, pridi zraven,« so Amadeja povabili fantje, »boš »Te žage ne bom prinesel na trening. Imel jo hom doma, pa še to samo pod steklom,« je svojim prijateljem zatrdil presrečni Amadej. pokazal kakšno vajo.« Najprej jih je malo nejeverno gledal, potem pa se lotil dela. Samo ugibamo lahko, kaj se mu je motalo po glavi, medtem ko je raztezal desno nogo, njegovi idoli pa so ga poslušno posnemali. In da je bila mera polna, so mu za konec Še zaploskali. Ko je zabil še gol, stisnil roko trenerju Nikoli Ili-jevskemu, končno spoznal svojega največjega vzornika Domna Beršnja-ka in Sebastjana Gobca ter ostale, je bil dan že skoraj popoln. Ko ga je Goran Sankovič ob slovesu povabil še na sobotno tekmo, kjer se bo z ekipo še enkrat slikal, je bila mera polna. Ob slovesu nas je spreletela misel, če bo Amadej to noč sploh lahko zatisnil oči. Po žogo na sveto travo Za vse, ki še v življenju niste bili na kakšni nogometni tekmi, in za vse, ki sicer veste, da imamo v Celju občudovanja vreden nogometni štadion, a ga še niste videli od znotraj, naj povem, da vse skupaj sploh ni hec. Če zunaj strašijo sicer čisto prijazni varnostniki in policisti, pa je celotno igrišče s podaljškom do garderob v jurisdikciji nogometnih sodnikov. Če niste varnostnik, trener ali igralec, tam pač nimate kaj iskati. In prav zato so publikumov-ci Amadeja naročili Še pred začetkom ogrevanja. Ob ograji tribune je bil nadebudni mali nogometaš sicer deležen nasmehov in pozdravov vse ekipe od zdravnika dalje, a da bi smel na sveto travo igrišča, je iz trenutka v trenutek slabše kazalo. Igralci obeh ekip so se zvrstili na igrišču, si podali roke in sirena je oznanila začetek tekme. Očitno ne bo nič. Pa kaj bi Človek še hotel od naših nogometašev, ki so bili že tako in tako več kot prijazni in gostoljubni? In takrat je Amadeju Sankovič še enkrat pomignil. Deček najprej ni vedel, kam bi se obrnil, a še preden se je zavedel, je že stal na igrišču. Vsa ekipa ga je obstopila, kapetan Marko Križnik mu je stisnil roko in mu izročil žogo s podpisi vseh igralcev. Še skupna fotografija in CMC Publikum se je že hip za tem spopadel z Dravo. Ko je varnostnik, ki je dogajanje sprem- ljal, za Amadejem zaprl vrata na tribuno, se je nehote nasmehnil in v brado dejal: »No, tole pa igra srček!« Ne samo za fantka, ki je ta dan na treningu zabil tri gole, jih poklonil svojemu naj klubu in še posebej Domnu Beršnjaku, ne samo za vse Amadejeve nogometne prijatelje, ki so se s spoštovanjem dotikali žoge in razbirali podpise svojih idolov, ampak za vse, ki smo tega dne spremljali Amadeja na igrišču, je bil to zelo poseben dogodek. Tiste vrste, zaradi katerega športno sonce obsije še mnogo več kot zgolj stopničke in prvake. In tiste vrste, zaradi katerih si člani nogometnega kluba CMC Publikum zaslužijo zveste navijače ne glede na število zadetkov v tujih mrežah. »In kakšen bo rezultat?« smo še pred začetkom pobarali Amadeja. »Tri proti ena za naše. Tudi mi smo danes zmagali s tri proti èna,« je zatrdil fantek. In uganil. Vam o podrobnostih ni treba ugibati. Radijska reportaža o nogometnih junakih bo namreč na sporedu Radia Celje to soboto ob 10.10. In napišite svoje pismo, ker ... vaše skrite želje izpolnita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TERŽAN Foto: GREGOR KATIČ Domen Beršnjakje svojemu najzvestejšemu navijaču ob koncu sezone obljubil svoj dres. Kapetan Marko Križnik je Amadeju izročil žago s podpisi vseh igralcev kluba. ——- St. 27 - 4. april 2006 m £681* iŠIH KRAJEV Na Celjsko kočo se boste ori zdaj lahko odpravili po prenovljeni gozdni učni poti. Pomladna pot na Celjsko kočo Pot po gozdovih v okolici Celjske koče ponuja vrsto novosti, ki so jih pripravili gozdarji celjskega Zavoda za gozdove Slovenije s podporo Mestne občine Celje. Table s kratkimi teksti, z ilustracijami in s fotografijami spodbujajo k doživljanju gozda, pri čemer so predstavitve zasnovane tako, da obiskovalci za obisk ne potrebujejo posebnega strokovnega vodstva. Dva kilometra dolga krožna gozdna pot je namenjena tako šolskim skupinam kot tudi družinam in številnim drugim obiskovalcem Celjske koče. Obiskovalci lahko na krat- dom in vodo, medtem ko lah- kem odseku poti doživijo stoleten razvoj gozda, pri čemer so lahko v Štelakovem grabnu priča ljubezni med goz- ko s primerjavo starih fotografij spremljajo, kako gozd skozi desetletja ceh rane. Predstavljeno je sodobno ravna- nje z gozdovi, pa tudi pretekle napake pri snovanj u smrekovih monokultur, ki jih še vedno plačujemo danes. Na enem od mnogih razglednih mest je pretresljiva primeija-va pokrajine z računalniško izdelano simulacijo brez gozda. Spet na drugem mestu je prikazan primer brezobzirnega uničevanja gozdov, ki obiskovalca napeljuje k razmisleku o lastnem odnosu do gozda. Začetek gozdne poti je na spodnjem parkirišču pod Celjsko kočo. Obisk traja poldrugo uro. Pot je opremljena s kažipoti in klopmi na razglednih točkah. Če se boste še v teh dneh odpravili na Celjsko kočo boste lahko slišali buča-nje v Štelakovem grabnu in opazili cvetenje redkih rastlin, ki bo trajalo le do takrat, ko jim bodo krošnje dreves odvzele svetlobo. MATEJA JAZBEC Priznanje kaznovanemu zdravniku Letošnje najvišje priznanje Občine Kozje, zlati grb, bo prejel dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Kozje Jože Pirš, srebrni grb so namenili vodji zdravstvene postaje Aliju Nassibu ter bronastega predsedniku Krajevne skupnosti Osredek Karlu Kuneju. Za letošnji denarni nagradi so izbrali Turistično društvo Pilštanj ter Kozjanski nogometni klub. Tako so dokončno odločili na četrtkovi seji občinskega sveta v Kozjem. Pred takšno odločitvijo, ki jo je predlagala pristojna občinska komisija, so svetniki veliko razpravljali o štirih različnih predlogih iz Podsrede, da bi bivšemu direktorju Kozjanskega parka Franciju Zidarju podelili priznanje častni občan. Pri tem so prevladali tisti svetniki, ki so menili, da je omenjeni že prejel plaketo občine ter je zato podelitev priznanja častni občan prehitra. O občinskem priznanju zdravniku Aliju Nasibu niso posebej razpravljali kljub dejstvu, da je po razsodbi zdravniške zbornice kršil kodeks zdravniške etike, vrhovno sodišče pa ga je obsodilo na štiri mesece zapora. Zdravnik je namreč pred šestimi leti od pacienta v Koz-, jem, za izdajo izvedenskega mnenja invalidske komisije (za priznanje statusa invalida prve kategorije), zahteval podkupnino v znesku tri tisoč nemških mark. Pacient je o zdravnikovi zahtevi med drugim obvestil policijo, ki je zdravnika nato opazovala med sprejemanjem podkupnine. Zdravnika sta za občinsko priznanje zaradi njegove priljubljenosti predlagala društvo upokojencev in občinski odbor LDS, s predlogom pa sta se strinjala tudi pristojna občinska komisija in občinski svet. BRANE JERANKO Most čez Dravinjo v Ločah V Ločah so začeli graditi most čez Dravinjo. Potrebnih 67 milijonov tolarjev bo zagotovila Občina Slovenske Konjice iz proračuna, medtem ko so delo zaupali CM Celje. Dotrajan in nevaren obstoječi most bo nadomestil sodoben objekt s pločnikom za pešce. Da so že lahko začeli graditi, je omogočila tudi Krajevna skupnost Loče, ki je pomagala pri pridobivanju potrebnih soglasij in zemljišč. Most bo zgrajen predvidoma v začetku junija, pri čemer njegovo odprtje napovedujejo za konec junija, v času konjiškega občinskega praznika. MBP S prodajo butaric za opremo Na Vranskem so tudi letos v času pred veliko nočjo nadaljevali tradicionalno izdelavo butaric. V Župnijski Karitas Vransko, ki jo vodi Martina Felicijan, so s prostovoljci in z oskrbovanci Našega doma Vransko izdelali petsto butaric. Za to so potrebovali kar osem tisoč cvetov iz krep papirja in veliko zelenja. Vse to so povezali v butare, šopke in drugačne aranžmaje. Vsi ti izdelki so od včeraj in vse do cvetne nedelje na ogled in tudi naprodaj v prostorih Našega doma na Vranskem. Kot je povedala Felici-janova, se lahko vsi, ki bi se radi naučili izdelovati cvetove iz krep papirja, butarice in druge aranžmaje za cvetno nedeljo, še ves teden udeležijo delavnic. Te pripravljajo v prostorih Našega doma. Izkupiček bodo namenili za opremo čajne kuhinje v domu. TT Prostovoljci med izdelavo butaric - Št. 27 - 4, april 2006 8 i IZffíJIŠIH KRAJEV m TEDNIK Pol stoletja vrtca Anice Černejeve Vrtec je eden treh javnih vrtcev Mestne občine Celje, ki ga v jubilejnem letu obiskuje 417 predšolskih otrok, ima 69 zaposlenih, dejavnost pa opravlja v treh enotah. 50-letnico je vrtec obeležil v soboto, v ta namen pripravljajo še številne prireditve. Otroci pa so istega dne nastopih tudi na 2. strokovnem posvetu vrtcev celjske regije, kjer so udeleženci spregovorili na temo umetnosti v kurikulumu vrtca. Začetki delovanja Vrtca Anice Černejeve segajo v leto 1956, ko so v stavbo na prostoru, kjer danes stoji Dom ob Savinji, sprejeli pr- vih 40 otrok, zanje pa so skrbele tri strokovne sodelavke. Svojo dejavnost danes opravljajo v enotah Sonce, Luna in Mavrica, v razvojni oddelek slednjega pa so vključeni otroci s posebnimi potrebami. Na jubilej so se začeli pripravljati že lani, ves ta mesec bodo v enotah na ogled razstave pregleda dejavnosti z naslovom Nekoč in danes, v času vpisa v vrtce pa bodo odprti za javnost. Pripravljajo tudi jubilejni zbornik, v katerem bodo zajeli vseh 50 let delovanja, maja pa bodo s prireditvami na prostem razveseljevali someščane. Na včerajšnji slavnostni seji sveta vrtca so podelili priznanja za- služnim sodelavcem, osrednjo slovesnost pa pripravljajo v četrtek, ko se bodo ob 17. uri v Narodnem domu zbrali sedanji in nekdanji sodelavci, strokovna javnost, udeležbo pa so že napovedali tudi predstavniki Mestne občine Celje, Zavoda za šolstvo RS, ter predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, Štefka Meršnik. Strokovni in vodstveni delavci vrtcev pa so se v soboto v prostorih Celjskega sejma zbrali na strokovnem posvetu vrtcev celjske regije. Predstavili so 57 referatov z razmišljanji teoretikov ter primeri dobre prakse v vrtcih na področju likovne, glasbene, ple- sne, dramske in medijske dejavnosti. Umetnost je namreč eno šestih področij, ki mora biti glede na kurikulum v vrtcih enakovredno zastopano. Strokovnjaki so namreč mnenja, da je umetnost v funkciji otrokovega spoznavnega razvoja in mu pri tem ponuja vrsto spodbud. Programski svet, ki je pripravljal strokovni posvet, je izbral 16 referatov na temo različnih zvrsti umetnosti, ki so jih predstavih v štirih delavnicah. Izbrano gradivo so izdali v priložnostnem zborniku, zaključek srečanja pa so namenili še razpravi o primerih dejavnosti v vrtcih ter izmenjavi izkušenj. PM »Muce« zbrale več kot 400 igrač Skupina »muce« iz laškega vrtca, v kateri je dvanajst triletnih dečkov in deklic, se je že tretje leto zapored lotila humane akcije. Doma so zbrali igrače, ki so se jih že naveličali ali jih ne potrebujejo več in jih podarili laškemu Območnemu združenju Rdečega križa s prošnjo, da jih razdeli med tiste otroke, ki jim starši igrač ne morejo kupiti. Pri tem tudi vedo, da nekateri otroci po svetu igrač sploh ne poznajo. Ideja za tovrstno akcijo se je pred tremi leti porodila vzgojiteljici Boži Žibret, pri čemer so se malčki že prvo leto v velikem številu odzvali nanjo in skupaj s starši doma opravili »spomladansko čiščenje«. V vrtec so prinesli vse tiste igrače, od katerih so se brez težav ločili, največ je bilo seveda plišastih živalic, avtomobilčkov in igric. Tudi letos je bilo podobno, tudi kakšna videokaseta se je našla vmes, triletna Brina Klinar pa se je odločila, da bo podarila kar svoje kolo, saj je medtem že dobila novo. »Veseh me, daje odziv staršev in otrok vsako leto večji in da se na našo akcijo spomnijo tudi tisti, ki gredo v drugo, starejšo skupino. Tako so letos našim »mucam« igrače pomagale zhrati tudi »veverice«, v pičlih štirih dneh pa smo zbrali več kot štiristo igrač,« je povedala Boža Žibret, ki je skupaj z varuhinjo Jernejo Razgor in »mucami« prišla tudi na obisk na Rdeči križ v Laškem. »Nekaj svojega«dati drugemu, je plemenito dejanje in upam, da boste ostali tako dobri tudi, ko boste zra- sli v odrasle, zrele in odgovorne ljudi,« je malčkom dejal sekretar RK Vlado Ma-rot. Najmlajši so se od zaposlenih na Rdečem križu poslovili s pesmico in se okrepčali s sokom in sladkimi bonboni. MM Za čisto okolje V občinah Žalec in Pol- m-—„ zela so konec tedna organizirali spomladansko čiščenje in urejanje okolja. V Žalcu so akcijo pripravili v sodelovanju z devetimi krajevnimi skupnostmi. Mestno skupnostjo Žalec, društvi, nevladnimi organizacijami ter s podjetji, Id delujejo na različnih okoljskih področjih. Kot je povedala Simona Bolarič z oddelka za okolje in prostor, so bili z akcijo zadovoljni. Več kot šest-sto občanov, od tega tudi veliko učencev osnovnih šol, je čistilo brezine potokov, okolico šol, cest, vzdolž pešpoti skozi naselja in zaselke, zelenice, celotno zavarovano območje ribnika Vrbje z za- ledjem in okolico Rimske nekropole Šempeter. V KS Galicija so ob čiščenju uredili zelenice okrog Zadružnega doma. Podobno akcijo so v petek in soboto pripravili tudi v občini Polzela, kjer je sodelovalo 320 občanov iz 28 društev, z območja občine pa so odstranili tudi 26 zapuščenih avtomobilov. TT Odprimo se življenju Slovensko društvo Hospic, neprofitna humanitarna organizacija, ki se ukvarja z oskrbo umirajočih in njihovih svojcev, organizira danes med 9. in 13. uro v predavalnici Splošne bolnišnice Celje učno delavnico Odprimo se življenju, ki jo bo vodil svetovno znani predavatelj Frank Ostaseski. Osnovni namen delavnice je zavedanje minljivosti, ki lahko ponudi jasno ogledalo, v katerem vidimo zrcaljenje svojih vsakodnevnih izbir. Hkrati pa opominja, naj ne zapravljamo časa, ampak pozornost posvetimo polnosti vsakega trenutka. Povabljeni predavatelj je do sedaj usposobil več kot 10 tisoč prostovoljcev, vodil je prvi zen hospic projekt v ZDA, vodi pa tudi izobraževalno ustanovo za umiranje v San Franciscu. Tudi na splošno je mnogim pomagal spremeniti odnos do umiranja, zato je bil leta 2001 v ZDA razglašen za osebnost leta. PM Gledališče in pevske vizije Celjska izpostava JSKD ima v teh dneh veliko dela s pripravami različnih območnih srečanj in revij. Jutri tako pripravljajo PesemcO, revijo otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje, v četrtek pa še srečanje mladinskih gledaliških skupin celjske regije Festival gledaliških vizij. Na dveh koncertih, ob 16.30 in ob 19. uri se bo v Narodnem domu predstavilo približno 900 pevk in pevcev oziroma 21 pevskih zborov. Srečanje bo spremljal Franci Kovač iz Kamnice pri Mariboru, ki bo zbore strokovno ocenil. Najboljši se bodo uvrstili na medobmočno srečanje. Na gledaliških vizijah se bodo v četrtek ob 9. uri v SLG Celje predstavile štiri mladinske gledališče skupine, in sicer Lutkovno gledališče Velenje z afriško pravljico O ljudeh, živalih in kamnih, mladinska skupina KUD Zarja Tr-novlje - Celje z avtorskim projektom Zadetki, mladinska gledališka skupina Mladinskega centra Velenje in splošne in strokovne gimnazije Velenje s predstavo O la, la, kakšna noč ter gledališka skupina splošne in strokovne gimnazije Lava z avtorskim projektom Celjanke. BA JĚ -- GARANT id. Polzela OJf I" Industrijska prodajalna Polzela V^lIVllMI Tel. 03 70 37 130,70 37 131 POLZELA ^ VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 1. do 29. aprila 2006 DISKOSTSA PRODAJA POHIŠTVA PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO • 50 % DO RAZPRODAJE ZALOG SPALNICA ADRIA NEW UNE Z BELIMI VRATI 35 % POPUST MODERN REGAL ZA DNEVNO SOBO ZA 83.990,00 SIT OZ. 350,48 EUR KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ZA 89.996,00 SST OZ. 375,55 EUR HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,00 SIT OZ. 1.251,88 EUR Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DÔM! I www.novitednik.com Otroci so nekaj igrač na Rdeči križ prinesli kar sami, večino pa so jih morali iz vrtca pripeljati z avtomobilom NOVI TUNIK PSřlMAŠIH KRAJEV 9 Ginko vzklil v mestu Društvo zeliščarjev Celje za spoznavanje in ohranjanje narave List okrasnega in zdravilnega drevesa ginko, s tremi celjskimi zvezdami v sredini (z dovoljenjem Mestne občine Celje), je postal grb Društva zeliščarjev Celje, ki je bilo ustanovljeno minuli četrtek v Narodnem domu v Celju. Pred številnim članstvom in simpatizeiji ter ob glasbenem programu, ki so ga prispevali učenci Glasbene šole Celje, je bil za predsednika društva in upravnega odbora izvoljen Edi Stepišnik. »Zamisel o ustanovitvi društva se je rojevala že nekaj časa, tako med posamezniki, ljubitelji nara- ve, tečajniki III. življenjske univerze pri Osrednji knjižnici Celje, kjer bodo z delom nadaljevali, in prav tako po zaslugi zelo odmevne oddaje Zeleni val na Radiu Celje, številnih strokovnih prispevkih v Novem tedniku in Ljudske univerze Celje, ki je v svojem Središču za samostojno učenje izdala knjižico z desetimi zdravilnimi zelišči in jo opremila še s kompaktno ploščo. Zanimanja ljudi za zeliščarstvo je pri nas, tako kot v sveto, vse več. Razlogov in spodbud za ustanovitev društva je bilo torej več kot dovolj, « je dejal Edi Stepišnik. Društvo Ginko bo imelo sedež v Cankarjevi 1 v Celju. Letna članarina znaša 5.000 sit. Ob ustanovitvi je imelo društvo okrog 50 članov. Mnogi so na ustanovno skupščino prišli kot simpad-zerji, odšli pa kot člani. Večer v preddverju Narodnega doma se je nadaljeval v pozitivnem ozračju, z zeliščnimi napitki in dobrotami, ki so jih pripravile članice društva. Znanje bo novo ustanovljeno društvo Ginko s pomočjo strokovnjakov, kot so dr. Janko Rode, magister farmacije Boris Jagodič in Jurij Kuku-ruzovič, ki je imel v rokah niti iniciativnega odbora ter drugih, ki se bodo društvu še pridružili ali z njim občasno sodelovali, nadgrajevalo s predavanji, ozaveščanjem ljudi, z zbiranjem preizkušenih ljudskih izročil o uporabi zdravilnih, zelišč, z izleti ... Društvo želi sodelovati s posameznimi institucijami in sorodnimi društvi, katerih predstavniki so se tudi udeležili ustanovne skupščine, ali pa, kot na primer ljubljansko, pisno zaželeli društvu uspešno delo. V programu dela so prisotni med drugim slišali tudi mož- nost aktivnega vključevanja v projekt Šmartinsko jezero, ki bo v kratkem v obravnavi pri Mestni občini Celje. »V tem prostoru lahko zeliščaiji najdemo svoje mesto in interes,« je poudaril Stepišnik, »saj ima lahko društvo pri vsem tem veliko povezovalno nalogo.« MATEJA PODJED Makete letal Jan Barič, učenec 7. razreda III. Osnovne šole Celje in član Modelarskega društva Celje, se je v torek na matični šoli predstavil na tradicionalnem projektu 3x3. Obiskovalcem razstave je predstavil del svoje bogate zbirke maket letal in dioram iz druge svetovne vojne. Jan je uspešen, maketar že drugo leto in v tem času je prej el štiri pokale za osvojena prva mesta in številna priznanja na maketarskih tekmovanjih. Najbolj ponosen pa je zagotovo na srebrno medaljo, ki jo je prejel na zadnjem državnem prvenstvu v Ljubljani. V okviru tradicionalnega projekta 3x3, ki ga v šoli zadnja leta prirejajo za boljšo povezanost učiteljev, učencev in staršev, se je v torek in sre- do zvrstilo 27 različnih prireditev, pripravili pa so tudi pet priložnostnih razstav. Za izobraževanje mladih V okviru projekta Delujmo skupaj, ki ga sofinancirajo Evropski direktorát za kulturo in izobraževanje, Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko in Študentski klub mladih, so pred dnevi izvedli še nekaj izobraževalnih delavnic in sicer na temo javnega nastopanja, komunikacije in timskega dela. Člani Mladinskega sveta pa so se intenzivno posvetili pripravi programa dela. Projekt Delujmo skupaj, štev posvečajo t namenjen mladinskim društvom v občini, je v preteklih mesecih poskrbel že za lepo število izobraževanj in delavnic, s katerimi se člani dru- terimi se srečujejo pri delu z mladimi na splošno pri delovanju društev. Mladinski svet, ki je namenjen za podporo mladinskim organiza- cijam in so si ga mladi zamislili kot združevalni in predstavniški organ v dialogu z lokalno skupnostjo, je na tokratni delavnici konkretno zastavil program dela. Zasnovo posameznih projektov na področju informiranja, izobraževanja in usposabljanja ter mednarodnega sodelovanja sta vodili Maja Krajne Ru-žič in Lidija Divjak. ST Slatinčani za razrešitev Zupančeve Občinski svet Rogaške Slatine se je na sredini seji strinjal z razrešitvijo direktorice javnega zavoda Regijsko študijsko središče Celje Adrijane Zupane, ki jo je kot vršilec dolžnosti nadomestil Stane Roz- isje k razrešitvi Zupančeve je svetnikom pred- lagala občinska uprava z županom mag. Brankom Kidričem, pri čemer so omenjali, da je bilo sodelovanje Zupančeve s Slatinčani »vse prej kot kooperativno«. Sicer je v Obsotelju o razrešitvi Adrijane Zupane že prejšnji teden odločal tudi Občinski svet Šmarja pri Jelšah, saj je ta občina prav Pogovor z nagrajenci V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pripravljajo jutri ob 19. uri odprtje razstave o letošnjih celjskih občinskih nagrajencih in pogovor z njimi. Kot smo že poročali, je predloge za letošnje nagrajence Mestne občine Celje potrdil mestni svet na svoji zadnji seji. Zlati grb bodo tako na slovesnosti, prihodnji torek (11. aprila, na občinski praznik) podelili Občinski gasilski zvezi Celje in Poklicni gasilski enoti, ki bosta dobila vsak svoj grb, denarno nagrado pa si bosta razdelili. Srebrni grb bosta prejela podjetje MIK in dramski igralec Bojan Umek. Bronaste grbe bodo podelili podjetnikoma Miranu Gracerju in Marjanu Žonti ter podjetju Kovis. Kristalne grbe bodo za odličnost med študijem prejeli Tadeja Forštner, Gregor Poglajen, Peter Medved in Andreja Grobelšek. Tradicionalni pogovor z nagrajenci bo jutri zvečer vodil Janko Germadnik, ki je tudi avtor priložnostne razstave. BS VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da je VPIS OTROK NOVINCEV od 10. do 26. aprila 2006 VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE Vpisujemo v enotah: SONCE, Kaiuhova ulica 5 telefon: 428 64 54 MAVRICA, Čopova Ulica ?1 4?5 38 40 tako med soustanoviteljicami Regijskega študijskega središča. V nasprotju s Slatinčani se njihovi sosedi Šmarčani z razrešitvijo Zupančeve niso strinjali, pri čemer so omenjali, da so njeni kritiki predložili premalo dokazov. BJ w. v-acerne ieve. c e .edus.si VRTEC TONČKE CECEVE CELJE -a. Nr vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enotah: CENTER, Kocenova ulica 10 telefon: 428 25 80 GABERJE, Mariborska cesta 43/a 425 70 36 HUDINJA, Ulica frankolovskih žrtev 38 541 44 91 VRTEC ZARJA CELJE .»«»»-i. "A** Vpisujemo v enoti: ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8 telefon: 426 64 00 E-pošta: vrtec.ce-zaria@auest.arnes.si Spletne strani: www.v-zaria.ce.edus.si 10 ovi tednik Med ribami, delfini ». in tudi utopljenci V celjskem društvu za preiskovanje voda se največ ukvarjajo z iskanjem pogrešanih oseb - Potapljanje vse bolj varen šport »Vsakdo, ki se potopi v morje in se vrne iz njega nem od navdušenja in s polno dušo tistega, kar je tam videl, je vTeden novih in novih obiskov globin. Če pa pride ven razočaran in brez navdušenja, mu preostane na svetu le še čakanje na smrt, kajti življenje mu ne more ponuditi česa posebno vrednega.« (William Beebej). Potapljanje pomeni občudovanje in spoštovanje podvodnega sveta. Pred več kot tridesetimi letí je veljalo za šport za izbrance, za tiste najbolj »utrgane« in predrzne. Izobraževanje je bilo zanemarljivo, zato nesreče niso bile redke. Danes pa je oprema potapljačev vse boljša, proizvajalcev opreme je vse več, pa tudi izobraževanje je vse bolj kakovostno in organizirano, pa naj gre za športno potapljanje ali zgolj za raziskovanje podvodnega sveta. Reševanje ne glede na letni čas Društvo za preiskovanje voda v Celju pa se najpogosteje srečuje z reševanjem pogrešanih oseb. »Smo potomci Ljudske tehnike Emo Celje - kluba podvodnih dejavnosti, ki je bil ustanovljen leta 1965. Sprva je bil namenjen zgolj zaposlenim v Emu, kas,neje pa so se vanj vključevali tudi ostali. Klub seje razširil, imeli smo vsakoletne akcije na morju, hodili smo na potope predvsem na Jadransko morje... Z osamosvojitvijo Slovenije so se zadeve spremenile, Emo je propadel in s tem tudi naš klub. Tako smo leta 1994 ustanovili današnje društvo,« o samih začetkih celjskega društva pove Mišo Madronič, tajnik, vodja Tečajniki opravijo izpit po pravilih šole CMAS, katere članica je tudi Slovenska potapljaška zveza. V Celju delajo tečaje za naziv potapljač Pl, P2 in P3. Celjski potapljači med eno odmevnejših akcij na Šoštanjskem jezeru komisije za izobraževanje, inštruktor potapljanja, vodja reševalne enote pri celjskem društvu ter namestnik načelnika Podvodne reševalne službe Slovenije. Ukvarjajo se tudi z varovanjem »vodnih« prireditev, kot je na primer akcija Slovenija plava, kjer varujejo plavalce. »Večkrat nas tudi pokličejo, da posnamemo kakšnem podvodni objekt, če na primer ni jasno, v kakšnem stanju je. Recimo pri temeljih kakšnega mostu, ki ga je razmajala poplava. Takrat pridemo s podvodnim fotoaparatom in stvari poslikamo. Veliko dela pa imamo tudi takrat, kadar recimo v vodo pade avto, zato ga je potrebno čimprej dvigniti iz vode, da se tekočine, kot sta olje in bencin, ne izlijejo in ne onesnažijo reke, jezera,« nadaljuje Madronič. Sicer pa v društvu organizirajo tudi tečaje za začetnike. Najprej sledi teorija, nato praksa na bazenu, izpiti pa se opravljajo v Fiesi. »Naši potapljači morajo imeti opravljeno najmanj kategorijo P3, za izpopolnjevanje pa jih pošiljamo še na ostala usposabljanja. Dostikrat se namreč srečujemo tudi z reševanjem v mrzlih vodah, pod ledom, v tekoči vodi, zelo onesna- Pri potapljanju ločimo več vrst športov: hitrostno potapljanje in plavanje s plavutmi, prosto potapljanje (potapljanje na dah), podvodno fotografijo, film in video, podvodni hokej, podvodni lov in podvodno orientacijo. Poznamo pa tudi potapljanje, ki ga ne uvrščamo med športe, kot na primer jamsko potapljanje, rekreativno potapljanje, reševanje - iskanje pogrešanih oseb (utopljencev) ... ženi vodi - za to so potrebna še dodatna znanja. Z reševalnima postajama Maribor in Velenje pokrivamo celotno Štajersko.« Vse je volonterstvo Ena odmevnejših akcij, na katero se je odzvalo celjsko društvo, je bila pred dvema letoma na Šoštanjskem jezeru, kjer so več dni iskali pogrešanega Stanka Pod-bregarja in ga seveda tudi našli. Celjske potapljače so že večkrat poklicali tudi na Hrvaško, kjer so bili za razliko od domačinov precej bolj uspešni pri odkritju pogrešanih. Društvo za preiskovanje voda je vključeno tudi v Podvodno reševalno službo Slovenije in Slovensko potapljaško zvezo Slovenije, pred nedavnim pa se je včlanilo tudi v Zvezo reševalcev iz vode in preko nje v mednarodno zvezo International life saving. Imajo okoli 20 stalnih čla- nov, od tega 6 deklet. »Pogoj za opravljanje izpita je včlanitev v naš klub, vendar velika večina, potem ko opravi tečaj, ne ostane več v klubu, temveč se potaplja zgolj za lastne užitke. Seveda se tega poslužujemo tudi mi, saj se vsaj enkrat letno odpravimo v tujino, v zadnjem času v Francijo ali Egipt in tam preživljamo čudovite dni, ko odkrivamo podvodni svet... V Sloveniji se udeležujemo tudi čistilnih akcij, velikonočnega potopa, imamo dan potapljačev, vse pod pokroviteljstvom Slovenske potapljaške zveze,« nadaljuje ve lik ljubitelj potapljanja. Boljša in bolj poceni oprema Zaradi potrebnega znanja, ki ga potapljači pridobijo, in kvalitetne opreme je nesreč vedno manj. Še v starem klubu Emo so se pred mnogimi leti sicer srečali z lažjo poškodbo pri potapljanju, zabeležili pa so tudi smrtni primer, ki " pa se ni zgodil pri avtonomnem potapljanju, temveč pri podvodnem ribolovu, ki se izvaja na dah. »V slovenskem merilu se letno povprečno zgodi ena ali dve nesreči. Za veliko se jih ne izve, v večini so bila kršena pravila, ni pa prišlo do hujših posledic. Zveza sicer poskuša kršenje osnovnih pravil potapljanja sankcionirati, včasih tudi sledi izključitev iz zveze,« pove inštruktor potapljanja in doda, da je oprema potapljača vedno bolj kvalitetna ter tudi vedno bolj poceni in praviloma ni vzrok nesreče pri potapljanju, ampak se nesreče dogajajo zaradi grobega kršenja osnovnih pravil potapljanja ... JASMINA ŽOHAR Če bi tudi sami radi spoznali podvodni svet, morda kdaj zaplavali z ribami, delfinom ali pomagali pri reševanju in iskanju utopljencev, več informacij dobite na telefonski številki 041588 050. S»; . - K s . /jI ■s » ■■ * I^Bk ' 1 BM Med raziskovanjem vodnega sveta Na deroči Soči so med brzicami Št. 27 - 4. april 2006 - tudi kanuisti, saj potapljači skrtno bdijo nad njimi. «C. ISS Of V medijski hiši Novi tednik&Radio Celje smo se odločili za akcijo Stilska preobrazba - Čarovnija podobe, v kateri bomo skupaj s strokovnjaki iz podjetja Kac poskrbeli za vašo preobrazbo od glave do pete. Kuponi že pridno prihajajo, zato bomo kmalu osrečili dva izžrebanca in njuno preobrazbo predstavili na straneh našega časopisa ter o tem poročali v ponedeljek v oddaji Stilska preobrazba. Da pa se boste lažje odločili za spremembo svojega videza, vam predstavljamo preobrazbo Anje z Vranskega, ki se je pogumno odločila za spremembo celotne podobe. Anja si je vedno želela dolge lase. Ker se vehko pojavlja v javnosti, so se v podjetju Kac odločili, da bodo prisluhnili njenim željam ter jih uskladili s sodobnimi trendi in prilagodili celotni njeni podobi. Ostrižena je bila na paž, kar je zelo priporočljivo pri podaljševanju, saj se naravni lasje zlijejo s podaljšanimi v čudovito pričesko. Dodah so ji še svetlejše pramene za barvno popestritev ter oblikovali zapeljive kodre. Na obrazu je kozmetičarka uporabila profesionalno negovalno in dekorativno kozmetiko Barbara Bort, ki je enostavna za nanašanje, ima vehko čudovitih barvnih možnosti in je izredno obstojna. Za dodaten glamurozen izgled je poskrbela svečana kreacija iz butika Egoist Petra Thalerja. Na fotografijah lahko vidite, kako so iz preprostega dekleta naredili čarobno zapeljivo dolgolasko, ki bi s takšnim izgledom popestrila marsikatero modno revijo. Zato nikar ne odlašajte, pošljite nam kupon in se prijavite za svojo nepozabno čarovnije podobe. MJ Foto: GK r~~i d.o.o. kac V oddaji Radia Celje Stilska preobrazba vsak ponedeljek ob 14.15 pozorno prisluhnite reportažam s preobrazbe in čarovnijam podobe bralcev in poslušalcev ter znanih Slovencev. Koristili vam bodo nasveti strokovnjakov v oddaji, pa še bogate nagrade bodo delili. aktualna fotografija! I Telefon:___ _ __ _ Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19,3 Prijavljam se na akcijo Novega tednika in Radia Celje Stilska preobrazba. Strinjam se, da bodo moje fotografije, nastale med potekom preobrazbe, objavljene v časopisu in na spletnih straneh: m-š,-27'4""i,2°06 R K Celje Celjske mesnine Tudi v pokalu tik pod vrhom Rukometašice Celja Celjskih mesnin so se prvič uvrstile v finale slovenskega pokala, kjer so se pomerile s Krimom. Poraz je bil seveda neizbežen, končalo se je s 13 goli zaostanka, saj so Celjankam pošle moči po sobotnem lovljenju zaostanka proti Olimpiji (že minus osem). Odlično pa so se proti favorizirani »tujski legiji« držale do odmora, polčas so izgubile le za gol. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Nuša Skutnik, za vratarko pa Barbara Gorski. Obe sta varovanki trenerja Tomaža Čatra, ki je dejal: »Nuša je izstopala v polfinalu, saj je zelo dobro vodila ekipo. Barbara pa se je prav tako izkazala proti Olimpiji, ko je v drugem polčasu obranila marsikaj, kar nam je omogočalo protinapade preko Jelene Kikanovič in Ane Petrinje. Bilo je zelo živčno, težko. Pričakoval sem njihovo trdo obrambo, pa tudi, da se bodo utrudile. Zato sem punce opozarjal, naj vztrajajo v visokem ritmu. Izničile so visok zaostanek, nato pa celo po-vedle za dva gola. V nedeljo so se v prvem polčasu prikazale v svetli luči, v drugem pa popustile zaradi utrujenosti in mladosti. Morebiti bo bolje v finalu državnega prvenstva.« V boju s Krimom so bile Celjanke senzacionalno že lani, ko so v polfinalu izločile Olimpijo. Tokrat jo morajo že v četrtfinalu. Prva tekma bo jutri v Ljubljani, druga pa v soboto - v dvorani Šolskega centra Celje ob 19. uri! Do prestavitve (sprva 17.30) je prišlo zaradi rokometne tekme moških. V dvorani Zlatorog se bo namreč prvo polfinalno srečanje slovenskega pokala med Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem začelo že ob 17. uri. Celjani bodo spet gostitelji po desetih letih - v Treh lilijah je leta 1996 v finalu padel Slovan, prej Bakovci v Celju (1992), Slovan prav tako v Celju (93), Prevent v Slovenj Gradcu (94) in Gorenje v Celju (95), ka- Rokometaši I, Gimnazije v Celju so na žalost izgubili finale svetovnega prvenstva v Limogesu. Nemci so bili boljši s 25:18. Iz Francije je prišlo sporočilo: »Smo samo drugi!« Ni bilo izraz neskromnosti. temveč razočaranja, kajti fantje so si naslov zelo želeli in malce tudi pregoreli v preveliki vnemi. Jelena Radovič je Krimu vseh sedem golov nasula iz igre. sneje pa Gorenje v Slovenj Gradcu (97) in Velenju (98), pa Prule v Velenju (99) in Trebnjem (2000) ter še Gorenje v Slovenj Gradcu (2001). V zadnjih štirih letih je bil celjski klub pokalni prvak le enkrat - Prule (2002) in Gorenje (2003) v Škofji Loki, Celje Pivovarna Laško v Slovenj Gradcu (2004) in Gold club lani v Hrpeljah. V rednem ligaškem delu so varovanci Mira Požuna doživeli en poraz in en remi. V končnico za prvaka (liga šesterice dvo-krožno) bodo štartali s 17 točkami, Gold club z 12, Gorenje in Trimo s po 10, Prevent z 8 in Koper s 3 točkami. Če bi se pustih premagati Jeruzalemu v Ormožu, potem bi imeli še točko več naskoka pred zasledovalci. Prednost bi si torej malce povišali, ogromna pa bi bila sramota ... Niso si je privoščili. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Predlani so bili zmagovalci lige prvakov Celjani, lani Luka Žvižej in Dejan Perič (Barcelona), letos pa bo pokala deležen spet Celjan, ali Aleš Pajovič (Ciudad Real) ali Zoran Lubej (Portland). Po 23. krogih 1. SNL celjski klub zaseda četrto mesto. Dravo je zlahka ugnal, zmaga bi lahko bila še višja, zadeli so Domen Beršnjak, Marko Križnik in Duško Stajič. Velenjski Rudar se je z gostovanja v Ajdovščini vrnil s točko. Na zadnjem mestu zaostaja za Belo krajino za 10 točk. Durovski omogočil gledljiv nogomet Lani je Drava zmagala v Celju, ko sta zadela Prejac in Emeršič, ki tokrat nista imela pravice nastopa. Celjani so začeli v postavitvi 4-3-1-2 in bili podjetnejši od tekmecev, Brulčevo podajo v globino pa je izkoristil Beršnjak in žogo poslal preko vratarja Mladena Dabanoviča. V drugem polčasu je Publikum spremenil razporeditev, v zadnji liniji so bili trije branilci z osrednjo vlogo Marka Križnika, ki je akcijo v 52. minuti začel s svoje polovice, preigral dva nasprotnika, po podaji Brulcu vtekel v kazenski prostor in vrnjeno žogo pospravil v mrežo. Tudi pri tretji akciji je sodeloval Mitja Brulc, zrušili so ga namreč pred kazenskim prostorom, a je sodnik To-šeski iz Medvod pustil prednost in močan strel Stajica je bil tudi natančen. Gostje so po napaki celjske obrambe - po nekajsekundnem motoviljenju je neugodno žogo dobil Križnik in jo izgubil - znižali na 3:1, v 90. minuti pa je Dejan Rusič zapravil priložnost za še višjo zmago. Odprto v Domžalah? Trener Drave Milko Đurovski, eden izmed največjih zvezdnikov bivše jugoslovanske klubske scene, je pristaš napadalne igre tudi v gosteh: »Sprejeli smo odprt boj. Prvi gol smo prejeli v obdobju Publikumove premoči. Nismo povezali obrambe in napada, domači pa so držali žogo na sredini igrišča. Imeli smo tudi nekaj smole, najprej se je poškodoval Berko, nato po le nekaj minutah njegova zamenjava Petek. Potem nisem imel več pravih rešitev. Tudi v drugem polčasu je Publikum igral dobro, v nekaj minutah nam je zabil dva gola. Mi smo sicer znižali zaostanek, poskušali storiti še kaj več, a je celjsko moštvo odigralo zelo ruti-nirano in nas spretno onemogočilo.« Njegov rojak na celjski klopi Nikola Ilievski, ki se kot selektor Makedonije lahko pohvali z remijem v Angliji, pa je menil: »Zadovoljni smo z zmago in s trenutno formo. Premagali smo izredno dobrega nasprotnika, ki goji napadalni nogomet. Bilo je dovolj prostora, zato smo tudi visoko povedli. Gol smo prejeli zaradi neodgovorne poteze kapetana moštva. Da bi preprečili učinke treh napadalcev Drave, smo v drugem delu zaigrali v postavitvi 4-4-2. Morali smo zaigrati bolj zaprto, saj smo vedeli, da bodo veliko tvegali. Ob tem smo ši priigrali nekaj zrelih priložnosti. Gobca je škoda za vlogo branilca zaradi njegovih odličnih predložkov. Zamenjave? Brezič se ni najbolje počutil, Ibeji je bil utrujen, Biščan pa je želel veliko, a je bil kasneje Rusič bolj razpoložen.« Tako kot lam je edini gol v prvem polčasu štaj Se pravočasno je s konico čevlja Po sedmi zaporedni domači zmagi (šesti prvenstveni) bo Publikum v soboto gostoval v Domžalah. »Najbrž bo tekma podobna kot v Novi Gorici. A Domžale so slabše kot jeseni. Če bomo dovolj pogumni, bomo presenetili domačine in prvič letos zmagah v gosteh!« je odločen Se-bastjan Gobec, ki ga je večina izmed osemsto gledalcev v Areni Petrol v soboto izbrala za najboljšega. Velenjski Rudar se je iz Ajdovščine vrnil s točko - za Belo krajino zaostaja za 10 točk in upanja, da jo ulovi, seveda ni izgubil. V17. krogu 2. SNL je vodilna Dravi-nja izgubila. Z 1:0 jo je v Slovenskih Konjicah premagal tretjeuvrščeni Factor z Ježice. Dravinja ima zdaj šest točk naskoka pred Krškim, pri katerem bo gostovala v soboto, in Factorjem. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Izidi 23. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Drava 3:1(1:0); Beršnjak ( 21), Križnik (52), Stajič (59); Štromaier (63), Primorje - Rudar 1:1 (1:0); Os-tojič (31); Halilovič (66), Domžale -Bela krajina 2:1, Koper - Gorica 1:1, Maribor Pivovarna Laško - Nafta 5:1. 24. krog: Domžale - CMC Publikum (sobota, 15), Rudar - Maribor Pivovarna Laško (sobota, 20). Izidi 17. kroga 2. SNL- Dravinja - Rictor 0:1 (0:1); Hidetoši (16). Vrstni red: Dravinja 34, Krško, Factor 28, Triglav 26, Aluminij 24, Šenčur 22, Zagorje 21, Livar 17, Dravograd, Svoboda 12. Izidi 16. kroga 3. SNL - vzhod: Črenšovci - Kovinar Štore 0:0, Ma-lečnik - Šmarje pri Jelšah 2:2 (1:1); Repina (18), Breznik (90+); Firšt (8), Križanec (49). Vrstni red: Kovinar 35, Paloma 33, Mura 31, Črenšovci Presenečenje v Mariboru? Odbojkarji Šoštanja Topolšice so prvo polfinalno srečanje DP proti Mariborčanom izgubili visoko, s 3:0. Domači so po besedah kapetana in trenerja Dejana Fujsa v srečanje krenili premalo odgovorno, kar se je pokazalo že po 1. nizu. Gostje so bili boljši tudi v drugem in tretjem, čeprav so Šoštanjčani v vsakem dosegli več točk (19, 21,22), a je bilo vselej premalo, da bi pripravili kakšno presenečenje. »Bili so boljši v vseh elementih igre, tako da so zasluženo zmagali s 3:0. Lahko jim samo čestitam.V tekmo smo šli preveč ležerno, nismo dovolj spoštovali vsega, kar smo se dogovorili pred tekmo, za kar smo trenirali. Premalo odgovorni smo bili, kot da smo breme četrtifinala že premagali in mislili, da bo v polfinalu lahko,« je po srečanju povedal vidno razočaran Dejan Fujs. Šoštanjčane čaka povratna tekma v sredo ob 19. uri, ob morebitnem uspehu pa odločilna še enkrat v šoštanjski dvorani v soboto. »Že prej smo vedeli, kje so prednosti in kje slabosti Mariborčanov. Če bomo na njihovem terenu delovali tako kot danes, ne bo nič boljše. Seveda pa lahko vztrajamo še naprej in skušamo popraviti to, kar smo danes zapravili,« zaključuje Fujs. JASMINA ŽOHAR Publikum Laščani uspeli v Hercegovini ski ligi je namreč prostor le za tri slovenske ekipe za naslednjo sezono, zato pričakujemo oster in napet boj. Odločitev že na začetku Derbi zadnjega kroga 1. A-lige je bil v Šoštanju, kjer so se domačini še kako pripravljali, da se oddolžijo Šentjurčanom za poraz v prvem delu sezone. To jim je tudi uspelo, in sicer po sanjskem 1. polčasu, v katerem so imeli kar 70-odstotni met iz igre. V prvi Četrtini so zadeli vseh sedem poskusov za tri točke in že po desetih minutah vodili za 15 točk. V nadaljevanju so se oslabljeni Šentjur-čani (še vedno brez Maria Novaka in Jimmija Hunta) prebudili, prišli do samo štirih točk zaostanka, a so nato zgrešili napad in zmaga je zasluženo ostala v Šoštanju. Pri Elektri so bili odlični Marjan Vidovič (19, 5 trojk), Srboljub Nedeljkovič (19, 7 skokov) in Nikola Ivanovič (17, 87%), pri gostih pa po običaju branilca Sandi Čebular (29, 70%, 5 skokov) in Andrej Maček (19,6 asistenc) . Omeniti velja kar 12 zgrešenih prostih metov Alposa, kar je tudi eden izmed vzrokov za poraz. Izgubljeni zelo pomembni točki Rogla je gostila Zagorje in doživela nepričakovan ter precej boleč poraz. Nepredvidljivi Zasavci so spet pokazali zobe in v zadnjem delu štrli odpor Zrečanov, ki se jim ta poraz lahko še kako pozna. Predvsem so odpovedali branilci domačinov (trojke 0:11), tako da nista pomagali niti solidna igra povratnika Boštjana Sivke (18, 4 skoki) in dobra igra Jadranka Čoviča (17, 3 skoki). Liga se zdaj deli na dva dela. Elektra, Pivovarna Laško in Alpos Kemo- plast bodo igrali v ligi za prvaka, ki se začne 12. aprila, Rogla pa začenja v ligi za obstanek 5. aprila, ko prihaja v Zreče Krka. V hgi za prvaka se igra deset krogov, vse se začne znova, medtem ko v ligo za obstanek Rogla prinaša šest zmag. Za njo je le Krka, ki ima zmago manj, zato bo uvodno srečanje tega dela sezone v Zrečah izjemno pomembno. REKLA STA Dušan Hauptman, trener Elektre: »Zaradi poraza v Šentjurju smo igrah na vso moč. Na začetku smo zadevali praktično vse, kar je bilo v nadaljevanju težko ponoviti. Šentjur je, četudi nepopoln, odlično napadalno moštvo, saj se nam je nevarno približal. Uspeli smo zdržati in z zmago prišli do tretjega mesta po tem delu sezone, kar je za Elektro odličen rezultat. Po dveh dneh počitka se bomo začeli z isto ekipo, se pravi brez okrepitev, pripravljati na ligo za prvaka, v kateri želimo biti vsaj kolikor toliko enakovredni.« Damjan Novakovič, trener Alposa Kemoplasta: »Imeli smo dve pomanjkljivosti že na samem začetku. Hunt in Novak še vedno nista nared za tekme, ob tem pa smo dovolili domačinom, da so nas zasipah s trojkami in prišli do visoke prednosti. V drugem delu smo dvignili agresivnost, se pričeli približevati, a nam je v ključnih trenutkih nekoliko zmanjkalo moči in zbranosti; Pospešeno bomo vadili ves teden. Upam, da bosta Hunt in Novak le pripravljena do začetka drugega dela sezone, kjer želiipo zapustiti podoben vtis kot v prvëm delu, medtem ko kakšnih večjih ambicij nimamo.« JANEZ TERBOVC četrti erskega dvoboja dosegel Domen Beršnjak. Ivignil žogo čez vratarja Drave. 30, Zavrč 29, Pohorje, Stojnci 23, Malečnik, Pohorje 22, Veržej, Šmarje pri Jelšah 20, Železničar 18, Tišina, Ormož 11, Beltinci 7. Izidi 16. kroga Štajerske lige: Peca - Šoštanj 1:1, Rogatec - Šentjur 0:1, Zreče-Šainpian 1:0. Vrstni red: Šentjur 37, Šoštanj 32, Zreče 27, Šentilj, Op-lotnica 23, Kungota, Pesnica, Peca 22, Gerečja vas, Dornava Brunšvik 18, Rogatec 16, Šampiom, Bistrica 14. Izidi 11. kroga MČL Celje: Šmartno - Ljubno 1:0, 'Rogaška - Kozje 3:1. Vrstni red: Rogaška 25, Šmartno 20, Kozje 13, Ljubno 6, I.aško 0. Izid povratne tekme četrtfinala 1. SLMN: Dobovec - Tomi 5:7 (1:5); Firer (20, 26), Majcen (22), Rogatin (27), Kosernik (38); Radiškovič (3, 5), Čauševič (15,17,19,24,36). (JŽ) M^ià'H^.l H I M DOMŽALE 23 12 9 2 B1:20 45 MARIBOR PL 23 11 5 7 35:23 38 ANET KOPER 23 9 5 9 30:32 32 NAFTA 23 10 2 11 31:34 32 PRIMORJE 23 9 4 10 33:32 31 BELA KRAJINA 23 5 7 11 19:38 22 ss DAH AEROBIKE V TOP-FITU? VSTOP PROST! Najnovejši svetovni progra- | mi aerobike z vodilnimi slo- j venskimi inštruktorji! 17.00 BODY STEP I Kaja Toplak & Luka Šifrer 18.00 BODY PUMP I Samanta Žibert & Eduart Žalar & Damjan čanžek ! 19.00 BODY BALANCE Alenka Končan ; 20.00 SODY ATTACK ! Tina Rosina & Kaja Toplak I & Luka Vabljeni v Top-Fit na Ipavče- vi ulici 22 v Celju, informacije 05 4912780 ali www.top-fit.si Dober teden za Laščane, uspešen za Elektro, a ne tudi za Roglo je najkrajši povzetek dogajanj v dveh najvišjih ligah. V Jadranski ligi je do konca rednega dela sezone le še en krog 1. A-slovenska liga se bo razdelila na dva dela. Na krilih Obradoviča Kot smo napovedovali, so Laščani v Širokem Brijegu uspeh parirati domačinom in zabeležili zmago, ki s psihološkega vidika pomeni veliko pred drugim delom sezone. V osrčju Hercegovine so gledalci videli vehk boj, ki se je na koncu razpletel v korist pivovarjev. V zadnjem delu so prišli do odločilne předností (80:86 v zadnji minuti), ki so jo kljub zgrešenim prostim metom uspeli zadržati. Prvo ime srečanja je bil Bojan Obra-dovič (29 točk, 4 skoki), ki se odlično ujema z Jeffom McMillanom (19, 12). Predvsem bode v oči odličen met Laščanov (63. odstoten), kar pomeni, da se ekipa strelsko dviguje. Sicer pa je v Hercegovino z Laščani potoval tudi Igor Lovrič, a le do Splita, kajti v Laškem so tega branilca odslovili in čakajo na novo morebitno okrepitev na položaju organizatorja igre. Vprašanje je, če in kaj bodo našli. Da potrebujejo takšnega igralca, je pokazala sredina tekma domače lige, ko se je Laško izvleklo v Postojni. Domačini so imeli namreč v zadnjih sekundah napad za zmago, a so ga na srečo zapravili. V Postojni jeekipo vodil Aleksandar Jevdžić (26, 83%), zanimivo pa je, da so Laščani krepko izgubili skok (20:37), a kljub temu slavili. Zdaj jih čaka v soboto še domače srečanje Jadranske lige proti odlični ekipi Hemofarma in nato 12. aprila začetek lige za prvaka, lige, ki bo praktično odločila sezono. V Jadran- NA KRATKO Kragelj starta I z osmim mestom Slovenske Konjice: Prva dirka v mo-tokrosu za pokal Akrapovič je privabila ob progo Skedenj kakšnih 1.500 gledalcev, ki jih je zanimal predvsem dvoboj Jake Možeta in Romana Jelena. Slednji je prišel iz Belgije neposredno na dirko, kar se je poznalo v njegovem nastopu. A je bil Može v 2. vožnji udeležen v trku večih dirkačev in Jelen je postal skupni zmagovalec pred Rokom Cajzekom iz Rogaške Slatine. Na štar-tih je bilo kar 126 voznikov, med njimi tudi nekaj Hrvatov in Avstrijec. V razredu do 125 ccm R1 je bil Aleksander Žafran četrti, v kategoriji članov do 80 ccm R1 Aljoša Molnar tretji, med najmlajšimi v kategoriji do 65 ccm pa je Nick Škoija po padcu v 2. vožnji končal na 4. mestu. Na prvi dirki za svetovno prvenstvo za razred MX3 je v francoskem mestu Castelnau de Levis Sašo Kragelj osvojil osmo mesto (vsi AMD Feroda Celje). (VL) Prlfeae s stetmm rekorsforrs Celje: Odprto prvenstvo mesta Celja v plavanju - Slovenija plava je postreglo z novim rekordom Andreja Pri-baca iz Kopra, ki je na 1500 m prosto potreboval 18 minut, sekundo in 37 stotink. Med člani I sta slavila Celjana Rok Hudohmet in Franci Božiček, ki sta rekreativna plavalca, Sašo Prevol-nik je bil 4., Dejan Ocvirk Čičič pa 5. (oba TK Celeia). Med člani II je Celjan Štefan Zabret osvojil 7. mesto, pri veteranih II je slavil organizator Jože Tanko: »Akcija Slovenija plava je bila hkrati tudi odprto zimsko prvenstvo mesta Celja na 1500 m. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije, bilo jih je malce manj kot 50. Konkurenca je bila močna, saj so v prvi skupini skoraj vsi plavali pod 20 minut.« 2. julija bo na Šmartin-skem jezeru plavalni miting na 1500 in 5000 m. Dvojni državni naslov za celjske kegljavke Cerknica: Kegljavke Miroteksa so po letu dni v Celje znova vrnile naslov državnih prvakinj. V zadnjem, 18. krogu so na derbiju v Cerknici s 7:1 premagale domačinke in se jim tako maščevale za lanski poraz in odvzem naslova. Letošnja sezona je za varovanke Lada Gobca, kar se tiče državnega prvenstva, zelo uspešna, saj so edina ekipa, ki je ostala neporažena, mlade igralke pa so postavile tudi precejšnje število novih rekordov. Prvo mesto so osvojile tudi kegljavke Miroteksa 2 v 1. B hgi, a v 1. A ligo ne smejo. Obstala v polfinalu Miami: Na teniškem turnirju v Key Biscaynu z nagradnim skladom 3,45 milijona dolarjev je najboljša slovenska igralka, Velenjčanka Katarina Sre-botnik, pot končala v polfinalu ženskih dvojic. Z japonsko soigralko Ši-nobu Asagoe sta proti sedmopostav-ljenima Južnoafričanki Liezel Huber in ameriški veteranki Martini Navratilovi izgubili s 7:6, 1:6 in 3:6. Rečičani slavili Leskovec: Na finalnem tekmovanju državne lige v streljanju z zračnim orožjem je v 1. ligi z zračno pištolo ekipno zmagalo SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem, posamezno je tretje mesto osvojil Peter Tkalec. V 2. ligi so bih ekipno 2. člani SD Celje. (JŽ) P ŠPORTNI KOLEDAR sreda, 5. 4. ROKOMET Četrtfinale, 1. tekma, Ljubljana: Olimpija - Celje Celje mesnine ( 16.30), Celeia Žalec - Inna Dolgun (18). KOŠARKA 9. krog, od 1. do 6. mesta: Merkur Celje - Ježica (19.30). PANORAMA košarka Jadranska liga - moški 25. krog: Široki Brijeg - Pivovarna Laško 85:87 (21:23, 44:43, 69:67); Vrankovič 19, Laws 13; Obradovič 29, McMillan 19, Mandič 17, Jevdži-č 14, Koštomaj 5, Finžgar 3. Vrstni red: Partizan 44, Crvena zvezda 43, Železník 42, Hemofarm, Cibona 41, Bosna, Vojvodina 39, Zadar 38, Slovan 37, Olimpija, Široki 35, Helios 32, Zagreb 30, Pivovarna Laško 29. 1. ASL 22., zadnji krog: Elektra - Alpos Kemoplast 90:83 (35:20, 56:38, 72:59); Vidovič 19, Nedeljkovič, Ivanovič 17, Čmer 10, Bojič 9, Nuhanovič 8, Mali 6, Dobovičnik 2, Bruči, Rošer 1; Čebular 29, Maček 19, Ručigaj 11, Krušič 10, Palčnik 8, Sebič 4, Ribežl 2, Rogla - Zagorje 72:82 (18:19, 40:38, 56:62); Sivka 18, Čovič 17, Hohler 12, Jovano-vič 10, Anič 8, Brolih 5, Meško 2; Ja-pič 17, Zagore 16. Vrstni red: Slovan 44, Domžale 40, Pivovarna Laško, Elektra 38, Alpos Kemoplast 35, Kraški zidar 30, Koper, Zagorje, Postojnska jama, Loka kava 29, Rogla 28, Krka 27. 1. BSL 25. krog: Hrastnik - Celjski KK 69:70; Žitnik 28, Ttišek 11; Ploj 24, Brkljačič 10, Ambrož 8, Petrovič 7, Senica 6, Temnik 5, Zdovc, Zinrajh 4, Šarlah 2, Banex - Nova Gorica 73:89; Ribič 18, Keblič, Goleš 12, Djakovič 11, Cačnik 8, Remus 5, Kočar 4, Vi-potnik 3; Likar 25, Djurkovič 18, Hopsi ■Litija 109:94; Pungartnik29, Rizman 24, Tajnik 16, Goropevšek 10, God-ler, Vaši 9, Podvršnik 6, Gržina 4, Vo-dovnik 2; Pušič 31, Bizjak 19. Vrstni red: Triglav 47, Hopsi 46, Nova Gorica 45, Rudar 42, Hrastnik, Bežigrad, Litija 37, Radenska 36, Olimpija mladi, Cerknica 35, Celjski KK 33, Banex 32, Črnomelj 31, Portorož 29. 1. SL - ženske 6. krog, od 1. do 6. mesta: Merkur Celje - Sežana 136:58 (38:10, 71:28,108:43); Radulovič 38, N. Kvas 25, Čonkova, Komplet 21, Jereb, Er-kič 8, U. Kvas 7, Pliberšek 4, Jurše, Zdolšek 2; Mezgec 17, Štolfa 16. Vrstni red: Merkur 12, Ježica 11, AJM 10, Ilirija 8, Odeja 7, Sežana 6. 5. krog, od 7. do 11. mesta: Konjice -NesoLhke63:5\ (17:15,37:27,55:43); I. Klančnik 12, Mlakar 11, Lubej 10, Šrot 9, Jelovšek, Fendre 6, Gaberšek 4, Baloh 3, Javornik 2; Mislej 30, Ja-nuš 14. Vrstni red: Konjice 32, Domžale 30, Neso Lhke 29, Črnomelj 25, Reprezentanca Slovenije letnik '90 6. rokomet 1. SL - moški 22., zadnji krog: Ormož - Celje Pivovarna Laško 32:33 (16:14); Kora-žija 10, Blaževič 9; Kokšarov 8, Gajič 5, Hribar, Natek, Zorman 4, Harbok, Kozlina, Ivankovič 2, Kozomara, Mlakar 1, Gorenje - Slovan 42:31 (23:14); Ilič 9, Zmič 7, Kavaš 6, Sirk, Rutar 5, J. Dobelšek 4, Oštir, Sovič, Rezniček 2; Ščurek 10, Nabernik 6. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 41, Gorenje 32, Gold club 29, Trimo 28, Prevent 24, Koper 21, Ormož 20, Ribnica, Rudar 19, Slovan 13, Termo 10, Krka 8. Pokal Slovenije Polfinale: Olimpija - Celje Celjske mesnine 24:25 (16:9); Jakovčič, Puš 6; Petrinja 6, Stipanova 5, Skutnik 4, Kikanovič, Jankovič 2, Filipovič, Zorko, Šon, Novak, Radovič, Potočnik 1. Finale: Krim - Celje Celjske mesnine 33:20 (15:14); Oder 8, Irman 7; Radovič 7, Potočnik 5, Stipanova 3, Skutnik 2, Zorko, Petrinja 1, Kikanovič 1. odbojka 1. SL 1. tekma polfinala: Šoštanj Topolši-ca - Prevent Maribor 0:3 (-19, -21, -22). ™_kultura novi Ti m Predstavitev nemške sodobne umetnosti Dve leti po tem, ko se je v prostorih Mestnega muzeja umetnosti Singen predstavila Galerija sodobne umetnosti Celje z razstavo Izbor slovenskih grafikov, Nemci tokrat vračajo obisk z razstavo Gostovanje / Pozdrav iz Singna. Razstavo, ki je delo mag. Christopha Bauerja, bodo v Galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu Celje odprli v četrtek ob 20. uri. Razstava, ki si j o bodo obiskovalci lahko ogledali kar v dveh razstaviščnih prostorih, prinaša vpogled v značilni prerez umetniškega ustvarjanja in drže, umetniš- ke raznolikosti in kakovosti evroregije Bodensko jezero, pri čemer odraža tudi konceptualne zasnove zbirk in razstav Mestnega muzeja umetnosti Singen. Šestnajst umetnikov, ki jih je kustos razstave povabil k sodelovanju, se bo slovenskemu občinstvu predstavilo s točno določenimi deli iz svojega ustvarjalnega opusa. »Pri izboru del in umetnikov je bila za kustosa pomembna tudi interakcija umetniških del s celjskimi galerijskimi prostori, nastajanje povezav med deli v prostoru, kot tudi razvoj učinkovanja vsakega posameznega umetniškega dela. Številne skulptuře, plastike in instalacije so namreč v prostore obeh galerij umeščene tako, da vstopajo s prostorom v poseben odnos, saj je kustos želel, da se razstavljena dela v postavitvi navzamejo estetike razstavnih prostorov. Ob risbah in grafikah, ki so za Bauerja posebna vzporednica razstave Izbor slovenskih grafikov iz leta 2004, je v kontekstu celjske postavitve poseben poudarek namenil kiparstvu,« je o razstavi povedala mag. Alenka Domjan. Razstavo, ki bo na ogled do 28. maja, spremlja tudi katalog s spremnim tekstom Christopha Bauerja. BA Ščuka navdušila Dvorana Kulturnega doma KUD Zarja Trnovlje Celje že dolgo ni bila tako polna kot minuli konec tedna, ko so ljubiteljski gledališčniki premier-no uprizorili komedijo Toneta Partljiča Ščuka, da te kap. To je bila že tretja premiera Zarjanov v tej sezoni, pri čemer predstavo po navdušenju gledalcev sodeč, zagotovo čaka veliko ponovitev. Navdušenja niso skrivali niti igralci in režiser Miha Alujevič, ki mu največ pomeni, da je bila komedija odlično sprejeta. Naslednja ponovitev Ščuke, da te kap bo v Kulturnem domu v Trnovljah v četrtek ob 19.30. Tudi tokrat pričakujejo polno dvorano, saj je zanimanje ljudi za ogled predstave veliko. BA, foto: NATAŠA MULLER S premiere komedije Scuka, da te kap Kakovostna mlada literatura Na sobotnem medobmoč-nem srečanju Festivala mlade literature Urška za celjsko in koroško območje so izbrali v drugi krog osem neuveljavljenih avtorjev. To so Tjaša Perovič, Marko Rop, Gašper Bivšek, Jernej Bobek, Mitja Šimenc, Tamara Remšak, Barbara Žvirc in Maja Visinski, med katerimi bo državni selektor izbral avtorje, ki se bodo lahko predstavili na državnem festivalu. Ta bo oktobra v Slovenj Gradcu. Sobotno medobmočno srečanje v Šmarju pri Jelšah so začeli z literarno delavnico s pesnicama Lucijo Stupica in Tanjo Plevnik, ki ji je sledila razglasitev izbrancev. Prireditev je spremljala strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnusli z literarnega področja ter urednica revije Mentor Dragica Breskvar, organizirala pa jo je območna izpostava v Šmarju pri Jelšah. Strokovnjaki so medobmočno srečanje literatov celjske in koroške regije, kjer je sodelo- valo 29 avtorjev, ocenili kot presenetljivo kakovostno. Na letošnjem festivalu mlade literature je v celoti prijavljenih več kot 150 neuveljavljenih avtorjev iz vse države, ki so starejši od 15 let ter so se prijavili na razpis revije Mentor. Pred državnim festivalom se bo zvrstilo šest medobmočnih srečanj, najboljše ocenjenemu avtorju na državni ravni pa bo nato revija Mentor izdala njegov knjižni prvenec. BRANE JERANKO Ugoden stanovanjski kredit za nakup ali obnovo nepremičnine lahko odplačujete sami ali skupaj z družinskimi člani. Tudi za nekomitente! Obiščite nas v poslovalnici Celje, Mariborska cesta 7. www. nkbm ji -> izračuni (((» 080 17 50) Pletaršnikov ulica v Celju povezuje Razlagovo s Cesto XIV. di Od Pleteršnika do Serneca Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Pleteršni-kova ulica v Celju - kratka, a zelo lepa ulica, ki povezuje Razlagovo ulico s cesto XIV. divizije. Vprašanje ni bilo pretežko, saj ste praktično vsi, ki ste sodelovali, pravilno odgovorili, da je bil Maks Pleteršnik ugleden profesor, klasični filolog in leksikograf, avtor pomembnega slovenskega slovarja. Rodil se je 3. 12. 1840 v Pišecah pri Brežicah. Po opravljeni osnovni šoli v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju. Nato je do leta 1863 na dunajski univerzi študiral latinščino, grščino in slovanske jezike. Kot profesor je služboval v Celju, Kranju, Gorici in Trstu, od leta 1873 naprej pa v Ljubljani, kjer se je leta 1900 tudi upokojil. Pleteršnik je bil vse svoje življenje odličen, zelo cenjen učitelj in vzgojitelj slovenskih dijakov. Vseskozi pa ga je srce vleklo tudi drugam, k znanosti. Po nastopu službe je začel obravnavati zgodovinske in jezikoslovne teme. Prvo pozornost učenega sveta je zbudila njegova Literar-no-zgodovinska primerjava Homerjevih epov in srbskih narodnih pesmi. Potem je iz stare ruščine prevedel znamenito Pesem o vojski Igorjevi in napisal več poljudnoznanstvenih člankov o antični kulturi. V znanstvenem delu se je popolnoma razživel v Ljubljani. Še vedno je pisal o grš-ko-rimski zgodovini in umetnosti in veliko prevajal. Hkrati pa je že stopal v javno življenje kot odbornik Slovenskega pisateljskega društva. Dramatičnega društva. Družbe sv. Cirila in Metoda in Slovenske matice. V okviru slednje je 1874 sestavil obsežen pregled politične in kulturne . zgodovine Slovencev ter drugih južnoslovanskih narodov ter dal pobudo za izdajanje slovenskega znanstvenega časopisa in organiziral zbiranje slovenskih krajevnih imen. Sodeloval je tudi pri izdelavi Rožekovega latinsko-slovenskega slovarja za gimnazije. Toda vse to je bila le priprava na Pleteršnikovo najpo-membnejše in največje delo - slovenski slovar. Sestaviti Slovencem slovar je bil cilj r*t> «našel< ska- lo.« Ta skrita skala je bila kriva za počeno lobanjo. Do koče se je nekako spravil sam, kjer so se ga dobesedno ustrašili. Kar verjetno niti ni tako čudno, saj mu je kri lila iz glave. Mitja pravi, da so ga potem hitro in dobro oskrbeli. Nato so prišli policisti, ki so zahtevali »pihanje«. Mitja sicer iz tega ni naredil slona, je pa vsekakor čudno, da niso zahtevali preprosto pregleda krvi in ne da mora človek z razčesnjeno glavo še pihati. Tiskovni predstavnik celjske policijske uprave Božidar Pezdevšek pravi, da je ta poteza policistov neobičajna. Sicer pa policisti na kraj smučarske nesreče pridejo le v primeru hude telesne poškodbe ali smrti. Ni upravljalec nikoli kriv? Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, kdo je kriv za vse nesreče na smučiščih, ki jih je po besedah prometnega inšpektorja Zlatka Bahovca vsako leto v Sloveniji približno 1.300, čeprav letošnjih analiz še nimajo. Bahovec pravi, da so največkrat smučarji krivi sami, ker ne znajo prilagoditi hitrosti svojega smučanja razmeram na smučišču, vremenu in seveda lastnim sposobnostim. Res pa je tudi, da dostikrat smučišča niso prav dobro pripravljena. Ampak v tem primeru nikar ne pričakujte, da boste dobili kakšno odškodnino. Smučar je namreč na smučišču tako kot voznik na cesti samoodgovo-ren, kot nam je pojasnil Bahovec. Upravljalec smučišča bi lahko za nesrečo odgovarjal le v primeru, če na progi ne bi bili postavljeni znaki za nevarnost, četudi le začasno, med katere sodijo tudi snežni topovi. Stanje na smučiščih preverjajo inšpektorji, zagrožena kazen za upravljalca pa je od sto tisoč do milijon tolarjev. V primeru, da bi se recimo Mitja zaletel v neoznačen snežni top, bi seveda lahko upravljalca smučišča tožil. Tako pa nebo nič. Smučarji so namreč na smučišču zavarovani le na vlečnicah oziroma žičnicah, saj sodijo med javna prevozna sredstva. Drugje zavarovanja ni. In četudi je res, da večinoma smučarji predvsem Na Celjski koči so v letošnjem letu zabeležili šestnajst smučarskih nesreč. Kot nam je povedal Alen Rátej iz ZPO-ja, ni bil nihče od poškodovanih pod vplivom alkohola, pri čemer tudi nesreče niso bile hude. precenjujejo svoje sposobnosti, je res tudi, da včasih proge na smučiščih niso dobro pripravljene. Tako je bilo tudi tisti dan, ko se je poškodoval Mitja. Pripravljali so progo za zlato lisico, ki so jo, kot vemo, na koncu odpovedali. In če proga ni bila dovolj dobra za vrhunske tekmovalke, potem verjetno tudi ni bila najboljša za amaterje, ki so jih brez pomisleka spustili na snežne strmine ob spremljavi delujočih snežnih topov. Sicer pa je lahko Mitja vesel, da jo je tako dobro odnesel. Dva tedna kasneje se je na istem smučišču ubil mariborski profesor, potem ko se je zaletel v snežni top. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Smučarji so na smuči: le na vlečnicah in žičnicah. •m* Se en lažni preplah risoka naložba Jasen pogled navzgor Celjski policisti so v petek okoli 12.30 na številko 113 prejeli anonimno obvestilo, da bo na sodišču v Celju v določenem času eksplodirala bomba. Zaposlene na sodišču so v času pregleda napotili izven stavbe, po pregledu pa ugotovili, da je šlo za lažno najavo, ki pomeni kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč ali nevarnost. Anonimna prijava o podtaknjeni bombi je tokrat po nizu lažnih najav po slovenskih sodiščih odjeknila tudi na Celjskem. Gre že za četrti lažni anonimni klic in s tem za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen, kjer prijavitelju lažnega klica grozi zapor do šest mesecev. O morebitnem osumljencu in ali je teh več policisti še intenzivno zbirajo obvestila. Po 13. uri so, ko so policisti in kriminalisti z ogledom prostorov -i f. U * / A P" Le kaj se skriva za anonimnimi klici o zaključili, na sodišču že lah- ko normalno delali naprej, medtem ko so v času pregleda prekinili razpisane obravnave. Na celjskem sodišču ocenjujejo, da je zaradi šti-riurne prekinitve obravnav nastalo od 80 do 100 milijo- nov tolarjev škode, kar pa ne bo prispevalo k sodnim zaostankom. »Gre za čisto zafrkancijo in objestnost,« je dejal Milko Škoberne, podpredsednik okrožnega sodišča v Celju in ovrgel domneve, da gre pri tem za kakr- šnokoli zamero. Sodna veja oblasti ob vrsti anonimnih groženj poudarja in apelira na državljane, da naj omenjeni primeri ne omajajo zaupanja v delovanje sodišč. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Krivi prijavi Pred časom je štiriindvajsetletnik, doma iz okolice Žalca, policiji naznanil, da mu je nekdo vlomil v osebni avtomobil Audi A6. Pri tem naj bi mu iz vozila odtujil zračni blazini iz armaturne plošče in volana ter sedeže. Neznani povzročitelj naj bi ga pri tem oškodoval za približno štiri milijone tolarjev. Škodo so Žaičanu delno poravnali iz kasko zavarovanja. Pri tem so pri preiskovanju navedenega kaznivega dejanja policisti prišli do zanimive ugotovitve. Domnevni oškodovanec je namreč podal lažno prijavo, saj je sam pred prijavo iz vozila odstranil dele, ki jih je ob prijavi naznanil kot ukradene. Kasneje je iste dele vgradil oziroma vrnil v vozilo in tega lani poleti prodal. Krivo prijavo je podal tudi 30-letni občan, prav tako doma iz okolice Žalca. Policistom je javil, da mu je v Velenju nekdo ukradel osebni avtomobil Audi TT coupe letnik 2005. »Oškodovanec« naj bi nakup avtomobila opravil z zakupom leasing, pri čemer naj bi za avtomobil odštel približno pet milijonov tolarjev. Pri preiskovanju kaznivega dejanja so policisti kot v prejšnjem primeru ugotovili, da je 30-letnik podal lažno prijavo, saj je bilo vozilo prodano na območju Republike Hrvaške že več kot mesec dni prej. MATEJA JAZBEC mednarodno priznanih podjetij, ki velik del svojega dohodka ustvarijo na hitro rastočih trgih Azije (brez Japonske) in Južne Amerike. Južna Amerika in Azija (predvsem Kitajska) predstavljata hitro rastoči ekonomiji s poceni delovno silo, velikim in rastočim notranjim trgom ter velikim potencialom za rast proizvodnje. Gospodarska rast Južne Amerike temelji predvsem na naravnem bogastvu (je vodilni proizvajalec nafte, železa, srebra,...), katerega svetovna poraba se vsako leto povečuje. Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NL6 na dan vplačila. Naložbeno obdobje: do 31. maj 2016 Vpis: od 13. marca do 14. aprila 2006 z možnim predčasnim zaključkom. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. O Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljan■ NW 18 BRALCI PfVROCEVALCI Dobrina zna privabiti Priprava na vročo poletno sezono Društvo Izviri Dobrina je s požrtvovalnim trudom in velikim veseljem predsednice Danice Recko znova privabilo v gasilsko dvorano v Dobrini mnogo obiskovalcev. Že tretjič zapored se je oglasila Radijska delavnica Radia Maribor. Novinar Tone Petelinšek je v pozdravu dodal, da je prijetno v teh krajih in se vedno radi vračajo nazaj. Pridružil se nam je tudi šentjurski župan Štefan Tisel. Med uvodnim govorom je povedal, da so tu okoli doma ljudje, ki poznajo trdo delo in zaželel veliko dobrega. Tudi predsednik KS Loka pri Žusmu Marjan Skale je dodal svoje vzpodbudne besede, saj se tudi sam trudi s svojo prizadevnostjo za boljše delovanje celotnega kraja. Ob gostih sta nekaj povedala tudi upokojeni učitelj Jože Kokot in njegova žena Slavica iz Slovenskih Konjic, in dodala, da želita Še nadaljnje prijateljsko sodelovanje med Dobrino in Slovenskim Konjicam. Nekaj besed o razvoju in delovanju društva je dodala tudi Alenka Te-staniere iz TlC-a Šentjur. Da je bilo snemanje prijetno, je Danica Recko poskrbela za nastopajoče. Najprej so »urezali eno po domače« naši domači muzikantje, brata Lesjak s prijatelji, ubrano petje so dodali tudi fantje iz Žusma, in odzvenela je lepa, stara pesem. Nato pa še Tri-peresna deteljica, ki kljub vsem obveznostim v šoli še •najdejo trenutek, da pokažejo svoj talent. Pridružili so se Bratje Lesjak s prijatelji tudi učenci iz POŠ Loka pri Žusmu, ki so pod vodstvom učiteljic Silve in Fride zapeli pesmice. Program so zaključili pevci iz Tepanja, ki so zapeli ob spremljavi citer, ki jih je igrala Ivica Pučnik. Vsi so si zaslužili bogat aplavz. Sledila je pogostitev z dobrotami, ki so jih pripravile dobre in skrbne ženske, zaigrali so muzikantje in pesem je povezovala vse, saj se kar nismo mogli raziti. Kar prehitro so minile vse te urice in sledila je obljuba, da se zopet kmalu srečamo, saj si sorodne duše vedno vzamejo čas za polepšanje današnjih dni. ANICA UPOVŠEK Letos se je zima dolgo zadržala pri nas, kljub temu pa vsi vemo, da po vsaki zimi pride tudi pomlad in nato poletje. Na poletje smo se letos v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna dobro pripravili. Tako smo zimske počitnice izkoristili za pravo šolo plavanja. Skupina OVI A se je tako že v ponedeljek odpravila v Terme Dobrna, kjer smo začeli s plavanjem, po posebni metodi Halliwick. Delali smo luknjice v vodo, skakali kot kenguruji, vozili kolo, potapljali glavo v vodo, pihali klobučke, pošiljali pakete, na koncu smo tudi skakali v vodo. Tadej in Jernej sta bila pri teh vajah že zelo spretna in sta že poskušala z drsenjem na vodi, kar je osnova za plavanje. Pri vseh vajah smo dali vse od sebe, saj smo vedeli, da nas za konec čaka mokro presenečenje. Tako smo se v petek zgodaj zjutraj odpeljali v vodno mesto Atlantis v Ljubljano. Celo pot smo se pogovarjali samo o toboganih, zato smo jih želeli najprej preizkusiti. Na začetku nas je bilo kar malo strah, saj nihče ni vedel, kako zaviti so tobogani. Pa vendar; čisto vsi smo se spustili v neznano in prišli do konca nasmejani. Tadej se je tako navdušil, da si ni ogledal nobene drage zanimivosti in se je s fiziotera-pevtom Tinetom, ves čas spuščal po toboganih. Vid je v spremstvu vzgojiteljice Vanje užival tako na toboganih kot tudi v vročih masažnih bazenih. Jernej je bil v spremstvu fizioterapevta Marjana večji del na vodnih igralih, kjer je lahko čofotal po mili volji. Nina se je skupaj z vzgojiteljico Majo najraje namakala v bazenu z valovi. Maja pa je v spremstvu Tatjane premagala strah in se spustila tudi po svetlobnem toboganu. Kmalu so nam že- lodčki sporočili, da je čas za kosilo in zato smo se odpravili na pico, nato pa oddrveli proti Štajerski. Sodeč po naših intenzivnih pripravah na poletje, bo leto vroče in dolgo. TATJANA LAVRINC za skupino OVI A Kegljaški boji Kakor vsako leto smo celjski upokojenci tudi letos povabili kegljače upokojence iz Velenja na naše kegljišče v počastitev dneva žena in materinskega dneva. Naše keglja-čice so bile pridne gospodinje, saj so napekle vse dobrote. moški del pa je poskrbel za pijačo. Denar za malice smo dali iz svojih žepov, ker je baje občinska blagajna prazna. Obisk jim bomo vrnili in v Šoštanju se bomo ponovno pomerili kot že enajst let zapovrstjo. Naj se na koncu pohvalim, da je med 14 udeleženci iz Celja kar šest članov DU Škofja vas. FANI KLOKOČOVNIK - Št. 27 - 4. april 2006 - OTROŠKI J| CA50PI5 H Dati za otroško knjigo Kot vsaka stvar ima tudi knjiga svoj dan. V nedeljo je svojega praznovala otroška knjiga. Na ta dan se je rodil eden najbolj slavnih pravljičarjev Hans Christian Andersen. V Sloveniji smo dan otroške knjige pospremili s priznanji moja najljubša knjiga in z nagrado za izvirno slovensko slikanico. V Knjižnici pri Mišku Knjižku v Celju bodo še ves teden prireditve in obiski otrok iz vrtcev oziroma osnovnih šol. Mojo najljubšo knjigo so letos razglasih že osmič, pri čemer vedno podelijo eno nagrado za domačo in eno za prevedeno knjigo. Kot kaže, so vam bile v lanskem letu najbolj všeč dogodivščine male Anice, ki jih opisuje Desa Muck. Med prevedenimi knjigami pa so največ veselja prinesle knjige Enid Blyton Pet prijateljev. Sicer pa nagrade mladinske literature podeljujejo tudi v tujini. Najbolj prestižne knjižne nagrade za pisatelje in ilustratorje otroških (in tudi mladinskih) knjig, to so Andersenove nagrade, so letos pripadle pisateljici Margaret Mahy (v slovenščini žal še ne moremo nič prebrati) in ilustratorju Wolfu Erlbruc-hu (v slovenščini je na voljo njegov Medvedji čudež). Ne smemo pa ob tem spregledati, da je bila med ilustratorji nominirana tudi Celjanka Lila Prap. Lila Prap je bila s 1001 pravljico nominirana tudi za najboljšo izvirno slovensko slikanico, vendar je nagrada na koncu pripadla Andreji Pe-klar za slikanico Fant z rdečo kapico. Več o nagradah, dnevu otroške knjige in dogajanju v Knjižnici pri Mišku Knjižku bomo povedali v današnjem Otroškem radiu na Radiu Celje ob 16.20. Bodite z nami! Navihana pisateljica v OŠ Polzela V četrtek, 23. marca, smo imeli podelitev bralnih priznanj, kar je nekoliko bolj zgodaj kot pretekla leta. Naša gostja je bila poklicna pisateljica Janja Vidmar. Večina je menila, da bosta to pač še ena ali dve urici, ki ju bomo preživeli ob predavanju o knjigah in literaturi. Toda kmalu je po vsej dvorani odmeval aplavz precej pogosteje kot običajno. Skoraj za vsako njeno izjavo je sledilo bučno ploskanje. Skratka, bilo je zelo zanimivo. Še posebej, ko je v dvorani izbrala tri devetošolce (fante, ki ne berejo posebej radi). Morali so odgovarjati na njena vprašanja. Eno izmed njih je bilo, kaj je France Prešeren po horoskopu. Rdeča nit kviza pa je bila, da je vendarle bolje buljiti v knjige kot v revijo Playboy. ANJA SILOVŠEK, 7.a Pisateljica Janja Vidmar se mi je zdela prijazna, sproščena, dobrovoljna. Všeč so mi bile njene dogodivščine, čeprav so se zdele zelo neresnične. Pripovedovanje, šale, pesmi, zanimiva vprašanja so kaj kmalu uslvarili prijetno vzdušje. Dvorana je bila polna smeha, navdušenja nad pisateljico in nasploh smo bili vsi zelo zadovoljni. Srečanje z njo mi je popestrilo dan. VANJA LOJEN, 8.a Predstavila nam je nekaj svojih knjig, podelila nagrade najboljšim bralcem, sicer pa je ves pogovor dišal bolj po zabavi kot po mučnem sedenju v kulturnem domu. Vsi smo uživali. Mislim, da bo njen obisk vsem ostal v lepem spominu, marsikdo pa bo tudi vzel v roke kakšno njeno knjigo in jo z veseljem prebral. TINA KOROŠEC, 7.a Spoznala sem, da ima Janja Vidmar v sebi Še nekaj najstniške krvi. Pri njej občudujem sprejemanje mladih in to da nas popolnoma razume. Tudi program je bil dobro izpeljan. Do tega četrtka nisem imela najboljše pisateljice, zdaj je to zame Janja Vidmar. SARA DUCMAN, 7.a Moji vtisi glede Janje Vidmar so odlični. Clede na to, da nas je z vsako besedo nasmejala in nas vseskozi zabavala, se mi zdi, da je zelo komunikativna ženslca, z veliko domišljije. Tudi sama pravi, da je kot otrok in tudi meni se zdi, da nas razume in da je po duši precej mlajša. ANA ROMIH, 8.b www.radiocelje.com I Tf; iVETI 19 Hujšanje otrok in mladostnikov V razvitih deželah in v deželah v razvoju število debelih otrok narašča. V ZDA je debel vsak peti otrok, pri nas pa ima prekomerno telesno težo že 12% šoloobveznih otrok. Tudi pri otrocih in mladostnikih se lahko zaradi debelosti pojavljajo težave z zdravjem, na primer povišan krvni tlak, ortopedski problemi in druge motnje. Za mladostnika je prekomerna telesna teža pogosto tudi psihološki problem (ker ga zbadajo vrstniki, mu vcepljajo občutek manjvrednosti). Številne raziskave ugotavljajo povezanost med debelostjo v zgodnjem otroštvu in poznejšim obdobjem. Otroci, ki pridobijo preveč kilogramov, se jih večinoma nikoli ne znebijo. Zato je za zdrav razvoj otroka in mladostnika pa tudi za boljše zdravje v odraslem obdobju potrebno, da skušajo starši prekomerno težo otroka čimprej normalizirati. Hujšanje z dietami brez strokovne pomoči je lahko za zdravje in razvoj otroka ali mladostnika škodljivo ali celo nevarno. Bolje je da, poizkusijo starši izboljšati prehrano otroka in povečati njegovo telesno aktivnost. Otrok in mladostnik naj bi užival dnevno 5 obrokov hrane. Prehrana naj vsak dan vsebuje vse vitamine, minerale, dovolj beljakovin in drugih za zdrav razvoj otroka ali mladost- HUJŠANJE Dr. PIRNAT )2$2S2i 32 5 5,01 /519 35 nika potrebnih hranil. Predvsem naj se otroci in mladostniki izognejo vmesnim prigrizkom in prigrizkom pred računalnikom ali televizijskim sprejemnikom (sladkarije, pražen krompirček, čokolada, napolitanke, gašenje žeje s kaloričnimi napitki) ter hitre ulične prehrane. Otrok ni dobro nagrajevati s hrano (npr. čokolado), raje mu darujmo svoj prosti čas. Prav tako ni dobro, da mu popolnoma prepovemo slaščice, saj prepovedano še bolj vabi. Starši, ki ne najdejo prostega časa za telesne dejavnosti, nekateri tudi za pripravo rednih obrokov ne, dajejo svojim otrokom zelo slab zgled. Takšni otroci so prepuščeni privzgoji telesne nedejavnosti in slabih prehranjevalnih navad, ki jih velikokrat spremljajo celo življenje, ali pa jih s težavo spremenijo. Kadar je telesna teža pri otroku ali mladostniku prevelika in je ni uspelo zmanjšati s pravilnejšo prehrano in povečano telesno aktivnostjo, pa je za pravilni razvoj in zdravje otroka najbolje poiskati ustrezno strokovno pomoč. V mojih ambulantah za hujšanje v Mariboru, Ljubljani in Ankaranu že več let hujšamo tudi otroke in mladostnike. Otroci, če so motivirani, hujšajo običajno med 4 in 8 kg mesečno. V času hujšanja je potrebno prihajati v ambulanto redno enkrat tedensko zaradi napotkov glede prehrane in elektroakupunkture. Zaželeno je, da prihaja z otrokom v ambulanto oseba, ki bo skrbela za pravilno izvajanje prehrambenih navodil. Pri sestavi jedilnika upoštevamo vse potrebe po hranilih v času rasti. Predpisani jedilniki so sestavljeni iz vsakdanjih živil. Posebno pozorni smo, da prehrana vsebuje ves čas hujšanja dovolj vitaminov, mineralov, beljakovin, esen-cialnih maščob in vseh za razvoj in ohranitev zdravja potrebnih sestavin. Zato med huj-šanjem ni potrebno dodajati vitaminov ali drugih dodatkov in ni nobenih omejitev glede psihičnih ali fizičnih naporov. Da je hujšanje olajšano izvajamo še elektroakupunktu-ro. Ta ni boleča, ker jo izvajamo s pomočjo aparata brez zabadanja igel. Z njo se zmanjša apetit in izboljša počutje, zato poteka hujšanje praviloma brez občutkov lakote, glavobolov, slabosti in drugih težav, ki običajno spremljajo manj kalorično prehranjevanje. Kot pomoč pri hujšanju jo priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Težje kot shujšati, pa je težo po hujšanju obdržati. Za trajni rezultat hujšanja je potrebno po končanem hujšanju korigirati prehrambene navade in/ali odpraviti psihogene dejavnike za neustrezno prehranjevanje - kar pa izvajamo med kontrolnimi obiski v ambulanti po končanem hujšanju. Hujšanje pogosto vpliva pozitivno tudi na samopodobo otroka in mladostnika, zato so v šoli nemalokrat uspešnej- mag. VLADIMIR PIRNAT, dr. med. specialist interne medicine in diplomirani psiholog Nepogrešljivo prijateljstvo Poznavalci vedo, da je prijateljstvo pogosto več vredno in pomembnejše od ljubezni. Modri Aristotel je že pred skoraj 2500letí spoznal, da je podoba pravega prijatelja duša, ki živi v dveh telesih Zdravniki, terapevti in psihologi pa v 21. stoletju ugotavljajo nepogrešljivost prijateljstva za zdravje, mladost in vitalnost, pa tudi psihofi- zično in psihosocialno blagostanje posameznika (in družbe nasploh). Pravi prijatelj je nekdo, ki: - vas ima rade in vam je to tudi vedno pripravljen in sposoben pokazati, - vas je vedno pripravljen poslušati, - se zna nasmejati vašim šalam. - vam ponudi ramo, da se v stiski zjokate na njej, - vas nikoli ne pusti na cedilu, - ve, kdaj potrebujete nasvet in kdaj zadostuje le njegova prisotnost brez besed, - se veseli vaših uspehov in vas spodbuja v krizi, - se ne vtika v vaše življenje, če ga posebej ne prosite, - je diskreten in zanesljiv, - vas ceni in spoštuje, - je vreden vašega zaupanja, spoštovanja in občudovanja, - je zaklad, ki ga je vredno čuvati in paziti nanj, - si brez vas težko predstavlja svoje življenje, - je tisti, ki vam za rojstni dan pokloni knjižico o prijateljstvu, vi pa ugotovite, da večina modrosti, ki jih prinaša, pisana na kožo ravno vama. MN ROŽICE IN ČAJČKI Zdravje po žličkah Pomlad je končno vstopila v našo malo deželo. Zelo se je obotavljala, preden nam je le poslala svojo prvo zna-nilko, trobentico. Prihajajo tudi vijolica, marjetica, lapuh In kaj to pomeni? Pomeni, da si lahko pripraviš velik steklen kozarec, nekaj žganja ter postopoma prič-neš nabirati rožice za čislano zeliščno žganje, poznano pod imenom jàgermaister. A za pripravo jâgermaistra ni vsak. Najbolj zaželeni vrlini pri tem opravilu sta potrpežljivost in vestnost. Pravi »maj-ster« mora vedeti, kdaj naj trga posamezne rastline. Delo zaključi šele jeseni, ko v žganje vrže poslednjo, petintrideseto rožico. Pa lepo po vrsti! Receptov za tovrsten pripravek je kar nekaj, danes predstavljamo sledečega: na 1 Ďter žganja daj pol ah četrt kilograma sladkorja in postopoma dodajaj po 12 enot opranih listov in cvetov naslednjih zdravilnih rastlin: cvet vijolice (Viola odoraía), list in cvet trobentice (Primula veris), cvet marjetice (Bellis peren-nis), cvet in list lapuha (7hssi-lago farfara), kumine (Carum carvi), vrtnega janeža (Pimpi-nella anisum), kamilice (Matricaria chamomilla), list gozdne jagode (Fragaria vesca), list gozdne maline (Rubus idaeus), iglice in jagode brinja (('Juni-perus communis), lipovega cveta (TiUia platyphyllos europa-ea), list ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata), njivske preslice (Equisetum arvense), tavžentrože (Centaurium minus), pelina (Artemsia vulgaris), robidovovega listja (Rubus fruticosus), vrtne melise (Me-tissa officinalis), vinske rutice (Ruta graveolens), list borovnice (Vaccinum myrtillus) -pred zorenjem, cvet divjega kostanja (Aesculus hippocasta-num), bele deteljice (Oxalis acetosella), cvet akacije (Acacia), smrekove vršičke [Picea excelsa), bezgo vega cveta (Sam-bucus nigra), navadnega rmana (Achillea millefolium), šentjanževke (Hyperàum perforatum), zelenega oreha {Ju- Trohentica in vijolica, prvi rožici v jagermaistru. Piše: PAVLA KLINER glans regla) - tri do štiri nařeži, rožmarina (RosTnarinus officinalis), žajblja (Salvia officinalis), ajbiša oz. sleza (Althaea officinalis), list vrtne mete (Mentha piperita), Ust materine dušice (Thymus serpyl-him), rumene lakote [Galium verum), Ust in cvet dobre misli (Origanum vulgare) ter list in cvet ranjaka (Anthyllis vul-neraria). Vedeti moraš, da mora biti kozarec vedno pokrit, da tekočina ne izhlapeva. Vedno, ko dodaš rožice, z leseno žlico še premešaj. Pusti zoreti do pozne jeseni, še bolje do zime, nato precedi v čiste steklenice in dobro zapri. Po potrebi pij po žličkah za zdravje - zlasti, če imaš črevesne in želodčne tegobe. Nikakor pa ga ne uživaj v večjih količinah in za druge namene. Saj veš, katere imam v mislih. Kdaj nabiraš kakšno rožico, pa moraš vedeti sam, sicer se pozanimaj pri ljudeh, ki to vedo. Veliko uspeha in na zdravje! I banka celje RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! ŠTAJERSKI VAL HITRO NABOČÍTE BEHEsna Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev (€ 0,63), petkova pa 300 tolaijev (€ 1,26). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev (€ 7,10), kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ^ T.V/»1 ^ tudi letnik 2006 V J i W s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. nÉÉassg1' NAROČILNICA Ime in priimek: _________________ Kraj: Datum rojstva: Ulica:_______ _______ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika www.radiocelje.com Za zaveso V zadnjem tednu akcije Za zaveso, v kateri smo predstavljali igralke in igralce SLG Celje, je nagrado za glasovanje v akciji prejela Marija Šarlah, Platinovec 12a, 3231 Grobelno. Lahko si bo ogledala eno od gledaliških predstav. Med igralci je po številu prejetih glasov še vedno na prvem mestu Miro„Podjed, med igralkami pa vodi Anica Kumer. Končne rezultate v akciji bomo objavili ob koncu gledališke sezone, saj lahko za svojo naj igralko oziroma igralca še vedno glasujete po vsaki gledališki predstavi. 20 INFORMACIJE rtVIBDNIh IŠČEMO TOPEL DOM Narava vabi na sprehode. Potrebuješ družbo? Naš veterinar nama je zaupal, da na svetu vsako leto umre več ljudi zaradi posledic osamljenosti in »strtega srca« kot za posledicami bolezni, ki naj bi jih prenašale domače živali. Primemo zdravila: midve v naročju! (Panika v zvezi s ptičjo gripo je čisto odveč!) »Črni samojed«-živahen kuža, star približno leto dni, potrebuje nekoliko več nege (beri: česanja) in gibanja. Čudovita dolgodlaka ovčarka, s prijaznim pogledom in značajem. Eh, kaj bi pisali, njen portret je že dovolj zgovoren. Zvončki in trobentice, mačice, vijolice že iz zemlje klije-jo, saj pomlad je tu!« Gotovo ste jo že tudi vi občutili. Za nekatere je to čas novih nalog, sprememb in načrtov, za druge le popolnoma navaden letni čas, ki sledi po zimi. Nedvomno pa je tisti del leta, ko je narava najlepša, izjemno barvita in je preživljanje prostega časa v naravi nekaj izjemnega in nepozabnega! Potrebuješ družbo? Pokliči v zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah. Tam nas najdeš! Če ne veš natančne poti, nas prej polkliči ali pa že kar rezerviraj na 03/749 - 06 - 00 ali 749 - 06 - 02. Mala, deset mesecev stara kratkodlaka psička, primerna za stanovanje. Dobro se razume z otroki in starejšimi ljudmi, primerna za mirne sprehode v parku. Zelo priljuden samček, primeren za bivanje v hiši ali zunaj nje, samo da je družba! Odlično se razume z otroki. MOVI TEDNIK kSI - INFORMACIJE 21 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. MERCEDES E 220 tdi, star 15 mesecev, z vso opremo, prodam. Telefon 041 975-568. 1539 C 3, svetlo moder metolik, motor 1,4, redno servisiran, prvi lastnik, nepoškodovan, prodam. Telefon 031 747-604. p BMW 740 i, letnik 1999,200.000 km, redno servisiran, brezhiben, maksimalna oprema: avtomatic-menjalnik, usnje, gps, pot. rac., tempoma!, klima, 8 airba-gov..., prodom za 3 mio SIT. Telefon 031 622-262. n R 5 campus, letnik 1993, lastnica, dobro ohranjen, reg. do 7/2006, prodam. Telefon 041715-129. 1584 STROJI prodam TRAKTOR Štore 402,1900 ur, lepo ohranjen, letnik 1983, prodam. Telefon 5778-971. 154S TRAKTOR Univerzál 445 dt, letnik 1989, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 815-455- Š342 KOSILNICO Sip sprint 150, z dodatnim grebenom, prodam. Telefon 5738-197. EN0NADSTR0PN0 hišo s parcelo, no lokaciji med Celjem in laškim, prodam. Telefon 040634-797. 1545 ZLATKE, Novo Cerkev. Na hribu prodom delno podkleteno stanovanjsko hišo. V hiši so elektrika, telefon in voda. Skupno posestvo z zemljiščem meri 2,2 ha. Ceno 8.000.000 SIT ali po dogovoru. Telefon (03)5772-408. 1532 MONTAŽNO hišo, 140 m', staro 35 let, mirna, sončna lego, s pripadajočim zemljiščem, 14 arov, v središču Rogatca, prodom. Telefon 031 447-765. 1554 kupim MANJŠO hišo v Celju in okolici kupim za gotovino. Telefon 041866-933. n POSEST (nadomestna gradnja, stavhišče) do 25.000 EUR (Vojnik, Šentjur, Žolec) kupimo. Telefon 041809-160. 1551 oddam POSLOVNE prostore, 350 m!, v Šentjurju, ni Kolodvorski 3, dom v najem zo trgovin ali lohko obrt. Telefon 041975-568. VVC-jem, garderobo; zunanji nadstrešek, lasten parkirni prostor, skupne površine 850 m!. Prostori so ogrevani in klimati; ' Informacije: Ubrexd.o.o., - ■ a 53, Celje, tel.: 041/623-248. HIŠO, nedokončano, v Galiciji, prodam. Informacije po telefonu 041 324-325. 1518 MANJŠE posestvo, približno 1 ha, ena ura iz Radeč, z avtomobilom 10 minut, prodam. Telefon (03) 5688-365. 1538 TRISOBNO stanovanje na Zelenki v Celju, 66 m', prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 797-338. 1546 v podjetju Maksim, d. o. o.: • vodja vzdrževanja (najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe - poskusna doba 6 mesecev) v podjetju Container, d. o. o.: • upravljalec CNC strojev (V. stopnja strokovne izobrazbe - poskusna doba 3 mesece) • varilec (poskusna doba 2 meseca) • obdelovalec kovin (poskusna doba 2 meseca) • strugar (poskusna doba 2 meseca) • ključavničar (poskusna doba 2 meseca) • ličar (poskusna doba 2 meseca) v podjetju Pocinkovalnica, d. o. o. : • vzdrževalec avtomehanik (IV. stopnja strokovne izobrazbe - poskusna doba 2 meseca) Če ste delavni, vestni in želite postati naš novi sodelavec v urejenem, ustvaijalnem in stimulativnem okolju, pošljite svojo vlogo v 15 dneh na naslov: MAKSIM, d. a. o., Trg celjskih knezov 2, 3000 Celje, CONTAINER, d. o. o., Bežigrajska cesta 6. 3000 Celje, POCINKOVALNICA, d. o. o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. s pripisom - za kadrovsko službo ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 87. letu za vedno zapustil dragi mož, ate, tast, dedi in brat JOŽE PALIR iz Vojnika Iskrena hvala g. duhovniku Antonu Pergerju za opravljen obred, ge. Ivici Kos za tolažilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Posebna hvala tudi sosedi Tereziji in Jožetu za nudeno pomoč v času njegove težke bolez- Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, sinovi Cveto s Tatjano, Marjan, Ivan z Zdenko, vnuki Katja, Matej, Primož, pravnu-kinja Patricija in sestra Angela ŠT1RIS0BN0 stanovonje z garažo, kletjo in drvarnico, idealna lokacija v Celju, skupna velikost 99 m!, ter garsonjero, 32,63 m2, idealna lokacija v starem mestnem jedru, prodam. Telefon 040 631-219. kupim EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefoii 041 866-933. n V BLIŽNJI okolici Celja oddam opremljeno stanovanje urejenemu paru ali samski ženski. Telefon 031 264-604. 1575 OVES v zrnju in slamo v balah, kocke, prodam. Telefon 5771-964, 041 412-924. 1541 BELO in rdeče vino prodam, menjam za sejalnico za žito ali kupim. Telefon 041 794-081. 1534 HLEVSKI gnoj prodamo. Telefon (03) 5793-180. Š337 NA zalogi imamo trsne sadike, jurko. Telefon 5777-357. 1560 podarim KOŠNJO, okolica Šmarja priJelšah, podarim. Telefon (03) 5821-718. 1561 POSLOVNE prostore v centra Šentjurja, primerne za mirno obrt ali pisarniško dejavnost, oddamo v nojem. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur z. 0.0., Cesta Leona Dobrolinška 3, Šentjur, n mnnm NOV bojler Gorenje Tiki, 501, še zapakiran, ugodno prodam. Telefon 031 484-427. 1557 RABLJENO kuhinjo, hladilnik, štedilnik in predsobo poceni prodam. Telefon 041 211-130. 1588 BUKOVA, drva, suha (Šentrapert) prodom. Telefon 041340-730. L381 DRVA, bukova, sekana, prodam. Telefon JARKICE na začetku nesnosti, črne, rjave, grahaste, beli susex, enoletne kokoši, ta formi Roje pri Še 120 kg prodam GNOJ z dostavo, obračalnik Sip in kosilnico BCS prodam. Telefon 040 412-480,041 880-798. 1548 OBLEKI zo obhajilo, fantovsko in dekliško, nasodno pomivalno korito in kovinsko kletko zo zajce, prodom. Telefon 031 430-401, ad 16. do 20. ure. 1536 NAKLADALKO Sip 223, dobro ohranjeno, dvoje novih balkanskih vrat, 200*80 t« okno, H7»100, prodam. Telefon 041 580414,051690-111. VIS0K0DEBEINE jablane starih sort: krivo-pecelj, bobovec in mušancelj, prodam. Telefon 041 673-731. 1005 nunam IŠČEMO dekle za pomoč pri strežb). Telefon 041850486.1anez Budjo s. p., Loka pri Žusmu 17, Loka pri Žusmu. 152g IŠČEM delo snažilke ali pomočnice v kuhinji ali pralnici ali privatno. Telefon 041 965-353. L376 IŠČEMO prijozno osebo zo delo v strežbi kuharja in pomočnika za delo v kuhinji. Telefon 040 750-820. Marjan Staričs. p., Šlandrovtrg 26, Žalec. ž 172 in telice, od 180 do 200 kg, pt Telefon 041 901-293. Š335 PRAŠIČE, mesnato postna, linija 12, od 25 do 35 kg in bikca, 120 kg, prodamo. Telefon 579-2345. Š34i TEUCI simentalki, breji v devetem in v osmem mesecu, prodam. Telefon (03) 57384)41. L 391 podarim DVE leti staro belo psko, pasma somojed, podarimo. Telefon (03) 5793-676,031 838-539. Š340 Potrebujemo ambiciozne, komunikativne in urejene sodelavce na različnih področjih. Izkušnje niso potrebne. Začetek takoj. Inf.: 03 425 61 50 ali GSM: 041 710663. PARKETARNA lager, Proseniško 14, Šentjur zaposli viličarista in mizarja v proizvodnji parketa. Pogoji: moški, starost do 30 let, samostojnost pri delu. Informacije po telefonu 041654-430 ali osebno od 8. do 10. in od 16. do 18. ure. n ZAPOSLIMO natakarico za strežbo pijač v okrepčevalnici Vijolica na Ardinu 65, Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka RUDOLFA KOLARJA iz Podgrada 16, Šentjur (13.4.1920-28.3.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala je namenjena tudi osebju Zdravstvenega doma Šentjur ter bolnišnici Celje, g. kaplanu za opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Milka ter si z družinama Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN Jutri, 5. aprila, bo minilo leto žalosti, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ALOJZ ŠORI iz Trame pri Grobelnem Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ohranjate lep spomin nanj. Žena Angela in hčerka Angelca z družino __Š336 Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče, nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. Mama je ena sama... ZAHVALA LEOPOLDINE ULAGA iz Lož pri Rimskih Toplicah (13.11.1925-19.3.2006) želimo izraziti globoko hvaležnost vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in sveče in žalujočim izrekli sožalje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Jožem Turku za lep obred in tople besede slovesa, govorniku, pevcem in ostalim. Vsi njeni Škof ja vas. Telefon 7804452,041 628-860. 1569 PIZZERIJA Taurus, Miran Kajtna s. p. Leveč 40, 3301 Petrovče zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Telefon 031714-990. POTREBUJEMO pomot v kadrovski administraciji. Telefon (03) 4282-086, Lindigo d. 0.0., Kidričevo ulico 13,3000 Celje. IZVAJAMO vsa gradbeno dela. Gradnje Kapetan d. 0.0., Stanetova 16 a, Celje, telefon (03) 4904630,041 324-761. KRAVO za zakol kupim. Prodom svinjske polovice. Telefon 031743-351. 1571 www.radiocelje.com 22 BORZA DELA NOV! TEDNI! Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// www.ess.eov.si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec gradbeni delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 29.4.2006; Teh-nocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Delavec brez poklica posluže vanje stružnih avtomatov, delo na stiskalnici; do 7.4. 2006; Jug Srečko s.p. Al-tis, Pod gabri 19,3000 Celje; pomoč pri nošenju gradbenih plošč, čiščenje gradbišča; do 7.4.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Voj- vedeževanje po telefonu; do 15.4.2006; Smilja Borovnik s.p., Šalek 93,3320 Velenje. Snažilka čiščenje prostorov; do 15.4. 2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje; čiščenje prostorov, del. mesto je v Vojniku; do 15.4.2006; Kerin Brigita s.p., Vzdrževanje Kerin, Cesta na grad 62,3000 Celje; čiščenje prostorov; do 7. 4. 2006; Roškarič Jožica s.p., Čistilni servis Andrej, Stanetova ulica 19,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik-komisionar, de- lo v skladišču, komisioniranje blaga, naročanje blaga, odpre-ma blaga, skrb za red in čistočo; do 7. 4. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) vedeževanje po telefonu, osebni stik s strankami; do 7. 4.2006; Meš d.o.o., Trženje, marketing, svetovanje, Kidričeva ulica 3,3000 Celje. Mizar monter mizarskih izdelkov; do 4.4.2006; Hoby les, proizvodnja in trgovina, d.o.o., Škofja vas 3 b, 3211 Škof ja vas. Klepar kleparska in krovska dela; do 8.5.2006; MOSKK, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina d.o.o„ Nova Cerkev 127,3203 Nova Cerkev. Avtomehanik vzdrževalec; do 7. 4. 2006; Pocinkovalnica d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Elektrikář elektronik elektrikář energetik za opravljanje elektro inštalacijskih del; do 18.4.2006; Kovačič in Ko-vačič elektroinstalacije d.n.o., Kašova ulica 2,3212 Vojnik. Frizer pomoč pri frizerskih opravilih, pranje, striženje, barvanje; do 11. 4. 2006; Kodrič Jožefa s.p.. Frizerstvo, Cesta XIV. divizije 36,3220 Štore. Zidar zidanje in ometavanje, izdelava strojnih ometov; do 7. 4. 2006; Klinar Danijel s.p., Izde- lava strojnih ometov, Svetina 12,3220 Štore; zidar, samostojni zidar za zidanje in obmetavanje, delo na območju Celja; do 29.4.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Strojnik gradbene mehanizacije strojnikTGM; do 22.4.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; strojnik težke gradbene mehanizacije, upravljanje strojev težke gradbene mehanizacije: izkopavanje, zasipanje, premetavanje zemlje; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Slovenska 17,2000 Maribor; do 7. 4.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. Voznik avtomehanik voznik cestno prometnih vozil; do 4.4. 2006; Ingrad gra-mat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; prevozi blaga; do 11.4.2006; TCC transcommerce d.o.o., Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Prodajalec prodaja kruha in pekovskih izdelkov na terenu s kombijem; do 18.4. 2006; Črnčič Marko s.p.. Trgovina, Tomšičeva 23, 2310 Slovenska Bistrica; prodajalec v trgovini z elektroniko; do 11.4.2006; Edicom d.o.o. Šentjur, Trgovina Conrad, Vodnikova ulica 6,3000 Celje; voznik prodajalec; do 9. 4. 2006; Frangro 3000 d.o.o., Za-dobrova35,3211 Škofja vas; prodaja vijakov in orodja, vodovoda, ogrevanja, sanitarne keramike, kemije, vrtnega programa, delovne zaščite, elek-tromateriala, gradbenega materiala, bele tehnike, lesnega programa in okovja; do 5. 4. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Ope-karniška cesta 2,3000 Celje; blagajnik v tehnični trgovini; do 5.4.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje; prodajalec v tehnični trgovini, svetovanje strankam pri nakupu in prodaja tehničnih izdelkov, del. mesto v Celju; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o„ Slovenska 17,2000 Maribor; do 7.4.2006; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105,1000 Ljubljana. kuhar, kontrola kakovosti sestavin, upoštevanje receptur, predpriprava in priprava jedi, kontrola kakovosti svežosti in roka trajanja jedi, skrb za čistočo in urejenost delovnega mesta ter brezhibno delovanje opreme na delovnem mestu, opravljanje drugih del; do 7.4. 2006; Spar Slovenija d.o.o., In-terspar Celje, Mariborska cesta 100,3000 Celje. Natakar strežba pijač; do 11.4.2006; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorog klub. Mariborska cesta 1, 3000 Celje; strežba pijač; do 8.4.2006; Hotel Evropa d.d. Celje, Krekov trg 4, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba voznik; do 26.4.2006; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; varnostnik, varovanje premoženja in oseb; do4.4.2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor. Strojni tehnik sprejemnik, sprejem strank, razporeditev dela v delavnici, poznavanje avtomobilov s tehničnega vidika, računalniška pismenost; do 7.4.2006; Avto-tehnika d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 13,3000 Celje. Elektrotehnik elektronik monter in serviser varnostnih sistemov; do 11. 4. 2006; Edicom d.o.o. Šentjur» Trgovina Conrad, Vodnikova ulica 6, 3000 Celje. Grafični tehnik grafični oblikovalec, delo na računalniku v programih pho-toshop, freeehand, quarkex-pres, corel; do 14.4.2006; Lithoteam & Co d.o.o. Celje, Bevkova ulica 3,3000 Celje. Ekonomski tehnik pomoč v računovodstvu, knjiženje, fakturiranje, zavarovanje avtomobilov, pisanje gradbenih dnevnikov, usklajevanje saldakontov; do 4. 4. 2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Komercialist komercialist za elektro program; do 5.4.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba poučevanje praktične vožnje B kategorije; do 7.4.2006; Avto šola B & M Krajne d.o.o., Krekov trg 1,3000 Celje; svetovalec prodaje, zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj, delo v Celju; do 11. 4. 2006; Grawe d.d. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4,1000 Ljubljana; skrbi za varnost gostov, izvaja dela na recepciji, streže gostom, vodi blagajno in šank; do 7.4.2006; Panox d.o.o., Podružnica Celje, Gosposka ulica 2,3000 Celje. Inž. računalništva skrbnik strežnikov v sektorju informatike; do 4. 4. 2006; Banka Celje d.d., Vodnikova ulica 2,3000 Celje. Inž. gradbeništva tehnolog projektant; do 11. 4.2006; Gradiš Celje d.d., Bu-kovžlak 71,3221 Teharje. Univ. dipl. inž. gradbeništva odgovorni vodja del, vodja gradbišča; do 11.4.2006; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71, 3221 Teharje. Univ. dipl. inž. gradbeništva za hidrotehnične zgradbe projektant v gradbeništvu; do 7.4.2006; Hidrosvet d.o.o.. Lava 11,3000 Celje. Univ. dipl. inž. arhitekture _ arhitekt; do 18.4.2006; Biro Žveplan d.o.o. Celje, Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. Doktor medicine specialist kirurgije predstojnik oddelka za žilno kirurgijo, skrb za kakovost in razvoj stroke, vodenje in organizacija del na oddelku za žilno kirurgijo; do 7.4.2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. upravna enota laško Delavec brez poklica delo v proizvodnji - moški; do 11.4.2006; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1,3270 Laško. Natakar ski pomočnik pomoč v strežbi hrane in pijač; do 7.4.2006; Zupančič Milan s.p.. Pivnica Pačnik, Aškerčev trg 10,3270 Laško. Prodajalec prodajalec: naročanje, prevzemanje blaga, polnjenje polic v živilski trgovini, vnašanje podatkov oz. prevzemanje; do 11.4.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Magister farmacije magister farmacije receptář; do 5.4. 2006; Cizej Andreja -Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5,3270 Laško. ^UPRAVNAENOTiT" Delavec brez poklica pomožni delavec v pekarni; do 11.4.2006; Danijel Tomaž, s.p., Aškerčeva ulica 53,3330 Moziije; kuharski pomočnik na območju Nazarje; do 11.4.2006; Iss servisystem, d.o.o.. Ptujska cesta 95,2000 Maribor; pomožni delavec; do 26.4. 2006; Virbnik Nataša, s.p., Pri-hova 26,3331 Nazarje. Kuharski pomočnik kuhar; do 7.4.2006; Atelšek Marko, s.p., Dol-Suha 38,3332 Rečica ob Savinji. Prodajalec prodajalec mesar - strežba mesa in mesnih izdelkov na klasični način po želji strank; do 4.4.2006 vloge na naslov: Engrotuš, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje za kadrovsko službo, Engrotuš, d.o.o. Celje Supermarket 1\iš Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje. Prodajalec živilskih-pre-hramb. artiklov prodajalec - prodaja na terenu živilskih izdelkov iz kombija; do 4. 4. 2006; Mišmaš, d.o.o.. Na trgu 52,3330 Mozirje. upravna enota slovenske konjice Osnovnošolska izobrazba voznik viličarja, nalaganje tovora na tovornjake, odvažanjc rezanega lesa od strojev; do 4. 4.2006; Cugmajster Alojz s.p.. Razrez hlodovine. Cesta v Železník?, 3215 Loče. Pek pek; do 7.4.2006; Ruse d.o.o.. Cesta na Roglo 11 j, 3214 Zreče. Ključavničar sestava jeklenih proizvodov, priprava in razrez materiala; do 11.4.2006; Kovač Borut s.p., DBR - ključavničarstvo in trgovina, Dobrava 50,3214 Zreče. Zidar zidanje, ometavanje; do 11. 4. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice; zidanje, pomoč pri gradbenih delih; do 5. 4. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtobusa voznik avtobusa; do 3. 5. 2006; Curious d.o.o. Stranice, Križevec 44,3206 Stranice. Kuhar priprava hrane po naročilu; do 7.4.2006; Gregor Fink s.p.. Spodnje Preloge 44,3210 Slovenske Konjice; priprava srbskih jedi; do 18. 4. 2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Natakar strežba hrane in pijač; do 7. 4.2006; Gregor Fink s.p., Spodnje Preloge 44,3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba ekstrudiranje PVC profilov; do 11.4.2006; Koplast ekštru-zija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice; orodjar; do 15.4.2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Slovenske Konjice; do 29. 4. 2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Dipl. inž. strojništva (vs) delo na področju razvojne tehnologije, izvajanje razvojnih projektov in uvajanje proizvodov pri kupcih; do 8.4.2006; lsokon d.o.o. Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice; delo na področju prodajnega inženiringa, spremljanje zahtev tržišča in predlaganje sprememb, izboljšav proizvodov, izvajanje aktivnosti na trgu; do 8.4.2006; lsokon d.o.o. Slov. Konjice, Mestni trg 5a, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Osnovnošolska izobrazba strežba pijač; do 29.4.2006; Obrez Milan s.p. Prevorje - Bistro Obrez, Žegar 2,3262 Prevorje; voznik tovornjaka, vzdrževanje vozil; do 19.4.2006; Vil-kograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Gozdni delavec sekač gozdarski delavec, sekač; do 12.4.2006; MastnakBranko s.p., Gozdarske storitve - odkup, Straža na Gori 19,3222 Dram-lje. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 22. 4. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek, Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Strojnik strojnik na buldožerju; do 14.4.2006; Mlaker Cvetko s.p.. Opravljanje storitev z gradbeno mehan., Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Zidar zidarska, sanacijska gradbena dela; do 4.4.2006; Medved Boris s.p., GMS Medved, Dolga Gora 15,3232 Ponikva. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila hi-jap, prevoz betonske opeke; do 4.4.2006; Lah Alojz s.p., Beto-narna in cementninarstvo, Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur; voznik tovornega vozila hi-jap, prevoz betonske opeke; do 11.4.2006; Lah Alojz s.p., Be-tonarna in cementninarstvo, Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Strojni tehnik upravljalec stroja za specialne gradnje; do 12.4.2006; Vll-kograd d.o.o. Šentjur, Zlateče pri Šentjurju 8,3230 Šentjur. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 29. 4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. upravna enota šmarje pri jelšah Pomožni delavec razvoz kruha; do 7.4.2006; Sotla d.o.o. Podčetrtek, Imeno 75,3254 Podčetrtek. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 11.4.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Zidar za zidanje in ometavanje izdelava fasad; do 11.4.2006; Saramat Natmir in drugi, gradbeništvo in storitve d.n.o., Vir-štanj 1,3254 Podčetrtek. Pek proizvodnja, obdelava in prodaja pekovskih izdelkov in bureka; do 11.4.2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3,3240 Šmarje pri Jelšah. mizarska dela; do 7.4.2006; Brantuša Franc s.p.. Mizarski servis, Brestovec 32,3250 Rogaška Slatina. Elektrikář energetik elektro dela, vzdrževanje objektov in avtomobilov; do 11. 4.2006; Gratis pekarna, trgovina in gradbeništvo d.o.o., Cerovec pri Šmarju 3,3240 Šmarje pri Jelšah. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do4.4.2006; A-transport I.D.A. Talan d.o.o., Linhartova ulica 12,3250 Rogaška Slatina; voznik tovornjaka; do 7. 4. 2006; Šramel Aleksander s.p., Avtoprevoz, Dvor 6a, 3240 Šmarje pri Jelšah. Natakar strežba pijač; do 7.4.2006; General Ledger d.o.o.. Celjska cesta 47,3252 Rogatec. Zdravstveni tehnik alternativne oblike zdravljenja, v Šmarju pri Jelšah; do 17.4. 2006; Nove tehnologije d.o.o., Le-gatova ulica 2,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje, zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj, delo na območju Šmaija pri Jelšah; do 11.4.2006; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega4,1000 Ljubljana. "Tpravn^N^1-"" _ ^VELENJE Gradbeni delavec priučen gradbeni delavec, delo z malo gradbeno meha- i DELA 23 nizacijo (delo tudi v štajerski in koroški regiji) ; do 14.4.2006; Zasnova, d.o.o.. Vinarje 32, 2000 Maribor. Delavec brez poklica montaža gips plošč; do 26. 4.2006; Elvir Zrt, s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; pomožni varilec; do 26. 4. 2006; Elvir Zrt, s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; varilec z A-testom; do 26.4. 2006; Elvir Zrt, s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; pomožni zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Zrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; manj zahtevna samostojna dela; do 4.4.2006; Fori, d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Velenje; strežba hrane in pijače; do 19.4.2006; Kmetič Duška, s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; čistilni servis, slikopleskars-tvo (pomoč), urejanje okolice, pomoč v gradbeništvu; do 19. 4.2006; Kmetič Duška, s.p., Topolšica 85,3326 Topolšica; delavec za preprosta dela v proizvodnji (plastičnih izdelkov); do 11.4. 2006; vloge na naslov: lïgotur, d.o.o., Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje s pripisom: za MPT, d.o.o., posredovanje preko koncesionarja Tr-gotur, d.o.o., MF1', d.o.o., Pod-kraj pri Velenju 8, 3320 Velenje; delavec za preprosta dela v proizvodnji (plastičnih izdelkov tudi vozi dostavno vozilo, naklada, razklada) ; do 11. 4.2006; vloge na naslov: Trgo-tur, d.o.o.. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje s pripisom: za MPT, d.o.o., posredovanje preko koncesionarja Trgotur, d.o.o., MPT, d.o.o., Podkraj pri Velenju 8,3320 Velenje; fasaderska dela; do 7.4.2006; Prima, Ramiz Ponjavič, s.p., Ple-šivec 76,3325 Šoštanj. Pomožni delavec pomožni delavec; do 26.4. 2006; Elvir Žrt, s.p., Šalek 70/ a, 3320 Velenje; pomožni delavec (izvaja pomožna dela tiska izdelke - tam-potisk, čisti demontirane in rezervne dele, orodja in materiale, pridržuje, vijači in odlaga dele in sklope pri odpravljanju napak, čistijnaže, vzdržuje in izklaplja stroje in naprave); do 4. 4. 2006; Vesna, d.o.o., Kidričeva cesta 57,3320 Velenje. Cvetličar cvetličar - vrtnarski tehnik (izd. cv. aranžmajev, šopkov, aranžiranje in prodaja daril); do 7.4.2006; Meta - Miklavži-na k.d. Velenje, Stari trg24,3320 Velenje. Mizar mizar - mizarska dela; do 19. 4. 2006; Rednak Adolf, s.p., Janškovo selo 24, 3320 Velenje. Ključavničar ključavničar; do 26.4.2006; Elvir Žrt, s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Varilec varilec, ključavničar; do 7.4. 2006; Veplas media, d.o.o., Štr-benkova cesta 1,3320 Velenje. Monter vodovodnih naprav vodovodni inštalater ali monter ogrevalnih naprav; do 3.5. 2006; Spešič Robert, s.p., Eu-ro-montaža, Koželjskega 5, 3320 Velenje. Keramik keramik; do 26.4.2006; Elvir Žrt, s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje. Zidar zidar; do 26. 4. 2006; Elvir Zrt s.p., Šalek 70/a, 3320 Velenje; izdelava strojnih ometov; do 4.4.2006; Popržen Lazo s.p., Šalek 86,3320 Velenje; fasaderska dela; do 7.4.2006; Prima, Ramiz Ponjavič s.p., Ple-šivec 76,3325 Šoštanj; zidar-betoner (ročne spret-nosti-upravljanje male gradbene mehanizacije); do 14. 4. 2006; Zzanova d.o.o„ Vinarje 32,2000 Maribor. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila; do 7.4.2006; Lgm transporti d.o.o., Plešivec 38,3320 Velenje; voznik (prevzem in pregled tovornega vozila, priklopi priklopnik, napište tahograf in potni nalog, skrbi za dokumentacijo, naklada, prevaža in razklada tovor, skrbi za tehnično brezhibnost vozila; do 7.4.2006; Sovič franc-avtoprevozništvo, Florjan 256,3325 Šoštanj. Prodajalec prodajalec avtodelov in opreme; do 14.4.2006; Škorjanec Alojz s.p.. Avto Škorjanec podružnica Velenje, Partizanska cesta 10,3320 Velenje. Prodajalec tekstilnih-usnje-nih artiklov prodaja obutve; do 7.4.2006; vloge na naslov: Alpina d.d.. Žiri, Strojarska ul. 2,4226 Žiri; Alpina, d.d. Žiri prodajalna Velenje, Šaleška cesta 19, 3320 Velenje. Kuhar kuhar; do 11.4.2006; Ferme Matevž s.p., Kidričeva 2 b, 3320 Velenje. Natakar strežba hrane in pijače; do 11.4.2006; Lukačič Branko s.p., Šalek 15,3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba montaža; do 15.4.2006;Aleš Pratnemer s.p., Šalek 90,3320 Velenje; varnostnik/varnostnica - varovanje premoženja in oseb; do 4.4.2006; Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ulica 5,2000 Maribor. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik - iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja - območje Velenja; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d.Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje - zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj -delo na območju Velenja; do 11.4.2006; Grawe d.d. poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4, 1000 Ljublja- Doktor medicine specialist interne medicine zdravnik specialist interne medicine za delo na internem oddelku; do 29.4.2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica; zdravnik specialist interne medicine za delo na pljučnem oddelku; do 29.4.2006; Bolnišnica Topolšica, Topolšica 61, 3326 Topolšica. u pr avn a "enista zale c Gradbeni delavec gradbena dela na nizkih gradnjah; do 11.4.2006; Bulla-tovci in drugi d.n.o.. Gradbeništvo in storitve. Zgornje Gru-šovlje 22,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Delavec brez poklica pranje zavornih bobnov; do 7.4.2006; Baští - reduktor d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 36, 3313 Polzela. Pomožni delavec sestavljalec opreme za motorna vozila; do 11.4.2006; Saps d.o.o., Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Osnovnošolska izobrazba krovska dela; do 4.4.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56,3313 Polze- la; delavec na žagi, žaganje lesa, zlaganje in sortiranje desk in druga pomožna dela na žagi; do 7.4.2006; Žagarstvo Trav-ner d.o.o., Letuš 9,3327 Šmartno ob Paki; upravljalec viličarja, z viličarjem razklada hlodovino in prelaga na določen prostor, odvaža žagan les, nalaga les na kamion, skrbi za vzdrževanje viličarja; do 7.4.2006; Žagarstvo Travner d.o.o„ Letuš 9,3327 Šmartno ob Paki. Zidar za zidanje in ome-tavanje gradbena dela, zidanje, ometavanje, betoniranje; do 11. 4.2006; Knez Marjan s.p.. Zidarstvo - fasaderstvo, Leveč 14, 3301 Petrovče. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji za pomožna dela za barvanje kovinskih odlitkov; do 11. 4. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Mesar delo v pripravi in proizvodnji mesnih izdelkov; do 12.4. 2006; Cas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77, 3310 Žalec; mesar v prodaji in pripravi mesa; do 12.4. 2006; Čas Ervin s.p.. Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Zidar zidarska in tesarska dela; do 11.4.2006; Bullatovci in drugi d.n.o.. Gradbeništvo in storitve, Zgornje Grušovlje 22,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Prodajalec prodaja po trgovskih centrih, sejmih in stojnicah; do 22.4. 2006; Rozman Marta s.p. Polzela Sonček, Ločica ob Savinji 50,3313 Polzela; poslovodja v trgovini z elek-tromaterialom; do 18.4.2006; Veltrag d.o.o., Matke 41,3312 Prebold. Natakar delo v strežbi; do 12.4.2006; Čas Ervin s.p., Mesarstvo Čas, Savinjska cesta 77,3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba krovec; do 11.4.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56,3313 Polzela; krovec; do 18.4.2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56,3313 Polzela. Elektrotehnik serviser hladilnih naprav; do 9.4.2006; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče. Računalniški tehnik organizator programer, postavlja posebne rešitve v navi-sionu, pomaga pri pripravi tržnih predstavitev programske opreme navision, pomaga pri uvajanju uporabnikov za delo v navisionu; do 11.4.2006; Eu-rocom d.o.o., Računalniški inženiring, Leveč 56,3301 Petrovče. Prometni tehnik organiziranje prevozov v mednarodnem prometu in druga administrativna dela; do 7. 4.2006; Draganovič Enes s.p.. Transporti poslovna enota Žalec, Cesta ob železnici 4,3310 Žalec. Komercialist trgovski poslovodja za prodajo elektromateriala in svetil; do 7.4.2006; Elektro Krašovec d.o.o. Prebold, Soseska 13,3312 Prebold. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Žalca; do 29.4.2006; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec prodaje, zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj, delo v Žalcu; do 11. 4.2006; Grawe d.d. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega 4,1000 Ljubljana. Ekonomist za analize in planiranje analitik svetovalec, dela na projektih na področju računovodstva in financ, opravljanje analize, priprava dokumentacije, uvedba rešitev v poslovanje, spremljanje tekočih potreb in problematike uporabnika; do 11.4.2006; Eurocom d.o.o.. Računalniški inženiring. Leveč 56, 3301 Petrovče. Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne medicine; do 14.4.2006; Cukjati Janez -specialist splošne medicine, Polzela 130,3313 Polzela. VODNIK Od 9.00 do 11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje Roka vička lutkovna igriča za predšolske otroke in prvi razred OŠ Pravljične dogodivščine pravljice za igro za osnovnošolce odi.do3. razreda OS 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog Velikonočne kokoške Hermanova ustvarjalnica 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Demonstracija obrtnika - frizer Vinko Tajnšek 17.00 in 19.00 Narodni dom Celje__ Pesemca območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 17.30 Center Nova - dvorana Katja Kočevar Škratje De- predstavitev knjige otrokom 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje_ Amalija Škrobar in Justina Strašek 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje-Muzejska kavamica_ mag. Branko Goropev-šek: Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Slovenska politika na Štajerskem v letih 1906-1914 predstavitev knjige 18,00 Dom sv. Jožefa Celje Bralec - oznanjalec božje besede tečaj za bralce beril 19.00 Kulturnica Velenje Mojca Senčar, Slovenka Nora Nora, sodobna dra- 19.00 Avla knjižnice na Muzejskem trgu Celjanke in Celjani 2006 odprtje razstave 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Smo ujeti v potrošništvo? okrogla miza 19.00 Knjižnica Rogatec Katja Gobec Skandinavija potopisno predavanje ob diapozitivih 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Jure Robič: Človek, ki zmore več razgovor, podkrepljen s fil- Gledališke vizije medobmočno srečanje gjeda-liških skupin celjske regije od 9.00 do 11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku, Celje Roka vička lutkovna igrica za predšolske otroke in prvi razred OŠ Pravljične dogodivščine Od 9.00 do 11.00 Knjižnica pri __Mišku Knjižku, Celje Rokavička lutkovna igrica za predšolske otroke in prvi razred OŠ Pravljične dogodivščine pravljice za igro za osnovnošolce odi. do3. razreda OŠ 9.30 Kulturni dom Vojnik Zaključek bralne značke Mavričnih bralčkov slovesen zaključek s klov- šolceod 1. do 3. razreda OŠ 10.00 MNZC - Otroški muzej Hermanov brlog 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Klovnesa princesa igralka in klovnesaEvaŠko-fičMaurer 17.00 Knjižnica Rogatec Oblikujemo z glino ustvarjalne delavnica za otroke 17.00 Knjižnica Velenje A. Rieger: Liza in Pavle, C. Walters: Kdaj bo prišla pomlad? Špeline pravljične ure Velikonočne kokoške 16.00 Knjižnica Podčetrtek Ora pravljic za predšolske otroke 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ora pravljic za najmlaj- 18.00 Muzej novejše zgodovine _Celje_ mag. Tone Kregar: Okupacija v 133 slikah (Celje 1941-1945) odprtje razstave 18.00 Mladinska knjiga Celje V goste prihaja Maček Ciciklubove pravljične ure 20.00 Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje_ Pozdrav iz Singna odprtje mednarodnega nuil-timedijskega projekta 21.00 Local Celje__________ Oroš Perič & The Moonlighting Orchestra koncert winiw.itovitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KJanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urcdnica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grahar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po clekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 HOVI NAŠI MATURANTI Fotografije maturantov z vsemi podatki nam pošiljajte na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Maturanti 4. b letnika I, Gimnazije v Celju Prva vrsta spredaj (z leve): David Sopotnik, Mitja Štimulak, Andraž Hladin, Primož Hostnik, Jernej Bratuša, Gašper Breznik. Druga vrsta: ravnatelj Jože Zupančič, Neva Natek, Tanja Reberšek, Karmen Sedeljšak, Monika Poznič, Meta Justinek, Andreja Hvale, Sabina Kramer, Janja Tovornik, Živa Grobelšek, Renata Gračnar, razredničarka Dunja Čurkovič Peperko, Tina Štorman, Sonja Pajenk, Nataša Priča, Blažka Orešnik, Špela Robnik. Zadnja vrsta: Ana Glojek, Anja Zore, Daša Golavšek, Petra Špan, Anita Leskovšek. Tone Vrabl med naj Celjani Pravijo, da so si v besedah vsi ljudje podobni, medtem ko se v dejanjih razlikujejo. Tone Vrabl je v dolgih letih aktivne kariere postal zaščitni znak naše medijske hiše in dokazal, da je ne samo z dejanji, ampak tudi z besedami mojster svojega posla. Bralci in poslušalci so ga nagradili z laskavim priznanjem. Na izboru za naj Celjana je zasedel drugo mesto. Kot so organizatorji zapisali v obrazložitvi, »je bil nepogrešljiv glas Radia Celje, športni urednik, idejni vodja večerov polk in valčkov, vabil je Znance pred mikrofon, >zagrešil< štiri knjige, popeljal sto kmečkih žensk na morje... Še bi se dalo naštevati, a ne mara, da bi izzvenelo kot hvala. Kot sam skromno pravi, je bil samo novinar«. Akcija tednika Celjan in Radia Fantasy je trajala od novembra lani. Na predzadnji marčevski večer so v unionski dvorani v okviru Modnih navdihov med devetimi finalisti razglasili naj Celjana. Z 976 glasovi je laskavi naziv pripadel Aleksandru Svetelšku, direktorju družbe Engrotuš. ST Foto: GK Vinarji simbolično stopili v vinograd Šentjur se ponaša s potomko Stare trte, več kot 450 let stare modre kavčine, ki so jo pred devetimi leti prejeli v dar od Mestne občine Maribor. Tradicionalni pomladni rez so opravili pred dnevi in ob slovesnem simboličnem dogodku gostili pomembne občinske in vinarske goste. Cepiče znamenite najstarejše trte so uradno podarili že več kot 50 mestom ne samo po Evropi, ampak njene potomke rastejo že tudi na drugih kontinentih. Trto pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu v Šentjurju je obřezal mestni viničar Aci Urbajs. Glede na biodinamične metode, ki jih sam uporablja, je bila za tokratni rez luna v skoraj idealnem položaju. »Sicer pa je bolj kot luna v tej zgodbi pomemben praznik, ki ga človek naredi iz tega,« je zaključil Urbajs, ki pravi, da bo letos verjetno zelo dobro vinsko leto. Dogodka so se udeležili tudi vinski vitezi, s spodbudno besedo pa je simbolično odprl sezono dela v vinogradih župan mag. Štefan Tisel. Po opravljenem delu je sledilo predavanje publicista Draga Medveda na temo Vino in kakovost življenja. ST Brez tegob zakonskega stanu Najstarejša, 100-letna Prevorjanka živi v domu v Šmarju pri Jelšah V Šmarju pri Jelšah je bil včeraj dan, kakršnih je v tistih krajih zelo malo. V domu upokojencev so praznovali 100. rojstni dan Helene Žveglar. V četrtek bo minilo že 26 let, odkar neprekinjeno biva v domu. V dom je prišla že pred tem, vendar se je nato za nekaj časa vrnila domov v Košnico pri Pre-vorju, v vas, kjer je mlajši vaš-čani niti ne poznajo več. Tam je živela v zelo skromnih razmerah in bila vse življenje kmečka gospodinja, ki se ni nikoli odločila za tegobe zakonskega stanu. Veliko je pomagala pri kmečkem delu na drugih pre-vorskih kmetijah, kjer je pripomogla v vinogradih, pletla koše, pozimi predla na kolovratu in podobno. Po trikrat na teden je zaradi opravkov pešačila petnajst kilometrov daleč v Šentjur. Franja Ubiparipovič, ki vodi šmaisko domsko terapijo, se je spominja kot ene najbolj zavzetih stanovalk doma. V delovni terapiji je prenehala sodelovati pred sedmimi leti. Za stoletno gospo se počuti raz- meroma dobro, saj se lahko sprehaja po hodnikih doma brez tuje pomoči. Izgleda, da je iz trdnega rodu, saj je njena sestra, ki živi v Bukovju pri Slivnici, pri 87 letih izjemno čila. V Šmarju pri Jelšah so se na 100. rojstni dan »Lenčke« (»Le- nike« za Prevorjane) lepo pripravili. Slovesnosti in pogostitve v domu so se udeležile tri slavljenkine nečakinje, najstarejši Prevorjanki pa je čestitala tudi predstavnica tamkajšnjega Rdečega križa. Čestitke so se kar vrstile, saj so ji prav tako čestitali direktorica doma Majda Koren ter predstavniki stanovalcev. Direktorica je povedala, da so v domu tokrat pripravili že peto torto z napisom 100 v zad-njih treh desetletjih. Najstarejša stanovalka doma doslej je doživela celo 102. leto življenja. BRAME JERANKO