SLOVANSKA KNJIŽNICA (.JUBLJflNfl K CS D 144/190B/a 008(058) IIIIII lil Hi 9004009,8 O O II II D 0 fl RNIK. 1 o o na svetlo daje o o SLOVENSKA MATICA - . v LJUBUANI. . • Vlil. ZVEZEK. a uredil * L PINTAR. V UUBUANI. natisnila narodna tiskarna 1906. J ZBORNIK Na svetlo daje SLOVENSKA MATICA v Ljubljani. VIII. zvezek.'j^^^^-^ ' Uredil L. PlNTAl^. V Ljubljani. * » » Natisnila ..Narodna llskarna" * * * 1906. VSBBI NA. Na (Irui 1. Dr. Fran IleSit: ČeSko-slovensk« vMjcmnost v minulih dobah I— 33 2. L. Pintart Ivan Vavrü..............34— 45 3. Dr. Ivan Žmavc: Herbert Spcnccr, filozof razvoja, napredka In svobode.................57 4. Avpist Žigon: Tercinska arhilektonlka v PreJernu .... 58—128 5. J. K. Podgorjanski: Judje na Kranjskem.......129-149 6. Andrej Fekonja: Pr\'c Sole pri Hr\'atih od XIII, do XIX. veka 150-161 7. Dr. Fran lleSW: Srbski pisatelj Jovan Rajid in Urban Jainik . 162—172 8. Dr. Janko Slebingcr: Slovenska bibliografija za 1. 1905, , 173-229 9. P. pl. Radlcs: Slovenske bramboNske pesmi Cvetkove . . . 230- 235 •/i' V« t. Češko-slovenska (-jugoslovanska) vzajemnost v minulih dobah.') Spisal dr. Fran IleSie. .4. Bleiweisove „Novice" In Slovaki pred letom 1848. Žc izza 1. 1838 so sc Ijubljanslti literarni in podjetniški krogi potegovali za dovolitev izdajanja slovenskega časopisa, a zaman je bi! ves trud, dokler ni posredoval sam nadvojvoda Ivan, predsednik društva .Verein zur Beförderung und Unterstützung der Industrie und der Gewerbe in Innerösterreich' v štajerskem Gradai; vsled njegovega priporočila je z julijem mesecem I. 1843 »Kranjska kmetijska družba" začela izdajati .Kmetijske in rokodelske novice". Za urednika si je izbrala svojega tajnika, dr. Janeza Bleiweisa. (Zbornik Slovenske Matice 1902, 1%—198). V istih letih se je trudil Ljudevit Štur, da bi smel izdajati slovaški časopis. Tri leta je moral čakati, dokler mu je končno državna vlada 1. 1845 dala koncesijo; z avgustom mesecem tega leta so v Požunu izšle politične .Slovenskje närodnje novini" z literarno-poučno prilogo ,Orol Tatranskil. I. »Novice" o Slovakih. Bleiweisove „Novice* so bile, kakor kaže že njih naslov, namenjene pred vsem kmetijstvu in rokodelstvu, vendar so nudile tudi drugih vsakovrstnih naukov, ki pospešujejo razvoj izobrazbe; šolstva, jezika in literature niso izključevale in se je njih delo vladi zdelo tem manj nevarno, ker so imele — nedolžen naslov. Računajoč z razmerami zanemarjenega ljudstva, je Bleiweis postopal previdno in uprav pedagog i čno. Spričo svojega značaja so „Novice" 1. 1844 med naročniki brojile kmetijsko društvo na Štajerskem, Koroškem, Go') Glej .Slovanskih Pfehled* II. 170—174 in IV. 453 — 464; dalje .Zbornik NUL Slov.* 1899, sir. 72 nasi. riškem. Hrvaškem, Ogrskem , Češkem, Moravs ke m, Tirolskem, na Dunaju, v Kasselu in Peterburgu. Izmed slovanskih časopisov nahajam med naročniki I. 1844 (gotovo za izmeno publikacij) uredništvo lista ,Kvety" v Pragi, .Danice* v Zagrebu, «Srbskih Novin" in,Pod u-navke" v srbskem Belgradu in »Zore Dalmatinske" v Zadru. L. 1846 se je pomnožilo to število za »Dalmazio" v Zadru, ki je sicer bila pisana italijanski, a je ,z bleskom slovanskega soinca ožarjena, morala vsakogar zanimati" (Slovenskje Pohladi 1847, str. 73). L. 1847 je pristopila .Ceskä včela" v Pragi in pa .Pražske Noviny* v Pragi. Od 1, 1845 počenši pa do I. 1848 so bile .Novice" v zvezi tudi s Šturovimi »Slovenskimi narodnimi novinami" in .Orlom Tatranskim". .Novice" so Šturova lista naznanile dne 12. novembra 1845. .Oba lista sta," pišejo, .prijetne vnanjosti in da imata tudi notranjo ceno, smemo že po tem misliti, ker je bil kmalu od začetka razpečan ves natisk, kojega število sigurno ni bilo baš majhno. Slavno uredništvo imenovanega časopisa je bilo torej primorano naznanili, da ne more več ustreči tistim, ki se mislijo na te novine naročiti in bi radi vse številke od začetka dobili; naj se tedaj le od začetka oktobra nanj na-roče . . .') Kar se tiče jezika slovaškega, moramo reči, da ne bo treba posebnega truda, Novine in Orla umeti, zlasti tistim ne, ki so se že s kakim drugim slavjanskim narečjem sezna-itili. — Urednik tega časopisa je slavni gosp. Ljudevit Štur." Vnovič so .Novice* prinesle .Hvalo Slovenskih narodnih novin" dne 8. decembra 1847 pišoč: ,Te Novine razodevajo svojo ljubezen in materinsko skrb do ljudstva tudi s tem, da si neprenehoma prizadevajo, z razširjanjem društev treznosti otroke privesti k treznosti, s treznostjo k čednosti in s čednostjo k pravi sreči.* O Dne 13. januarja I. 1847 so v .Novicah" naznanjeni .Slovenskje pohladi na vedi, umenja a literaturu" ') Primerek .Orla* v ljubljanski licejski knjižnici se *ačne z oktobrom 1845. ^ ») V Isti Jtevllki naznanjajo .Novice* tudi Štefana Jovanovida mad-žarsko-slovcnski in slovcnsko-madžarski slovnik, ki bo spisan .seveda v narečju ogrskih Slovencev. Pr\'cmu delu tx> pridejana pismenost (= slovnica) sloven-skcga narečja po madžarsko, drugemu pa pismenost madžarskega Jezika po slovensko pisana.* vidüvarije od M. J. Hurbana, s povolenim eis. kral. censuri, v Skalici v tlačjarni Frana Ksavcria Škarnida a sinov. 1846.') Poroča se o njih: ,Prvi zvezek leh slovenskih pogledov na vednosti, umetnosti in literaturo, ki bodo v prostih (zwanglosen) zvezkih na svetlo dajani, je prišel prvega septembra }reteklega leta na dan." Nato sledi kazalo vsebineO nada-jevanje: „Glasoviti urednik imenovanega časopisa, gosp. M. J. Hurban, župnik in dekan v Hlubokem, je porok, da bodo slovenski pogledi ugajali izobraženim Slovanom, za katere so posebno pisani. Dopisi in naročila se pošiljajo po pošti na imenovanega gosp. dekana v Hlubokem (per Tymau, Senic)." Nato navajajo .Novice* še istega Hurbana .Nitro, l.ročnik 1842" in ,2. ročnik 1844" s popolnim naslovom teh izdaj, ki „obsegajo spise prozaične in pesniške," ter dostavljajo: .Vse te oznanjene knjige se dobijo tudi po gosp. Lercherju, knjigarju v Ljubljani. Cena enega zvezka je 1 goldinar." Potemtakem je ljubljanska knjigarna imela tudi slovaške knjige. Ali je Bleiweis za Hurbanov list zvedel po knjigami ali direktno, ne vem; ') čudno je, da rabi v svojem naznanilu nemški izraz .zwanglos"; uvažiti je tudi, da izvodu .Slovenskih Pohladov" v ljubljanski licejski knjižnici manjka baš 1. zvezek. In ko so že visoko Šli valovi 1. 1848, so .Novice" v svoji številki z dne 10. maja naznanile, da so v .Skalicah (na Ogrskem) 5, aprila začele izhajati „Novini pre hospodarstvo, remeslo, a domiici život* . . . Vsebina sestavkov do sedaj na svetlo danih listov kaže izvrstno uredniško umetnost gosp. Daniela Liharda, urednika in izdajatelja .Novin".') Vesti ali člankov „Novice" po slovaških listih niso prinašale. II. Štur o .Novicah*. .Slovenci so očuvali edini z nami Slovaki čisto, nepokvarjeno, neizpremenjeno ime slovansko skozi vso usodo groznih I) Naslova .Novice" niso natanko posnele: utiiehja, literaturu. ■) Naslov Hnrbanovcga danka .Slovensko a jcho živo! literarni" je potolmafcn s: .slovansko literarno življenje'. ') .Nitre* pač BIciwcis ni d<)l>ival. kakor jc razvidno iz tega, da o Novem letu 1847 le nc ve za nje tretji letnik, ki je izSel 2e poCetkom I. 1846 (v .Orlu Tatranskcm* naznanjen dne 17. marca 1846). ') Ali so celovSki slovenski twgoslovcl Imeli slovaSke novine ? L. 1846 50 dobivali razen BIciweisovih .Novic* Oajcvc ,D. h. s. Novine* in .Danico*. .Slavlsdie Jalubüclier*, .Zoro* itd. in 29. maja 1847 je o priliki svcfancga izpita iz slovenSfinc bogoslovcc Samec rekel: .Poglejmo na brate svoje, vrle Čeliove, Moravane in Slovake .. . vsi se izobražujejo, aH bodemo sami mi Slovenci zaostali?* (Blclweisovc .Novicc" z dne 9. jun. 1847.) Časov!" je poudarjal Evgen Gerometto v .Slov. Pohladih" (1851, str. 144) in Hurban istotam (str. 165): .Slovinci so skupaj z nami Slovaki ohranili čisto ime slovansko pred bur-jami neugodnih časov in živi čut ljubezni slovanske ...*') To je bila poetična zavest, a v prozi je bila baš skupnost narodnega imena nekaka ncpriličnost. Naštevajoč slovanske narode, imenuje Lj. Štur v .Orlu"^ z dne 10. oktobra (vel. rujna) 1845 poleg Cehov in Moravanov posebe Slovake (2,751.000) in poleg Srbov in Hn'atov nas Slovence (1,151.000). Štirinajst dni pozneje pa se je obrnil zoper to .terminologijo': Slovaki-Slovenci. V broju z dne 24. oktobra 1845 je Mihael Godra, „rektor a profesor Bščsko - Srjemskeho Pro-gymnasia" iz Novega Verbasa objavil članek, kjer pravi v opombi, da imajo „Slovenci in Slovenke v sosedstvu Triglava, Slovaki in Slovakinje od Tater tja do dunavskih Železnih vrat svoje bivališče" in da se tatranske Slovanke najraje dajo imenovati s svojim rodnim imenom ,mile Slovakinje'; toda uredništvo je pripomnilo: „Ni tako, gospod profesor! V sosedstvu Triglava žive Slovenci in Slovenke, toda češče se imenujejo Slovinci in Slovinke, a od Tater tja do dunavskih Železnih vrat žive Slovaki in Slovenke. Samo kje globoko v Tatrah zovejo naše žensko pokolenje Slovakinje, drugod se pri nas ženske kličejo Slovenke.' Z vprašanjem našega in slovaškega narodnega imena so se bavile tudi „Novice". Naznanjajoč prvič Šturove „Novine" (12. nov, 1845), pravi Bleiweis, da so začele izhajati „v Bretislavu ali Požonji, glavnem mestu ogerskega Slovenstva", a ob koncu naznanila govori o lahki umijivosti jezika „Slovakov". V številki z dne 8. decembra 1847 imenuje „slovenske" otroke, ogerske „Slovence" in njih „slovensko" narečje; prim, še „slovenske" poglede v številki z dne 13. januarja 1847. Kadar so se naslanjale na slovaški tekst s .Slovenci", so .Novice* rabile to ime; sicer pa so jim bili znani tudi .Slovaki', kakor celovškim bogoslovcem. Dopisnik s Koroškega jc v .Novicah' z dne 14. aprila 1847 pisal tako-le: .Slovaki na Ogerskem (je jih skoraj tri milijone) imenujejo svoje narečje slovenski govor, mi svoje ravno tako. ') Prim, kar piše Bohdan Hrolx)A na str. 81 istih .PotiladoV: .Či Slovak len skrze Čccha a v Čecliu muožc sa spasif a k släve povišif? Nje a vcčrtc flje! ve( Slovik. ako Sloväk Je už Slavjan . . .* •) Oziram se ic na .Orla", ker Sturovih .Novin* nisem imel. To bravce moti. Ko so „Novice" povedale, da se vrli mladeniči v Mariboru vadijo slovenščine,') so nekateri bri mislili, da je to slovensko narečje, kakor ga Slovaki govore; drugi nam zopet svetujejo, naj bi sc nii imenovali Slovince in naSe narečje slovinsko, da bi se razlikovalo od slovenskega, ki ga Slovaki govore. — Tega mi ne moremo storiti. Mi smo bili, smo še sedaj in bodenio ostali še naprej slovensko govoreči Slovenci, kakor se tudi povsod imenujemo, samo na Banatskem (Beneškem!) pravijo, da so Slovenci slavensko — ne slovinsko — govoreči. Kaj čemo storiti? Imenujmo govor Slovakov ogersko-slovensko narečje, naš pa ilirsko-slovensko. Potlej se ni potreba bati zmešnjave." Dopis je pisan v Celovcu prve dni februarja in doni kakor odmev onega razgovora o imenu .Slovenci" v „Orlu* — a pisalo se je o tem pač tudi drugod po čeških in slovaških knjigah.-") Obširno se je „Orol" bavil s Kopitarjem, ki je bil 1. 1844 umrl. V drugi številki je prinesel njegov životopis, v 12. (24. okt. 1845) poroča o njegovi knjižnici, da je, „kakor se govori, dobilo rusko poslanstvo po nasvetu v tej stvari izkušenega prof. Sreznjevskega od ministra prosvete Uvarova ukaz, da bi kupilo to knjižnico"; v 21. številki 13. febr. 1846 govori o Kopitarjevem spomeniku na dunajskem pokopališču') in v 25. številki z dne 27. marca 1846 prinaša poziv za Kopitarjev spomenik v Ljubljani, ki ga je Caf objavil v .Novicah* z dne 18. februarja 1846. Razen v tej zadnji vesti je „Orol" glede na Kopitarja od .Novic" bil pač neodvisen.') O tem možu svetovne slave se je od drugod pač več zvedelo. Prvič je .Orol* o .Novicah", kolikor morem soditi, izpregovoril v svoji 20. številki z dne 3. februarja 1846. Odslej je prinašal večkrat iz njih in o njih vesti.^) ') 9. dccembra 1^46. .Orol* št. 51 (5. jan. 1847). Prim. Li. Zvon 1904, str. «3. •) Morebiti je kdo Izraz .slovinski* predlagal radi dalmatinske .muze slovlnske*. Kačičev .Razgovor ugodni narod.i slovinskoga" jc I. 1836 Slovencu Vogrinu zopet privabil .muzo slovinjo*, ki jo je bil skoro zapustil (Zbornik Matice Slovenske. 190.), 213). •i .Novice" so o tem govorile po .Wiener Zeitung* dne 12. nov. 1845. «) Vavrincc Caplovič je I. 1839 oravski stolici zapustil svojo bogato knjižnico, v kateri je bila tudi slovnica A Murka (Orol Tatr.. 15. č. 1S45.) ») Tako naglaša po njih Je v isti Številki hvalo .'Xnastaziju ürünu, ki je v nemseino prevedel kr-injskc narodne pesmi, v št. 22 (24. fcbr 1846) prinaša .Muhodidskcga novoletno voMilo iv .Novicah" z dne 11. febr.), v št 26. (7. aprila) kratek podatek o ljubljanskih gledaliških predstavah in izvadek iz Cafovcga razglasa novega slovenskega slovarja, v št. 51 (z dne A to niso vedno le suhe vesti, ,Orol" jiii man-eč rad spremlja s pripombami. Že o prvem pozdravu 1. 1846 (št. 20), ko naznanja, da »Novice* izhajajo z novim organičnim pravopisom, hvali Bleiweisa kot ,moža in Slovana vsestranski izobraženega" ter poudarja, da so »Novice" med Kranjci, Korošci in Štajerci zelo razširjene, .tako da se človek mora čuditi, kako more tako malo pleme slovensko imeti 1263 predplatnikov na Novice! Vidi se, da ta narod že v istini nekaj hoče!" Posebno naglasa, da so med naročniki poleg najvišjih stanov (udi seljaki in obrtniki, »kar je lep znak tega, da med Slovenci prosveta že tudi počenja globoko puščati korenine", ter kliče: »Slovaki, zgledujte se v teh svojih bratih!" In sledečega leta ,Orol" iznova poudarja veliko število predplatnikov »Novic" ter pravi (v št. 74): .Kdo da bi se tu ne razveselil z nami nad tem krepkim slovanskim narodom?', a v št. 55, da se radi rastočega števila predplatnikov »Novic" (HOO) prijatelji slovanstva morejo srčno veseliti: Ljubav do naroda dela čudesa!" in dne 22. junija kliče; »Slava Slovencem !" „Orlu" ugaja novoletna želja, ki jo je izrazil J. Muhodolski v »Novicah" z dne 11. februarja 1846: naj bi namreč zaniče-vavci slovanstva naš narod le dalje psovali! Tako psovanjc zbudi marsikaterega mlačneža h krepko narodnemu čuvstvu. »Orol" (št. 22) pristavlja temu: »Tako jc dobro, bratje Slovenci, čim bolj se v nas zaletavajo bodisi tuji ali lastni neprijatelji, tem bolj se držimo svojega in dokažimo, da hočemo biti ne samo slovanstvu, ampak človečanstvu na kras! — Tudi pri nas ima tako zasmehovanje jako dobre nasledke. Tako, glej, sedaj nekateri na»i lastni sinovi vzdevajo razna imena naSi besedi narodni, staroočetovski, a ti vzdevki so že tudi v našem kraju več prej dvomljivih ali naravnost protivnih ljudi naklonili naši besedi in so iz njih naredili goreče prijatelje naše besede." Zelo razveselila je »Orla" osnova Cafovega slovarja; zato je (št. 26) pripomnil: .Samo dalje, dragi bratje Slovenci, samo 5. jan. 1847) dopis o dijakih mariborskili, ki so negovali slovenščino (Novice z dne 9. dcc. 1W6). v St. 67 (22. jun. 1847) poroča o slovenskem slavju v celoväki bogoslovnici (Novice i dne 9. jnn. 1«47). v ät. 74 (14. sept. 1847) o laskavi kritiki Novic in Bleiweisa (Novice z dne 25. avjj. 1847), v ät. 57, 81 in 85 o stolid slovenskega jezika v Gorici in o literarnih stvareh, v $1. 90 (14. marca 184^1) o inaii zadiiänid za Jungmanna v Gradcu (Novico z dne 1 marca 1848) in v 94 (5. maja) o slovenski peticiji na cesarja radi uvcdl>c sU>vcnSčine v vse šole, ,a kdo chce bit" professorcm, abi mau znamost vJetkich slovanskich narcči 1" .Domovi Pokladflica, Licliardov koledar, za leto 1817, jc prinesla med .životopisi ludi pametnich- tudi životopis slovenskega mUijonarja Barage, o katerem so pisale Novice 1. 1845 in 1846. dalje! Milo je to človeku, kadar vidi, kako se vse v slovanskem sve(u duševno giblje, kako tudi ta najmanjši narod hoče nekaj prinesti na oltar obče prosvete. Bog vam pomagaj!" Iz vsega tega se vidi, da se je Štur mnogo bolj oziral na Slovence nego Bleiweis na Slovake. Premišljeni in previdni Bleiweis stoji poleg navdušenega štura. Tudi je bil glavni namen Bleiweisovega .kmetijskega in rokodelskega" lista drug nego Šturovih političnih .Novin" in leposiovno-poučnega „Orla", Pri presoji Šturove vneme za Slovence je uvaževati še pred vsem to-le: pred njegovim nastopom za samostalnost Slovakov so Slovenci v bistvu odklonili ilirizem in napredek tega malega naroda slovenskega, zvršcn z „Novicami", je Stura utrjeval v upanju, da po slovenskem zgledu tudi samostalni nastop Slovakov ne bo brezuspešen. To pričajo že zgoraj navedene njegove pohvale Slovencev in to je naravnost povedal M. .1. H.(urban) v svojih .Pohladih" z dne 25. julija 1851, str, 11, govoreč o celovški .Slovenski Bčeli": „Mi si srčno želimo, da bi na našem Slovenskem ta časopis postal znan; zakaj ako more kaj zbuditi dremajočo silo, sigurno zgled manjšega bratskega naroda, ki v minulosti ni bil manj potlačen nego naš, a vendar razvija toliko delavnost, se ozira na položaj izobraženejših bratov in išče v njih svoje dopolnitve. Delo velikih narodov nas prevzame, tako da se bojimo samo začeti, kar bi nam koristilo, a delo naroda, ki nam je po usodi in trpljenju podoben, po številu manjši od nas, nam budi v duhu smelost za početek in vero v lastne sile." III. Načelno stališče Slovakov o slovenski individualnosti. Kar je vezalo Slovake in Slovence, ko so dobili prve časopise pisane v svojem narečju, to je demokratsko stališče, naglaševanje individualnega razvoja, razvoja od spodaj navzgor in s tem eman ci piranje od zajednice s Cehi pri Slovakih, od zajednice s Srbohrvati pri Slovencih. Duh slovaškega stremljenja je bil , pr otii lirski", Stur je pisal že 1. 1843 Vrazu tako-le: .Hrvat je od života vašega nerazlučiv, jer da niste Hr\'ati. nebiste imali tako izrazita du- ševnoga života. Ilir je kao abstrakcija njcšto mrtvo, hladno.') Jedina živa občenitost jest slavenstvo, ne ilirstvo; budi svatko Slaven u svojem osebujnem plemenu (Vraz, Izabrane pjesme, s uvodom Franje Markoviča, CVl). In Hurbanu so Gajeve .Novine* šele tedaj ugajale, ko so se zabele ,po zgledu naših brigati bolj za ljudstvo" (Slo-venskje Pohladi, 2. zv. 73). Ocen evatelj njegovih »PohladoV, Ctiboh Cochius, pa je temu Hurbanovemu časopisu samemu očital, da ne zida demokratski od spodaj: .... Mi vidimo iz celega načrta samo teoretizovanje, nepraktičen časopis. Gospod H.(urban) govori, da bode podaval članke iz področja filozofije, zgodovine iii jrirodnih ved... Ali ni pedagogika s filozofijo v bližji zvezi? n ali bi iz praktičnega ozira za naše potrebe ne bilo praktič-nejše, na ta del ved najprej obračati svojo pozornost? — Veda je s šolo in odgojo, a ta z življenjem v najbližji zvezi; gospod Hurban pa je našo odgojo, šole in razvoj mladine docela izključil iz Pohladov, To smatramo za nepraktično po-čenjanje. Kajti kaj nam bodo kori.stile vsakojake razprave in teorije brez ozira na pozitivno sedanje stanje stvari, ki vendar hočemo, da bi se izpremenile... nam treba vedo in filozofijo življenja in tega, kar je v življenju koristno, stvarno... človek mora gledati ne samo kaj, nego tudi, za koga piše." Hurban vzporeja v svojih .Pohladih" (25. julija 1851) slovensko - ilirsko in slovaško - češko razmerje pišoč, da bolj izobraženi pisatelji slovenski .znajo popolnoma ne samo srbsko ali tako zvano ilirsko narečje, ampak tudi druge slovanske jezike, vendar rabijo za probudo slovenske narodnosti le sladke zvoke svoje ,slovenščine',' Kolldr pa da ne zna v slovaških časnikih .nič napisati za narod svoj... V istini ne bi škodilo, ko bi se pevec Slavine hčere od plemenitih Slovencev učil ljubiti narod svoj . . . Tam gre vse složno, obzirno, pazljivo, a vse tudi iz ljubezni do Slovencev in njih zvokov domačih. Narod se priznava k svojim možem; saj mu govorijo v njegovih znanih glasovih, oni pa zopet ne letajo dalje in ne tlačijo vsega abstraktnega naroda v svoje srce prej nego so namočili svoje njive, očistili svoje potoke in reke, žrtvujejo se svojim dragim Slovencem." Govoreč o Razlagovih .Zvezdicah", o katerih je slovenski kritičar v .Slov. Bčeli" rekel, da žalibože slovenska mladina njih naukov in navdušenja ne more biti deležna, ker niso pisane v 6sti slovenščini, pravi Hurban: .Vidno je tedaj, da se ') PreSercn jc pis.il I. 1840 Vrazu o ilirizmu: .Besser ein Scliwcinchirt sein als öt>cr alle Toten gebieten'. Stur pa je rekel (.Orol* 21. julija 1846): .Život je näS, a mi SJovcnmi chccmc bit." Slovenci, dasi je njih vnema za vzajemnost slovansko tako krasna in velika, vendar najprej starajo za življenje lastnega naroda in da hočejo predvsem lega zbuditi, tedaj prav kakor mi Slovaki I Kdo bi si bolj želel jednote literarne slovanske nego mi! A uprav zato, ker hočemo, da bi to potrebo čutil celi narod in da bi celi narod doprinesel k temu delu potrebne in v njem se v obilni meri nahajajoče življe in gmotne pomočke, uprav zato hočemo tudi s slovaSčino Slovaško zbuditi in ga v življenje privesti . .. celota slovanska pride samo tedaj do vsestranske prosvete in dovršenosti, kadar se poedini njeni narodi izobrazijo in prosvetijo.') Mi se radi mudimo pri Slovencih; kajti pri njih vidimo srečnejšo usodo baš teh misli, ki se pri nas srečavajo s tolikimi zaprekami in odpori. Slovenci so, to vidimo jasno brez velikega napora, dasi pišejo slovenski, vendar sedaj bližji slovanstvu, nego bi bili, ako bi bolj probujeni in boljši domorodci izmed njih pisali — kakor se pravi — ilirski, in narod slovenski bi zaostajal, s svojim narečjem vred zavržen tja v kotove bednega, materijalnega življenja. Slovenci so in bodo do tedaj na pravi cesti, dokler ne odidejo od svojega lastnega še neizčrpanega vira, dokler zalivajo svoje lastno drevo s svojega studenca vodo. Samo tako dalje, bratje Slovenci, mi Vam od Tater ponavljamo Vaše lastne besede: »Stanovito — ali oprezno naprej! En edini slovanski književni jezik . . . Prekucniti se nič ne da . Bodočnost je naša. Mi k temu dodajemo naše: Daj to, Bože! Amen. Bože daj tol'0 To naziranje je prav tako, kakor ga je izrazil neki do-)isnik, pač Slovenec, v posebnem pismu do Jordanovih ,Jahr-)Qcher für slav. Lit." (1845, str. 147). Zavračajoč očitke Slomškovi knjigi .Blaže in Nežica", češ da je nje jezik sestavljen iz samih lokalizmov, pravi: „Es ist lacherlich, bei uns Volksschriften zu verlangen, die auch der Dalmatiner usw. verstehen soll. Wir raten hier den Kroaten, auch endlich emstlich an das sogenannte gemeine Volk zu denken; was ntltzen alle Geographien und Geschichten und Gedichte und dergleichen mehr, wenn der bei weitem größte Teil der Nation in der alten Finsternis bleibt." ') Prim. l>escdc Danjkovc (.Časopis za zgod' II. 63.) in znane Prešernove Vrazu. — Poetifno se je o tem izrazil dopisni!« v Jordanovih .Jahrbücher' ltW5. 299.: Wenn die Rose scHist sich schmücket schmückt sic auch den Garten. ') Kulturno-politieni es^ji bodo te misli znali uvaževati, a ne liodo smeli prezreti, kam Je Slovake njili Itrfitcv od Cehov dandanašnji dovela Ta rezultat bode važen za presojo začetka. Vsekakor je pomembno, da budimpeStansko jezikoslovje tako vneto govori za slovaško osamosvojenje. Kar so bile za Slovence Bleiweisove „Novice", to je pričakoval člankar v Jordanovih .Jahrbücher" (1845, 300) od pravkar dovoljenih Šlurovih ,Novin", da bodo namreč mogle biti in naj bodo ,ein gutes Lokalblatt als paedago-gisches Mittel zu intelligenter und sittlicher Hebung der ungarischen Slovaken". IV. Nastanek slovaško-slovenskih stikpv. .Novice* so izhajale že dve leti, ko sta izšla prvič Šturova lista. Po vsej priliki je torej zveze iskal Štur. Odkod je Štur vedel za Novice? Bilo je takrat v Avstriji tako malo slovanskih listov, da jih ni bilo težko pregledati. Že 1. 1843 so Jordanove .Jahrbücher für slavische Literatur, Kunst und Wissenschaft" osobilo hvalile Bleiweisov list (str. 378 — napovedale so ga že prej), češ: .(Die Zeitschrift) erfreut sich einer allseitigen und besonders der Teilnahme ihrer Landsleute , . . Die Novice erscheinen in krainischer S A' irache; doch werden auch Artikel von sprachkundigen Jlnnern in den anderen Mundarten des südslavischen Dialektes aufgenommen;') auch hie und da Aufsätze in der illyrischen Orthographie abgedruckt, da Se.kais. Hoheit, der durchlauchtigste Herr Erzherzog Johann sich hierüber selbst wohlgefällig ausgesprochen haben; doch wird das Blatt selbst niemals zum Tummelplatz sprachlicher Federkriege hergegeben . . . Die Redaktion ist dem ebenso verdienten als gewandten Herrn Prof. Dr. Bleiweis anvertraut. Es laßt sich von diesem Unternehmen gewiß der schönste Erfolg erwarten und wir können bei dieser Gelegenheit nicht umhin, unsere Freude über diese Erscheinung mit vollem Herzen öffentlich auszusprechen, unseren stammverwandten Gesellschaften in den übrigen slavischen Landern aber von neuem die Pflicht an das Herz zu legen, für die Bildung des Volkes, der grossen Massen zu sorgen; denn nur diese beweist den Höhepunkt nicht bloß der Literatur, sondern der moralischen Vortrefflichkeit einer jeden Nation." In V drugem letniku (1844) navajajo .Jahrbücher' (str. 38 do 39) natančno vsebino pn^ega četrtletja .Novic", .dieser höchst verdienstvollen Zeitschrift" in pravijo: .Auf diese Weise entsprechen die Novize dem Zwecke, den sie sich vorgesetzt haben, außerordentlich, und jeder Slave muß sich freuen, hier bereits ein Organ für den Land- und den niederen Gewerbsmann tatig zu sehen, dessen segensreiche Wirkung sich gewiß in kurzem deutlich genug zeigen wird." ') Paf Ic V slovenskih (na pr. Stajerskili) nare^^jih! Govoref O .Novicah" iz meseca januarja in februarja 1844, jih ocenjevatclj (str. 238) imenuje zopet .ein höchst verdienstliches und das Wohl der südslavischen Nation auf dem praktischen Wege beförderndes Unternehmen, das seinen beglückenden Weg rüstig fortschreitet und von Tag zu Tag nicht bloß mehr innere Festigkeit, sondern auch weitere Verbreitung und gröUere Wirksamkeit gewinnt."') Z vnemo so pisale o „Novicah* tudi I. 1845; v drugem zvezku (str. 50—51) čitamo: „Wie glücklich die Redaktion die Bedürfnisse des dortigen Leserkreises zu befriedigen weiß, zeigt die reißende Abnaiinie des filattes . . , Mit desto größerer Zuversicht kann man daher in die Zukunft blicken, daß auch fernerhin alljährlich eine Reihe der nützlichsten Kenntnisse und der schönsten Gefühle unter einem Volke werde ausgebreitet werden, das bis dahin aus Mangel eines zweckmäßigen Organs geistig beinahe gänzlich brach liegen bleiben mußte . . . Dank darum (med drugim) dem regen Eifer des Herrn Dr. Bleiweis, der keine Mühe scheut, seiner Nation geistig und materiell zugleich nützlich zu werden und in Gegenden ein munteres geistiges Leben wach zu nifen, wo bis dahin nichts als öde Leere und Totenstille herrschte.' Slavo poje dr. Bleiweisu slovenski dopisnik v 4. zvezku (str. 148): .Wir überlas.sen uns (sc. pri .Novicah") sorglos der Leitung unseres geliebten Prof. Dr. Bleiweis, der sich für die Sache unserer Nation wahrhaft aufopfert und sich selbst durch schwachsinnige Renitenz, prinzipielle Oppositionen und Verdrießlichkeiten aller Art nicht von seinem herriichen Ziele ableiten läßt und stets nur das im Auge behalt, was zur wahren Bildung des Volkes und zum wirklichen Nutzen des Vaterlandes frommt". In še enkrat se Jordanov list v tem letu obširno bavi z »Novicami*. V petem zvezku (gotovo še v pn^i polovici 1. 1845) se spriCo prodirajoče nove organske ortografije veseli ,im tiefsten Herzen über das nun größtenteils gelungene Werk der sprachlichen Einigung dieser Völklein in Sudösterreich (wie sie sich auf dem Papiere bisher darstellten) mit den undique col-latis membris zu einem einzigen Volksstamme, dessen Wurzel im Slaventum ruht" ... Treba je le še nove ortografije v šolo, „daß so durch eine Konzentrierung aller geistigen Kraft in eine Literatur der südslavische Volksstamm m Österreich jener Entwicklung und Bildung entgegengeführt werde, welche ihm so not tut, um selbst glücklich zu sein und das Glück den Brudervölkern zwischen der Donau und dem Mittelmeer zu ') Iz te obälrne occne sc tudi gotovo spozna, da ocenjevatelj ni kak Slovcnec: .wir die wir in diesem Spraclidiaicct noch nicht üo rccht eingebürgert sind,* pravi o sebi. bringen, €^uf welche Österreich von der Natur bestimmt ist einen entscheidenden EinfluÜ zu üben", To je sijajen slavospev Blciweisovim „Novicam". Ali se je pri tem čuditi, da je Štur vesel posegel po listu, ki je budil k življenju in edinil mrtve in razkosane Slovence, — Štur, ki se je že 1. 1836 v Požunu živo brigal za južne Slovane? Razen zgoraj omenjene „kmetijske družbe" v Peš t i, ki je dobivala .Novice" že 1. 1844, in praške knjigarne Kron-berger & ftivaf jih je imela od 1. 1845 počenši tudi »Družba bravceV (čitalnica, kazino?) v Pešti. Na Dunaju so bile 1. 1844 v kavami Geringer. Neki K. piše (v Novicah z dne 12. febr. 1845) z Dunaja, da Novice dunajskim Slovanom zelo ugajajo in da jih z velikim veseljem hodijo v ono kavarno čitat: .pa ne samo mi Slovenci imamo veliko veselje z njimi, ampak tudi drugi Slovani in osobito Čehi jih čitajo radi'. Vse to je severnim Slovanom dalo priliko, se direktno seznaniti z »Novicami". Omeniti pa je tu tudi graško vseučilišče. Takrat so na graškem vseučilišču .študirali poleg Jugoslovanov tudi .Čehi, Moravci, Slovaki in Poljaki". Eden izmed teh Slovakov je bil pobratim Slovencu Davorinu Trstenjaku ter poznal že v začetku leta 1844 poleg drugih slovenskih del .Kmetijske in rokodelske Novice"; vedel je, da se je v njih pripravljala pot za novi, organični pravopis, za katerega kot vez med severnimi in južnimi Slovani je bil vnet, ter je s svojimi opombami o tej stvari dal Trstenjaku povod, da je i .Zori Dalmatinski" priporočal češki (Gajev) črkopis (Zora Dalmatinska 1844, 66). • • « Baš tistega leta, ko je Štur osnoval .Novine" z .Orlom", je posetil slovaški svet naš zemljak Stanko Vraz. Vraz sije že prej dopisoval s Slovaki, z Boleslavom Vrhovskim, s Hur-banom in Šturom (Štur je po posredovanju Boguslava Šulka od Vraza v letih 1842—1844 prejel pet pisem). Poleti 1845 se je Vraz mudil v Pragi radi tiska svoje knjige, Gusle i tambura". Dne 28. septembra piše iz Prage, da misli „iz Beča u Bretislavu i medju Karpate, iz Bretislave (Presburg) natrag u Beč, a iz Beča odmah železnicom u Gradac". Dne 15. oktobra je že v Gradcu ter piše Kukuljeviču, da je videl „Česku, Moravsku i Slovensku, pokrajine sretnie, jerbo če one radeč u tišini postiči pr\'o s postojanjem svojim doslednim postignuti svrhu, nego li mi s bukom i vikom . .." in da je govoril v Požunu z razboritimi domorodci. Bil je torej med Slovaki v prvi tretjini mcseca oktobra 1845 in baš s številko z dne 3. oktobra se začenja izvod .Orla" v ljubljanski liccjski knjižnici. — Vraz menda ni odobraval ločitve Slovakov od češkega len ižtiega jezika, a odobrava! je mirno literarno in kulturno de o za napredek slovanstva: s tega stališča je Slovakom moral priporočati tudi Bleiweisove „Novice*. Domneva, da je Vraz Štura posebe opozoril na kulturno delo .Novic', je zelo verjetna. t » • Ali se je Bleiweis sam poznal s Šturom ali Hurbanom? O dunajskem življenju Bleiwcisovem pred prihodom v Ljubljano doslc nismo poučeni. Bleiweis govori o Hurbanu (prim, zgoraj naznanilo njegovih literarnih podjetij!) v toplem tonu, kakor da ima ožje dotike z njim; od kod ga je poznal toliko, da ga imenuje .glasovitega" ? Na drugi strani pa je Štur, prvič govoreč o Bleiweisu, tega imenoval ,muža a Slovana vše-stramle vzdelanega". To je polje raziskavanj, ki nam ga bodo najlaže pomagali obdelati Cehoslovani. B. Nekateri Čeh! med Jugoslovani v letih 1»48 49. Valovje leta 1848 je prvič združilo avstrijske Slovane pod enim krovom, pri slovanskem shodu v Pragi. Praga in Zagreb sta bila takrat merodajna za avstrijsko slovanstvo. .Most med severom in jugom je bil zgrajen in po njem je Šetala marsikatera jaka slovanska duša. trije Čehi, ki so 1848 49 bili med Jugoslovani, so predmet nastopnih vrst; njih imena so: Viljem Dušan llambi, Josip Dragoni Kfenovsky in .Bačovskj"". 1. Viljem Dušan Lam bi. Viljem Dušan Lambl,') leta 1848 jedva 24 let star, je že tri leta prej v češčino prevedel hrvatsko knjižico .Pogled u Bosnu', ki je v Zagrebu izšla 1. 1843.'0 ') Rojen I. 1824 v Letinah na ČeSkem kot sin činovnik» pri ^fu Schflnbornu. Studirai je mcdidno ter deloval do 1. 1860 v otroSki bolnici dr. LOschncrja v Pragi. Ko mu je p tedanji .protomedik* Nadhemy naravnost povedal, .že pro jeiio slovanske smyäieni neni proii v Rakousku mista', je I. 1861 sprejel profesuro na vseueilišiu v Harkovu nu Ruskem, a I. 1870 se je preselil na univerzo v VarSavi, kjer je umrl 1. 1895. ') Hrvatski izvirnik je spisal trgovec Mate Mažuranič, brat pesniku in banu Ivanu Mažuraniču ter profesorju Antonu Maiuraniiu. — Naslov Lam-blovega prevoda se glasi: Poliled na Bosnu <111 kratka cesta do onč krajiny vykonanÄ od jednoho krajana (Praha 1845i. Ta prevod je v zvezi z njegovimi jezikovnimi študijami; že kot dijak je proučeval jugoslovanščino in je potoval peš iz Prage v Trst, a .když biizkost Bosny, stenajici pod jafmem pillmüsice, stala se mu (novym?) popudem k studiu narodopisnemu", je prevedel „Pogled u Bosnu".') LambI je pogodil pravo, ko je volil ta velezanimivi potopis, ki ga je uvaževal že 1. 1843 na pr. časopis ,Ost unii West-.-) Izvirnik in češki prevod sta dobro služila tistim, ki so se hoteli učiti ilirski oz. češki. ) •> Spomin to potovanje je paf opomba v ČČM 1851, 2. 28: .Kdo pocestuje od severu k mofi jadcrskimu, t Rakous pfcs Styrsko nctx» Konitony a Krajinu .. Zalo pozna Laško in Rogatec na Majerskem (ib. 39); zati> pozna ttidi Freyerjev .VeizeichniB slavi.schM Pflanzcnnamcn*, Ljubljana 18.16 (ČCM 18.S2, 2. 44„), to je, poziv na nabiranje rastlinskih imen po Kranjskem, ki se sedaj nahaja v ljubi), licejskl knjižnici. — Člankar v Ottovem .Slovniku naufnem* misli pri gori navedenih ifeJkih) besedah očividno i.novym" puvodem) a p-sli>ven.ska vzajemnost. 15 Rano pa se je Lambl zanimal tudi za Slovake. Že nekoliko let pred 1848 je Cital (Kollarja,) Hurbana, Lj. Štura in druge Slovake, a o počitnicah 1. 1846 je prepotoval celo Slovaško ter si tako zasnoval „Slovniček slovenski', ki je objavljen v ČČM 1848, II. 198 -216, 305-.W.') Zakaj je sestavil ta slo vaški,slovar in ga objavil baš v burnem letu 1848 med orožjem in barikadami, to doznajemo od njega samega v predgovoru slovarčka: .Mezi ndmi Slovany bude uloha slovniku vespolnč näs sbližovati a všeobecn^ dorozumčnl všeniožnž uleličovati . . . nepreju si nie jineho nežli, aby se mi bylo podaHlo dosahnouti oučele tohoto dilka, ktery jest aby se leh-čeji porozumflo zvlšštnostem Slovenciny a tudy prostfedek nalezl k pfibliženi mezi Čechy, Moravany a Slo-väky." (ČČM. 1848, II. 199-200). Kakor se vidi iz tega, je stal naš Dušan na širokem slovanskem stališču, želeč, naj bi se slovanska plemena kolikor mogoče bližala. Osobito je bil prijatelj češko-slovanske zajed-nice. Za to lahko navedemo še druge dokaze. Govoreč o slovaškem časopisu »Slovenski Pozornik*') (Havličkove „När. Nov," z dne 3. aprila 1849), poziva Slovake na slogo s Čehi, opirajoč se na zgled jugoslovanski: .Pohlednete na Sloveniju, kterä se všemožnč približuje k sousednimu Chorvätsku, bez nčhož by literatura jejich v duševnim svetč slovanskem k žadne vytečnosti nedospela". Slovence pa je že spomladi leta 1848 bodril k ožji zvezi s Hrvati. V članku »Panslavismus" (Havličkove ,När, Nov.-z dne 29. in 30. aprila) našteva tedanja avstrijsko-slovanska središča (Prago, Brno, Krakov, Levov, Ljubljano, Zagreb, Sča-vnico) ter pravi o Ljubljani, naj bo radi nemškega sosedstva pozorna in naj obrača svoje oči ,po jar^m Zdhfebč". Zato je bil vesel, ko je uradna .Laibacher Zeitung" vladne razpise začela objavljati tudi slovenski in sicer z gajico: Moji spolustudiijicl a množi znämi, kterym .vzajemnost slovanski* neni pouhym slovem, iMtali l>y pfi ncdoslatkii nijakž chrcstomathic zdlMvnoii knižku tuto radi «akč v ptivodnlm ilirskim jazyku. Kdybychom tedy mohli ješit nfkolik vytiskö iUrsk^ch dostati, kterych sc nam nedosüvä, bylo by nim velice poslouieno. Ncpochybiijem, žc lakč mezi llirj- v nali .vzajemnosti* mnoho bratrii mamc; tern näSe pozdraveni! S uctou Vašnosti oddany Vi lim DiiSan Lantbi 112-2 •) Wurzbacii, (Biogr. Lexicon) ga imenuje .Slovenischcs Wrtrtcrbucli. V ČČM- 1Ä48, II. 201 porofa o svojem potovanju pt) Slovaškem. ') V slovniku sc ozira tudi na ilirJfino. *) Zafcl iztiajati aprila t849 v Skalid pod urednUtvom Dan. Licltarda. »Indirektnč budc lakto vlada sama pomahat Iclikemu po-rozumeni scrbskeho-horvatskeho jazyka, a tak se pfirozcnf bude vyvinovat sbliženi tčchto včlvl jihoslovanskych a spojeni jejich v jeden narodni celek. Nebot co Boh spojuje, nema človek (ani vlada) roztrhovat. (Havl. .Nir. Nov/, 14, nov. 1848). Vilj. Dušan LambI je igral I. 1848 tudi narodno-politično ulogo. Decembra meseca je bil izbran za predsednika praške .Slavije", prej meseca maja pa je bil tajnik pripravljalnega odbora za slovanski shod v Pragi in je z J. Erbenom vred bil poslan na Hrvatsko, da bi tam agitiral za shod. Na poti skozi Dunaj je bil Lambl ,ku konci mčsice kvetna ve Vidni barikadami rahlč a nenaddic tak zatarasen,' da se je proti svoji volji moral tri dni muditi na Dunaju (ČČM. 1848, 11. 198). Med tem (18. majat je bil Jelačič ic sklical hr\'atski sabor ter v njem priznal .pristojno mjesto zastupnicinia kojegod avstrijsko-slavenske pokrajine, ako bi htjeli sabor ukrasiti prisutnošču svojom.* Odzivaje se temu pozivu je narodni odbor češki (3. jun.) zastopnikoma češkega naroda na saboru hr\'atskem imenoval .Karia Jaromira Erbena, pomočnika kod muzeja českog, te Vilima Lambla, spisatelja českog. Obadva ova muža bijahu več prije od ovdašnjeg odbora za slavjanski sabor odpravljena u Hrs'atsku te sada borave u Zagrebu, kako se nadamo*. Hrvatski sabor je bil julija meseca odgoden, a Lambl je bil Še vedno v Zagrebu ter je pridno dopisoval Havličkovirn .Nar. Novinam". Predno se je (oktobra meseca) vrnil v Prago, je več nego mesec dni potoval po Slavoniji, ,aby o tamnejšim postaven! vojensk^m obširnejši zpravy podati mohi"'). V Pragi je potem v Havličkovih ,När. Novinah* objavil daljši članek .Kterak to \7hliži v Jihoslovanech* ter izveščal o jugoslovanski žurna-listiki (17. dec.) in osobito o Dalmatincih (22. dec.). Priporočal ') Potoval je preko Ludine. kjer je bil sudac znani junak 1. 184«., Lj. Vukotinovič in kjer je vslcd tega bil duh naroda vnet za t>oj, nadalje (cz Kutino, okraj sudca Maljevca, čez Pakrac. Požego, Brod ob Savi, Djakovo, Vinkovce in Zemun v Belgrad. Vračal se je čez N'ovo GradiSko. Novsko in Kutino ... Potovanje je trajalo od 16. avg. do 23. sept Izmed sopotnikov sla ga kapetan Brkič in advokat Djordjevič ostavila žc v Oscku, prof. Topalovič pa v bjakovu. Že pred Brodom jc bil .sam. V Pakracu je videl osobito veselo življenje. .Na večir zpivalo se ve všecti koncich, a tlupy mladikft po uliclch libovali sob€ nejvicc v plsnkh, jako: ,Kto je Slavjan rodjen ...Odje jc slavska domovina?' .Oj Slav-jane, jošte živi.. je Čehom Matico Dalmatinsko, ki so jo tisto zimo mislili ustanoviti. ter pisal o slovanski Adriji (II. febr. 1849). Leta 1849. je prebil od maja počenši zopet več mesecev na slovanskem jugu. Prepotoval je Hrvatsko od Zagorja do Primorja in Dalmacijo tja dol do Črne gore')- V drugi polovici meseca maja je bival v Zagrebu in je od tod poročal v Prago, kako gasne zvezda Jelačičeva; Lambl brani Jelačiča in pravi, da ljudstvo še vedno enako časti svojega edinega Jelačiča'). Bil je takrat Lambl tudi priča ostremu sukobu Jlira' Strige^) z nekaterimi Madžaroni. Striga, ki je gostil Lambla, ga je povabil, naj o priliki cerkvenega proščenja pojde z njim v Remete, kjer je bil Strigov stric župnik. Na poti tja občuduje Lambl romantiko okolice zagrebške, a ironijo mu izvabi .das kroatische Deutsch", ki ga je bilo toliko čuti med šetald. .Parasoli jakož i mašličky u žensk^/ch jsou vemy trojban'i slovanske a dosazuji takto z venku pončkud Patriotismus, kterčho se uvnitf nedostävä". ') Potoval jc fcz Line, Stelcr, Aitenmarkt, Hlflau (Romanti^cmu gorovju .se jednou podiviti snad subč mnohy pfejc, bydieti v nfni ale iadnä rozkoS neni"), Vordcrnberg, Bruck ob Muri; od tod dalje z železnico. Iz .Toplic Krajinskih* (gotovo: Krapinskih!) je porofal: .Na Štajerskem sc del.ij<) velike priprave /.a Sv. Ivana, in neka .Slovenka mi je pravila, da imajo dan potem .Krežovo" (luv. Spasovo). v Zagorju sc strelja in zvoni zvečer pred .Sv. Ivanom*. Iz Zagreba je odpotoval pcžetkom junija: Karlovcc, Skrad, Vrbovsko, samostan Gomirje (arliimandrit I ič, ki mu jc bil dobro došci vsak Slovan!), Delnice, Lokva, Mrzla Vodica, Jelcnje, Reka, Bakar, Kraljeviča, Trst, Opčina, Prosek in Milje. Izletel je iz Trsta čez Sv. Krit na Vipavskem «udi v Gorico (Näf. Novinc 11. avg.). Scnj. Krk, Lika (Medka, Sv. Rok, A^ali Halan). Zadar: Bokanac, Kožina, .Manfrinijcvi dvori", Privlaka, .Kraljičina vrati*. Oktobra; Sibenik, otok H.irin, Slapi reke Krke. Knin, Cetinja, Velika. Splet, Dubrovnik, Boka Kotofska. Črna gora. V svojih poročilih iz Dalmacije jec poleg urednika .Zore* spominja rodoljubov pisatelja Vidoviča in prof. Sutine, ki so mu ves čas v Zadru bili ob slranl, nadalje ^of. Pclranoviča, brati državnega poslanca, ter svečenika BcrMča, ki jc^na Dunaju študiral ter je poznal poljsko in čeSko literaturo. A v listu iz Šibcnika blesU .prva srčna, vroča duSa slovanska, ki jo jc naScl v Dalmaciji, Spiro Popovič*. Ob Bttki Kotorski mu je bil .laskaw hostitci" dr. Deskovič. črni gori jc posvetil posebno .Zpravu o Čemi Hofc a o Černo-horcich". ') V Balsru .sc je zvečer (18. jun.) razveseljevala mladci na različen način, a začetek in konec vsega je bilo: Bog nek živi Jelačiča bana i njegov u sablju od mejdana! ») Albert Striga jc bil drug Vatf. Lisin.skcmu hi eden izmed najener-gičncjSih Sirlteljev ilirske pesmi in glasbe (Kulakovskij, Ilirizm, 263. Kuhač, vatr. Lisinski i njegovo doba). Taka .modročcrvcne opoiitana krasavica" sliši kukavico zaku-kati in reče: .Diese Vogel und nacht em der Nachtigal, tos sein iinkeheuer — Ozrši se po slepcih in beračih, ki so v Remetah igrali na gusle, je še! s Strigo k župniku, ki je bil velik madžaron. Pri obedu je bilo v ce eni 12 oseb, nekaj svečenikov, učitelj, pa dva madžarona iz Zagreba, Bakuš in Kristianovič. Med mnogimi zdravicami je napil tudi Bakuš, ,stola upravitelj", Lamblu ,na zdravi Palacj'tosti a nepoznanosti panenske Bosny".') Spričo sijajne zgodovine dalmatinske izza grških časov do pada beneške republike mu je draga „každe lidoli, každi kfovina, co uzrl, každe hnuti, každe slovo, kter^ uslySi". S takimi svečanimi čuvstvi je bival v majhni gostilni na Halanu, ozirajoč se „do Dalmacie, jako do zasliben^ zemi". Dne 29. avgusta je pr\'ič stopil na dalmatinska tla; z Velebita je na severni meji dežele napravil izlet proti morskemu obrežju, Velebitskenui zalivu. O rani zori je v družbi krenil čez Velebit po cesti, tako zvani Kraljični cesti, ki jo je baje zgradila „Teuta, černa kr^-lovna". Opoldne je bil že ob morju pri Rovanjski. Puščoba tega sveta mu izvabi klik: „L'bohä smutnä zeme! Hrube trni pokr>'vä tve kameni, a prsti neni tolik, aby se hroby ji po-kryly, ktere sotva na dvč pidč hluboko v samem suchem kameni se kopaji." Krivdo tega žalostnega stanja zemlje daje avstrijski vladi, „kterä se všude vice starala o zaopatfeni svych uredniku,'nežli sveho lidu. Zde se vidi strašlive näsledky za-ncdbäni närodniho vyhoväni v nejsmutnejšim obraze. Na misto dobrych učitelit, fädnych mužu a ndrodnich vzdčlavatelu lidu, ktefi by v nčm prebudili läsku k vlasti, zalibeni v čiste mohovite domačnosti, na mesto pestitelu närodni cti a občan-sk^ho blahob>1u, zaplavila vlada Dalmacii hejnem ufadnikü, velkym dilem cizonärodnich, ktefi jsou ohromnč minus v du-chodech zemskych . . . Neni tedy divu, že take obyvatelstvo jest krajine takov^ podobno. Jako strom na poli Hdky jest, tak i zde mülokdy človeka uzfiš, a to o samote, chudobneho, ve všem obmezeneho a nevšimaveho ba i nedbaleho." Po noči je družba potovala iz Jesenice čez Obrovac v Podprag. Utrujeni so bili; poštar je s svojo zgovorno.stjo kratil dolgo pot. končujoč vsak stavek s stereotipnim dostavkom .ka i vrag". Ko je nekoč zopet izgovoril enega takega vraga, sta iz gošče skočili dve rdeče oblečeni postavi, silna fanta, oborožena od nog do glave — „ka i vrag"; a spoznala sta v družbi tudi frančiškana fra Diega iz Podpraga — sicer bi se jih bila •) .Obrazy z JiliosloN an* v ČČM. 1849, 4. str. 3-19. Dr. Trail Iloälf: ČeSko-slovenska v7_ajcmnost. 21 lotila .ka i vrag* — ter sta zapela za iijiiiii, da se je daleč po Velebitu razlegal jugoslovanskim pesmain običajni „oj*. Drugega dne bi bil moral sam iz Podpraga do Halana, ko bi ga nc bil spremil postiljon halanski. Na vsej poti sta srečala le enega človeka, oboroženega Dalmatinca na konju; pozdravil je ter se s postiljonom spustil v razgovor. Pozneje mu je postiljon rekel, da ga je jezdec vprašal, kdo je on (Lambl) in ali ima kaj penez. A .on mne znä", je pravil postiljon, ,a proto si netroufä; kdybj; jeste byli sami, snad by — ale ostatne by väm neubližil" (CČM 1849, 4., 19). Taki dogodki so Lambla le potrdili v sodbi, kakor jo je o upravi Like bil že prej izrekel v .Nar. Novinah" (v dopisu z dne 27. avg.). Dotedanjo vojaško upravo te pokrajine imenuje nemoralno že zato, ker je graničar moral slepo slušati. „Graničarovd duše je lokomotiv, ktery- se jmenuje „Musiš!" Zato da je graničar uporabljiv za vse; cesar mu ukazuje na hajduke; ako cesar ne plača, skuša srečo sam; .chcete li, on k Vam pujde za stražnika a vyprovodi vas bezpečnč pfes ceiy Velebit — za penize; a navracaje vyrabujc jinčho pocestn^ho — zadarmo." Na otoku Zlariiiu ga je vprašal neki činovnik, kako kot tujec sodi o Dalmaciji. Lambl je odgovoril: „Jaz bi pomagal Dalmaciji, ko bi to bilo v moji moči, s tem, da bi odstranil polovico änovnikov". Na Reki ga je posebno vestno opazovala policija: enemu je bilo njegovo oko preostro, drugemu lasje prečmi itd., sedaj je bil sličen kakemu Benečanu, sedaj zopet Madžani, Francozu ali Poljaku, izkratka na vsak način so ga hoteli napraviti za emisarja in agenta, dokler ga ni sumljivosti opral policijski komisar Matkovič sam, ki ga je poznal iz Zagreba. Sumljiv se je zdel tudi v Zadru; zato je moral tam na carinskem uradu tekati od pisarne do pisarne, predno so mu izročili knjige, ki mu jih je doposlal neki „Pravoslav". Zakaj je potoval Lambl po slovanskem jugu? Navdušen Slovan je hotel razkriti „neznane' krasne slovanske zemlje in jih objeti s krepilom slovanske vzajemnosti, ker »kräsny svčt jihoslovansky vübec pozornosti naši zasluhuje a ve sv^ uza-vfene celoti podiveni, ve svych dejinäch nadšeni a ve svčm jazyku a v narodni poesii zalibeni v nas probuzuje .. (ČČM. 1849, 4. str. 3). „Nepfedpojati lide, ktefi prirodni kräsy Italie i piilostrovu slovansk^ho mezi černym i adriatskym mofem poznali i po-rovnali, dävaji prednost tčmto poslednim, vychvalujice hlavnž 22 Or. I'r.in llcJič: ČcJk» slovenska vzajciiiiidst bohatč a rozsähl^ rovitiy, široki splavnč fcky a velike Icsy v BosnO a v Srbskii,, ktere Italic v mcnšim razmčru poskytujc, ačkoliv . . . ušlechtilosti a uničleckou vyvinulosti pravy opak toho predstavuje, co surovä orij^inalnosl jihoslovanskych posud velmin edoslupnycli zetni." (ČČM 1851, 2. 25). Surovo krepek kakor zemlja je tudi narod: »Jilioslovane jsou närod kräsny, bodry a vesely; v ceiku se muže o nich fid, že je lid u nich silny, zdravy a tolik inoudr>', že ani ne-mocem hrube nepodlehä:"snad to bylo o nich, co Horac pravil: mens sana in corpore sano." — »Püvodnf znämky mužne sily a narodniho räzu nejiepe se zacliovaly v sousedstvi nedostupnych pro näs zcmi tureckych, ako okolo nčjak^ho jihosiovanskeho pratvaru, jenž u prostfed ^osny a Erce},'oviny jest domovem ,. . Bosna se proto nazyva ponosna (hrda), a o plodnosti Erce^oviny fikä lid sdm v pofekadle: „Ercegovina je sav svet naselila a nikad se nije razselila", (ČČM 1851, 2. 24)... „Tato hrdost jihoslovanskä e bez pochyby pozu.statek z one krasni doby, když Marko kraljevič a felio hrdinska družina od more, k' mori jezdili a veselo hodovali." In v dolini reke Cetinje se je seznanil z dalmatinskim kraljevičem Markom, s tistim Krstom Kulišičem: „Velika postava a mračive oko, drsne choväni — a mehke srdce, celemu svčtu pfistupne, hruba drzost k panovitym a nežna vlidnost k slabvm uboždkum — to jest hrdina slovanska." Ta Kulišič je s svojim s\'etom takrat vladal celo dolino Cetinje in se je ljudstvo zavzelo zanj, ko so ga oblastva spomladi 1848 vzela v preiskavo. Svojega junaštva so dakako znatno izgubili tisti Jugoslovani, ki bivajo dalje proč od turškega strahu (tako Dalma-tinci na obali, Zagorci itd.), v primeri s prebivavci dalmatinskih gor. Like, vojaške granice, mej črnogorskih. S tega stališča je pač presojati Lamblovo trditev, da je treba imeti Srbe za glavne reprezentante jugoslovanstva (ČČM 1851, 2. 23^^,). Potujoč se Viljem Dušan ni držal mest in hotelov, marveč naroda, preprostega ljudstva, opazujoč njega svet, šege in običaje, jezik, njega bedo in zanemarjenost. „Na prochäzkäch svych po rozličnych krajindch jihoslovanskych použival jest hojne stycnosti s lidem obecnim hlavnž k tomu, vjpatrati pozorovänim anebo pfimym vyptävänim všolike zpüsoby obyčejc a povfry v obor pfirodnich vdci sahajici. V srpnu, když stafeny po horäch kofinky trhaly a byliny sbiraly, anebo když pastcvci u städa zkušenosti sve provozovali, anebo kdyz mi zde onde nemocneho privedli, mival jsem k vecem takovy-m pfiležitosti." Tako si je nabral „Pabefky obsahu le-kafskeho", tako tudi gradivo za .Nästin flory dalmatinske a seznam rostlin podle jmen prostondrodnich (ČČM 1852). ür. I'ran lleSiCf: CcSko-slovonsk.i vzajemnost. 23 Na podlagi lastnih opazovanj je konslatiral slovansko romantiko: „Nezrldka vychvaluji i chytrejsi lide leda jakys tajcinny lek hlavne s tiui dokladeni, že sc ho na dlouhe prosby a za drahO pcnize od jiste baby dopidili. Ani neni pfiroda sama v sobe a vc sv>'ch ukazech tak tajemnä a zahaicne divnä, Jak si ji obyčejnč üzkostlivy' diich lidsky pfcdstavuje; aie v toni jsou pnivf Slovane velici roinantikove pred boliem, a v teto bazni spodiva ponekud jejich mravnost.*') .Mnolio by se moglo povčdeti o špattičm hospodäfstvi z ohledu na mleko^ chlčb, vino, ovocc a jine potrebne reci hospodafske, ktere se z nedostatku odbytu, femesla i proniyslu bud'to nedobfc pfipravuji a do zasoby nakladaj!, anebo jinak nevedomosti ve zkazu pHchazeji." (ČČM. 1851. 2. 31—32). Plodovitih, neizrabljenih jugoslovanskih ledin, želi LambI, naj bi šli njegovi krajani orat! „V skutku bylo by take zähodno i velmi užitečno, aby se nepi'ekonatelnä chut' stehovaci našich krajanu do jihovychodni Evropy, do naši slovanske 'Anieriky obracela, protože by se takto mimo ostatni vyhody jednotlivcü i pfibuzni kmenove vespolek poznavali a ponekud sbližovali".-) On sani svojih .Pabefkii obsahu lekafskcho z Jihoslovan" (ČČM. 1851, 2. 18—58) ni napisal, kakor da bi z njimi hotel I) V opombi dostavlja: mrav, nrav, srb. narav (pfiroda). Kaj je hotel s tem refi? ») Ta n.iiil< je dejanski iz\TŠcval Viljem Dii?iin sam, pa tudi njcjjova brata Jan Jarmi! in Karel Milan. Jan Jarmil je najbrž bil z Dušanom I. 1848 v Zagrebu, v .Lipi Slovanski" ž dne 30. oktobra 1H48 poroča o pripravah za ustanovitev tržaSkcga .Slavianskega dniJtva". Leta 1851 je postal profesor na vojnotehniäki Joli v Bclgradu. kjer je predaval srbski in francoski. Pa tudi tretji brat Karel Milan jc deloval med Jugoslovani in sicer na gospodarski šoli v hrvatskih Križevcih (1861). ČeSki in slova.^ki zdravniki si> takrat 2e delovali v kneževini srbski (ČČM 1851, 2. 22) Alojzij fteöcky jc leta 1848 bil dvorni kaplan krSkega Škofa v Celovcu, Vaclav Janda župnik v Gimzenbergu na Koroikem, tudi krški &kof je bil Čeh. po imenu I.idnumskJ. Zanimivo je. kar piSe Matija Majer, koroSki svečenik, leta 1844 Vrazu o Čehih v krSki vladikovini (na Kt»ro4kem): .V obfe se mora reči, da je cerkvena vlada v naäi vladikovini če^ka — ali z drugo besedo dobra. Skof, stolni proSt, k;incelar, dvomi kaplan: vsi Čehi, .vlastenci', ljubezniva gospoda, ki nas bratski, ljubi. Priliodnjo nedeljo bo na$ Jkof zopet enega sv«ijega krajana, to je, Čeha rodom, posvetil za duhovnika; pri4el je pred časom iz ČeSke k nam in ostane pri nas. Nemci se seveda mnogo srde na te .Pcmce", jaz pa nimam zakaj. Dvorni kaplan Rečick) ima nniogo čeSkIh knjig, ki mi jih z veseljem daje čitat'. (List v zagrebSki vseučiliJki knjižnici) Najb.--^ leto dni prej (1843) je bil Rečickv s svojim Škofom v Pragi in si jc preskrbcl tam čeike novine: Česku Včelu," Jordanove Jahrbtichcr, Časop. Česk mus, Pražskž noviny. ,Rečicky ist ein Slave mit Leib und Seele", piSe Majer Vrazu. pomnožiti zdravniško vedo ali hotel biti Paracelsus, ki se je ,pred svymi soiivckymi lekafi vychloubal, že se v Chorvatskii od babiček naučil "delati tajcnin^ mixtury a zizračne masti, ktcrT;'m se každ^koliv nemoč poddati musi", pač pa je z njimi hotel dati izpodbudo in pomoček onim, ki ,bi se jedenkräte sami spustili do tech ncznämych krajin" in bi želeli s la-mošnjim Jidem sprostim, v püvodni surovosti a niznosti temčr vcskrz zachovalym, chytfe a slušne zachazeti*.') Viljem Dušan Lambl je bil romantik v najlepšem pomenu te besede. Ves vnet za junakovanje kraljeviča Marka, išče pr\'otnc naravne moči, ki je ni še zatrla kultura, išče ,neznanih* narodov, da jih uvede v družbo drugih. Viljem Dušan je romantičen opazovavec prirode; mikajo ga gore, a te morajo biti slovanske; izobražen prirodoslovec, a se zanima za literaturo, pa ta mora biti slovanska. Sedaj opazuje prazne vere in posluša imena rastlin, potem pa spet iztika po knjižnicah, da bi našel kako staro slovansko'knjigo. Viljem Dušan je navdušen Slovan, veruje v silo jugo-slovanstva, a mu želi češke primesi. Bil je on pač pr%'i, ki je Čehom v češkem jeziku razkladal značaj jugoslovanske zemlje. II. Josip Dragoni Kfenovsky. To ime je današnjemu rodu neznano — Apih ga pač imenuje v svojem delu .Slovenci in I. 1848" — a tem bolj ') Ponatisnjeni so ti paberlti v Jart)üchcr für slav. Literatur, Kunst u. Wissenschaft 1852 v ncmSkcm jeziku. Na otokih srednje Dalnuicije ukuli Spljcta, osubito na otoku Mvaru jc Lanil>i posebno pozornost obračal na rastlinstvo ter je tam „teinžf dva mf-sice t^mto pfedmetüm pfirodopisnim v;^hradnf obJtoval ve spolcCnosti ontho Mat. Botteri, kterj', af sam fcči slovanski mini schopcn, svou laskavou ochotnosti vc všcm, kde mi rady a pomoči t>et>a bilo, nej pčknčjJi pamatku do me cesty dalmatinske založil." (ČČ.M 1852. 2. 45). Povsod sc jc Lambl tudi zanimal za literarna starino; poscčal je stare svečenike in sploh ljudi stare korenine ter prcgledaval njih knjižnice (na pr. v Zadru). Prim, moj „Prinos ka lir\'atskoj bibliografiji", ki izide v „Gradji" zagrebške akademije. Po nekaterih samostanih dalmatinskih je našel herbarij, ki ga je spisal Mathioli — „zkuSenosti Ditiscoridcsa a potlobnjch starjch lekafii" —; služil je za organon „čmoknjižnikom". Povsod je bil samo italijanski tekst, a na-zivoslovje rastlinst\'a tudi v dnigih jezikih; tudi čeSka imena so bila nati-snjen.i; na kraju pa so bila včasi pripisana tudi prostonarodna imena ilirska ... (ČČM 1851, 2. 3-1) V ČČM 1853 je pisal Lambl o dalmaünskem rastlinstvu, a leta 1854 o ribah Jadranskega uiurja. Or Fran llcSič: Čciku-slovcnska v/ajcmnost. 25 je slovelo v oni viharni dobi med Slovani graškimi in po Malem Štajerju. Po rodu Čeh-Moravan („Kfcnovsky", ,z Kfcnovickeho") je bil odgojitelj na gradu Obertal poleg Gradca pri baronu waltcrskirdien, ko so napočili marčni dnevi 1. 1848.') Ti so mu zbudili muzo svobode in graški Slovani so stopili pod njegovo vodstvo''). Dne 16. aprila se je ustanovilo u Gradcu društvo .Slovenija". Član je bil laliko vsak Slovan, ki mu je bila pri srcu „Hebung des nationalen Selbstbewusstseins auf Grundlage der Ausbildung der slqvenischen Sprache und des Studiums der nächst verwandeten Dialekte zur Erzielung einer innigeren Verbindung mit den übrigen Slavenstünnnen". Za definitivnega predsednika je bil izbran baš Jos. Dragoni Kfenovsky. Kot predsednik .Slovenije' je objavil v Havličkovih ,Nar. Nov." z dne 13. maja „Pozdraven! poslano Cechum od spolku čecho-slovensko-ilirskeho ve Štvrskem Hradci"; v njem kliče »slava" bratom ob Vitavi in Labi, ker gibajo slovanstvo, ter pravi: „Patfte na Slovence v Korutanech a ve Styrsku i na Kra-jince, jak Vašim pfikladem povzbuzeni z tvrdeho spanku procit-nuvše, korouhev sv6 ndrodnosti vztyčili, a byv§e až dosaväd cizinou utlačeni a narodu odcizeni, pfece sladkym zvukem matefsčiny vyzviSni valne koleno ni se shiukli a spolubratry byti se poznali ... Na Väs tedy spolehäme, bratfi čechoslo-vanšti ! i v tčlesnych i v duševnich zaležitostech; stujtež pii näs, lak jako i my s narodom svym Väs se nikdy spustiti ne-chceme; budiž nyni skutečnou pravdou ona blahovestnd my-Šlčnka vzajemnosti närodü slovanskych, jestif to jedinä prozatim paska našeho celku, veru ale mocnä i pevnä a näs vždv vice sbratrujici . . . Buh ale da, že se näm vsechny nadeje vypini, a krälovstvl ilirske na jihu a českoslovanske na severu zahrnujici do sebe vsechny kmeny slovanske . . . velmoznymi zajiste budou mocnostmi slovanskymi, a jednou koronou spojeny . . . Prejeme sobč co nejužeji možn^ s Chorvaty spojen u bj^ti, a vše, co by näm v torn prekaželo, rychle odstraniti: Stojice pod jčdnvin a tymž žezlem krälovskym, žikd-nych nesnäzi v toni nenafezäme; zda se näm, že to pouhym novym rakousk^ch zemi rozdelenim bez ujmy jakychkoli prav Ize uskutečnili . . ." (Končno poziva Čehe, naj se za- vjan^a Slovence.) j Dragoni-Krenovsky, Moravan. ') Bil je doktnrflnd prava in le leta 1816 na štajerskem. Leta 1848 je bil blizu 40 let star. ') V torek, dne 21. marca 184S Je prinesel graSki list ,Stiria' (Beiblatt zur .Stiria") Dragonljevo pcsera .Freiheit*. — N.i istem lisi» jc tudi pesem .Das Wort ist Irci" od Erbena. Neki lirben je bil leta 1848 gubirnialnl vice-prezident v Gradcti. Kot predsednik „Slovenije" je Dragoni kmalu imel priliko slovanske interese braniti proti Nemcem. Sloga v akademijski legiji ni dolgo trajala; prišlo je do prepirov radi trobojnic. Tedaj je graSko meščanstvo sestavilo poziv „An die akademische Legion der k. k. Franz Carl Universitüt in Graz", ki skuša biti, menjaje nagovor .DeuLsclic und Slovenen", „Slo-vcncn und Deutsche", nepristranski: „Es mögen nun die Deutschen an ihren Kokarden und Rockliezen die Farben rot, gold und schwarz; — die Slovenen rot, weiß und blau tragen — das gelte gleich —" a predlaga: „Studenten einer deutschen Universität! das seid Ihr in Graz doch alle — ehret alle insgesammt die deutsche Fahne mit den weißen und grünen Bändern, die Euch von zarter Hand gegeben wurde — versammelt Euch unter dieser Fahne zu einem einigen Corps, wenn Euch der Dienst unter die WaHen ruft; — traget aber am Hute und am Rockkragen Liezen mit den Farben jenes Landes, aus welchem Ihr stammt . . ."'■ Poziv je bil izdan dne 10. maja. Drugega dne (11. maja) je prišla dcputacija meščanstva k akademijski legiji, da bi^ poravnala prepire. V imenu Slovanov je govoril .učenyj Čehi. dr, Dragoni Krenovskij", ki je „sa vatrenim govorima "Slavcne javno zaštičivao",-! Sklenilo se je, naj se sestavi odbor iz enakega števila Slovencev in Nemcev in tako zadnjič poskusi z združitvijo in slogo. Od tega odbora pa so bili Hr\'ati izključeni in sicer vsled opombe dr. Empergerja: „Die Kroaten können wir dabei nicht brauchen, denn die wollen nur die Russen ins Land ziehen." „Tam živeči Hrvati" so sicer Empergerja časopisnim potem pozvali, naj navede razloge za to izjavo, a kolikor je znano, se Emperger ni opravičil (Gatti, Die Ereignisse in Steiermark, str. 156). ') Pogajanja so bila brezuspešna. Dopisnik graških „Blatter der Freiheit und des Fortschrittes" (18. maja) je krivdo dajal „dem Geiste der in Böhmen ausgeheckten Sonderideen" slovanskega dijaštva ter dvema slovanskima prvoboriteljema očital nehvaležnost do nemškega Gradca, ki ju je vzgojil.') ') P»w!iv tiskan v deželnem arhivu v Gradcu. *) BudlmpeJtanskc .Srbske Novinc* z dne 11. januarja 1S49 (Izvestje nekega ,N. V.' iz Oradca). ») Kaj je Slovence (oz. Dragonija?) pripravilo do tega, da so Hrvate pustili na cedilu, mi ni znano. *) ,W.is ahcr bei diesen PartciunRcn dem Friedlichen am meisten weh tut.* je pisal tisti dopisnik, .ist, dali man in den Versammlungen der Slaven . . . zwei Herren, »eiche der Stadt Graz ihre ganze wissenschaftliche Bilduno, ihre ehrenvolle Stellung und somit ihre ganze Lebensversicherung zu verdanken haben, als undankbare Vorkämpfer in den Reihen der Abson- t r * ; Nato je v istem listu z dne 10. junija v imenu graških Slovanov odgovoril J. Drajioni Kfenovsky ter dejal med drugim: „Würden die deutschen Akademiker der hiesigen Universität sich nicht so weit vergessen, um 'auf die völlige Erdrückung derslavischen Nationalität in ihrer Legion hinzuarbeiten, so würde bei der friedlichen Haltung der Slaven die Einigkeit schon längst hergestellt sein. Der Herr Ungenannte möge also die Ursache nicht in Böhmen suchen; sie liegt ganz allein in der Oleichberechtigung der Slaven und der Überheburig der Deutschen . . . Was die Undankbarkeit jener zwei Herren, die der Grazer Universität ihre Bildung und Versorgung verdanken, anlangt, so möge der Herr Ungenannte bedenken, daß das erste Gut, welches man Universitäten zu verdanken hat, die Erkenntnis seiner Pfichten und der gröUte Dank gegen sie die Ausübung derselben in allen Lebensverhältnissen sei. Für das Wohl seiner Nation zu wirken ist aber nicht bloli Ehre und Freude, sondern auch Pflicht; denn woher soll den Unwissenden die Lehre kommen, wenn nicht von den Gebildeten ihrer Nation? . . . Dem Brodgeber ist man allerdings vieles schuldig, gewiß wird aber kein Mann von Ehre seine Überzeugung dem Brodc zum Opfer bringen ..." Nemci so se samostalnega nastopa Slovanov v akademijski legiji tem bolj ustrašili, ker so v njem videli le predigro odporu proti Frankfurtu. Iz te bojazni je potekel .Aufruf an die Slaven", ki ga je v «Blatter der Freiheit und des Fortschrittes" z dne 13. maja objavil „obschon ein Slave von Geburt" .■\nton Petritsch, profesor italijanskega jezika na graški realki in docent francoščine na univerzi, ki pravi; „Ich kenne die Slovaken und Miihrer, ich habe längere Zeit in ihrem Lande gelebt — ich kenne die Čechen, ich habe 9 volle Jahre unter ihnen zugebracht — es sind gute Leute, aber einig sind sie nicht und werden es weder unter sich selbst, noch viel weniger mit anderen Nationalitüten, die sie aber, obschon ihres Stammes, kaum dem Namen nach kennen, in Jahrtausenden sein!" Kako naj bi torej Slovani mogli upati, italijanskim in francoskim vojskam, .Kosakenhorden und Baškirenschwarmen ohne Deutschlands Hilfe zu wider.stehen , . .?"') Zoper takratni .ruski strah" je vedel Dragoni Kfenovsky drug pomoček; rekel je Nemcem: „Vi nas strašite vedno z derer erblickt! tiner dieser Herren ließ sich von seinem Slaveneiler so sehr hinreißen, d.iß er in einer zahlreichen Versammlung die Universität ütaz ftir eine slavisclie erklärte! Daß m.in über eine so barocke Beliauptung sieli nicht ärgerte, sondern in ein schallendes Gelächter ausbrach, liegt ganz in der Natur der Sache . Kdo bi bila t.T dva moža ? Najbrž dr. Ji>sip Miiršec in ? ') O Pctriču glej „Časopis za zgodovino in narodopisje" II, 156. 28 Dr. Tran llcšif; ČtSko-slovcnsk.i vzajemnost. niskini strahom, a trcsctc sc pred njim Vi sami. Povedati Vam hočem sredstvo, ki užene ta strah, zove se: mogočna Avstrija". (Grazer Ztg.. 28. aprila. — Stiria 18. maja 1848.) Koliko simpatij in ugleda je imel Dragoni med graškimi in dunajskimi Slovani, se vidi iz tega, da ga je dunajska »Slovenija" sprejela med može „welche nach dem Ermessen des gefertigten Vereines geeignet sind, das slovenische Volk in Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland bei dem am 26. Juni 1848 in Wien abzuhaltenden österreichischen Recihs-tage als Deputierte zu vertreten" (tiskana volilna lista v graškem deželnem arhivu. „Novice" 14. junija so ga izpustile; zakaj?). Graška Slovenija je volilno listo razpošiljala po Štajerskem in je v treh okrajih uspela. S posebno vnemo pa je graška „Slovenija" pospeševala kandidaturo Dragonija za slovenskega poslanca, ko je decembra meseca 1848 poslanec mariborskega okraja Schmiderer položil svoj mandat. V tiskanem pozivu, ki ga je izdala „Slovenija" dne 30. decembra 1848 (dež. arhiv v Gradcu), pravi, da poslanec mora biti mož, ki ima „popolnoma primerno glavo, srce in jezik" . . , Svobodno smemo reči, da ima mož, ki vam ga sedaj priporočimo, vse potrebne lastnosti za to imenitno, težavno opravilo. Ves je pošten, srčen, iskren domorodec, visoko učen v pravici, v zgodovini, v političnih in državnih znanostih, pozna vse potrebe, je svobodnih misli, vnet za srečo ljudstva, za naš narod in je tako izvrsten govornik in publicist, da mu ni lahko enakega. Vse to vam potrdijo in o vsem tem Vas prepričajo njegovi mnogovrstni sestavki, ki jih najdete v raznih novinah, največ pa v Graških') pod šifro D. K. v št.: 17, 18, 162, 163, 220, 228, 242, 263, 264, 279, 280 itd. Ni hitro moža, ki bi znal kaj boljše povedati in hitreje spisati. Za tega voljo smo ga Vam, častiti volivci mariborske okolice, že prvikrat priporočili — ali dali ste se zmotiti! Verujte tedaj sedaj! Ta možje: Josip Dragoni KfenovskI, blizu 40 let star, p edsednik našega društva, doslužen odgo-jitelj ene in sedanji druge imenitne plemenite rodbine . . Ko so se leta 1849 zopet bližale volitve v Frankfurt, e J. Drag. Kfenovsky pisal o njih v praške .Slavische Zentralblatter* (iz Gradca dne 25. februarja v listu z dne 1. marca). Vsled društvenega patenta z dne 17. marca 1849 se je graška „Slovenija" izpremenila v zgolj literarno društvo. ') Gratzcr Zeitung. ') O tej kandidaturi poročajo tudi „Maravsk^ Noviny" z dne 18 januarja 18-49; itnunujcjo ga „Josipa Dragoni z Kfcnovickiho", svojega rojaka, ognjevitega rodoljutw; prim, zgoraj „Srbske Novine!" — f Dt. Kran lleäif: ČcSkit-sUivcnska vzajemnost. 29 O nadaljnji usodi Dragonija Kfenovskega ne morem govoriti povsem sigurno, mf. Oltov ,Siovnik naučny" piše sub .Dragoni Jakub": pisatelj češki 1808 v Krenovicah, t 1871 v Brnu); deloval je na gimnaziji v Opavi, od leta 1854 kot gimnazijski ravnatelj v Košicah, leta 1860 v ministrstvu za bogočastje in kot šolski svetnik v Celovcu. Izstopivši iz službe, se je naselil na Moravskem . . itd. Jako .vabljivo je misliti, da je ta profesor in činovnik naš nekdanji Dragoni iz 1. 1848, moti pri tem le ime Jakob. Dobro pa se ujema podatek o rojstvu (1808, torej 1848 baš , 40 let star). Privatna poročila mi pravijo, da je bil Dragoni nazadnje — renegat. m. J. Aleksander Bačovsky. Praški češki časopisi so leta 1848 dobili iz Ljubljane, a leta 1849 iz Trsta par dopisov, podpisanih z .Aleksander B." .Aleksander B." je v Havličkovih ,Nar. Nov," z dne 4. avgusta 1848 objavil ta-le dopis ,Z Lublanfi: Krakov, Praha a Karlovice daly pravi posvčceni svobody slovanstvu, Lži a na cti utrhüni potvrzene bombami a židovskimi kriklouny, privedlo mnoho polovičfiakij k pravemu a spravedliv^mu sna-ženi slovanstva. Tak v ilirskem Krajnsku, Styrsku, Korutansku a v Jaderskem primofi vzbudily tyto udülosti močne ducha närodniho. Mlady vek hofi zäpalem pro rod svoj, nedbaje na pfikoH mu v cestu kladene, a snad nikde nevzbudil se tak mocnž, jako v krajinach techto; nebof v žždnem dilu Ra-kouska nepracovalo sena zdemoralisovdni naroda tak močne jak tuto, Hybäni Slovincü mä ten samy koren, jenž mä narod česky; vyslo totiž z jädra närodu a mä již v püvodu zaklad demokraticky, nezkaleny a nezašpinčny aristo-kratickym plevem, ktere by se arci zpatečnikum zastaviti podariti mohlo, zničit však se ne da, leda vyhubenini! Však jedno zde schazi, totiž vudci lidu, kteri by ho na pravč cestč v nynčjši boufn^ dobe vedli. Ti, jenž se mu na poCätku udiilosti Videtlskych v čelo postavili, ne byli tak sa-mostatni, aby až posud vliidajicimu burokratismu odolali. Tak nejhorlivejši vlastenec, Matčj Majer (knez), horlivy a Slehetny vlastentfc, kterj- sobe obral za ukol života blaho sveho narodu, je postrkovan z mista na rnisto, až jej nyni do nepi^istupn^ch bor zastrčili, aby mu vše spojeni sv>'ch spolurodäkü odftali, a to učinil biskup celovecky (k hanbf naši Čech). Jiny biskup, od koho si mnoho pHpovidali Slovinci'), v n^mž se ') Sigurno SlomJck. Gl. Popotnika 1903, str. 19, «8. 3<> Dr Fran Iloiif: Čcško-slovonska vzajemnost, alc nadčje tčchto lidiimilu zklamaly, dispenzoval 20 alumnistu, a to proč? Protože se iijimali sveho narodu! Tak se nyni mnohy odvraci a jedovatč spil.i, kter>' drive rodoljubcem sloul (jctiž ale k ničeniu jinetnu toto svate jtneno nepoužival, než k jezovitskym zämerüin"). „Österr. Lloyd" je prinesel članek, ki je sramotil ljubljansko „Slovensko društvo". Poleg nekoga drugega .(uto komedii hraje proti slovanstvu jeden z našicli krajanu, kteiy nam se pred oči co horlivy vlastenec stavil, nyni ale sve shnile kopi proti Slovinciim stavi v rejdišti .Rakouskeho Lloydu", znany V. Mend v Gorici"'). V Pfimofi „duchovenstvo nejvice pfispiva, jen biskup Trstsky se na odpor stavi, jenžto Vlachum lichoti, ačkoliv ro-dily Krajinec jest, a tak prdve to dobre, co predeSly zpusobil, niči, však ale moc jeho neni tak velika^. Slovanska misel je velika; v njej in za njo naj se združijo češki in slovenski poslanci, zakaj „slovinskym horlivcüni dräha, po ktere Slovanüm kr što ve$ki vscučili^ki knjižnici. V zjigrebSki vscufiliški knjižnici. ») .Jadranskega Siavjana'. Prvotno ..bavtfl". ») To se nanaSa na occno „Jadranskega Slavjana" v .Jugoslav. Novinah" z dno 16. aprila 1850, kjer so te novlnc pisale : „Svaki povrcmenl list, svaki časopis ili novinc mogu tek onda uspžti, ako su organ i kao zastupnik svoje okolinc ,.. (V Trstu) samo tergovina može se s uspehom zastopati: tergovina dakle trfcba da hude cilj i predmet Jadranskega Slavjana . . . Iz lega se tudi vidi, da je Basovskega nedatirani list iz druge polovice meseca aprila. 'J Prvotno eitatelji. yi§e. — Jo5 jcdan put Vas ponižno molim, molbu našu ne zaboraviti. Tersl je za Slavjanc od velike znamenitosti. — Kad Vam ovo pišem, je u mene g. Vesel-Koseski i reče Vam ser-dačni pozdrav. Izjavite g. Šuleku i Prausu moju največu ljubav i Iskrenost. Vam ponižni J. A. Bafowsky.') Žc pred 7. aprilom je prejel pravila delniškega društva tudi Postič ter sc nadejal, da bo do maja dovolj denarja za otvoritev; sam je vzel 4 delnice. Odbor se je za dovolitev knjigarne bil obrnil na zagrebški magistrat, za dovolitev tiskarne pa na bana samega, ki je zopet magistrat povprašal za njegovo mnenje. Dne 1, maja se je že vedelo, da je ban dovolil ustanovitev knjigarne in tiskarne. O tej dovolitvi je izvedel iz „Ostdeutsche Post" tudi Postit in je (19. maja) mislil „sich ehestens gefaßt machen zu müssen, von hier abzusegeln". Zdelo se mu je, da je odbor z njegovo garancijo (4 akcije) zadovoljen, in je (22. maja) že stavil svoje pogoje. Ipak se je stvar nekako razdrla in še 28. decembra je Postič zaman čakal definitivnega odgovora; ni mu hotela prav v glavo misel, »daß sich die Sache zerschlagen hatte". Leta 1848 je torej živel v Ljubljani, a leta 1849 in 1&50 v Trstu Čeh J. A(leksander) Bačovsky, ki se je vneto zanimal za vse jugoslovansko politično in kulturno življenje in se dosti dobro naučil „ilirščine". Bil je očividno važnejša oseba v tržaškem .Slavjanskem društvu* in pri njegovem .Jadranskem Slavjanu" ter si je želel koncentracije avstrijsko-slovanskih literarnih društev in našega knjigotrštva. ') Napake kažejo, da Se „ilirSfinc" ni (lüto zmogel. Ivan Vavrü. Spisal L. Pintar. Spodobno je, da postavi Slovenska Matica v svojih publikacijah skromen literarni spomenik možu, ki je bil od njene ustanovit\'e pa notri do svoje smrti član njenega odbora, — spomenik, obstoječ iz preprostega životopisa. Skromen je ta životopisni spomenik, kakor je bilo skromno življenje tega bivšega matičnega odbornika in resnega odgojevatelja slovenske gimnazijske mladeži. Marsikdo izmed sedanjih Slovencev se izza svojih gimnazi skih let gotovo Še hvaležno spominja njegove resnosti in dobroiiotne strogosti ter — kakor o Prešernu njegov učenec — zavestno in zadovoljno lahko reče ,Er war mein Lehrer einst 1" — Ivan Vavrü se je rodil 25. dccembra 1832 v vasi Jižna v Taborskem okrožju na Češkem. Njegov oče Jakob Wawru je bil posestnik kmetije, skromen in marljiv poljedelec. Ko e dorastel Ivan v 6. leto, ga je poslal oče, ki je obračal vso skrbljivost na dečkovo odgojo, v češko farno šolo v Dešno, kjer je skoraj celih šest let zapored obiskoval prvi in dragi razred tamošnje trivijalne Šole. Zadnji dve leti, ki jih je prebil v imenovani farni Šoli, se mu je ponudila ugodna prilika, da si je pridobil tudi prve osnovne nauke v nemščini, ker se je tamošnji duhovnik Matiašek, ki je bil katehet v Dešenski šoli in je z velikim zanimanjem opazoval Ivanov napredek, potrudil v privatnih lekcijah seznaniti ga z nemškim jezikom. Ker je bil Matiašek z Ivanovim napredovanjem med tem časom popolnoma zadovoljen, namignil je očetu ter mu skušal razložiti in dopovedati, da bi se Ivan se svoje nadarjenostjo lahko uspešno posvetil študijam. Ta migljaj pri očetu, ki se, dasiravno ne premožen, ni ustrašil nobenih stroškov, če se je šlo za to, da poskrbi za sinovo nadaljno izobrazbo, nikakor ni ostal neuvaževan. Z veliko požrtvovalnostjo je uravnal oče stvar tako, da je mogel Ivan v dvanajstem svojem letu (1844) zapustiti domačo hišo ter se podati v bližnje mesto Henrikov Gradec (češko Jindfichüv (Hradec), nem, Neuhaus), da je obiskoval tam tretji razred glavnih šol ter se popolnoma posvetil proučevanju predpisanih predmetov. Ker je bil dobil že poprej doma dobro pripravo in podlago, dovršil je tisto leto z izvrstnim uspe- I.. Pintar: Iv.iii Va^TÜ. 3.5 honi 3. razred glavnih šol ter sc pripravil dalje za sprejem na gimnazijo. V začetku Šolskega leta 1845 so ga sprejeli v 1. razred gimnazije v Henrikovem Gradcu in na tem zavodu je dovršil Štiri spodnje tako zvane gramatikalne razrede še po starem organizacijskem načrtu; učitelj in voditelj razreda je bil Hrbek. Tedaj pa je umrl Ivanu oče in kmalu na to tudi mati — in ta žalostni dogodek je postavil mladega Ivana, ki je bil tako srečno začel svoje gimnazijske študije, v neizogibni položaj, da si je moral nadaljevanje svojih študij (kakor že mnogo kmct-skih sinov) omogočiti na ta način, da je po nasvetu in priporočilu svojega razrednika Hrbka korepetiral z učenci iz nižjih razredov in po hišah dajal privaten pouk. Ko je prestopil Vavrij v zgornjo gimnazijo, je bil baš tedaj tudi stopil v veljavo novi organizacijski načrt, po kterem so v posameznih predmetih prevzeli pouk posamezni strokovni učitelji. Toda ti strokovni učitelji so se pri nekterih predmetih (n. pr. v prirodoznanstvu, v zgodovini in zemljepisju) vedno menjavali, samo gospoda Hrbka so obdržali v tem razredu za latinščino in grščino zdržema tudi skozi vsa 4 leta zgornje gimnazije, tako da so se šolali vseh 8 let pod njegovim vodstvom. Ta okolnost je imela za posledico, da je obdržal v vseh ozirih Hrbek v razredu največ vpliva, da .so bili učenci za njegove predmete, namreč za grščino in latinščino, najbolj vneti in da so posvečevali njegovim predmetom največ marljivosti. Ko so morali učenci v 5. razredu svojemu razredniku prijaviti, kteremu poklicu da se namerava ta ali oni posvetiti, za kteri stan ali službo se misli odločiti, tedaj e bil Vavrvi (če tudi ta začasna izjava ni bila obvezna) neko-iko v zadregi, kako naj bi se izjavil, kaj da si hoče izbrati za svoj cilj. Po.svetoval se je tedaj zaupno s svojim razrednikom in Hrbek mu je očetovsko priporočil, naj si izbere profesorski stan, češ da ga že okolnosti k temu silijo in navajajo, vsaj si bo kot siromašen učenec moral do konca gimnazije in še pozneje na univerzi s poučevanjem pridobivati sredstev za svojo eksistenco. Deloma Hrbkov odločilni vpliv deloma lastno nag-nenje in veselje do filologije ga je napotilo, da se je odločil za klasične jezike in starino.slovje. Odslej je pa že kot gimnazijec obračal posebno pozornost ravno na te predmete ter si je skušal, kolikor je to na gimnaziji sploh mogoče, pridobiti temeljitih v to potrebnih osnovnih znanostij. Odločilnega pomena pri izbiranju prihodnjega poklica je bila zanj tudi ta okolnost, da se je bil o tistem času ot\'oril filologični seminar za vzgoje-vanje profesorskih kandidatov t. j. mladih učiteljev za to stroko; tudi o tem ga je bil obvestil in poučil Hrbek. Ko je bil Vavru leta 1853 (25. julija) napravil zrelostni izpit z odliko v vseh predmetih, je vstopil še isto leto na vseučilišče v Pragi ter se je posvetil pod vodstvom prof. Bipparta in Ciirtins-a učenju klasične filologijc, za kar se je bi! že kot gimnazijcc namenil. Že v drugem semestru vseučiiiSkili Študij sta ga sprejela ravnatelja filologičnih seminarjev (Curtius grS-kega, Bippart latinskega) za izvatirednega seminarskega člana; v tretjem semestru je bil sprejet za rednega člana v seminar z letno štipendijo 80 gld. konvenc. den. V četrtem semestru je stopil na Curtius-ovo mesto profesor Lange, ki je kandidatu posebno ugajal. Ker je pa bil Vavru skozi prvi dve leti svojih vseuči-liških študij, kakor poprej v zgornji gimnaziji, brez vsake podpore, je bil prisiljen, da si omogoči nadaljevanje svojih študij, prevzeti službo domačega učitelja. Okrajni glavar Plaček ga je sprejel v svojo hišo, da mu je skozi dve leti oskrboval odgojo treh sinov. V teh dveh letih je Vavrii vsak semester po 25 do 29 ur na teden zahajal v kolegije, poleg tega pa dajal na dan po 4 do 5 ur privatnega pouka. S črezmernim naporon» je dovršil vsak semester pismene seminarske naloge, kakor so bile predpisane, (n. pr. razpravo o Demostenovih olynLskih govorih) in dovršil jih je v popolno zadovoljnost obeh seminarskih ravnateljev; tudi kot interpret se je udeleževal redno seminarskih vaj in si pridobil popolno priznanje svojih profesorjev, — toda za temeljilo proučevanje pri čitanju klasikov pomožnih filolo-gičnih ved mu ni dostajalo časa. Tedaj pa se je z ministerskim razpisom z dne 16, junija 1855 članom filologičnega seminarja v Pragi razglasilo, da je naučno ministerstvo voljno sprejeti prošnje izvrstnih učencev klasične filologije in nemške literature ter nanje podeliti večji izvanredni državni štipendij. Na podlagi tega razpisa in s priporočilom svojih profesorjev Bipparta, Lange-ja in Schleicher-ja (vodja nemškega seminarja) je vložil Vavru svojo prošnjo in je z ministerskim odlokom z dne 12. januarja 1856 dobil državno podporo letnih 300 fl. Naslednje mesece je torej popustil privatno poučevanje in se vglobil izključno v svoje klasične študije. Pri Lange-ju je obdeloval So-foklejeve korospeve, čital marljivo Horaca in Vergila ter spisal za seminar obširne sestavke o življenju in izobraževanju teh dveh rimskih pesnikov ter o njunem literarnozgodovinskem pomenu, največ pa se je bavil s Ciceronom in kadar je prečital iz njega večjo partijo, si je sestavil v nemščini vsebino predelanega čtiva ter skušal ta vsebinski sestavek zopet polaliniti v klasični obliki Ciceronskega sloga. Poleg teh klasično-filologičnih študij se je bavil tudi z drugimi sorodnimi strokami, ki so se predavale za modroslovce. Poslušal je Höflerjeva predavanja o splošni svetovni (politični) in o nemški literarni zgodovini, Löweja o zgodovini modroslovja, o ethiki in metafiziki, o zgodovini in kritiki moralnih principov i. t. d. Obiskoval je Volkmannova predavanja o psihologiji in o temeljnem pojmu estetike, Podle-sakova o splošnem vzgojeslovju in o gimnazijski pedagogiki )oscbej, Schlciclicrjeva predavanja iz germanistike in primerja-očcga jezikoslovja, zlasti pa kolegije iz jezikoslovja slovanskega. Profesor Koubek je predaval o poljskem jeziku in slogu ter poljsko gramatiko in literaturo, a profesor Hattala slovnico ilirskega narečja poleg predavanj iz splošne slavistike. Dovršivši svoj triennium filologicnih študij se je oglasil Vavrii 23. julija 1856 pri Praški izpraševalni komisiji za gimnazijsko učiteljstvo ter dobil 28. julija domače naloge (latinsko iz Cicerona .pro Sestio", grško iz Sofokleja „Elektro"). 10. junija 1857 mu je došlo obvestilo, da je prvo stopnjo izpitov (namreč domače naloge) z ugodnim uspehom dovršil, ter obenem tudi povabilo, naj 18. junija ob šestih zjutraj pride v Clc-mentinum h klavzuri. Klavzurno nalogo je dobil za grščino iz Demostcna ,de Chersormeso", za latinščino iz Horaca (carm. 11. 17.); napravil jih je z izvrstnim in prav zadovoljivim uspehom. 22. junija je prestal tudi ustni izpit ne le iz grščine in latinščine za celo, ampak tudi iz nemščine in češčine za spodnjo gimnazijo, vse z odličnim uspehom. PoskuŠno lekcijo so mu odpustili, ker je imel od svojega ravnatelja iz Kraljevega Gradca izvrstno izpričevalo o svojen» učiteljskem nastopu. Ko je svoje domače naloge izdelaval, ko se je za klav-zuro in za ustni izpit pripravljal, pa ni bil prost vseh drugih skrbi, ampak je bil ob enem vprežen gimnazijski suplent. -Z odlokom namestništva z dne 12. septembra 1856 je bil namreč nastavljen za suplenta na c. kr. gimnaziji v Kraljevem Gradcu in je v višjih razredih tega zavoda poučeval klasično filologijo in nemščino. Po prebitem izpitu je bil z odlokom naučnega ministerstva z dne 24. avgusta 1857 imenovan za pravega gimnazijskega učitelja na Kraljevograškem zavodu. 26. januarja 1858 je prosil iz Kraljevega Gradca za profesorsko mesto na Malostranski gimnaziji v Pragi, izpraznjeno po dr. Schenklu, utemeljevaje svojo prošnjo zlasti s tem, da bi se rad v univerzitetnem mestu še dalje pripravljal za nemščino in da bi iz tega predmeta napravil izpit tudi* za zgornjo gimnazijo, toda trezni in zavedni mož vkljub izvrstnim svojim izpri-čevaloni zaprošenega mesta ni dobil. 10. novembra 1858 je zaprosil za Ljubljano ter je bil z ministerskim odlokom z dne 10. junija 1859 kot pravi gimnazijski učitelj premeščen na ljubljansko gimnazijo; v Ljubljani je ostal odslej t. j. od jeseni 1859 ves čas svojega službovanja, pa tudi Se kot umirovljenec prav do svoje smrti, da torej lahko rečemo, da se je tu med Slovenci popolnoma udomačil. — Ko je doslužil popolnoma zadovoljivo svoje poskusno tri-letje, je bil z ministerskim odlokom z dne 27. septembra I860 kot gimnazijski učitelj definitivno potrjen. 2. avgusta 1864 je prosil za profesorsko mesto, ki se je imelo extra statum na ljubljanski višji gimnaziji zastaviti; skliceval se je v tej prošnji na posebne pohvale in priznanja, ki jih je bil dobil od deželne vlade 5 XII I860 in 10 X 1862, in pa na to, da je slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožen in da jo že skozi tri leta v več razredih poučuje. Na podlagi najvišjega sklepa z dne 6 II 1866 so mu z ministerskim odlokom z dne 10 II 1866 priznali naslov profesorja. 23. oktobra 1867 je prosil za ustanovnozagotovljeno desetletnico, ki .se mu je s pravnoveljavnostjo od 1. septembra z ministrskim odlokom z dne 2. novembra 1867 dovolila. 21. oktobra 1872 je prosil za tretjo petletnico in deželni šolski svet mu jo je z odlokom z dne 1. novembra 187*2 priznal, s pravnoveljavnostjo od 1. septembra začenši, dokladno k dotedanjim z odlokom z dne 15. junija 1870 mu nakazanim prejemkom. Pri izvršbi zakona z dne 15. aprila 1873 (drž. zakonik št. 48) je bil oddeljen v 9. činovni red in nakazalo se mu je s I. julijem 1873 počenši 10arjc, Odpravljajo iifhivim glavam gnjide. Loviti mifU' iizlill bom gofpCdarjc. Pi(. O slati vfk sdaj Miisam Krajni kim pride! — (ZliM. Ii. 1831. str. 37.) Ali pa klasični vzgled iz I. 1845: 2at6 naj Ti zahvala naSa bode, V del Tvojih tiaj spomin Ti td bo čaša. Pij domorodec zdrdvjc 'z te posode! Naj Tvojih dni Število se nardfci. Naj vse bridkosti TObi Bog odvtme. Vsili m6sliijaiiov je, iii je prAinja naša, Podobo Tvojo, ki sc zdcj odgčrne. Časti naj pdzni vnuk, Nepozabljivi! Ko davno t)6mo rop mi zčmijc ferne, Ki kličemo Iz serca: Bog Te živi! (Pres., Hradcckcmu; Let. M. SI. 1875. str. 177.) Na ta način dobi Icrcinsita pesem na kraju in koncu soglasno si podobnost, in cclö enakost. Na začetku stoji namreč kot prva strofa taka tercina, ki nima — tretje rime, ampak le dve, ki obklcpata v sredi pr\'o samko. Tu tedaj tista zahteva, ki leži v imenu tercine samem, ni dobila zadostila! Zato pa dobi ta strofa na zaključku vse pesmi nekako odškodbo: simetrično k prvi nastane vsied tistega sklepnega verza v zadnjih treh enajstercih tercina, ki ima isto lice kakor prva, namreč dve rimi le brez tretje, ki pa objemata (kakor prva) neko samko. In kakor si rodi samka prve tercine navzdol proti sredi pesmi dve družici ter s tem ,terzo rimo", tako ima tudi samka te v zadnjih, sklepnih treh verzih ležeče tercine navzgor proti sredini pesmi dve družici, da izpolni zahtevo .tretjega stika". Potemtakem ponovila te dve enaki si terdni (ki sta obe brez ,terze",) oni simetrični objem, ki leži kot ideja v obliki vsake posatnne tercine säme, a ponovita na ta način to, da objameta kot prva in zadnja vse mej njima ležeče ostale tercine! To je tedaj arhitektonsko bistvo tistega zadnjega, sklepnega verza, ki zaključi odprto verigo tercin. — öj Druga pa je stvar, če ima in sme imeti skupina le dve terdni; tedaj ne določa vsebina velikosti oblike, ampak oblika velikost vsebitie. Takrat pa ne dobi druga tercina sploh ne nove, odprte srede, ne dobi svoje samke, ampak te sirotice mesto ima dolžnost in nalogo, da skičnt verigo; zato dobi druga tercina tu na tem mestu, kjer stoj sicer samka, določeno rimo: isto rimo, ki jo imata pr\'i in tretji verz prve tercine. Tako nastopi v drugi strofi k prvi terza rima. N. pr. SveftA ferzč in delavno rozhizo Sa doto, ki je nima miCjonarka, Bi bil dobil s' isvoljcno devizo; V savetji bla bi davno moja twrka; Pred ognjam dom, pred tozho mi pfhenizo, Bi vaival biisiinl fofed moj — fvet Marka. (Zhbel. IV. 1833. str. 6.) Dobili smo mi Slovenci to vrsto tercinskega zaključka pr\'ič 1. 1833 v Prešernovih »Sonetih nesreče". Prej ne. Tu doseže torej tisto celoto dveh tercin, ki jo zahteva s svojo saniko prva tercina, poet na drugačen način: po zahtevi, da morajo biti tri rime k vsaki, zaključi umetnik započeto verigo koj v drugi tercini do idealne popolnosti s tem, da samko druge tercine pridruži rimi pr\'ega in tretjega verza prve tercine kol tretjo rimo (terza rima!). S tem zapre in obustavi poet nadaljni tok. To, v principu tercine že utemeljeno celoto dveh tercin imamo pri nas jako mnogoštevilno v Prešernu; in to v dveh slučajih: aj v sonetih njegovih, A> v stan ca h sploh. II. Preden prestopimo k ternu poglavju, ustanovimo si tu trdno termino ogijo, ki nam olajšaj in omogoči precizno govorjenje in precizno umevanje v nadaljnjem! Spoznali smo dosedaj, da so bistvo tercine trije verzi z dvema rimama, ki obklepata samko v sredi; to tvori eno celoto zase! Spoznali pa tudi že, da sta dve tercini neka veča, a organska celota zase, ki ju druži in spaja — »terza rima" v koncu tretjega verza druge tercine. Zato imenujmo posamen verz (enajsterec) z ozirom na to večo celoto tercinsko, ki obsega in spaja dve taki strofi: „arhitektonski element"; celota ene tercine zase bodi: „arhitektonski motiv", a organska celota dveh tercin: „arhitektonski stavek tercinski". In potemtakem k stvari! a^ Soneta arhitektonska logika je ta-le: Kot ena formalna celota, docela samostojno v sebi pričeta in v sebi skončana, ima sonet najprej dva dela, dva „kraja". Od štirinajstih verzov se jih prvih osem odkraja in loči od naslednjih šest. Pr\'ih osem pa se zopet deli na dve „kvarteti" (dvakrat po štirje verzi), naslednjih ostalih šest pa na dve „tercini" (dvakrat po trije verzi). To delitev, to formalno arhitektoniko naglaša še druga, znana zahteva o sonetu: po tej formalni kakovosti ravnaj se namreč tudi — vsebina! Prvi kvartetni del, kakor znano, zavzemaj neka primera, primerna in soglasna vsebini drugega dela. V. prvem delu povej umetnik soneta svojo misel v podobi s prikrito primero, tisto misel, ki naj jo izrazi z jasno in odkrito besedo kar naravnost potem šele — drugi, tercinski del! Že sem na drugem kraju govoril o tem, da ni ta zahteva pravzaprav nič drugega kakor en način, le neka akademično Šolska šablona, po kateri dobi sonet neko idejno, vsebinsko vez mej obema strogo ločenima arhitektonskima deloma, katera ju spoji v organsko celoto. Da pa ni to, da bi moralo biti tako v vsakem sonetu, ampak da tisto arhitektonsko zev poet-umetnik lahko premosti na drugačne načine, če si jih zna najti. Klasičen vzgled nam je tu Prešernov sonet „Je od ves^l'ga čd sateklo Ičto (Poezije, 132.— Prim, o tem Časopis za zgodov. in narodopisje 190(i str. 186 in 187), Vendar pa je s tisto zahtevo o primeri v prvem delu soneta prva (kvartetna) polovica naglašena kot en, zase samostojni, od druge (tercinske) polovice odločeni del, nele po formi, ampak tudi po vsebini svoji. Prvi del je za dva verza širši, da poet v njem laže bolj na široko razprede primero; a drugi del šteje le - šest verzov: umetnik mora v njem potem, v kontrastu s pr\'im širšim, strmo in kratko, kondenzirano in zato energično, a vendar jasno — naravnost koncentrirati misel, ki jo razpreza v prvem delu v le namigavajoči primeri in podobi. Ta tesno.st izraza, ta zahtevana ost v soneta drugem delu dd soneta formi naravnost epigramatsko posebnost! In če kdo, je ravno naš Prešeren to svojstvo soneta spoznal do dna, in znal, mojster epigrama, tudi prav zato tako sijajno je obvladati! Toda ni samo vsebina, ki veže ta dva dela, veže ju tudi enakost formalno-arhitektonske ideje, formalna — logika! Kako in kedaj to tako? Tu smo zopet pri arhitektoniki terdne! Videli smo, da je nje prvo bistvo, da objemata dva verza s svojima rimama neki od njiju različen osrednji del, — ki je brez rime (neko samko): a II b II a To je prvo. Drugo pa, da morata rimi prve tercine: a — a, dobiti v naslednji terdni svoj popolni zaključek, svojo — „terzo rimo," in sicer v nje »samki*: b II a II b. Poglejmo si prvo tercino (a — b — a) samo zase; tu spoznamo, da je objem neke srede nje prvi znak. Oglejmo si drugo zase, in — glej! nje znak je v prvi vrsti isto:objem neke razlikujoče se sredine(b — a — b)! Sedaj pa k prvemu, kvartetnemu delu soneta! Kaj zasledimo tu ? Neko enakost, skoraj da istost arhitektonske ideje! Prva in zadnja vrstica objemata, kakor v tercini, neki osrednji od obklepov se razlikujoči del; vendar pa je ta sreda različna od terdnske srede! Ta „kvartetna" sreda ni .samka", ampak ima že v sebi sami .družico": Kupitk»! ti in tvöja k-pa starka. ... a Ne böta diilje me za nös vodila; b N'c lx')iii pel vjiinc hviilc brez plačila b Do kdnca dni. ko siromäk Peträrka. a a II b - b II a Tedaj arhitektonska ideja — objemanja neke razlikujoče se sredine! Prav kakor v prvi tercini. In kakor ponovi druga tercina sonetna arhitektonsko idejo, ki leži v prvi tercini, tako ponovi druga kvarteta listo, ki leži v prvi kvarteti! Dov6lj jc lil mi že napridla Pirka; a Kogd mi jc pem^sla pčvska 2ila? b Nobena mc ic ni dckItU ljubila, b Kadil nc bom vef vaju brez prcvdärka. a (Poezije. 131.) a II b - b II a Ta arhitektonski princip objetnanja, ki leži v prvem delu soneta, v kvartetah, zahteva enakost arhitektonskega principa tudi v drugem delu: zahteva tercino! Potem šele si zadostil arhitektonski logiki v tej velestrogi lirski formi.. . Potem je šele neka, nele vsebinska, ampak že formalna enotnost v sonetu, ker enotnost formalne ideje, formalne vsebine! In ta logika veže oba dela: edini ju ta arhitektonska ideja objemanja. Zato je globoko značilno za Prešerna, če sklepa gorenji sonet .Kupido* 1. 1847 z dvema čistima tercinama, ki jih 1. 1831 (Zhbel. II.) še ni imel: Obiti vijni sto le prazne Sale; Sit, nehvaližnikaI sim vajnc tlake; Te lila. ki so mini Se ostale, Ccidan iz pravd koval bom rumenjake, Zvečer z prijatii praznil bom bokale. Preganjal z vinam bom skerbi oblake. (Poezije. 13t). Glasil se je ta sklep I. 1831 pa tako-le: Sit, nehvaleshnika! flm vajne tlake: Ponuja Tcmida mi rumenjake. Ponuja Evan polne ml bokale. Bog vaj" obvar' in vajnc IjulVze sale! Mofhniza polna, vina polna kup'za Prijatlizc mi boti, boti ljub'za. (ZhbcI. II. 27.) Odprla se je Prešernu ta logika sonetove forme šele 1. 1832, po dobi celovški; prej je vstvarjal sonete po manj strogih pravilih. Velja pa to o devetero sonetih: V Zhbel II. (1831): 1. Ozlietov naniih , . . 2. Vtrh lonza fijc .... 3. Tak kiikor liicpeni, .. 4. Kupido. Ii, in . . . V ZhbcI. lil. (1832); j. Zlicfkarfka pravda. (Al' prav ...); 6. PJujivbcfcdarjcm (Nc bod mo ...); 7. Sira h (lin dan ozIil fo vidle ...); 8. Siiicrt. (Dolgtdt shivk-nja . , .). V lllvT. BI. (ia33): 9. Apel podobo na ogled poftavi... Druj^h Prešernovih sonetov nimamo izpred I. 1832. Res je sicer, da je zadnji (9.) sonet o Apelu-Prešernu-umetniku izšel šele 27. Vil. 1833 v .IJterärisdic Scherze* illlyr. BI. Nr. 30); a sonet je že iz 1. 1831 ! Tega leta je že stal v rokopisih Zhbelize III., ki o nji Čop Šafafiku piše že 13. januarja 1832: . . Krajnfka Zhbeliza, von der das 3" Bdchen schon vor längerer Zeit der Censur vorgelegt, aber noch nicht erledigt worden ist." (Zborn. I. 120). Prešeren sam piše 14. III. 1833 o tem Celakowskemu: „De naf Kopitar morebiti fhe bolj,^ ko saflushimo sanizhuje, vemo is njegovih pifem Zhopu pifanih. V rokopifmih (I landschrift) sadnjc buzhc ize je sa tega voljo nafledijozhi ^?onet (tal, v' katerimu fim ga hotel Plinijove pravljize od zhevlarja, kateri per naf vfelej tudi kopitarstvo ofkerbljuje, fpomniti: Apel podobo na ogled (Schau) poftavi... (Sledi ves «a sonet) . . . Ker pa mosijovu ni dano fhal (fiiala — Scherz) zhillati, (Zhop mu je -tionet poflal), fim ga nasaj usel, de ne bo mogel vfih »Slovanov patriarh" (tako imenovan od Shafafika) toshiti: .nemo propheta in patria". (Zborn. M. SI. VI. 179, 180.) Že leta 1832 imamo v celovških pismih Prešernovih prepir in spor s Čopom radi tega soneta. Najprej v tistem preklasične soli polnem pismu z dne 13. febr. 1832: .Aus Rücksicht für Deine und des Kafteliz Wäscherin will ich den Sonitus de formulario cum ceteris fahren lassen; denn wer weiß, was cuch passieren könnte, zhe bi vifoki gromovnik (htuvo napd .. . Meine Absicht war, ihm ein Bifkrhen auf die Zehen zu treten, um ihn auf mich wieder aufmerksam zu machen." (Lj. Zv. 1888. 570). In potem 7. marca 1832: .Sollte ich Dir in meinem letzten Schreiben zu wehe gethan haben, so halte es dem Umstände zu Gutem, daß ich auf den Sonitus in Koss (! recte: Kop. Op. pis.) sciir viel Mühe verwendet habe, und solchen gleich einer geliebten Bri-sCis nicht ohne in tobende Worte auszubrechen fahren lassen konnte." (Lj. Zv. 1888. 572). Iz tega sledi, da je .Sonitus in Kopitar" tudi izpred celovške, iz prve ljubljanske dobe. Kaj pa neki misli Prešeren z onim .cum ceteris"? Kaj je še imel 1. 1832 v III. Zhbelize rokopisu, kar mu je tudi črtal Čop? Vemo sicer, da .Dohtarja" (Lj. Zv, 1888. 691). A pa Ii samo tega ali še kaj drugega, kar bi utegnilo biti tu Prešernu v mislih ob tej množini: .cum cclcris*? Pač nekateri izmed ,Scr-fhenov*! — V imenovanih devetero sonetih pa imamo naslednje rime: 1.) in 3.) a b b a I a b b a I C d e I C d e 2.) in 9.) a b b a I a b b a I C d d I C e e 4.) abba|abba|ccd|dce. 5.) 6.) in 8.) a b b a I a b b a I C C d I e e d 7.) abba|abba|cde|edc Iz tega sledi, da nima do tu PreSeren ni enega soneta z resničnim .tercinskim stavkom*. Ne enega ne! Kar srečamo 1. 1833 v Zhbelizi IV. za .Glofo' šcstero sonetov, ki jim je dal poet 1. 1846 v rokopisu Poezij naslov .Soneti nesreče*. a mej njimi nobenega ne, ki bi ne imel v svojem tercinskem delu pravih, resničnih dveh tercin! Lahko tedaj sklepamo o njih na podlagi tega dejstva, da niso nastali še 1, 1831 (pred celovško dobo), ampak prav I. 1832, po celovški dobi, tedaj istega leta kakor — Gazele. Naslednje leto je bilo tisto .leto — dvakrat devčtsto tri in trideseto*, ki je uvodni sonet Venca imenuje; rojstno leto Venca! (Prim. Časop. za zgod. in narodop. 1906 str. 127, 204, 206.) In glej, tudi tu nobenega soneta več — brez čistega .tercinskega stavka*! In tako tudi poslej ne več ni enega samega ne! Od vseh 36 slovenskih sonetov, ki so nastali po letu 1831, po ce-1 ovški dobi Prešernovi, ni nobenega, ki bi v njeni našel le eno samo izjemo od tega pravila. Iz tega je razvideti — zavesten princip, trdno načelo, ki se ga je poet poslej hotoma in vedoma držal, ker je spoznal to zahtevo čistih tercin v drugem delu soneta za opravičeno in soneta arhitektonski logiki edino dosledno! Dä, videli smo, da je poet za Poezije predrugačil enemu sonetu, ki je nastal v tisti prvi dobi (1. 1830, ko je Prešernu ,že trideseto leto predla Parka*!), ves drugi tercin s ki njega del: to je sonet .Kupido*. In glej, poet mu prekuje tisti prej bolj svobodno rimani sklep dosledno po tem principu, ter ga prestvari v pristen .tercinski stavek*: C d C \ d C d. Če prištejemo še ta sonet, tedaj jih imamo 36 + 1 slovenskih po tej strogi arhitektonski logiki zgrajenih, a le 9 pr\'ih, naj prvih njegovih devet imamo v prostejši obliki. Od nemških sonetov Prešernovih ni nastal ni eden pred celovško dobo; prvi je izšel v 24. št. lilyr. BI. (Samstag 15. Juni) 1833: „Sängers Klage" (Obschon die ücdcr au» dem Vatwiandc Verbannt den Liebling römischer Kamönen). In častivce Prešernove poezije je to nekako presenetilo, češ, da Prešeren poje — po nemško; sicer je ta sonet pravzaprav nekako opravičilo, da se Avgust Žigon: Terdnska arhitektonika v Prcücrnii. t>7 Oglasi poet v — tujem mu jeziku, sklicujoie se na slavni vzgled, na Ovida: Vergeht, diiß icti ihm folgend iintcrnnmincn In Worte meinen Innern Gram zu fasiten. Die ich von meiner Mutter nicht vernommen. Vendar piše mladi Jan. Čop bratu iz Milana (30. VI. l&W): „Auch las ich die zwei Sonette des bekehrten Preschem. Indessen will ich hoffen, daß es ihm mit seiner Bekehrung nicht Krnst. Das Krainische klingt aus seinem Munde, nach meiner Meinung, viel angeneiimer." (Pres. alb. 1900, str. 761). A Prešeren je že vedel, kaj dela! Nam pa ta sonet kaže, da je tudi v njem tisti 1. 1832 spoznani in vsprejeti princip arhitektonski: drugi del je „tercinski stavek". Tedaj ista doslednost. Pričakovali bi, da jo imamo torej v vseh nemških nadaljnjih sonetih. In fakt je, da jo tudi res imamo, le — v dveh ne. In ta dva sta drugi in tretji v tistem trosonetnem ciklu: „Sängers Klage"! Odkod ta izjema ? Že sem drugje (Casop. za zgod. in narodop, 1906 str. 132, 133) govoril o tem, da je ta trojica sonetov nastala v dobi burnega abecednega prepira — proti Kopitarju. Dne 8. V. 1833 še namreč spre dunajski cenzor z ljubljanskim, s Čopom; tistega dne odpošlje Kopitar Čopu pismo, ki ga v njem imenuje na podlagi tiste Čopove prve razprave o črkah (lllyr. BI. 27. IV. 1833) svojega „sovražnika"; hkrati mu o^ita že nepopolno cenzuro Zhbelize IV., zaradi česar ga je Kopitar hotel ljubljanski vladi naslikati kot moralo in katolicizetn prezirajočega človeka, kar vemo iz Čopovega pisma z dne 12. V. 1833: „Also danken soll ich Ihnen dafür, daü Sie mich auf diese Art compromittieren, und mich als eilten, den Katholicismus und die Sittlichkeit nicht beachtenden Menschen erscheinen lassen?" (Zbornik V. 102). Kar prinese 1. VI. 1833 lllyr. Bl. odgovor združenih Metelkovcev na prvo razpravo Čopovo (Nr. 22). Dne 15. VI. sledi odgovor Čopov (lllyr. BI. Nro.23). In tu zdaj poseže Prešeren vmes: 15. VI., tedaj istega dne, ko je izšla Čopova druga razprava kot priloga k št. 23., prinese št. 24. (lllyr. BI.) tisti prvi nemški sonet Prešernov z naslovom „Sängers Klage". In zdaj slede dogodki tako-le: 17. VI. 1833, tedaj dva dni po onem pr\'cm sonetu, piše Čop Kopitarju pismo, a v njem o Zhbelizi IV. ter o nje Kopitarjevi cenzuri: „Die vierte Zhbeliza ist Hm. Kafteliz noch nicht zurückgekommen, doch habe ich Gelegenheit gehabt, Ihre Randglossen zu lesen, die wirklich merkwördig sind... " (Zbornik V. 105). Če Čop 17., VI. 1833 Kopitarju piše že pismo o njegovi cenzuri Zhbel. IV., sodim, da niso tega dne šele poznali dunajske obsodbe v Čopovem krogu, ampak najbrže že nekaj dni prej, zakar bi mi bilo priča tudi ono Čopovo pismo z dne 12. maja 1833! Vsaj slutili so jo že dol^o prej, od onega pisma Kopitarjeveua z dne 8. V. 1833. Zato je pričel Prešeren peti nemške sonete, da se njih glas bolj na široko razlcgne kakor če bi bili slovenski! Nastal je prvi sonet gotovoda že maja 1833; zato je arhitektonski tako dosleden in popoln. Kar izide ta sonet 15. VI., dva dni, samo dva dni pred tistim Čopovim pismom z dne 17. VI. 1833! In jaz sodim, da je objavil Prcšern tu ta prvi sonet kot nekak uvod boju že potem, kot je Čop videl Žhbel IV, in Kopitarjeve opazke v nji ter o njih povedal svojemu krogu. Bil je čas boja proti cenzorju tu! In trezni, sicer tako mirni Čop ga Prešernu ni več branil. Razsrdilo je Čopa, kar je on videl, kar se pa nam ni ohranilo! Čitaj le tisto pismo z dne 17. VI. 1833, in videl boš. kako je v Čopu kipelo I Kaj šele v živem, gibkem Prešernu! 22. VI. 1833 prinese, tedaj koj v naslednji številki svoji (Nr. 25), Illyr. BI. drugi nemški sonet Prešernov: „Süngers Klage. (Zweites Sonett.): Wohl ihm, dem fremd geblieben das Erkennen. . Sonet je še dokaj miren, ter bolj osebno-Prešernov kakor pa oseben proti Kopitarju. Kar sledi tretji sonet tega cikla, in kak! Če ne mej prvim in drugim sonetom, oz. mej tistim Čopovim pismom Kopitarju z dne 17. VI. in drugim sonetom z dne 22. VI. 1833, dobili so morali pa mej drugim sonetom in tretjim, tedaj mej 22. in 28. junijem iz cenzure na dom Zhbelizo IV. in v nji Kopitarjeve glose. Dne 29. VI., sodim, da bi bil namreč moral iziti tretji sonet; toda — ni. Objavil nam ga je prvič Blei weis 1. 1875 iz literarne zapuščine Prešernove (Let. M. SI. 1875 str. 155). Ali ga ni urednik pripustil? Ali ga je celö Čop morda zabranil ? Toda, kaj pa, če imamo v Kastelčevi zapuščini dva prepisa ravno tega soneta, in sicer, kakor sodi Pintar, enega lastnoročno Prešernovega, in drugega (znaälno!) lastnoročno — Čopovega! Ali so širili stvar v prepisih, pri čemer je pomagal in sodeloval celö — Čop sam? Bil je pa to sonet, kakršnega nima sicer Prešeren drugič, in kakršnega ne izlepa dodanes vsa naša literatura; trd oset}en napad, poln divje, brezobzirne ogorčenosti, poln sicer duhovitosti, a poln tudi naravnost zlobnega gneva. Ves prvi del so sama jadna namigavanja na Kopitarjevo osebo: .Zwerg" na njegovo majhno postavo, »arges Sinnen" — na plemeniti motiv njegovega dela za Zhbel. IV., .ungestalt" na njegovo baje ne lepo vnanjost, „rothbehaart* na rušo (že v pregovoru proslulo) njegovo glavo, ker je bil Kopitar rusec; .Unhold" — lepa psovka na njegov značaj; .gierig Geld zusammenscharrten," ker pravijo, da je bil Kopitar baje vražje skop in na cvenk ponagnjen; .wie sie auch schöne Mädchen wollten minnen" oponaša možu njegovo „ledig-stanü moralnost," možu. ki je ravno njim, PreSernu in Čopu, očital to točko ter izkoristil to tiste čase še bolj ko danes prenevarno, a jako pripravno orožje, če hočeš itoga pokopati in ubiti! — Drugi del pa ga psuje naravnost; .schnöd* je res lep privzdevek; ,der Wicht* še lepši! In „Barthel-mfl" je taka pretvara imena .Bartholomäus", krstnega imena Kopitarjevega, da jasno omeni njegove — brade! Nočem grditi tu Kopitarja, a hočem, da umemo Prešerna in njegov sonet ter njega mefistofelski zlobno duhovitost, kakršne ne najdemo sicer več v Prešernovi satiri, niti ne v lepih, jako sorodnih „Literarische Scherze,* dasi mu tam očita nekaj enakega ko tu z .lepimi deklicami": ingenium suile. Iz mnogih korektur pa, ki jih imata prepisa v Kastelčevi zapuščini, spoznamo, kako so zopet in zopet pre-narejali, da bi le kar se da spravili Kopitarjevih lepih strani v ta sonet! In to si je upal Prešeren v dobi — Pavškove ljubljanske ccnzure! No, plačeval je le in take stvari kesnejc bridko, reva.') ') Tu se nam razjasni razlog, zakaj sc je PrcScrcn lotil zlagati ncmSke SDHctc. V prvem, uvixlnctii sonetu le Pevčeve tožbe (.Sängers Klage') pravi poet, da hoče v tc sonete zajeli svoj duSni gnev: .meinen Innern Oram zu fassen.* Rekel sem tudi ie, d,i je liotel Preiercn, naj bi silSali njegov glas bolj daleč na široko kakor hi ga v slovenski besedi. A glavni motiv se mi pa /di ozir na nemSki gubcnilj. Dne 29. IV. 1833 pi$e njimrcf s.im. da ume slovenski pri gubcrniju en sam svetovavecl In to da je bil glavni vzrok, da so (Hislalt Zlibelizo IV. na Uunaj Kopitarju v cenzuri»: umcli jc niso sami ter ni«» mogli sami presoditi Pavčkovih ^ikan! Sam $kof da je Sel zaradi Zlibelize IV. na Paväkovo prigovarjanje h guvernerju, .der bei dem Umstände. daB beim ganzen Gubcrnium ein einziger Gubcrnialrath krainisch kann, den Antrag machte, das corpus delicti . . . nach Wien vofzulegcn.' (Lj. Zv. 1882. 5r Pismo Čelakowskemu i. PrcJeren sc jc tu pripravljal na boj Proti Kopitarju, ki se je iz gole osebne prizadetosti postavil nakrat za hrbet avSku Zalo sc jc Prcicren odločil za jezik, za .besedo, ki jc od svoje matere ni sliSal'; hotel je, da bi razumeli, kar piMe, tisü ostidni, odločujoči gospodje sami ler si ne naročali pojasnil Scle z Dunaja pri možu, ki se Jc hotel I njim poet bili t Imel jc za to le eno sredstvo: da poje v besedi, ki jo govore .in der Regel hier zu Ijinde die Herrinnen und Hmn, die befehlen," kakor pravi sam! PiSe pa Čop, sicer resda Šele 72. II. 1834 Salafikii, a pr.iv o tej di>bi tiste Ki>pitarjcve cenzure, glede takratne sapice v ljubljanskem guberniju tako-le: .sein (Kopitar's namreč) unglaubliches Censur-Ciutachten liber das vierte ßändrhcn derselben (Zhbclizc namreč) hat hier beym Gubcrnium selbst Indignation erregt, und wir haben nicht er-mangcll," — izkoristiti ta vetrič. Vleklo je tedaj cclö pri vladi proti Kopitarju! In to je hotel tudi fh^eSeren skoraj da Izkoristiti ter si upal oni — sonetck \ ni sc mu piisrečilo. Ali so sc morda moijc Čopovega kroga bali sami. da si pokvarijo to slučajno milost tujčevo? Pa so Ii morda raj$i sami odjcnjali? I^o, omogoči nam pa ravno ta slučajna pozicija pri Niadi, da umemo, kako se jc posrečilo spraviU v javnost tiste dni .Literarische Scherze,* ki so tudi — vsi ncm.^ki! Jasno nam pa tudi priča vse to, kako so se borili prednamd, ki so bili r e s n a i i, za to trohico kulture, ki so jo in da so jo priborili nam, narodu svojemu! Čast jim in spoštovanje njih spominu, a ne täko. kakršno Jim daje spis .PrcSeren in Slovanstvo!* Dne 29. VI. 1833 ni tedaj sledil ta (tretji) sonet proti Kopitarju — za prvima dvema. Pač pa je prinesla tista 26. štev. lista ,Illyr. BI." nov, tudi trosonetni, nemški ciklus «Romeo und Julia": I. Verona. .Steh', Wand'rcr, still . . II Julias Wohnung. .Seht ihr Jas Haus . . .* III. Julias Sarg. .Ist cuch vergönnt . . In S tem smo zopet pri svoji točki: naštete imamo s tem zda vse nemške sonete, ki so izjeme onega od 1. 1832 nadalje dos ednega principa o .tercinskem stavku" v drugem sonetnem delu. Oglejmo si najprej zadnje tri! Njihovo lice je täko-le: l.inS. abba|abba||cde|cde 2. a b b a I a b b a II C d e I e d C. Izšli so ti trije soneti brez vsakega podpisa. A po jMarnu (Jezič. XV1I1. 1880, str. 45) jih pripisujejo Prešernu. Marn svoje trditve žal tam ni utemeljil; v Prešernovih rokopisih pa ne najdemo nikoli nikjer teh sonetov, niti ne kake druge notice kje, da so njegovi. Izšli pa so šele 1. 1833, tedaj po tistem I. 1832, ko je vsprejel poet ono teorijo o «tercinskem stavku." Povsemtemtakem bi morali ti soneti biti že iz 1. 1831. Tistega leta je Prešeren sicer resda mislil že na Julijo ter ji spesni! že .Pervo ljubezen* in .Dolitarja*. In le z ozirom na to ime bi imeli ti soneti neki pomen in stik s Prešernom: opozoriti bi hotel Prešeren z njimi Julijo na nekoga, ki poje — o Juliji. Potemtakem bi bil Prešeren že I. 1831 pesnil v nemški besedi. A če mu je bilo kaj na tem, da bi opozoril Julijo na pevca — o Juliji, zakaj jih ni takrat objavil koj. Zakaj šele zdaj? Več ko slučaj bi pa bilo, da bi ravno v tisto 26. številko, ki naj bi prines a tisti tretji sonet iz «Süngers Klage," kdo drugi vtaknil ravno ta ciklus z Julijinim imenom! Zdi se, ko da bi bilo tu nekaj mej urednikom in Prešernom, češ, če že onega nočeš, pa objavi mi vsaj to! In vendar dvojbim tu ob teh sonetih do danes, da so Prešernovi: jezik in oblika bi bili lahko njegovi, a vsebina se mi ne zdi nič po njegovem duhu. In najbrže bo ostalo to vprašanje odprto za vselej, če nam ne pomore kak srečen slučaj. Ne morem se otresti misli, da je resnično oni prvi sonet proti Kopitarju sploh prvi nemški Prešernov. Ta točka je in ostane še vedno — trda kost. — Ostalih še dveh nemških izjem oblika je naslednja: Zweites Sonett: abba|abba||cc c|dd d Drittes Sonett: a b b a j a b b a || c d' c | c d* d'. Zaznamoval sem z apostrofom: d', da imajo dotične končnice moško rimo; to je edini slučaj te vrste v Prešernovih sonetih. Pripomnili pa Ircba, kar je značilno, da je pr\-a dva soneta iz «Sängers Klage" Prešeren I. 1846 vsprejel v prvi (cenzurni) rokopis Poezij, v „Namečik", in sicer prvega za uvod temu delu, drugega za sklep; tega tretjega soneta pa — ne! Morda ravno radi te izjeme v obliki; morda pa tudi radi vsebine ne; morda pa da ne — radi obojega! Kopitarja samega takra že ni bilo več (t 26. VIII. 1844). V obliki teh dveh sonetov iz I. 1833 pa vidim dve razliki, ki pomenita v primeri z onimi v .Romeo und .lulia* vendar neki napredek, neko doslednost v smislu arhitektonske logike sonetne. Če stoji v soneta drugem delu pravi, čisti .tercinski stavek" (c d c. d c d), imamo v njem le — dve različni rimi: C. d. In to je zopet tudi v rimah neka arhitektonska enakost obeh delov soneta. Tudi prvi kvartetni del ima namreč samo dve različni rimi: a (b b) a. a {b b) Potemtakem ima sonet dva dela, a v vsakem le po dvoje različnih rim; ves pa le Štiri različne: a. b; c. d; tedaj toliko, kolikor verzov v prvi strofi, in kolikor ima ves sonet strof. In glej, nobeden izmej onih sonetov izpred leta 1832 ne pozna še te enakosti glede števila rim v obeh delih; pn'i del ima dosledno in trdno vedno le po dve: a. b; dnigi pa dosledno po tri: c, d, e. Tako tudi soneti „Romeo und .lulia", a ne pa več ona dva iz .Sängers Klage.' Dasi je v njih ideja onega arhitektonskega obklepa neke razlikujoče se sredine izginila, ostala je vendar ta enakost glede števila rim. .Zweites Sonett* šteje: a, b; c, d. In Drittes Sonett istotako: a, b: c. d.' Od ostalih 14 nemških, originalnih sonetov pa ni nobenega več, ki bi pomenil izjemo z ozirom na .tercinski stavek" v drugem delu ;sicersc ločita še .Das Concert* in .die Resignation*, a ta ne štejeta tu: prvi je prevod poljskega soneta Korjikovega, drugi pa Mickiewiczevega. Povsemtemtakem velja tedaj o Prešernu, da se je po 1.1831, od I. 1832 nadalje, strogo pokoril najstrožji arhitektonski logiki soneta. Mej vsemi slovenskimi nimamo od tistega leta ne ene .same izjeme, mej vsemi nam ohranjenimi in znanimi sedemintridesetimi ne, mej šestnajsterimi nemškimi le — dve. Ti dve pa sta nam sedaj, ko poznamo razmere, ki so ju rodile, umljivi: nastala sta soneta iz hipne bojne situacije, ki je zahtevala hitrih strelov! Nič tedaj ne omajata ti dve izjemi one načelne doslednosti Prešernove teorije o arhitektoniki sonetni. In po mojem čutu treba ravno tej doslednosti pripisati dosti tiste lepote, dosti tistega čudovitega učinkovanja Prešernovih sonetov, in .seve, tudi oni posebni metriki v njegovih enajstercih, ki je ni naglasil še nihče! Komu se nam je zahvaliti, da je Prešeren izprevidel to a/hitektonsko posebnost soneta še o tako pravem času? Pač — Čopovi učenosti in šoli! 'Pred I. 1830 nimamo nobenega soneta Prešernovega. Ali e imel katerega iz dni pred svojo ljubljansko dobo, v tistem . 1831 sežganem snopiCu, ne vemo. Vendar imanio izza tiste dobe eno pesmico, ki nje arhitektonika jako opominja one v sonetu; .Dekelzam*. ki je izšla že 12. I. 1827 (lllyr. Bi.). Deli se na dva očitna dela; I. del: prve tri strofe, II. del: zadnji dve strofi. Ima tedaj en večji del, in en manjši del. In prvi, večji del polnijo — same primere, tri primere, ki v podobi izrekajo to, kar drugi, manjši del potem z jasno besedo. Če omenim še, da se v soneta prvem delu samem tista ideja arhitektonskega obklepanja ponovi še dvakrat, in sicer tako, da tisti dve strofi sami dniži in tesni ta ideja zopet v eno celoto, potem sem izčrpal vso arhitektonsko logiko te forme. Lice prvih dveh kvartet je namreč to: a|b — b|a — «|b — b|a. Tista dva dela: h. b: b. b. obklepata mej sabo zopet eno dvojico rim: ^ ves ta notranji del: obklepano dvojico: a, a, in obklepajoči jo dvojici: h, b; b. b, — objame na obeh krajih dvoje rim, ki ju njuna enakost druži in spaja, dvoje rim, ki sta zopet enaki najbolj nasrednji, objeti sredini: a - al b) Iz oblike soneta samega pa je organsko vznikla in se razrastla — nova, višje vrste celota z novo, svojo, a v ar-hitektoniki svoje kali, v oni soneta samega utemeljeno, trdno in stalno arhitektoniko: .Sonetni venec". Sonetni venec zahteva tedaj najpoprej sonet, ki bodi v njem nekaka dispozicija vsebini nameravane nove umetnine. Misli vsega Venca leže naj že kakor v svojem semenu v tem sonetu. Sam zase pa mora ta spajati te misli v eno glavno misel, da .se dii čitati ta sonet kakor vsak drugi. Ta zahteva je jako globoke važnosti: podlaga je vsebine tega soneta enotnost potem že sama posebi enotnosti glavne ideje vsega Venca. Zato pravimo temu sonetu, temu embriju vse umetnine, „Magistrale"; sonetvoditelj-učitelj I Arhitektonska ideja pa, ki določa način, kako vzrästi iz te kali nova organska celota, je ta-le: Iz vsakega verza tega soneta razrasti se mora nova pesem enake vrste, kakršne je ona, katere del je dotični verz: tedaj iz vsakega verza po en, novsonet. Kakor vsak sonet, ima tudi „Magistrale" štirinajst verzov ; zato šteje Sonetni venec sam — Štirinajst sonetov. Za sklep pa bodi nazadnje oni izvor vseh teh štirinajstero, ona njih ,,domačija", sonet, ki je njega vsebina — dispozicija misli vsega Venca, sonet „Magistrale", kot Venca petnajsti. Tako tedaj ni tisto število kar iz zraka zajeto, ampak v soneta bistvu določeno! Vsaki posanini sonet pa kaži tudi jasno ter nösi na čelu svojem, odkod je doma. kje ima svojo — ..domačijo"! Zato imej prvi sonet za svoj prvi verz — prvega iz soneta „Magistrale"; saj je tu, v tem prvem verzu njega izvir. A vsaki sonet pa se tudi vrni zopet k svojemu izvoru, k sonetu „Magistrale" ; zalo imej za svoj zadnji štirinajsti verz zopet tudi en verz iz njega, in sicer tistega, ki sledi prvi za onim, iz katerega se je porodil sam: in tako ima prvi sonet n. pr. za svoj sklep pr\'i verz za pnim, t. j. drugega iz soneta „Magistrale"; tedaj tistega, iz katerega vstdni drugi sonet Venca. Ta drugi sonet pa mora po pr\'em pravilu nosili ta drugi verz iz „Ma-gistrala" na čelu kol svojega prvega; tako nastopi kot naravna posledica v Vencu dejstvo, da se pričenja vsak naslednji sonet s tistim verzom, kisklepa neposredno poprejšnjega. In tako gredö vsi soneti Venca iz enega verza Magistralovega po vrsti v drugega, neposredno za njim sledečega, ki se iz njega razvij naslednji novi sonet! Za zadnji verz 14. soneta stoji zopet prvi iz Magislrala. tisti torej, s katerim se prične naslednji 15. sonet, t. j. Magistrale sam. In naš Prešeren se je te arhitektonske ideje Venca zavedal bistro in jo poznal jasno. Izrekel je to svojo zavest za uvod Vencu v prvem delu prvega soneta in sicer v pr\em natisku Sonetnega venca lako-le: Pcv'z mVc ti Evctlizc v ven'z povijt: Petndjfl fonetov laziga vcstla, Dc vfi sailičlki diii^iga fhtcvUa Verfte fe 's sadniga vfili doni.izhljc. Ko v venzu rosha rosli'ze fc ovije. Tako kjer jciija prednja pcicm mila, Prihiklnja le bti tamkcj fp^t sbudila. — V drugem natisku 1. 1847 v .Poezijah" (str. 183) pa: Poet tvoj nov Slovinccni vdncc vije. 'Z petnajst sončtov ti tako ga spleta. De „iMagistiale", ^H^sctn trikrat peta. Vsili drugih skiipcj vile hartnonije. Iz njčga zvira. vaiijga se spči zlije, P« vi-fsU pesem vsaciga sonata; Prihodnja v prednje kftnm jc začita. — Navidezno sta si obe definiciji do trohice enaki; zdi se, ko da ju loči le popolnejša oblika izraza. A ni tako. Različni sta si globoko po globokosti in jasnosti spoznanja o bistvu liste arhitektonske ideje sonetnega Venca. Najprej naglaša poet, da „vije — venec." To ime umetnine s.imo Venec") ima tudi prvič že v prvem verzu. A drugič pridodä verzu že neko novo vsebino: historično dejstvo pribije, da vstvarja in podaja tu slovenskemu narodu on umetnino, kakršne do njegovih dni Slovencem še ni dal nihče; nimajo šc kaj takega v svoji zgodovini, on je prvi, ki poizkuša te vrste ustvaritev v njihovi umetnosti, v njih jeziku: .nov Slovencem vencc*. Te misli Se ni v prvem natisku. .Venec" ta bo štel petnajst sonetov. Teh petnajst sonetov pa veže neka vez ali .vezilo', kakor pravi poet. To .vezilo" pa je „tako" in to, da: „vsi začetki" sonetov, ki so „drugega Števila" kakor „zadnji" sonet, ki tedaj nimajo števila: „petnajst", izhajajo („verste se") iz tega zadnjega, — ostalih sonetov vseh „domačije". Poet tedaj že tu naglasi kot izvir vseh ostalih štirinajst sonetov — zadnji sonet. Res da. A kako daleč, nekako v ozadju, stoji to v prvem natisku; prvi naglas leži na „začetkih" sonetov; ti „začetki" da so zajeti iz zadnjega soneta. In le z eno besedo poudari, da je ta „vsih domačija". V drugem natisku pa stopi pod glavni akcent ravno to dejstvo. Naglašeno, odkrito ime tistega zadnjega soneta, „Magistrale" prevladuje vse drugo v prvi kvarteti. To je prvo. Pa še več V drugi kvarteti izreče poet prvič le dejstvo še, da se bo vzbudila tam, „kjer jenja prednja pesem", tudi prihodnja. Ali misli tu vsakokratni ^adnji verz sprednjega soneta? Ali misli tu tisti verz v „Magistrale", ki se iz njega porodi vsak nastopni sonet? Kako je vse to v Poezijah že drugače! Ravno toliko verzov tu ko pr\'ič; ni besedice več ne obsega definicija v drugem natisku. A koliko dejstev je več o arhitektoniki Venca vanjo zajetih. *) Prvič, da je sonet „Magistrale" pevan v Vencu trikrat; to ima z ozirom na Prešernov Venec poseben pomen: „Magistrale" nosi akrostih z Julijinim imenom; čc je tedaj ta .sonet v Vencu trikrat pevan, stoji tedaj v njem tudi akrostih trikrat, imenovano je tedaj trikrat v Vencu njeno ime; prvič v akrostihu soneta „Magistrale", drugič v inicijalkah prvih verzov, in tretjič v inicijalkah zadnjih verzov Venčevih sonetov. Drugič, da izvira vsaki sonet iz „Magistrala" in se „po vrsti" zopet vrne vanj. -) Tretjič, da ima vsakokratni prihodnji sonet v vsakokratno neposredno sprednjega „koncu" tudi že svoj začetek. Vse to je novo, in za vse to je vsebina večja v drugem ko v prvem natisku; to pa ima svoj vir v globlji bistrosti .spoznanja arhitektonskih kakovosti Venčevih. Eno pa je glavno, da jo namreč poet že prvič naglasil, tedaj spoznal in poznal tisti sklepni sonet „Magistrale" kot embrio, kot kal, kot izvor vse arhitektonike Venčeve, poznal tedaj bistro nje temeljno idejo. Gotovoda je o času Prešernovem bil Venec — že šablona ter stara tradicija. Prešeren ni sam iznašel te arhitektonike, ni sam iz sebe spočel te ideje, on kot pr\'i! Prevzel je to arhitektoniko kot šablono najbrže iz laške umetnosti, ne vemo pa, če ne morda po posredstvu nemške romantike, in siccr preko šole Schlegeljeve. Sam se nisem mogel do danes dokopati tu do jasnega; no, prepustimo to prihodnosti in pa drugim, novim, mlajSim, pomoinim močem. Toda, — naj je Prešeren resda prevzel si staro tradicijo, vidi se pa, da je ni prevzel kar kot golo šablono, ampak da si je le arhitektonske oblike temeljno formalno in formujočo i dej o jasno razbistril, jo jasno spoznal in vedro proniknil do zadnje niti in do poslednje zakonitosti; zato je poznal in zamogel premeriti vso logiko in vse iz nje izvirajoče zahteve te arhitektonike ter vstvarjati tedaj jasno in realizirati problem točno, kakor da sije izmislil to kompozicijo sam! Zato ni nikjer nikakega sledu tistim znakom ne-strokovnjaškega umetnika-manirista v njegovem Vencu, nikjer nejasne zabrisanosti, vse do najmanjše poteze vedro ko kristal, polno tiste kristalne, belemu dnevu tako podobne bistrosti, ki je tisti značilni znak vedro se zavedajočega, arhitektonske ideje in zakonitosti jasno spoznavšega, tvarino obvladujočega duha v umetnosti. Odtod tudt vse tako toplo v tej arhitektoniki ko živo življenje samo! Ne mogel bi pa kaj takega trditi človek o vseh Sonetnih vencih naših, ki jih premore nekaj naše slovstvo; in ne mogel tega ni o Vencih, ki so jim sicer očetje njihovi — mojstri oblike! Imeli smo pač samö enega Prešerna, in imeli samo enkrat — Čopovo šolo, ki jo je pa Bog dal in poslal slučajno in po sreči ravno temu edinemu Prešernu našemu! Zal, da ne enake kakemu — Gregorčiču! A tu se posloviva od soneta ter prestöpiva k oni drugi menovani formi, k — »ottavi rimi" ali .stanci*! 2. Spomnili se nam je tu še enkrat, kaj smo imenovali .tercinski stavek*. Tisto skupino tercin, ki jo zaobseže in še dosega arhitektonsko-formalni vpliv ene, v prvi tercini stoječe .samke", preden se izteče ves. Zgodi se to pa v koncu vsakokratno naslednje tercine, v zadnjega nje verza rimi, takozvani: „terzi*. Šteje tedaj .stavek" po dvoje, organski druga k drugi spadajočih tercin! Tak .tercinski stavek" ima po svoji arhitektonski kakovosti seveda v svoji drugi tercini zopet svojo samko, ki zahteva novo nadaljno tercino. Vemo pa že, da ima pesnik en način na razpolago, da tak v sebi samem že kot organska celota označeni .tercinski stavek* tudi res formalno v samem sebi zaključi in dokonča: samko druge tercine pridruži pesnik kol .terzo rimo* k onima dvema, tretjega slika še pogrešajočima rimama. Na tak način zado.sti poet oni drugi glavni zahtevi tercine, zahtevi o treh rimah! .Tercinski stavek" pa doseže s tem svojo najvišo popolnost, ker ga ta način dvigne do popolne samostojnosti in v njem samem zaključene arhitektonske celote. Izberiva si konkreten primer še enkrat: Nc hom vel tfbe pil, solz grttika kiipa! Pogk-di, misli in žcljč goreče! Vam prostost dam, ker jtdrävja nimam upa: Hodile kiimor vedno sija vas vlčfe, Vpijanitc ud shidkiga se strupa, Ki mi razdial serce bo hrepeneče. (Poezije, 156). O^Jej si obe „samki" tu, a vsako zase! Podčrtal sein ju nalašč. Kje ima prva („goreče") svoji družici? V naslednji drugi tcrcini; tedaj docela po navadi in pravilu — za sabo, kaj ne! A kje ima pa samka druge tercine (.stnipa") svojo drugo in tretjo rimo? Ne kakor pr\'a; za sabo, ampak že — pred sabo! A ima ju pa vendarle v celoti enega »stavka" tudi druga samka. »Samka" druge tercine je tedaj tu prav tako s k le p svojih dveh, le da že spredaj stoječih družic, kakor je .samka" prve tercine v i r šele sledečih dveh družic svojih! V d r u g e tercine saniko se oni arhitektonski objem prve tercinc steče, iz samke v prvi pa oni druge, Sele sledeče tercine i z vira. Ce pa vzameš vsako samko zase, tedaj je druga navzgor isto, kar prve tercine samka navzdol: vir drugih dveh rim-sestric, vir tiste figure arhitektonskega objema. Tako se čudovito križata dve sicer enaki si figuri arhitektonski: ko gre ena navzdol, gre druga navzgor, in to kar skozi njo, da jo vse preplete in prepreže kakor en ornament drugega. Tu j- doobraženost in dovršenost »tercinskega stavka" iz svojih principov dotirana — do zadnjih doslednosti! Ni pač čudno, da se je tedaj PreSeren v svojem čudovitem zmislu za arhitektonsko doslednost in bistrost tako zaljubil v to logiko nele soneta, ampak že tercin-skega stavka samega na sebi. In če te učijo, da je Prešeren le posnemal Petrarka, govore ti le pol rcsnice. Prešeren jc s a m spoznal bistvo forme, in šel v strogosti pokornega uklanjanja njeni logiki — preko Petrarka. In ko smo dobro spoznali arhitektonsko kakovost .tercin-skega stavka", vzemiva si še cn vzgled: Mož in oblakov vojsko jc obojno Konfala itmna nö<, kar s\6tla zdrja Zlati z rumtn'mi žirki glivo trojno Snežnikov kranjskih siv ga }>oglavarja, Bohinjsko jezero stoji pokojno. Sledii ni vW vunanjiga viharja; — Kaj se ti odpre? Ni li to pravi pravcati, pristni Jercinski stavek" ? Samke sem tudi tu podčrtal ko prej. Kaj ne, prav tako tu tak „stavek" arhitektonski ko prej! A prejšnji primer jc bil iz nekega soneta; odkod je ta? Poznaš ga, slavnoznani pričetek Prešernovega »Kersta» (Poez. 174)! Prvih šest verzov — prve stance njegove! Dognali smo pa, da je tak .stavek" ena v sebi zaključena, enotna celota; in tega ni pozabiti. Vendar to še ni c^la „stanca" a pač pa nje prvi, v sebi samem celotni del. In kaj sledi nadalje? Al .sönio\' \öjska pod vodo ne mine In drugih röparjev v dnu globofinc. To je drugi, še ostali del. Vidi se, da neka celota zopet zase sicer, ločena od pn'e, in vsa dnigačna ko tista! Neka dvoverzna strofa 2 ženskima rimama. Mej obema deloma pa ostra zareza, krepak odmor. Poet naš ga zaznamuje kar z dvema sredstvoma: z mogočnim odstavkom v mislih pred dvopičjem, in drugič z vsebinskim kontrastom, ki odloči drugi del od prvega in ki ga krepko, strmo izraža tudi oni na čelu te dvoverzne strofe stoječi: ,A1*! Toda, morda je to tu le en slučaj? Zato pa še en primer .Prav Dfäviä, da nc smčm jez upat' sreče. Ki vedno je in bo sovražna m6ni; Dosč^el öfa iZm^jjc ni slovele, Končal življfnjc v vojski je zgubljeni, Odila je mäti k6mej üpt'mam ječe, Žc davno jo pokriva wöb z el č 111, Osrečit hčče me ljubezen sl.idka. Al, kak sladkost bila je njfna k/iitka!" .V dcžžli koj trobente glas zapöjc. Od Bogomile dr^gc rntnc loči, Jimäxki) bili smo z Vaijlnmam b6jc, Vcsčle zmäßc din nam nc napoči. Pomoril mič je vse tovarše niöe. Beg je moj iip, gojzd jc moj dom pričjoči. Nespimebia bilä bi z mano zviza. Ki me preganja včdno srMc jeza * (K^rst. Peez. 1847. 189). Prav ista dejstva, kaj ne! Najprej dosledno po en „tercinski stavek" s krepko piko na koncu; ta sklep sem gori označil. Za tem odmorom pa tista dvovrstična kitica zase! Vsebina njena ne stoji sicer tu, ko pn'ič, naravnost v kontrastu s poprejšnjim, a vendar se odloči kot neka posledica, neka dedu-cirana vsebinska misel iz prejšnjih misli. In mej peterimi „Slovesa od mladosti" so vsaj tri (če ne štiri) take: 1., (2.), 3., 5.; in mej peterimi „Pdrve ljubezni" tri: 2., 4., 5.; mej „Kersta" triinpetdeseterimi pa jih je odločno 23: 1., 5., 6., 7., 13-, 18., 20., 21., 24., 25., 27., 31., 33., 34., 38., 39., 40., 41.; 45., 46., 47:, 53. Tedaj mej 63 Prešernovimi jih je takih 29 do 30 najmanj. Če druge niso, imel je Prešeren na dotičnih mestih že razloge, in sicer vsebinske razloge za to. Le raziskuj in sodi! — Bistvo tercinskega stavka smo pa našli v dveh lastnostih: a) v „terzi rimi", ki jo dobi pr\'e tercine „samka" v njega koncu; |i) v ideji arhitektonskega objema neke razlikujoče se sredine. Če stoji tak stavek sam zase, kakor n. pr. v sonetu, tedaj dobi še tretjo posebnost: sklep v samem sebi, na druge „samke" mestu, kar ga izpopolni do idealnosti v eno zase samostojno, v sebi začeto in v sebi dovršeno skončano celoto; ni pa to, da bi moralo biti, kakor smo rekli, če hočemo dobiti „tercinski stavek": ampak določa ga v prvi vrsti ona prva lastnost, ki leži v imenu tercine same: „terza rima". Naj se mi oprosti, da sem to tu zopet ponovil! — Kaj pomeni tedaj najprej oni sedmi verz, ki se pri-dniži v stanci temu stavku z neko popolnoma drugo, izven stavkove v sebi zaključene celote stoječo rimo? In kaj potem osmi, ki to isto rimo ponovi? Ali ta kakovost bistvo tercine razvija še nadalje, je li morda nadaljuje, ali kaj? Poudaril sem že o tercini, kar mi jc zdaj tu izkoristiti in na kar se mi je tu opreti, da je neka naravna posledica bistvene kakovosti te strofe sledeče dejstvo: ker tercina poraja ali vsaj zamore porajati iz sebe vsled one brez kraja se ponavljajoče, vedno odprte samke neskončno, prav povoljno dolgo vrsto sebi enakih sestric, vije in lije se enkrat započeti tok brez ovire ko gorski potok mej bregovi enajsterca organsko tja v odprti čas; a s tekom in časom raste in raste z nezadriSno močjo, ki leži v tercini sami in nje ženski rimi, kolikor dalje toliko bolj, da naraste do reke, dü, da drvi nazadnje in dere ko Prešernov klasični hudournik v Uvodu: Ko sc ncümik o povödnji vlijc Iz liriba st^rmiga v doline pldne, Z dcrččimi valovami ovije. Kar sc mu «öper stävl, se ne vgšne. In nc polije prčd, da jiz omaga ... Vedno obide vsaj mene, ko me prinese tok tistih njegovih tercin do te slike, čustvo, ko da je tu poet naravnost hotel to posebnost tiste strofe, ki z njo tam oblikuje svoje misli, tercine namreč, prav tu na tistem mestu, kjer je tercina razvila in že dosegla vso svojo moč hudourno v tistem spevu, pravim, naravnost hotel s tem v besedah označiti in izreči! Vem sicer, da je hotel tu pristopnjevati do vrha kontrast deročega Uvoda k mirneje tekočemu „Kerstu", da začutiš oni premor, ki leži mej obema, tem bolj živo. Zato najprej mirno obsedanje gradu, potem vihar noči, a tretjič vihar kn^avega boja smrtnonosnega. A glej, ravno tu na vrhu te tretje stopinje, ko dogodki in tercinski narasli veletok najbolj viharijo, tu ona slika o hudourniku o povodnji! Ali ni, ko da derö tu tercine same z deročimi valovi ko s hriba strmega v — vsebinske in metrične doline koj nato sledečega „Kersta"? Ej, Prešeren, naš Prešeren, vam je bil idej bogato poln mojster! In tu smo zdaj na mestu. Stancc prvi, večji del je ite-ovržno en „tercinski stavek", in sicer take vrste, ki se sam v sebi skonča in že zapre v svoji drugi „samki"; zato nastane za njim žc sam ob sebi — odmor. Komajda započeti tok tercinski ta sklep zaustavi! Ne izproži se tu iz druge samke novo nadaljevanje, ne veC nov val, kakor sicer iz osamelke v ter-cini, kot njene srede! Ne; ravno narobe: zaseče se tu v tok krepak premor, ko da je meč zamahnil za zadnjim verzom lercinskega stavka in presekal izpod prstov tekočo — nit. Kakor da je val zadel ob jez . .. In za tem odmorom sledi v stanci sednji verz z docela novo rimo, ki se od poprejšnjih kot nekaj docela novega krepko odloči! Ko da je tok priletel ob nov jez ... ko da se je jez tu povišal ... A Še ni dovolj to! Še enkrat isto! Za prvim sledi še en verz, osmi, z isto rimo, ki ubij zadnjo še preostalo moč tercinskega toka kot še višji, še močnejši jez od prvih dveh, in ki naj zastavi vsako nadaljnjo valovanje onkraj sebe! In naslednja stanca? Ta šele začni spel v sami sebi nov izvirek, novo gibanje, nov tok. A v svojem koncu naj ga zopet zaustavi, da omagaj ves, da se poleži ves do zadnjega valčka — ob treh jezovih, v treh krepkih in krepkejših .stopinjah! To je tedaj arhitektonsko bistvo — stance. Potemtakem ima ta strofa dva, krepko se odlikujoča dela arhitektonska. Ideja nje je tedaj ta-le: V I. tercinskem delu stance započeti tok, ki sta ga dve tercini ravno dobro zastavili in razvili, zaustaviti v II. delu svojem ter pričeto valovanje zajeziti in umiriti do popolnega miru ! To idejo realizira v stanci prvič že oni zaključek tercinskega stavkavsamem sebi.To prvo stopinjo pa povzame in nadaljuj e drugič kot krepkejša, druga stopinja preki sedmi verz s svojo novo rimo: trda zapornica, da kar vzkipi in zašumi ob nji valovanje; in tretjič povzame isto idejo kot tretja, najkrepkejša stopinja osmi verz, ki se pridruži složno z isto rimo k svojemu drugu, sedmemu verzu. To je ko zadnja skala, ki se zavali valovom vprek, da se vsa njih moč onemogla, vsa ukročena, premagana upokoji, uplahne!') jMeni se zdi to prav ista arhitektonska ideja, ki je ustvarila — staroklasični d i s t i h : v heksametru navzgor, v pentainetru navzdol. To idejo je v njem čutil in dobro izrazil Schiller že: In des Hexameters Maß steigt auf des Springqiiclls flüssige Säule, Im Pentameter diauf fallt sie melodisch herab. ■) ČItal sem v Stritarju to sliko o hudourniku s temi tKscdaml izraženo: „Gorski potok, ki se u silne plohe rodi in naglo naraste, bolMii kaiän po skalah ter vali st seboj kamenje In korenine in „v zeleno hiti." Tu pa sc umiri in očisti s časom." (Zbr. sp. V. .36 ). Dasi nc misli Stritar ob tej sliki ne na PreSernov hudournik, ne na tercino, ne na stanco, podam jo tu radi nje bistrosll izra/ji in lepote besedila ter v njej izraženega kontrasta tistih dveh momentov, ki ju naglašam v stanci. — »i> AvRiist ŽIgon; Tcrcinskn arhitcklonlka v Prešernu. Grkom (in za njimi Rimljanom) je bil hcksametcr stalna epska mera. Ze sem naglasil Icrcino kot moderno realizacijo iste arhitektonske vsebine ter kot epsko mero laške renesanse, posebej Dantejevo. Distih pa je bil elegična mera starim klasikom; in reči moramo, da je bila jako pripravna za vsebino žalostink. Dvignila se je, vzkipela, pa zopet polegla se, prenehala. In zopet se je krepko dvignila in zopet onemoglo pala. Kakor vzdihi iz dna žive žalosti, ki si z njimi olajSa Človek bolno dušo, se mi zdijo te žalne staroklasične strofe. In modema oblika tej arhitektonski vsebini je laška stan ca. Zato se prav kakor distih prilega elegični vsebini: kakor vzdih ti vzkipi iz globin, in kakor vzdih ti onemore, upade v nje koncu, vsa krepka moč započetka — sama vase . . . Narobe pa je prav distih prikladen tudi za izraz in oblikovanje krepke bume radosti, ki si daja duška v kratkih vzklikih, kakor žalost — v vzdihih. Za epsko spevanje pa — ni distih; stari klasiki ga ne rabijo. In prav tako tudi stanca ni. Takih opovir kakor je pentameter za heksametrom, ne prenaša zdržema mirno pripovedovanje epsko. In prav tako tudi ne onih zasek, zapornic započetega pripovednega toka, kakršne so za tercinskim delom stance one dvovrstične strofe z isto rimo — v stanci. Sam heksameter, in tako za moderno epiko same, neovirane, neza-drževane, mimo in brez ovire tekoče tercine z jambskim, laškim metrom in žensko rimo! Pravim: laškim metrom! Ker je že vse, bodi dosledno še ta laški v tej strofi. Saj je tista ideja okroglega in oblike zaokrožujočega arhitektonskega objema tudi tako pristno in značajno nele laška, ampak — sploh romanska; glavna ideja romanskega sloga sploh je — ona! Vemo sicer, da so slavni epi pisani v stancah. Tasso in Ariosto sta dva svetovna vzgleda. A le čitaj ju sam, in to v originalu! Potem se ti že odpre moje spoznanje. Hkratu pa čitaj Divino komedijo in =■ primerjaj! Ima pa tudi naš Prešeren ravno stanco — v epu! Dobro. Ima jo pa najpoprej v dveh elegijah svojih: v .Slovesu od mladosti- (1830) in v ,Per\'i ljubezni" (1832, ozir. 1831). To priča, da je že takrat Prešeren jasno spoznal stance elegični značaj. Dä, del jo je v „Pervi ljubezni" naravnost na mesto Propercijevega distiha!') L. 1835 pa jo izbere za svoj — „Kčrst per Savici!" Izbral pa si je za istega Krsta „Uvod" pa tudi — ravno tercine! „Uvod" pa je ravno tisti del Krsta, ki je res pristno in strogo epski (ali nič — drugega?!) Tako nam je s tem povedal, kaj je njegov näzor in kaka njegova misel o tej stvari. T u je pokazal pot. Le „Turjaško Rozamundo" bi bilo ') Prlm. Časopis za zgod. in narodopisje. III. letnik, 1906-, str. 152 morda tudi Se omenili kot vzgled in v2orec slovenski epiki. Te romance tudi pcterostopni verz, dasi res Iroliejski, z žensko asonanco bi bil za janibsko tercino prvi. Če je pa v drugem delu svojega „epa" zamenjal Prešeren pnega, uvodnega dela tercino s stanco, ostal je s tem le dosleden — nazoru svojemu, ki ga je izrazil o tej strofi v „Slovesu od mladosti" in v „Pervi ljubezni". Kakovost vsebine mu jo je določila in zahtevala, prav kakor v prvem delu — tercino. V „Kčr.stu" nam opeva Prešeren Črtomira v njega onemoglosti in strtosti. Pa naj bi tu rabil deročo tercino? In sam poet imenuje ta spev svoj v uvodnem sonetu — „posern milo". Tiste dni pa je bila, od Poliiina naprej, ta beseda terminologični izraz za isto, kar mi izražamo z besedo „elegija". To je fakt. In če ne to ime, kaže pa „Kerst" kot resnično elegijo — njegova vsebin a. Pesem to polaga Prešeren sam v svojem sonetu kot venec na Čopov grob; iz smrti najdražjega prijatelja je vzra.stla ! Nič manj ni ta „pesem mila" — elegija kakor ona nemška iz istega leta (1835): „Dem Andenken des M. Zhöp". Nič manj, kakor deset let kesncjša, v elegičnih distihih peta „V spominj Matija Copa". Manom Čopovim (t. j. po naše: ranjkemu Čopu) jo poet poje. In minljivost sladkih zvez, in kako je kratko na svetu veselih dni število, to je, kar oznanuje in kar poje, kakor sam poet pravi, ta spev njegov. Vanitatem mundi! A tega ne poje v svojem prvem, tercinskem delu, ampak šele v drugem, v „Kerstu"; tu se prične šele ta vsebina, tu nastopi šele tisto žalovanje, tu imamo šele — elegijo! In t a del je — v elegičnih stancali. In naj šola uči kolikor hoče. da je „K^rst per Savici" pravi pravcati ep, ostane ta spev vendar le elegija, prava pravcata lirska pesem, le nad navado širokega in globokega obsega, zakar je zahtevala tedaj večjo snov ko sicer kaka lirska pesem. Epski element stoji le v I. delu v ospredju; v II. pa ga kar nikjer nič več ni; pot ribičeva do Bogomile, Bogomilina pot do Črtomira in obliv Črtomirove glave z vodo Savice, to je vse, kar je v n a n j i h dogodkov, tedaj resnično epskega v tem delu! Vse drugo je le žalobna toga o minljivosti sladkih zvez in kratkosti veselih dni na svetu. IJrska je v svojem jedru ta pesem kakor katerakoli najbolj lirska pesem Prešernova! Prešeren je potemtakem ie dobro presodil, zakaj je v kontrastu s prvega dela epsko tercino volil tu v drugem elegično stanco. Kakor ubijajo bolj in bolj Črtomira doživljaji, kakor on ob vsakem poizkusu, da se dvigne, zopet obnemore, tako se ubija zopet in zopet tudi v stanci oni v vsaki strofi zcpet in zopet iznova vstajajoči, vzkipevajoči tok ob ono arhitektonsko steno v nje koncu! — Opozoriti mi je še na ime strofe samo: „stanza". Nje bistvo je, da obnemore in ubito obstoji ono v prvem nje delu vzbujeno valovanje, ko se iztečejo v II. delu zadnji verzi stance. In prav to izreka in izraža ime „stanza": ustavi se. postoji ob nje koncu tok ritma in vsebine. (Stanza; iz glagola „sta-re", odkoder n. pr. „stan-co" = truden, utrujen; tak, da se mora ustaviti!) Naglasa tedaj to ime —stance konec, nje kakovost v nje zaključku kot poseben nje znak. A pravimo ji tudi — „ottava rima" ali kratkoma „oktava". To ime naglasi njeno osmo rimo kot poseben znak te strofe. Tedaj zopet nje — konec! A zakaj bodi toliko vsebine ter zato važnosti v tej rimi, ki je vendar le nekak refren k sedmi? Poizkusili hočem, da dopovem, kako je v tem naglasu osme rime pravzaprav poudarjeno ono isto svojstvo arhitektonsko, ki je imenuje ime „stanza": namreč oni krepki premor in odstavek na koncu — „tercinskega stavka!" Poizkusiti hočem, da pokažem tudi še od druge strani ozko sorodnost „oktave" s tercinsko arhitektoniko, posebej s tercinskim sklepom. Bil si že v planinah . . . .sredi gorskih skal in planinskih vrhov. Bil že sam ... sredi neizmerne tihote ... ko v grobu ... brez žive duše v tisti gorski prirodi? In tedaj ti zavriska nekdo! Kako ti je čudovito krasen, ko pozdrav iz onega sveta — človeški glas! Obide te, da sam ne veš kako ... pa si zaželiš kakega glasu, zaželiš klica ali krika v tej samoti... In tedaj zavriskaš sam sebi, da odmeva ... zavriskaš si, a kako iz duše . . . Da odmeva! In ti poslušaš tja v daljavo . . . vesel, da ti skale odzdravljajo, ti strmi, molčeči, mrki vrhovi , . . Poslušal si že planinskega pastirja! Tako gori vrh skal na visokem robu, v večernem že solncu, le on še v solncu in njegova skala ... Pa ti poje in poje in vriska, proti solncu obrnjen! Kar ti izpoje ... utihne ... In pogledaš na skalo ... izginilo je ž nje solnce! On pa počaka še malce . . . posedi; a že ga slišiš, kako drvi po drči in kliče in zganja svoje zadnje ovce in koze ... Tam gori vrh skale pa je tiho ... dvakratno bolj globoko začutiš okoli sebe planinski čar .. . neizmerno tajnost vrhov ... Tih je vrh in večeri se že tudi na njem ... še pred hipi živi in soinčni vrh, prepevajoči v ta široki globokotihi grobni mir . . , žareči ravnokar še v to morje prvega mraka po globelih planinskih doli ... In začutiš — večer okoli sebe . . . Ko škrjanec se mi je zdelo to vedno . . . Hodiš, hodiš po domače doline ravnini ... in padajo okoli tebe že sence, prvi mrak . . . Nad tabo pa še poje, pa še drobi ves glasan gori visoko vrh glave ... iz vsega grla ... škrjanček „ludica" ,.. Veš: večerna je to pesen njegova! Zadnje solnčece trepeče še po vrhovih, po gori ... A bledi, bledi tudi tani . , . Potihneva svet okoli tebe, spat lega poletni dan . . . hlad vstaja okoli tebe ... čutiš šc sam, večeri se ... Le nad glavo ti še drobi... a, čuj, že nekako po lažje ... že nekako ko da bolj od daleč ... nič več tako iz grla ... Zdi se ti, da se izgublja v višine ... Ali pa se mu ne ljubi več . . . Kar vtiJine vse nad tabo. Veš: pa! je strmo v gnezdo svoje sredi polja tam tudi on . . . Pogledaš . . . mrak je v gori . , . večer okoli tebe po dolini ... šlo je .soince tudi z vrhov . . . Nad njimi pa glej jo svetlo pičico . .. Pr\'a zvezda je stopila na nebo . . . bleda, slabotna, ko da brli, ko da hoče zopet ugasniti ... A veš, ne bo, bori se še z zadnjim sohiceni ... in zdaj zdaj bo zažarela vsa ... In že zagledaš drugo, tretjo . . . Začutiš: zvečerilo se je . . . in pomisliš na dom . . . spomniš se svojih . . . Poslušal sem ju rad ... škrjanca sredi doline . . . pastirja vrh planinskih robov! In pomislil sem, kako ti ta človek čudno po svoje poje ... zateglo, v premorih . . . vse drugače kakor pri nas doma po dolinah pojo ... Ko da se mu ne ljubi... počakovajej... počakovaje ... A vendar, iz vsega grla ... na vsa usta . . z vsem glasom ... Ne moreš reči, da se mu ne ljubi . . . A kaj da počakuje, premira takö . . . Poslušaj! Uhö mu lovi odzive . .. sam svoj glas posluša in lovi .. . vsak glas posebej, kako se mu povrača zopet k njemu ... a od onkraj daleč zopet nazaj ... In umeš ga, zazdi se ti, ko se z robovi okoli sebe in s čermi onostran prepadov meni, pogovarja ... Pa ti preneha, da odjekuje ... In počaka ti, in lovi odjeke . . . posluša jih, posluša, do zadnjega ... da zavlada .spet grobna tišina po vrhovih . . . Pač se mu zdi to ko pozdravi tudi njemu . . . „Od onkraj odpeva mu drug . . . !" Ne vidi ga, nikjer ga ni, a odziva se mu, oponaša mu pesmi, in vriske ... In ne zdi se ti pastir več sam vrh skale ... ko da vse živi tam po robeh, se ti zazdi za hip . . . vražje seme, skrito a živo ... ki te je poslušalo, čakalo na tvoj vrisk, da ti ga nagajivo oponese, iz skritega, iz varnega, kamor ne moreš do njega . . . In porodili so se iz takih dozdevanj, iz takih vtisov maliči in škrati. . . nagajiv, poreden zarod .. . otrod divjega moža, živeči v skritem skalovju pogorskem ... A porodili tudi gotovi motivi v narodnih pesmih in napevih! .Kdo bo, dekle, tebe troštoy ... troštoy, troštoy.......Kooo — te jest zapustu boo-oo-ooni." Odkod tisti refrenski, sicer prazni, enkratni in celo dvakratni — „troštou". Odkod oni zategli „boo .. . m"! Ali so po vsebini tako naglašeni? Ali kaj? Poj si to pesem v planinah .,. tako počasi in zateglo, kakor jo pojo fantje na vasi, ki znajo ... s krepkim naglasom zadnje besede verza ... brez refrena ... in premolkni, kakor pesmi tiapev zahteva, vsakikrat naglo! In — poslušaj s svoje skale tja preko prepada ... In tvoj refren ti zapoje nekdo drugi, krepko in razločno, tam odonkraj sem. vsakikrat, prav vsakikrat, ko ti premolkneš, ko da izza skalovja tam nasproti tebe ... Ali unieš — zdaj, tisti refrenski motiv pesmi in njega pomen, recimo vsebino? V planinah so jo peli nekoč. In peči so jim odpevale zadnjo besedo, zadnji zlog za odpev ... In ostrooki, ostrosluhi ti ljudje, ko jastreb, ko divja koza, za vsak pojav v tem miru visokih planin, ti niso preslišali tega ... in ugajalo jim je, zabavalo jih . . . S planin pa na jesen zopet v vasi! Pa so zapeli pesem doli na vasi ... a odpeval jim tu ni noben drug „od onkraj". In opazili so tudi to . . . in pogrešali so tega. In kaj store? Nadomeščati .so si pričeli sami, kar jim je dodajal v gorah planinski škrat tam izza skal; oponašati so si ga pričeli sami, kakor je on nje v planini . . . Prevzel je to en fant, ter zapel z nekoliko drugačnim glasom solo ta odjck, kakor se jirn je oglašal tudi v planini z nekoliko niansirano bar\o njihovega glasu... In nastala je nova vokalna figura: refreii zadnje besede — kot posnemanje gorskega odmeva, posnemanje skalnega Škrata In glasilo se je to človeku v dolini prvotno kot nekak spomin na tisti sveti svet planinski in njega nedotaknjeno ve-lečastnost... kot domotožje po njem, kakor je pozna le planinskega sinu srce, domotožje po planinskem poletju tu sredi dolinske puste, ozke noči ... kot hrepenenje nekako po vrhov sveta širokem, brezmejnem razvidu ... po — svetu Zlatoroga in njegovih vil . . . Ej, Zlatorog! kako globoka je tvoje poezije bajna poezija, in ženijalen je bil v svoji duši, kdor je tvojo bajko zajel si iz nje prvi! Žal, da čakaš še poeta, ki bi te dal naši umetnosti v vsej tvoji, a nedotaknjeno tvoji poeziji, kar še ni — ne Baumbach, ne kdo drugi! A zamogla bi to le kaka pristno slovenska, planinska duša, le ta bi te zamogla umeti in zajeti v vsej tvoji liriki, kak „sin planin" ko Gregorčič v tistih letih, ki „so bila boljša ko so sedanja", a ki so jih nam in njemu — ubili! . . . Odprle so sc pa meni samemu tiste posebnosti gorskih višav, ko sem lazil sam brez žive duše od roba do roba ... in gledal in poslušal tja v ta svet pred se .. . v to neizmernost. . , tja v ta mir, ta mir okoli sebe ... in slišal pljuskati ob dušo mi to neizmerno morje svete tišine ... In glas tvoj in vsaki vrisk tja Kranjcu, če je prisamotaril preko roba, in vsak pastirski zategli klic, in orla krik nad tabo ali jastreba, ali kake izgubljene ovce samotni bek^t, ki je nenadno zaplakal v tvoji bližini, — poglobil je duši to tišino le še bolj. ko blisk nagli, ki le temnejšo noč stori, ko vgasne! — Imamo pa lep slučaj te vrste tudi v svojem slovstvu, v literarni umetnosti svoji . . . In življenje naSf. ki lak' hitro teče, al" so same — sanje?.,. Krepak, obupen vzklik in mračen, globoko iz težko trtih prsi, ki stoji na njih trda zmagovalna, a mirna — petal „Sanje?" In da dobi odgovor, premolkne in — počaka ... A tedaj se mu točno in naglo, brez vsakega dolgega pomisleka, odzove mogočni, trdni, sicer globoko molčeči svet skal in čeri velikanov gorskih . . . tam izza prepadov .. . krepkö in razločno, brezsrčno, brezobzirno . . . sem preko molčeče tišine, ko da jc obup in gnev in velikost nenavadnega vzklika predramila za en hipec še same skale iz njih večnega, velečastnega molka ... za en sam hipec predramila: „Sanje!" Ko da se je škrat zarežal iz svojega brloga ... In zopet mir, tišina okoli duše . ,. neizmernosti nevidljivo, tajno morje zapljuska spet obnjo ... da se začuti podvojeno bolj osamelo ... „Sanje!" — jek mi reče ... Koliko motivov tolike mogočnosti in velečastnosti .štejemo v svoji umetnosti? ,., In zdaj od tega Obraza .Jenkovega (VII) še en korak dalje! Ko ztif zašije na mcrličov trope, I.eit'' k" ob ajde žitvi, al pSenicc Po njivah lam leži snopflvja kope. Leži kristj.inov \ht od polovice. Med njimi, ki «i padli za malike, Valjhiin zastonj tam i^c mlado licc Njcgž, ki kriv m Iz teh vsebinskih dej.stev sem posnel in podal že lani (n. o. m.) nastopno lice arhitektonike v tej umetnini, katero pa moram tu zopet ponoviti zaradi nadaljnjih izvajanj: Prvi del: Uvod ckspozicija sitiiacijc): Tcrciiil 1. 2. 1. odstavek: Prehod; Tcrcini 3. . 4. U) a) 2. odstavek: Ptvi \tli pesmi: TeicJne 5. 6. 7. 8. 9. 10. 3. odstavek: Sklep Tcrcini II. 1 c) 12. ( - » Drugi del: 1. odstavek: Prehod: Tcrcini 13. ) > 14. I '' 2. odstavek: Drugi \tIi pesmi Terdnc 15. 16. 17. 1« 19. 20, 3. odstavek: Sklep: Tcrcini 21. 22. . Koncc: Tcrcini 23. | K» 24. I - 7) Glavni znaki te arliitcktonii) = 3 staf ki; I .i) II. 7) I stavek; (-) I konec: I stavek f/CJ. 2. Ima pa ta oblika arhitektonska svoje globlje korenine in vzroke. Vrniti se nam je tu zopet k tercini in tercinskemu stavku! Glavni znaki tercine so: aj trije deli, in sicer trije enaki si deli (trije verzi, „elementi"): tedaj ideja števila tri; b) ideja objema neke razlikujoče se sredine (nje realizacija je — samka); c) ideja simetrije, in sicer neke v svojem vrhu konkretno, vidljivo naglašene in izražene, ter nele idealno nad celoto plavajoče simetrije (izraz jej je zopet ona samka na sredi ki jo obklepata dva, enaka si, z rimo drug drugemu enotno spojena verza); k temu se pridruži d) posebnost, da ta samka zahteva in določa fri rime (tcrza rima) in da dobi to tretjo rimo v koncu naslednje druj^e tercine; tedaj tudi tu število tri, a hkrati tudi ideja števila dva, ker ustvaritva dve tercini novo, organsko iz tercine kot „motiva" vzrastlo, a eno celoto: tcr-cinski „stavek". Znaki tega so, da a) ponovi v drugo vse tiste ideje, ki leže v tercini, v svoji drugi strofi (število tri; objem arhitektonski; nagiašeno simetrijo); h) da ima sam zase zopet neko novo simetrijo, a vise vrste, mej obema tercinama kot dvema enakima si deloma. V tercini je simetrija naglašena (s samko); tu pa tista simetrična sreda ni poudarjena (princip variacije tu!), ampak vlada le kot ideja — abstraktno, a vendar taktično nad obema polovicama celote stavkove! c) posledica tega je ideja števila dva, ki nastopi kot poseben, tercini sami („motivu") pa še tuj znak v - „stavku". To so v teh dveh arhitektonskih oblikak pn-e (tercina !) in druge, više vrste ali stopinje (tercinski stavek!) živeče in tvorne ideje arhitektonske. Zapomniva si jih, potem — dalje! Vzemi si a) tercino samo zase kot motiv, ki iz njega organsko izrašča — stavek tercinski, ki je njega prva polovica ravno ena tercina; vzemi jo kot motiv s tremi elementi: a, b, a. Vzemi si b) potem tercinski stavek kot organsko celoto, določeno s .terzo rimo". In deni c) na pr\'ega in tretjega elementa tercinskega (a = a) mesto po en „stavek"! Preostane ti srednji element kot neka od prvih dveh objeta od njiju se razlikujoča sredina, Kako ustvariti iz nje od teh, iz I. in 3. elementa nastalih delov razlikujoči se objetek? Vzemi za podlago zopet tiste tri elemente iste tercine, deni na vsake njih mesto zopet po en, kot merilno enotko določeni .stavek*! Kaj ti nastane iz vsega tega? a = 1 stavek; i b 3 Slavki; I., ker «c iz 1 tcrcinci a = I stavek, j S tem si izrabil prvi motiv, pr\o tercino! Vzemi si zdaj še ono drugo polovico kol enotko izbranega .stavka', t. j. drugo v njem še preostajajočo tercino (b, C| b), ter ponovi isti račun! In dobiš zopet, a tu kot drugi del: b = I stavek; i C = 3 stavki; 1!.. ker vse iz 2. tercinc I b = 1 sUvck. I Potemtakem si, ker si objel z dvema enakima si deloma (1 stavek = 1 stavek) neko njima ležečo, od njiju se razlikujočo sredino, realiziral enkrat v !., drugič v II. teh novih oblik, tedaj dvakrat — a) idejo objema arhitektonskega, b/ idejo neke .naglašene" simetrije, prav tako, kakor to leži dvakrat v .stavku*, enkrat v 1., drugič v 2. tercini kot .motivu"! Občutiš li la organizem? Izkoristil si pa tudi idejo števila tri, kakor leži ta v vsakem tercinskem „motivu* po enkrat: dobil si vsakokrat (v I. in v II.) po tri dele, kakor jih ima že dotični .motiv" (enkrat v 1. in drugič v 2. tercini). V sredini vsakega dela pasi isto idejo števila tri upodobil še enkrat, ker ima ta del po 3 stavke, prav kakor to tiče tej više, tretje vrste, novi obliki, nastali iz .stavka". Razbistri si to organsko logiko! A združi zdaj te dve novi obliki! Kaj se ti odkrije? 1 stavek (a) | 3 stavki ibl I, 1 stavek (a\ I • 1 stavek (ji - z) I 3 stavki (r - » II. 1 stavek {b f) I Ali ne poznamo že tega obrazca? Kaže ti dve strogo enaki si polovici, ki ju veže idealna, nenaglašena simetrija! Glej, in tako je tu je že zopet isti element, ki leži kot ideja tudi v ..stavku* že: simetrija z nenaglašeno sredo! A stem si dobil v to novo obliko tudi zopet število — dva, kakor leži v stavku. Daj, postavi pred to — iz terdnskega .stavka organski vzrastlo obliko arhitektonsko zopet še en .stavek* tercinski kot tisto enotko, ki je že iz nje ta nova, organska, a stopnjevana oblika nastala! In kaj spoznaš? Uvod: 1 -stavek. I stavek (a) | 3 stavki (b) I. I stavek (a) j « 1 stavek (») I 3 stavki (5) 11. 1 .stavek (i) I Kaj ne, ta uvodni .stavek' pa je razbil tisto .nenaglašeno" simetrijo, ki jo mora imeti ta iz .stavka* vznikla oblika arhitektonska, kakor jo ima .stavek* sam! Zato zahteva ta uvod tudi enak mu sklep. In deni še na konec en .stavek" tercinski, ki bo odmeval onemu v uvodu (a = a:lJ = K)! Tako nastopi zopet čista, popolna simetrija v tej obliki; hkratu pa ponoviš s tem zopet enkrat, in to petič na različen način v vsej pesni (ft>o idejo arhitektonskega objema neke od obklepajočih obkrajcev različne, v sebi sami simetrične sredine, prav kakor imamo to prvič v 1. tercini kot 1. motivu Stavkoven!, druj^ič v 2. tcrdni v isti, više (druge) stopinje obliki arhitektonsiesmi. Nadalje trikiat — ona .ncnaglašena* simetrija; to imamo ncrazdnižno istotam, kjer nastopa Število dva, ker je to nerazdružna posledica simetrije z nenagla$cno, idealno sredo; tedaj jo imamo; 1.) mej obema tc-rdnama v stavku; 2.) mej obema polovicama celc pesmi; 3.) mej obema deloma vi. vrhu pesmi i3 4- 3) terdnc. Nadalje Se trikrat idejo števila tri (vsied „terze rime" stavkove); in tej zaiitevi zadosti pa ravno dejstvo samo, da jc „perioda", ki lio^e za svoj nastanek p o t r o j i t e v vseh stavkovih kvalitet, t r e t j e s t o p i njska oblika terdnsko-arhilcklonska; zatorej dobimo to trikratno trojko v teh dejstvih „periode tercinske": 1.) v nji nastopi trikrat ideja nenaglašenc simetrije; 2.) in zato — trikrat (kot posledica) Število dva; 3) „perioda" po troj i sploh vse arhitektonske ideje stavka. To SO zahteve, ki so logična posledica dejstva, da je „perioda" tretja stopinja tcrcitiskc arhitektonike. Res je, da se vse kakovosti nerazdružno spajajo v tri pare: 1.) ideja objema in neke nagla§cne simetrične srede; 2.) ideja naglašene simetrične srede in število tri;. 3.) ideja nenaglašene simetrije in ideja števila dva! Vendar so v njih gotovo razlike, ki zahtevajo, da naglasimo vsako posebej. A kaj sem hotel z vsem tem posebej poudariti? Razložiti mi je bilo namen naslednji arhitektonski fakt v pesmi: Opazil sem in to naglasil, da ima I. dela vrh v samem sebi — še enkrat idejo nenaglašene simetrije (3 + 3 tercine), II. dela vrh pa — še enkrat idejo objema ter zato naglašene simetrije (l + (-lj-l- ]•). Zadovoljili me ni hotelo, kar sem pr\'ič poudaril kot vzrok temu dejstvu: princip variacije v neki enakosti! Ta princip je vendar nekaj tercini in nje arhitektonskim podlagam docela viianjega, nič iz nje korenin organsko nujnega! Iskal sem organske nujnosti. In glej, ko sem si dognal tu vse zadnje logične konsekvence arhitektonske v „periodi tercinski" kot tretje stopinje obliki, nastali iz „stavka tercinskega" kot druge stopinje tercinske arhitektonike, odprii so se mi vzroki. Spoznal sem, da mora idejo nenaglašene simetrije realizirati vsa pesem trikrat na različen način. Dobro. „Stavek" sam jo enkrat, simetrija vse pesni kot ene celote jo drugič; a kje in kako jo zdaj — tretjič? In Prešeren si najde pripravno mesto — v 1. vrhu vse pesmi! Prve 3 tercine obsegajo simbolično primero; druge tri — dogodek smrti same. S tem je zadostil tej logični, organsko nujni zahtevi tercinske „periode". In spoznal sem tudi, da mora organsko-niijno vsa pesem realizirati šestkrat na različen način in na različnih mestih svojih idejo arhitektonskega objema neke simetrično v sredi mej obklepoma ležeče, od njiju se razlikujoče sredine! „Stavek" sam jo dvakrat v dveh svojih tercinah, (kakor sem že to naglasil), tretjič jo v II. delu vse pesmi (1 si. -f 3 st. 4- 1 st.) četrtič jo v II. delu vse pesmi (docela dosledno kakor jc to v 1. in 2. tcrcini stavka) na enak način; petič jo v obklepu obeh notranjih polovic kot ene celote — s prologom in epilogom; in kje in kako naj jo realizira še šestič? Izbere si za to 2. vrh vse pesni (v II. delu); 1. njega tercina (15.) se krepko odloči od naslednjih, in prav tako samostojno .se 6. njegova (20.) od prejšnjih. Loči ju obe trdna pika. dasi poet s tem krši tam zahtevo „stavka", enotno celotnost in skupnost dveh tercin! Mej obema tema dvema tercinama leže štiri strofe, ki jih spaja vsebina v eno, trdno, živo naglašeno, samostojno celoto! In v vseh tistih štirih tercinah nimaš ni enega ločila, ki bi jih delil v dva dela, niti na koncu kake teh strof, niti kakega njih verza. Vendar imamo v tej celoti en, en sam večji premor; bilo bi res preveč in predolgovezno, da bi poet z enim samim podredjem izpolnil ves ta dolgi osrednji del, kar cela dva arhitektonska stavka; treba je bilo kje v sredi krepkejšega odduška! In kaj stori? Približno na polovici vse cclote se poet ustavi z močno piko; a kako, na kakem mestu? Ne kje na koncu prvega „stavka", ne kje na koncu kakega verza, ampak v sredi srednjega verza 18. tercine, tedaj ravno takraj že arhitektonske polovice, preko katere zbeži brez krepkejše zaseke. S tem preseče pa verz in tercino v dva dela, kar je pri Prešernu— sploh velika izjema, in česar posebej v tej pesmi ne najdeš niti enkrat ne kje drugje. Vidi se jasno: Prešeren je hotel vedoma in s preudarkom naglasiti te štiri strofe kot eno osrednjo celoto, ki jo obklenita dva simetrična si obkrajca, — ter tako tu šestič realizirati zahtevani arhitektonski objem. In še več. V prvem natisku pesmi (Illyr. BI. 1835, Nr. 30) ima že tu piko, a samo piko; I. 1846 pa je v Rudolfinskem rokopisu Poezij, kjer stoji ta pesem v „Namečku", naglasil to mesto Prešeren — s pomišljajem, tedaj s tistim znamenjem svojim, ki z njim (kakor vemo) drugod izraža svoje arhitektonske misli. Vidi se: ni mu bila tu dovolj več sama pika, postavil je tu sem zdaj tisto znamenje, ki opozori, da je to mesto, da je ta pika, ki vsled nje razpada celotnost verza in tercine sicer res da v dva neorganska kosa, dobro preračunjena kot realizacija neke organsko nujne, arhitektonske zahteve! In tisti pregled vseh posledic arhitektonske logike v „periodi tercinski", tisti „račun" naš nam je razkril, katere zahteve! — Vem, da so to na prvi pogled dozdevno nesimpatične brbljarijel Naglašam pa, da tega nisem pisal ni šoli, ni njim, ki jim je vsaka logična misel — mefistofelsko „siva"! Ti naj te strani preskočijo: moja izvajanja v naslednjem poglavju bodo umeli tudi brez njih. Kdor pa hoče do čudovitih globokosti Prešernovih, naj mi poizkuša slediti, če tudi morda s trudom. Mene samega je to stalo tudi — dela z glavo! A spoznanje Avgust Žigon: Tercinska arhifcktonlka v Prcicmii 99 te globoke logike v teh Icpotaii Prešernove umetnosti, in posebej spoznanje teh tajnih poti njegovega duha — ga bo od-škodovaio. Pot do lepote gre pač (kaj čenio!) v mnogem oziru ravno čez ozki, strogi most logike in niatctnatike^ kakor je veliki Leonardo da Vinci neštetokrat naglašal in učil v svoji „Knjigi o slikarstvu", tcn» kodeksu naziranja in izkušenj najviše renesanse o umetnosti, da je slikarstvo — znanost, tako bi se dalo to trditi tudi o pesništvu, glasbi, in sploh vseh strokah umetnosti. Nismo vajeni, vem, takih nazorov, o vem; in ta in oni, vem, me bo gledal debelo. Jaz pa pravim: potrudimo se le najti odgovora iskanju: zakaj je to in ono — lepo! — S tem sem to dokazovanje dokončal. Profesor slovenske literature doktor K. Ozvald je v svojem zrcalu: „Naši kuhurni delavci . . ." podal d rugo in drugačno sliko „osnove" v tej pesmi (str. 28, 29). Ali je to naperil proti mojim trditvam lanskim o arhitektoniki te umetnine? Ne vem, če. O Leiju je zvesto prenesel moje rezultate v svojo knjigo ter o p u s t i I svoje pr\ otne trditve („Gorica" 1905; št. 48). Zakaj teh ni? To bi govorilo za nekako pobijanje mojih misli, ker je knjiga izšla za mojim spisom (m. febr. 1906, dasi z letnico 1905!) Ali pa mu je moja študija prišla morda v .svojem zadnjem delu le prepozno? No, lahko bi bil stvar popravil v kakem = „dostavku" ali „epilogu". A ker ni, bila je tista knjiga zastarela in zaostala, še preden je izšla. Zato pa je kakor nalašč za — šolo, sloneča na enakih in celo istih svetih načelih. Zato bodi „šoli" tista knjiga kar najtopleje priporočana. Prešerna samega pa niso videle tiste strani! Če niso njih očeta mogli preveriti moji vsebinski razlogi, uklonil se bo morda temu novemu, matematičnemu dokazu mojemu, tej neovržni, izpričani organski logiki arhitektonske „periode tercinske". .V\orda ga tudi izmodre in ga preverijo te izkušnje, ki jih tu doživlja, da treba bridko resnega dela, preden črhneš o Prešernu; da treba tu prej študirali, in to leta in leta, nele dni, a študirati nele Prešerna; pred vsem pa da treba nekoliko misliti, kakor sta mislila Prešeren sam in Čop, in ne — po „svoje". In to je, kar je g 1 a v n o, če hoče kdo govoriti — o njiju. To „šilo" pa ni dano kar vsakemu, ko ne zdravje ali lepota! To je česar treba, sicer škoda tiska, pred vsem pa — bravče-vega časa. Toda, odkod pa ima Prešeren vse te historije. Sam si jih pač ni iznašel in na novo ustvaril! In se je li Prešeren sam res vseh teh .stvari zavedal? Ali mu ne pripisujemo tu nečesa, o čemer ^ mu samemu še sanjalo ni? Tista jasna, ko ura natančna in ko nož tenka točnost, tista prozornost brez vsakega sledii kaki zabrisanosti, ki jo kažejo vsa dotične arhitektonske ideje izražiijoča mesta, priča pač, da tu iii dvojbiti. Manirist, ki ni spoznal sam jasno vse organske logike arhitci-c; vsak šteje po 6 tercin, tedaj po troje tistih enotek, kakršna stoji — v prologu. Za tiste štiri prehode mej temi petimi deli imamo vsakokrat po eno tercino: en „motiv" tercinski. In vendar, eno loči obe lici! Tudi tu ko tam sta si I. in soglasujoči III. del simetrično enaka; tu in tam stoji po eden pred in za neko objeto sredino. A kar ju razlikuje, je to: I. 1845 objema po en .motiv" vrh prvega in vrh tretjega dela; tu pa ima ta arhitektonski obklep — srednji, drugi vrh v II. delu, ki stoji I. 1845 sam na sredi: tam naglaša simetrično sredino troje stavkov, tu pa od dveh .motivov" simetrično objeta trostavčiia celota! Če primerimo tedaj vseh treh pesmi arhitektonske obraze, dobimo ta dejstva: 1835. v spomin Čopu: 2 || 2 \ 2, 2. 2 | 2 || - ♦ - || 2 | 2. 2. 2 j ^ jj 2 1835. LVod Krsta: 2 || 1 | 2. 2. 2 || / | 2. j 2 | / H 2. 2, 2 j 1 || 2 1845. Hradeckemu: 2 || / j 2. 2. 2. | / |1 2. 2. 2 || / j 2, 2, 2 | / || 2 Seveda mi je tudi v Uvodu Krsta vsebinska vkupnost kazala pot. Prologa .stavek" naslika situacijo dogodkov: pove, kaj se je primerilo pred dobo, ki se nam odpira kot sedanji čas. V tercini 3. prestopimo v to sedanjost: Črtomir sam z mäjhnim tropom (prehodV Sledi 1. vrh; v njem: pobeg Črtomirov v Bohinj. V tem vrhu se odloči najprej ena tercina (prva) sama zase; v nji dejstvo, za kaj se bojuje Črtomir: za staro vero krivo. Za to tercino pripoveduje naslednji .stavek" (ravno en stavek) o begu V trdnjavo, ki je danes razvalina; ime tega gradu. In zopet nov „stavek" (zopet ravno en stavek) o sovražnikov obleganju trdnjave, ki jih je „devetkrat veči mnöi'ca" kakor pa tovarišev v Črtomirovem majhnem tropu. Nazadnje preostaja še ena ter-cina, ki zaključi sama ta 1. vrh, češ, to je bilo tako zdaj celega p o I leta: šest mesecev. Ta tercina ima — arhitektonsko znamenje (Poez. 172), nam že razumljivi — pomišljaj Prešernov! — Vtem I. vrhu živf tedaj ideja arhitektonskega objema neke razlikujoče se, večje sredine. In zdaj nov del. Zopet ena tercina zase: lakota v gradu. Za to tercino — Črtomirov ponočni ogovor in svčt, iiaj pobegnejo v nocojšnji nevihtni noči; mora si tu poet misliti poletno noč, ker gromi in treska. — Ta govor Črtomirov obsega sedmero tercin ter jih druži in spaja v eno celoto, ki pa ima zopet svojo arhitektoniko, trikrat po dva in dva „stavka": prvi obsega Črtomirovo naznanilo, da ni več živeža; v drugem je ona misel o neprostih dneh, noč^m enakih, ter povabilo na pobeg; tretjemu je vsebina ono znano mesto o široširni raz-prostranosti slovanskega plemena. Tu treba pomisliti, da pomeni drugi stavek nele točno sredo vse pesmi, ampak tudi najviše mesto tega vrha samega; potem bomo šele umeli ceniti tisto misel o neprostih dneh prav, ker umeli, kako važna je morala biti Prešernu, da jo je del na to, tako mesto! In v naslednji tretji stavek pa je kot v konec tega srednjega vrha vse pesmi postavil poet tisto slavno tercino spodčrtanim verzom : N.-)r vii svetli otrökam sliSi Sl.ivc, Tje iKjiiio iiajdli pot. kjer nji sinovi Si priMiti v6rjo vero in postAve. (P<>cz. 172). Tudi tu treba najprej spoznati, kje stoji ta misel v pesmi, če jo hočeš s tistim nje naglasom umeti, ki ga je poet sam na njo položil in hotel imeti na nji! — Zadnja tercina tega govora se odloči od te krepko konec srednjega vrha naglašujoče tercine — s krepkim kontrastom misli in besede: „ak pa .. ." kot poseben arhitektonski del, ki sklene arhitektonski objem osrednje trostavčne celote, ker po vsebini skonča govor Črto-tnirov. Postojva tu na svoji poti; dajva si še za eno besedo časa! Saj tu sva bila namreč pri tistem delu, ki v njem leži vsebinski vzrok vsem razlikam v bratovskih si obrazih arhi-tektonike, ki sva jih spoznala v tej in oni županovi pesmi. Vzemiva si arhitektonsko lice „Uvoda" še enkrat pred oči! In zastaviva pri njega prologu U), a hkrati v njega koncu pri epilogu K); pa slediva arhitektonski zaosnovi navzdol in navzgor proti središču pesmi! Kaj se nam odkrije? Prologepilog; a v svojem objemu imati mej sabo neko strogo simetrično, od njiju večjo ter razlikujoče se sredino. Dalje! Tercini 3. in 24.; dva zopet enaka si dela arhitektonska (ker dva „motiva"), ki ponovita prav tako enak simetričen objem enake, a že manjše srede. In zopet dalje od spodaj in od zgoraj proti središču! „Vrh 3," = „Vrhu 1." (a = f); dva simetrična si dela, objemajoča mej sabo zopet neko v sebi simetrično osredje: II. del, ter tako silita zopet dalje proti središču, ne da bi j u v sebi samih zaključeval kak arhitektonski s k le p! A ta II. del, to novo osredje je zopet manjše od vseh poprejšnjih objemanih sredin! Ta del pa je zdaj en arhitektonsko-organski del zase, v sebi samem zaključen, kar ni bil dosedaj še noben člen te „Uvodove" arhitektonike. Le oglej si ga. Tercina 10. = tercini /7. (zopet dva „motiva", kakor 3. = 24.); in ta dva zopet simetrična si dela objemata zopet neko od njiju se raz-likujočo, (delom a = c pa enako) sredino: h. — Nadaljujva pa svojo pot v ta zadnji, srednji „vrh" vse umetnine sam: 1. stavek (terc. 11.+12.) ima svoj odmev v 3. stavku (terc 15.+ 16.); dve novi {U=K), toda enaki arhitektonski enotki zopet, ki mej njima leži v simetričnem objemu zopet neka sredina, a ne več od obkl^ov se razlikujoča, ampak njima enaka: en tercinski stavek! To je zadnji vršič vse umetnine; zato sem ga obvodil in obrobil. Oglejva si v istem smislu pa tudi tega samega še: v sebi nosi zopet dva simetrična dela, dve tercini (tedaj dva .motiva": tercini 13. + 14. enaki objemajočim »motivom* 3. = 24.. 10.= /7.1): in ta dva zadnja motiva razpadata po svoji vsebini .sama res v dve polovici, ki ju trdno loči tudi krepka pika; drugi motiv (terc. 14.) se odloči od prvega v krepkem kontrastu: prej misel: kdor hoče ostati, da ga Valjhun usužnji, mu ne branim ... mu ne branim (dvakrat!) zdaj tu pa: „s seboj povabim pa druge „vis" (tu stoji naglas verza!) junake, vas, kterih rama se vkloniti noče!"'In ta kontrast so nekatera izdanja tudi res (po Levstiku) instinktivno naglasila, kar dokazuje, da so ga že drugi tu čutili: „S seboj pa vabim druge vas . . ."! In ta dva motiva nimata mej sabo nobene sredine več? Vendar. Mej njima leži idealna, nenaglašena simetrična sreda — vse umetnine, vse njene arhitektonike, tedaj vendar neka sredina, vendar neka vsebina, a ta je abstraktna ideja, a ideja arhitektonska neka! tu stojiva kot na najvišem Triglavu, a nad nama visoki, vedri, a abstraktni zrak in nebo. Glej, to je^Pre-šeren kot umetnik! In to v pesmi, ki jo je posvetil — Čopu ter jo položil njemu na grob! A na Vršjicu tem sediva, po Vodnikovo. Kaj naju je srečalo na tistem vrhu Prešernove te pesmi, v tistih dveh motivih (13. 14.) vsebinskega? Tista misel Črtomirova o „neprostih dneh" v prvi, ona o „rami, ki se vkloniti noče" pa v drugi tercini. Kdor hoče vas dofakat' lömnc zürc, Ncprüste dni živčf nočfm enake, Nc brAnim mu, al Jiitia čikat' mörc. Z seboj povitbim dnige vas junake. Vas. kttrih filma se vklonitl noče; Temni je noč, in stresa gnim oblike (Poezije 1847. 172.) Z arhitektonskim onim sredstvom najvišje srede označil in naglasil je PreJeren to misel kot najvišjo idejo in kot njemu samemu glavno vsega Uvoda! In soglasno s tem je nadaljevanje te misli poet postavil na drugo, a skorajda enako, le malo manj naglašeno mesto, tja v konec tega osrednjega dela, v sklep govora Črtomirovega: Ak pa naklönijo nam smfert bogovi. Manj straina n6č jc vččrnc zemlje krili, Ko so pod svetlim soncam siiini dn^vi! Sofizem! boste rekli. Saj je vendar Prešeren sam podčrtal verz: „Nar vW sveti otrökam sliši Slävc," ne pa teh tu gori; označil je s tem pač sam glavno misel Uvoda! Sofizem ni na moji strani, ampak na Prešernovi. In če kje, spoznam zopet prav v tem zopet Prešernovo hudomušnost, ki se je tako rada in tako ženijalno igrala z volkunom — „Valjhunom"! Prešeren je hotel s tem naglasom tistega verza zinamiti preko onega na vrhu stoječega mesta kar se da naglo k temu verzu, da bi iskala cenzura zajca tu, kjer ga ni, a ne tam, kjer tiči. Hotel je pa tudi, stavim da, zakriti in zabrisati oni arhitektonski vrh, da ga ne bo nihče tam iskal, ampak tu! Tisto za Prešerna tako značilno, dosledno lastnost njegovo vidim tu, da je zakrival očesu svoje najlepše lepote, zakrival svoja najvažnejša mesta! Glej, tudi t o je Prešeren! — Morda se Še pomišljaš ob tem, kar jaz vidim tu in učim ! No, ali mar ni res tisto arhitektonski najviše mesto — pa res bilo — nevarno za tiste čase, „Koritu", ki je moral v cenzuro Pavškovo, najnevarnejše? A ne le tisti vrh, ampak ves Črtomirov govor! Zakaj to? Kajne, ne vidi se ti kaj posebnega v njem. Toda, skril je Prešeren v ta govor, in nele v ta govor, ampak v ves boj, ki ga slika in opeva ta Uvod, nekaj jako nevarnega, če je pošiljal to Pavšku. Saj Prešeren slika v Krstu boj dveh kulturnih dob, dveh strank: neke zmagujoče, a narodu tuje, in neke „brez upa zmage" se obupno boreče, za svoj dom in svojo narodno prostost, za svoje svetinje krvaveče stranke! In Prešeren ne misli pri tem tja v stare vekove, tja v osmo stoletje, ampak misli — na svojo dobo: skril je Prešeren v tisti boj Črtomirov in njegovega malega tropa — svoj boj in boj moža, ki mu poje to pesem ob smrti njegovi, da bi živel za njim njegov spomin, boj Čopov, kulturni Avgust Žlgoti: Tcrdnska arlilicktonik.i v PrcJernu. Ml boj njihov z „Valjliutioin" njihovim, živečim v njuni dobi, in narodu slovenskemu kratečim njega narodne pravice in narodno prostost, s tujccm, ki le njemu „sreče svit se v Krojni (v Krajini, slovenski deželi) zäri, s tujcem, ki edini v nji „nösi po könci ghivo." Umeš zdaj? In prenesti moraš na to stališče vso Prešernovo pesem, ves Krst, če ga hočeš umeti, in umevati ti je v tem prenesenem snnslu posebej ves tisti boj „Črtomirov" kot izrazilo, kot simbol tistega kulturnega boja, boja za kulturo in k u 11 i v i/ a n j e slovenskega naroda, naroda, ki je bil Prešernov in Čopov, kakor Črtomirov in Drohov; tedaj slika boja, ki sta ga bila kot prva prvobojevnika proti tujcu, narod naš tlačečemu „Valjhunu" — ravno Čop in Prešeren „z majlinim tropom," „brez upa zmage." In v tem prenesenem, simboličnem pomenu ti je umevati vse izraze tega osrednjega 2. vrha Uvodu, umeti „meč, sekiro in lopato" kot sredstva, ki jih je uporabljala „Valjhunova" stranka v tistem kulturnem boju Čopovega kroga s „sovražnikom", a uporabljala ravno proti Čopu in Prešernu; prenesti ti je „lakoto nepremagljivo," ki jo trpi v Črtomirovi „trdnjavi, zidani na skalo sivo," v ,A j d o vskem gradcu' (v krogu Čopovem) „mali trop," a prenesti v svet duše ter umeti kot primanjkovanje, nedostajanje kulturne^'a živeža v tistih razmerah, v katerih se bori zdaj „Črtomir!" In umeti ti je tako tisto „revo", kije Črtomir ne zakriva, umeti „jedila" takö, umeti besedo: „Branili smo se dolgo brez podpore", s prenosom na Prešernov boj; umeti takö tisto prigovarjanje Črtomirovo „b r a t o m" k pobegu iz tistih razmer, tja v jasnejše razmere, v lepše, kulturne kraje, „kjer vol* jo prosti ,vero'si in postave;" in tisti .Junaki" ne pomenijo samo Črtomirovih drugov, katerih „rama" se vkloniti noče. In verzu: „Temnä je not, in stresa grom oblike" je vsebina Prešernova misel na kakovost kulturnih razmer Prešernove dobe; te „oblake" ima Krst tudi v svoji zadnji strofi, a tam s komentarom „z m ö t oblaki." In „V a I j h u n" sam — je tudi simbol, in sicer poosebek nasprotne stranke, s katero se je boril sam poet in umrli mu drug „z majhnim še tropom;" poosebek je Valjhun nekulture, s katero so se borili „junaki"; nikar pa ne —simbol bojevnika za pravo krščanstvo, ki ga je poosebil Prešeren v „d u h o v n i k u": in ta obsoja sam Črtomiru „Valjhuna". V „Valjhunu" je Prešeren izrekel svojo sodbo in svojo misel o značaju in „krščanski" kulturi prav tistih mož, ki jim je pošiljal v cenzuro svoj Krst; njih simbol je — Valjhun Prešernov (kakor Lelj simbol — Čopovega značaja). In izbral jim je čudovito, govoreče ime: volkun; češ, taki so po svoji čudi, ko ta zver. Bilo pa je to istega 1. 1835, kakor je zložil poet tudi tisti svoj sonet: „Chorwölf "! — Iz svojega časa in življenja si je Prešeren zajel Valjhuna kot tip tiste vrste značajev, s kakršnimi je imel poet sam v svojem kulturnem boju dosti bridkega opravka, in ki še danes niso izumrli. Nastopa Valjhun z nekulturno svojo, volčjo naravo proti resničnim boriteljem za kulturo, kot bojevnik proti „poganstvu", „krivi veri," a z „mečem" v roki, ki ljudi pobija, a lijo krvi potoki za njegovo kulturo in za njegovim oznanjevanjem prave vere; in če ni za Valj-hunom Prešernove dobe tekla telesna kri, krvavele so —duše! Prenesti treba vse v duševni svet! A prav tako pomenijo prve tercine Uvoda več kakor njih besede; in tista situacija, ki jo je tam označil, je Prešernu vse kaj bolj osebnega kakor bojna situacija iz 8. veka, ki je ni videl sam nikoli: tu jc pa slika položaja, v katerem je živel poet sam in ki ga je sam pretrpel. „Valjhun" — sin „Kajtimara", tujec volčje čudi, brez srca za narod, ki ga hoče „kultivirati", s „kajtimamo" mislijo zanj v „glavi" svoji, bije „že dolgo boj krvavi" v domačem narodu „za kerščansko vero". To je parola njegova. In zdaj bridko dejstvo; „Z Avreljam Dröh se v^č mu v brdn ne stavi; končano nijno je — in marsiktero življenje . . . Sam Čertomir se z mäjhnim tröpam bräni", „nar mlajši med junaki"! Ali ni to slika situacije Prešernove na kulturnem bojišču njegovem — po smrti Čopovi? Izgubil je svoje poprejšnje sobojevnike, sam je ostal, le on še „bojuje se", edini! Ali še dvojbiš o tem pomenu besedi? Bilo je 22. VIII. 1836, ko je pošiljal ta svoj spev. to elegijo o svojem in Čopovem kulturnem delovanju, to kultjimo sliko iz svojih sodobnih, domačih razmer, — Prešeren Cela-kovskemu na Češko s pismom, ki v njem stoji tale obraz tistokratnih sodobnih kulturnih dejstev okoli Prešerna; „Der Grund, warum ich Ihnen bis nun nicht geschrieben habe, liegt nicht so sehr in meiner Faulheit, die mir ge-wönlich zur Last gelegt zu werden pflegt, als darin, daß ich Ihnen nichts Interessantes und selbst von dem Uninteressanten nichts Erfreuliches zu melden hatte. Wir bleiben noch immer in dem Zustande, in welchem uns die Kolarische Muse gefunden hat. Die leeren Tafeln warten noch immer auf einen Griffel; ich meinerseits fürchte, daß uns nicht so ergchen würde, wie dem Babyloner Könige. Wenn wir gewogen und gezahlt werden sollten, so dürften wirzu leicht befunden werden. Kaltellz hat die Erfahrung gemacht, daß i h m die lebendigen Bienen mehr eintragen als die literarische Zhebeliza; es ist ihm daher nicht zu verargen, daß er sich lieber mit dem Bienen- und Honighandel abgibt, als mit der Redaction der Zhebeliza. (Ironija!) Zhöp, den die Fülle seines Wi ssens doch endlich genöthigt hatte, sich eines Theiles seiner Scliatzc ZU entladen, ist uns leider, ehevor als die Stunde der Geburt ersdiienen, entrissen worden. Ich als das schwankendste Rohr (osanielost, ki jo čuti v teh razmerah, po smrti Čopovi!) in der Wüste der krainischen Literatur würde ein zwciterJohannesdie Stimme erheben und den Atessias (pravo krSfansko kulturo) verkündigen; allein die Pharisäer und Schriftgelehrten (Valjhun!) lassen mich nicht zu Worte kommen, auch beliagt mir die Wurzel-und Heuschreckenkost nicht. Mein neuestes Produkt: K^rft per Savizi, das beililufig Ende Marz erschienen ist, bitte ich als eine metrische Aufgabe zu beurtheilen, mit deren Lösung der Zweck in Verbindung stand, mir die Gunst der Gei.stlichen zu erwerben. Der Uebersetzcr des heiligen Augustinus wird hoffentlich über die Tendenz der wenigen Strophen (t. j. tega majhnega speva!) kein Verdam-mungsurtheil fallen. Die geistlichen Herrn waren dieBmal mit mir zufrieden und wollen mir auch meine vorigen Sünden vergeben; übrigens ware es mir lieber, wenn sie meine Poesien kaufen als lobeti würden (toliko ceni on njih hvalo, ker ve, kaj hvalijo oni!); für dießmal bin ich für meine Kosten bereits gedeckt, indem nahe an 200 Exemplare (v petih mescih!) veräußert worden sind und ich nicht mehr als WM) habe auflegen lassen." (Lj. Zv. 1882. str. 110). Ironija za ironijo! Kar krvav žolč! To je tisto, tolikokrat opljuvano poročilo Prešernovo, ki je spremljalo na Češko poslani Kerft! In to me.sto nam je cel komentar zanj! Zakaj Prešeren tu našteva 1.) Kastelca, 2.) Čopa, a 3.) sebe? Meni je to paralela in komentar, pisan Čelakovskemu, za 1.) Avrelija, 2.) Droha, a 3.) Črtomira, ki je sam še ostal na bojišču, (Rohr in der Wüste), „nar mlajši med junaki": Prešeren je stopil mej narod naš 1. 1800, Čop I. 1797, a Kastelic se je porodil I. 1796! Našteje jih poet po starosti tu v ni.smu kakor v Krstu! Toda kako, saj je le Čop končal pred Krstom svoje življenje; Kastelic pa je umrl šele 1. 1868! Dobro. A že 1. 1835 je Prešeren videl, da je Kastelic izgubljen za tisti boj, ki ga je pomagal jim dotedaj biti proti „Valjhunu" (— cenzuri). In da je prav sodil, pokazala so kesnejša leta: Zhbelize V. ni bilo več nikoli, dasi je došla Č be lica V.! In zakaj je ni hilo? Nesel mu ni ta posel uredniku! (Aurum — Avrelij!) Povrhu pa pritiska „Valjhun"; in zamere te vrste tudi nič ne nesejo, ampak škodijo! In meni se vse tako zdi, da je tisti „strahljivec" v Uvodu neko očitanje nekomu, in da tiči za tistim grmom tudi zajec neki iz Prešernove dobe! In to sliko o boju z „Valjhunom" je poslal Prešeren Valj-hunovi stranki v — cenzuro! Ali ni bilo tedaj potemtakem zadosti Krstu nevarnega v tem spevu! Vendar: „Die geistlichen Herrn waren dieümal mit mir zufrieden und wollen mir auch meine vorigen Sünden vergeben"! Koliko bridke slasti pač leži v teh besedah Prešernovih: sam živi Mefistofel se krohoče tu v pest! Čudovit triumf, ki ga je Prešeren tu doživel. He, spustili so se cenzurni policisti — v boj z ženijem, od Boga nam poslanim, od neba nam obdarovanim Orfejem. s srcem sočutja polnim za našo mizerijo in suženjsko bedo! In če je Prešeren ču! njih hvalo svoje pesmi, kaj ne, ali mu je bila ta draga! Prav ko da bi Črtomira hvalil Valjhun, ki je iskal željno njegovega lica mej mrličev tropi tisto jutro po tisti smrtonosni noči! Zato pa se tako izrazi o njej v svojem pismu, češ, naj bi mi raje kupili mojo pesem, ko da mi jo hvalijo: maram za njih hvalo. Češ, ko bi vedeli, kaj hvalijo! Ko bi pa u m e 1 i tisti spev, vem, kaj bi storili z mano: želeli bi si me mej onimi tropi, kjer Valjhun Črtomira. Švigne jih pa tudi s tisto opazko, češ, da za slovensko stvar se ne oškodujejo ni za 20kr., tujci, sinovi „Kajtimarovi". Tako je tedaj umeti ta Uvod in ves Krst! V tistem govoru Črtomirovem govori Prešeren vse kaj drugega svojemu narodu, kakor je „Črtomir" 1. 18:35 govoril ženijalnega Pavška — cenzuri. Umeti nam je vse kot simbol, vse v prenesenem, na sedanjost Prešernovo obrnjenem pomenu; in potem — vam utihoti to morda govorice, da je tu Prešeren prodal svoje moško prepričanje, zatajil samega sebe: glas vam morda to poslej zapre besedi, iz rok vam potegne pero vaše ... In zaveste se morda, da ste bili ko_ polži, ki so lezli po noči na nagrobni prelepi spomenik ta Čopov, v trdi noči lezli, in pustili tam za sabo — svojo slino na spomeniku in na orjaški podobi Prešernovi, ki stoji molče nad tistim grobom, pustili jo prav na njega obrazu: a zapazili tega niste sami — v tisti trdi noči! Morda jo sedaj, ko se morda — dani tudi vam! Ni sramota Prešernu ta otožna, globoka elegija, Prijatelj, elegija o nekulturi razmer slovenskega. Prešernu predragega naroda, razmer narodno-socijalnih — za dobe poetove. Pa da se je morda .sramoval" Prešeren sam kedaj tega speva?') Seve, zato ') Prim. dr. Ivan F'rijatclj: .Drama PrcSemovega ditSevncga življenja.' (NaSi zapiski. III. str. 172 3. i. Tam stoji ptKl erto trditev, da jc Krst pri Savici .pocma s plitvo, čisto metianifno konccpcijo. Zakaj globoka koncepcija mora iziti samo iz bodrega, samuzaupnegj duicviicga razpoloženja* (172). In nadalje o Preiernu: ,Rcs jc, da sc je PreSeren pozneje, ko je zopet za-dobil duševno ravnotežje, nekako sramoval svoje pesnitve in iskal razne izgovore* (173). Tako! .Nekako" sramoval! In iskal razne izgovore! Kje pa je neki vse to zapisano! — Bolj zdravo govori KorS (Stichotvorenija 1900, LVII.) o tej «o^ki, od-klanjaje vsako vero v take vrste razlago, da je tisto znatio pismo kako opravičevanje aH izgovarjanje Krsta. Tudi Tominšek sodi lx)lj$c o tem v svojem spisu: .Temeljna vprašanja o Prešernovem .Krstu pri Savici" (Lj. Zv. 190.5. št. IX.), kjer jc že tudi on zasledil sarkazem tistih stavkov PreJer-novega pisma (str. 557/58). Vendar se jaz ne strinjam docela z njegovo razlago, kakor je razvideti iz gorenjega. — ga je vsprejcl 1. 18J6 v svoje — Poezije! Zato ga celo izpopolnjeval s fi'iko vidljivo Ijiibavjo — zanje! O pismu Prešernovem samem kot komentaru h Krstu pa dvoje, troje. Opozorim naj, kako slede tam dejstva in misli: Najprej sploSna slika o bedi kulturni v deželi kranjski; potem prehod k osebnim razmeram bojnega kroga v trdnjavi Zhbclize : in tu slede z imeni tisti trije tram srčni vojvode, ki so ustanovili, sezidali to trdnjavo in započeli boj, stopili na bojišče proti Valjhunu: Kafteliz, urednik Zlibeiize; Zhop, ustanovitelj, cenzor, največi zaščitnik njen pri vladi — proti Valjhunu; ,Prefherin* (kakor se je sam nazival), najmlajši med njimi, glavna opora Zhbelize, glavni glasnik kulturnih idej tega kroga; a poleg tega kot doktor advokat pravni jim svetovavec, da niso prestopili mej postave! Prešeren se slika tu kot edinega in samega še, ki stoji na bojišču: izgubil jc svoja glavna sobojevnika, Avrelija in Droha, in še druge trum srčne vojvode, pred vsem Zupana. „Den einen hat der Wolf, den anderen die Sau gefressen." (Marn o Supanu, Jezic. XV. 71). Spomniš se tu pač tudi one tožbe Prešernove Čelakovskemu iz 1. 18.33 že: „Sares je treba dramila mojim Kranjzam. V zhetertih bukvah buzhelize bote videli, de fe (htevilo n a f h i h t o v a r f h o v manjfha, in de tih nekaj, kar naf je oftalo, fmo pefhati sazheli." (Pismo z dne M. III. 1833; Zbornik VI. 179). Tu pa že toži: „Junaško bili smo z Valjhiinam böje, vesele zmäge dän nam ne napoči. Pomoril meč je vse tovür§e moje, beg je moj lip . . (Poez. 189). Kako so vse druge vsebine zdaj tu ti verzi polni! — Sicer bi, pravi sam o sebi, tudi zdaj še, tako sam kakor je, vendar še oznanjeval „mesijo", dramil „Kranjce" v smislu politično narodne kulture, a farizejci in pismouki, njemu nasprotna stranka s cenzuro v svojih rokah — mu ne dadö do besede; in kakor je „lakoto" in „hrano" v Uvodu umeti simbolično, tako je tudi pisma „Wurzel- und Heuschreckenkost" prenesti v duševni svet: ne more prenašati te „hrane", ki mu jo prinaša ta Črtomirov boj z „Valjhunom", poetova občutljiva, rahla, pesniška, velika duša! Ubija mu jo to, da tnu ne more živeti in ustvarjali =■ probujevalnih verzov: če hoče kaj producirati, mora si dušo varovati take „hrane", ob kateri mu peša in izgublja svojo produktivno moč! Tako je tisto besedo umeti, a ne v materialnem smislu: češ, da ga tako oznanjevanje „mesija", t. j. kulture, oškoja na materialno stran! — In koj za temi imeni sledi —v p is mu kot pr\'a nadaljna misel: „Mein neuestes Produkt Kerft per Savizi .. ."! Ta stik, ta neposrednost mej poprejšnjimi in to mislijo priča dovolj, da je vse poprejšnje bilo premišljeno uvajanje k temu spevu: najprej slika o situaciji po smrti Čopovi — v pismu, a zdaj tU misel o Kcrftu, kot spevu o tem boju in o oni v pismu opisani situaciji! Tam siiirosiI Kopitarja (2. V.): „Ich habe Ursache, Sie zu bitten, hren nächsten Brief an mich recipissieren zu lassen." (Zborn. V, 100). To nam osvetljuje razmere! In kaj šele, če piše tako proslula oseba kot Prešeren, ki so ga imeli, kakor vemo, pod policijskim nadzorstvom: a posebno paše, če piše—Čelakovskemu, o katerem je tudi ljubljanska javnost vedela od I. 1833 nadalje, da jp pristaš in prijatelj trdnjavi Ajdovskega gradca! Pomisliti je tudi, da je bilo 1. 1836 leto po letu 1835, ki je rodilo razmere nam obsevajoči sonet „An Pau.schek und Stelzich"! Ali se je mogel Prešeren zanesti, da mu pisma ne prestrežejo in ne zasežejo! In če bi v njem brali gospodje jasen komentar o Krstu, kaj bi bila posledica? „Kčrft" bi mu zasegli, a vse na-daljne pesmi Prešernove bi pač po spoznani tej blamaži kar a priori sežigali in prepovedovali; in vendar je takrat Prešeren mislil še na Zhbelizo V. in mislil že, kakor to stoji prav v tistem pismu samem, na „eine Sammlung meiner pefme ... über Jahr und Tag"! Zato je moral biti Prešeren skrajno oprezen; saj poštne razmere same tudi niso bile tako vzorne tiste dni niti ko danes! — In naravnost značilno je prav v tem oziru, kako ne zine o vsebini Krsta Prešeren nobene besede, in kaka le namigne Čelakovskemu, češ, da vsebi ne speva (=„über die Tendenz der wenigen Strophen") prevoditelj sv. Avguština pač ne bo obsodil! Koliko jih jc bilo, ki so takrat vedeli, da misli pismo tu Čelakovskega, ki je prestavil Avguštinovo .De civitate Dei" (Prim. Ilivr. BI. N" 30, 27. Juli ia33: Čopov spis „Slow. ABC-Krieg Nrb. 3" pod črto; in Zborn. VI. 184); koliko jih bi tedaj umelo ta stavek? Z ozirom na Čelakovskega pa izreka ta opazka misel in up Prešernov, da bo kritik češki, ki pozna in ceni sv. Avguština, pač našel gotove vsebinske sorodnosti mej filozofijo imenovanega pisatelja in idejami Krsta! Koliko vere v kritika še tu v tem pismu! Vsebine Krsta omeni poet tedaj le tako mimogrede. V prvi vrsti pa želi, da bi mu Čeiakovski ocenil („beurtheilen") ta „produkt" z druge strani: ,,als eine metrische Aufgabe"; tedaj od tiste strani, od katere je la spis tu v tem in prej v II. poglavju presojal „Uvod" in deloma ves Krst! Kar se tiče tercine Avgust Žigon; Tcrcliiska nrliitektcmika v Prcäenui. 117 in Stance, kot izbrane mere, ter arhitektonikc tcrcinske! Scve, dotlej je imel Prešeren presojevavca Čopa ob svoji strani; ni mu bilo treba drugejia. A zdaj njega ni bilo več ; zato se obrača do pr\eKa javnega kritika svojega, do Čelakovskega! Rad bi bil poet, to se vidi, čul sodbo kakega moža o svojem delu, ki je te stvari razumel po njegovi sodbi! Ali mu je Čelakovski ustregel? Dejstvo je, da mu Prešeren po tem pismu z dne 12. VIII. 1836 ni več pisal. Dne 3. VIII. 1840 piSe namreč Če-lakovski Prešernu: „Schätzbarster Freund! Ein langes, jahrelanges Schwcigen wird mit diesen Zeilen gebrochen. Ich sehne mich sehr zu erfahren, ob Sie denn noch leben, und wie Sie leben, — leiblich und geistig. Es scheint, als sei ein erschreckliches Klosterlebeii unter unseren slawischen Literatoren zur Mode geworden; so wenig erfahren wir, was in allen Weltgegenden unseres gemeinsamen Vaterlandes vorgeht, zumal im Süden. Sie haben vor 4 Jahren versprochen, ihre siSmmt-, liehen Poesien herauszugeben: haben Sie Wort gehalten? Was macht ferner die angedeutete Erzählung ? was Bvrons „Parisina", wenn ich nicht irre?" (Let. M. SI. 1875. str" 162). Tedaj štirileten molk. In da je ta nastopil koj prav za tistim pismom o Krstu, pričajo vprašanja Čelakovskega o literarnih dejstvih, ki o njih govori Prešeren prav v tistem pismu z dne 22. VIII. 1836 edinikrat! Prešeren je v teh štirih letih pričel in imel živo korespondenco z Vrazom: nastopila je bila ideja o ilirskem jeziku ravno tističas! Eno vidimo tedaj tu: poslej po ti.stem pismu o Krstu ni bilo več mei Krsta poetom in češkim kritikom tiste žive komunikacije, ko mej leti 1833 do 1836; in zdi se, da jo je pretrg?.l Pre.šeren. In tudi po 1. 1810 se ni več razvila tako kot je bila prej! O čem bi to pričalo ? . . . Uniel mu ni Krsta pač tudi Čelakovski ne! In zdi .se, da posebej od one strani ne, ki je Pre.šeren prosil (.bitte ich"), da mu jo Čelakovski presodi. — Nimamo sicer odgovora Čelakovskega na to pismo in prošnjo. Ali ga sploh ni bilo nikoli ? Ali se nam le ni ohranil ? A slutiti nam pa le dado nekaj že gorenja dejstva. - In preostaja zdaj le še tisto mesto tega Prešernovega komentara o Krstu, ki so je dosedanji „kritiki* po vrsti šteli poetu kot .možu" v toliko zlo, češ, ker je zanj — neznačajno. Če bi že ne hotelo obveljati, da Prešeren tam nanaša tisti svoj stavek formalno ravno na metrično, tedaj na umetniško stran Krsta, a ne na vsebino (.die Tendenz"), ker se rclativnik (»deren Lösung") ozira na .metrische Aufgabe", ter bi ne hoteli priznati tega kot neko skrito sofistično fineso; ampak bi hoteli slej ko prej trditi svojo, češ, da je to nova, samostojna misel, ki velja o vsem Krstu, kakor je, in posebej in v pr\'i vrsti o Črtomirovem prestopu in oblivu glave z vodo, no, dobro! potem bi lis AvgusJ ?.igon: Tcrdnska arhitcktnnika v Pnäi-rnu. pomenilo lo toliko, kakor da je Prt'Scren svoj Krst zato in iz tega vzroka spesmil, da — si pridobi duhovščino. To da bi bil potemtakem pravi vzrok, zakaj se da poet Črtomiru — obliti, njemu, ki je še dobrih 30 ur poprej nje zbiral okoli sebe, „kterih rama se vkloriiti noče*! In prav zato da je poet pač tudi Bogomilo krstil, njo, ,ki je bilä podpora vere krive, je opravljala službo bojuje Žive.' (Poez. 191.) V tisti nameri, da se prikiipi duhovstvu poet, leži potemtakem vzrok .nedoslednosti' one, tolikrat na]^'laševanc v Črtomirovem značaju, katera ga dela baje mevžo in mu vzame baje vso možatost! Jaz pa svetujem za danes: če se kdo hoče prikopati do globin Krsta, pozabi naj ta stavek Prešernov, ko da ga ni na svetu, črtaj si ga iz spomina in pisma, ter — čitaj Krst s tistega stališča, na katero ga je premaknil moj spis, kot sliko narodno-kulturnega bpja, ki ga je biia narodno-slo venska stranka v Čopovem „.Ajdovskem gradcu", in to ne „šest mescev", ampak dotakrat ravno šest let: od I. 1829 kot leta, ko se je porodila «Krajnfka Zhbcliza," (ki je izšla prvič I. 1830), pa do vštetega I. 1835, do smrti Čopove, do leta tedaj, ko jc nastal Krst.Jn odpre se mu marsikaj! in našel bo .doslednost" v Črtomiru, našel globoko enotnost mej pr\'im in drugim delom Krsta, in našel, da je tisto opazko Prešernovo drugače umeti, kakor so jo dosedaj! In stopilo mu bo v ospredje, da se niti Bogomila ni, niti ne Črtomir uklonil listi stranki, tisti .situaciji, iz katere vabi Črtomir v oni noči tovariše-junake, da ji pobegnejo z neuklo-njeno ramo; da se ni ukloni! — .Valjhunu" nikoli, ne on, ne Bogomila, ampak da se je uklonil ideji dela za kulturo, dela za preganjanje .zmot oblakov" — m ej roj a ki SI ovenci, in da se je zaradi tega dela odrekel Bogomili in zakönu z njo in vsprejel njen nasvet, ne — volje njene! In spoznal bo, da se tam v tistem pismu kakor tu v Krstu ni uklonil Prešeren svojemu „Valjhunu", ter prestopil v njegovo sužnost in v služb« njegovi kulturi, ampak da sta tisto pismo kakor ves Krst živ protest in pleten bič proti Valjhunu = tarizejcu, prav kakor oni sonet .Chorwölf'!', kije iz istega leta ko Krst! In spoznal bo, da ni bil prvi in glavni namen Krsta, ni bil obzir, ki je porodil Krst in določal mu ideje in ki je njemu žrtvoval poet Črtomirovo neukIo:ijeno ramo, tisti »Zweck, mir die Gunst der Geistlichkeit zu erwerben"; nikoli ne! — ampak da stoji tam tista opazka le kot nekaj postranskega, češ „mit deren Lösung der Zweck in Verbindung stand," ker je Prešeren dobro vedel, da mu bodo Krst umeli po večini vsi le kot navadne vrste, v tisti dobi tako običajne „Bekehrungsgeschichte". Inda je nadalje tu Prešeren dvignil pogled na širši svet, tja „mej rojake Slovence", kakor Črtomir, )rcko „Valjhuna", ki se je poet dotedaj i njim bil in ga lotel premagati; a spoznal je, da ga ne bo, ker jc neomajno niočiiii! In res, poslej se ni več Prešeren bil in bodel s listo kliko ljubljansko, ki je imela cenzuro, ta meč Valjlninski, s križem na mečevega rezila ploski, v rokah; ozrl se je „neu-klonjene rame" preko tistih treh niožicljev-volkunov, ozrl daleč tja preko ljubljanskih razmer samih, in delal — za vse rojake, Slovence, da jim dvigne iz sebe in poda in zapusti za sabo narodno-kulturni Vademecum — Poezije! In nič drugega, kot Prešernov pogled ta preko „Valjhuna", ki je o njem spoznal poet, da ga ne bo premagal zdaj s a m več, pomeni tisti stavek o .Geistlichkeit'; zaveznikov si je hotel pridobiti „mej rojaki Slovenci", ki bodo na njegov glas poslušali, hotel opozoriti jih nase! In kje naj si išče za svoj namen pomoči in opore, čc tie pri njih, ki so bili takrat pri nas skoraj edini narodni kulturonosci, a ne sinovi „kajtimarski", — tujci Valjhuni! In vemo, da je imel Prešeren mej to intelegenco dosti znancev, ki je rad ž njimi občeval; in imel celo sorodnike! Primerjaj tu le n. pr., kar vemo o postanku pesmi o Šmarni gori, primeri Prešernovo pismo nekomu, ki je bil „Kuer Hochwürden! Lieber Bruder im Weine!" (Lj. Zv. 1886), primeri historijo o „Napisu na zvonu pri sv. Joštu", napis nagrobni Francu Julijanu; nadalje, kar vemo o njem in Dagarinu, kar nadalje iz Ivana Vr-hovnika črtice „Prešeren v Naklem" (Kol. družbe sv. C. in Met. 1906. str. 32—34): — in spoznal boš, da ti.sta „Geistlichkeit" ne pomeni tam onih istega pisma „Pharisäer und Schriftgelehrten", ampak da pomeni (o nekaj dvojnega, in hkratu neko pohvalo duhovstva, ne ljubljanske klike duhovstva, ampak pravega, našega „nekajtimarskega" duhovstva; in pomeni pošteno sodt)o in priznanje Prešernovo, da niso vsi duhovniki — volkani;in izreka potemtakem le znano in priznano dejstvo, da se Prešeren, ko Čop ne, ni t>orll — zoper duhovščino samo, dasi so „Ajdovskemu gradcu" to očitali; a kdo? Ravno „Valjhun"! To pa le potrjuje, kar pravi Krst o njem. da je Valjhun s križem si zaznamoval svoj meč, le da je svoj meč smel in mogel vihteti ter kri prelivati in rane sekati po želji svoje barbarske, volčje čudi, volkun! Saj vemo, kako se je godilo Copu zaradi njegovih znanstvenih razprav o črkah, čujte, o črkah: „Man betrachtet meine Schrift als einen Angriff auf die Geistlichkeit", piše 2. V. 1833 Kopitarju, tedaj tistemu možu, ki se je postavil kesneje na stran „Valjhunovo" ! A strogo loči že Čop: „Indessen habe ich doch bevweitem den größten Theil der Geistlichkeit für mich." (Zborn. V. 100.) A hočete Ii potemtakem še kaj očitati Prešernovemu značaju zaradi Krsta in tistega stavka?') ■) Zato pa t.iko kr\'.ivo zgr.ibl za tem po moji sodbi resnim stavkom koj slcdi-a: .Din geistlichen Herrn (ne več „Geistlichkeit") » wen dießmal mit mir zufrieden..češ. tudi uni, ki velja bič speva ravno njim 1 Ta ironija! Ravno Krst je, ki pomeni v razvoju Prešernovega mišljenja važno fazo, tisti čas, lrina, katere ne velja Izprcminjali; če sc pa izpremeni, potem seveda ni več sonet. A to je malenkost! . . (513). In urednik Poezij Kettejevih ter takrat hkratu Zvona je dodal na isti strani tem besedam pod črto naslednji zagovor: .Moderni pesniki so izprevideli. da je lista stara, li.idicionalna sonetna oblika s samimi jambi in samimi ženskimi rimami precej monoton ska; zato pa se v mi>dernili sonetih rabijo tudi troiieji in gil)fni daktili, z mehkimi ženskimi rimami pa se vrste tudi krepke moSke rime. Vsa ta rcforuiadja in renesansa jc sonetu samo na korist, ker je poslal vsied tega tnnogolifnejSi, živahnejši, pestrejši in — svobodnejši. — Če jc tudi Kette pesnil v Ukih modernih sonetih, je po mojem mnenju samo pokazal, da je imel fin umetniški čut in prirojen okus . . . ASkerc." Že za Vodnikovih živih dni je poizkušal celo desetletje pred Prešernom, pri nas nekaj enakega že nekdo drugi: Koseski v svoji „Potažvi" (1819)! V tem nrvem našega slovstva sonetu imamo naslednjo obliko: a b' b' a a b' b' a || cd' c | e J" e. Zaznamoval sem z apostrofi moške rime.-- Omeniti bi bilo iz dosedanje telinologijske literature naše Je naslednjih spisov: Jos. Stritar, Sestomer slovenski, (Zvon II. 1876, str. 282 = Zbr. sp. VI.; Fr. Leveč, Slovenski šestomer. (Dopis uredniku). — |Zvon II. 1876, str. 363; s Stritarjevim »dostavkom uredništva.") Nadalje: „Leveč in hcksämeter." J. P.(ajk). (Zora V. 1876. 390-392); in „Pravda o slovenskem šestomeru." Odgovor mariborskemu šestomemiku Janku Pajku. Spisal Fr. Leveč. V Ljublj. 1878; potem: Levstik, Pravda o slovenskem šestomeru. (Slovenski Narod, 1878 = Zbr. sp. V. 265). — Tudi Škrab^eve razpravicc: „Nekoliko o hijatu v naši poeziji" ni pozabiti (Cvetje I. 7, 8; 1. 1880). K pesmi o Hradeckem primerjaj tudi dr. Iv. Prijatelja članek; „Bleiweis — izdajatelj Prešernove zapuščine" (Lj. Zv. 1902, 704). Tam je nemški izvirnik onega Bleiweisovega pisma Prešernu z dne 10. junija 1845., katero je podal Let. M. SI. 1875 v slovenski prelogi; zanimiv pa je ta original posebej še radi postskripta, ki ga slovenski prevod nima, in ki v njem Bleiweis izrekoma omenja županovih zaslug za — Novice : .P. s. DIc Novicc lialH-n dem eifrigen Zutliun ties H. ROrgcrmcistcrs viel zu danken, der, wo es Gemeinnütziges glit, nicht kteinlicli die Hinn.-ihme mit der AusgalK- tMu-eciinet, sundern die Landwirtlisciiafts-Gc»ell$chaft fortwährend zur l-iberalilJIt stimulirt — d.iher wird liir Gedicht auch am nächsten Mittwucii darauf in den Novice crsclielnen,' (na u. m.) Nazadnje mi je omeniti, da je na str. 69 v 7. vrsti izpala beseda: kozlovske brade! Saj ta misel je namreč tista, ki leži v oponašajočih glasovih zateglega „m a", (kar namigava na neko sorodno kakovost Kopitarjevo sto živino, češ: kozel, „Bock"!). Na str. 110 pa se je v prvem stavku zadnjega od- • stavka vrinila beseda „nevarno", kar je črtati, prav kakor tam tudi vejico za „Kerftu"! Potem šele se dä umeti misel. Gradec, 21. X. 1906. Judje na Kranjskem. Kulturno - historična štn« lija. Spisal J. K. PodgorjanskL Povsod ptine je razvidno, da cesar ni ugodil v polnem obsegu prošnji ljubljanskih mešfanov, ampak da je judom le prepovedal baviti se z obrtom in s trgovino. Zagrožena kazen je bila huda in trda, in judje so bili takorekoč izpostavljeni milosti in nemilosti svojih krščanskih sosedov, kajti baš v raznih obrtih in v trgovini so imeli največ prilike, odirati jih; iz mesta in dežele pa jih cesar ni pognal, dasi je bil to že ukazal s svojim prvim tozadevnim a ne izvršenim privilegijeni leta 1496. Judje sploh niso smeli krošnjariti po deželi ali pa pohajati na sejme, ker bi s tem preveč škodovali domačim trgovcem in sejmarjem, pač pa so smeli prihajati na letne sejme v Ljubljano. Tiste dni so stanovali po večini v Gradišču, v sedanji llilšerjevi ulici in bližnji okolici, kjer so jih za vsak sejem že čakala pripravljena stanovanja. Kuhali so si z lastno posodo sami in sploh živeli skromno in varčno, da se je domače ljudstvo kar čudilo. V peti Mojzesovi knjigi, devteronomium zvani, (23, 20) je zapisano: ,Ne odiraj svojega brata." Že prej omenjeni Maimonides pa sklepa iz tega stavka, da oderuštvo m prepovedano, .samo lastnega brata ne smeš odirati. In to svojo precej samovoljno razlago je celo povzdignil v taimudu za zapoved. Zlasti sveta je morala biti ta zapoved ljubljanskim judom. kajti pritožba za pritožbo je šla na vladarja. Izprva res niso izdale mnogo, šele ko so jih meščanje obtežili in podprli z dobrim, suhim zlatom, so dosegli, česar so prej tolikrat prosili zastonj. Dotična svoboščina, ki je pognala jude za več stoletij preko mej, in ki se tudi hrani v ljubljanskem mestnem arhivu,') se pa glasi nekako tako-le: „Mi, Maksimilijan, po božji milosti izvoljeni rimski cesar in vsakratni razširjevavec drž.ive, v Oermaniji, na Ogrskem, v Dalmaciji in na Hrvaškem kralj, nadvojvoda avstrijski, vojvoda burgundski in brabantski in v Palatinstvu (Pfalci), priznamo zase in za svoje dediče in potomce s tem pismom javno in damo na znanje, da so nam obrazložili častiti N. župan, sodnik in svetovavci našega mesta Ljubljane, kako so vsled naše dobrote nekaj časa bivali pri njih judje in jih odirali ter povzročali s tem našim ljubljanskim meščanom in prebivavcem mnogo občutne škode. In tako so nas najvdaneje prosili, naj jih rešimo ter njim in našemu slavnemu mestu Ljubljani podelimo previlegij, s ') Ravno tam St. 85. katerim bi bilo judoin za vse večne čase prepovedano v deželi prebivati in se naseljevati. Ker nam je mar bla^inje podiožnikov, in ker so nam povrhu še plačali v gotovini, dovoljujemo jim milostno, da smejo vse jude pognati iz svojega mesta. To pravico jim dajemo kot nadvojvoda avstrijski s tem javnim pismom, po katerem omenjeni župan, sodnik in svetovavci ljubljanski za vse večne čase niso dolžni trpeti judov v svoji sredi. Naročamo pa tudi .svojemu sedanjemu in vsem poznejšim glavarjem, upraviteljem in vicedomom na Kranjskem, da se sporazumno z omenjenimi podaniki ravnajo po tem mojem milo.stnem pismu in prepovedo enkrat za vselej judom v Ljubljani prebivati in se naseljevati. V Inomostu, dne 1. januarja 1515, v devetindvajsetem letu našega rimskega cesarovanja, v petindvajsetem ogrskega kraljevanja." S tem je bil zadan smrtni udarec vsem na Kranjskem živečim judom. Ljubljanski meščanje so si oddahnili, ker so se končno vendar srečno iznebili in rešili oderuškili priseljencev. Opirajoč se na svoj privilegij so precej zapodili jude iz dežele. Leta 1780 je zasedel cesarski prestol na Dunaju prosvetljen in toleranten mož, kakršnih je imela le malo svetovna zgodovina. Brez predsodkov prejšnjih stoletij je pripoznal tudi judom nekaj človeških pravic in svobode. Ljubljanski meščanje in deželni stanovi so — kakor državljani po drugih deželah — nevoijno dvignili glave, ko so čuli, da seje dala judovskemu življu pravica življenja, češ da se s tem ukračujejo njihove v davnem času le s težavo pridobljene svoboščine in pravice. In bilo jih je mnogo, ki so bili nezadovoljni s tem dobrosrčnim cesarjevim ukrepom. Da bi pomiril te nezadovoljneže, je izdal cesar Jožef II. dne 20. oktobra I. 1781 dekret, v katerem naznanja, da ni judom dovoljenih pravic razlagati si tako, kakor da bi hotel cesar jude v svojih dednih deželah pospeševati in poviševati, ali jih ondi, kjer jih šc ni. uvajati na novo, ampak jih samo ondi, kjer so že od nekdaj naseljeni, napraviti za koristne člane države. Ta dekret je takratni deželni glavar, Fran Adam grof Lamberg, objavil deželnim stanovom z razpisom z dne 15. novembra 1781 ter pripomnil, da cesarjeva popustljivost glede judov, kar se tiče Ljubljane in Kranjske, ne pride nikakor v poštev, ker ostanejo še nadalje v veljavi vsi tozadevni starodavni privile^ji ljubljanskega mesta. To pojasnilo z najvišjega mesta je potolažilo razburjene duhove; judje torej niso smeli v deželo. Pa prišlo je drugače. J. K. F'lKlgorj.inski: Judje na Kranjskem. 135 !1. Veliki Napoleon je bil na Francoskem povzroči! velik državen prevrat. Nastala je bila silna povodenj političnega gibanja in njeni valovi so se razburkano zaganjali daleč preko domačih mej. L. 1809 si je Francoz po kratkem odporu osvojil Ilirijo in zasedel Ljubljano, cesarski pa so se morali upehani umakniti proti severu. Z novim gospodarjem pa so prišle v deželo nove naredbe in navade. Dne 30. novembra 1809 je postala Ljubljana glavno mesto ilirskih pokrajin. In takrat se je zgodilo, da se je naselil v Ljubi ani pn i jud, potem ko je preteklo skoraj tristo let, odkar so bi i zadnjega pognali iz dežele. Novi priseljenec se je zval Abraham Heimann, doma iz Memelsdorfa na Bavarskem. Prišel e bil kot zalagatelj francoske armade iz Toulona najprej na )unaj in od tam s svojim nečakom Mojzesom Heimannom v l-jubljano. Ali Ljubljančanje so pisano pogledali novega vsiljivca in so se dogovorili, da mu nihče ne di5 v najem prostora za prodajalnico. Abraham je iskal in iztikal po mestu več dni; pripravnega prostora je bilo dovolj, ali nihče ni bil pri volji vzeti juda pod streho. V tej svoji stiski se obrne na francosko vlado. In res, takratni intcndant za Gorenjsko, grof Fargues, je na kratko ukazal meru ljubljanskemu, naj ukrene, kar je potrebnega, da dobi Abraham Heimann prodajalnico v najem v hiši št. 268 v Špitalskih ulicah (na mestu sedanje Ravnihar-jeve hiSe), ki je bila baš tedaj prazna. In zgodilo se je, kakor je bil ukazal velmožni gospod intendant. Abraham Heimann je meseca marca 1810 odprl v tej hiši svojo trgovino in pa nekako menjalnico ali banko, ker je bil guverner maršal Mar-mont razveljavil avstrijske bankovce. Pod francosko vlado so se omehčala trdovratna srca ljubljanskih meščanov celo tako, da se je Abrahamu Heimannu posrečilo kupiti hišo št. 277 v Špitalskih ulicah (na mestu sedanje Ihlove hiše), kjer je z nečakom Mojzesom pričel trgovino in banko pod tvrdko: .Brata Heimanna". Leta 1812 sta šla — najbrže Mojzes sam, ker je bil Abraham že zelo prileten, kot zalagatelja francoske armade na Rusko, Po nesrečni bilki pri Berezini se je Mojzes vrnil po mnogih nezgodah v Ljubljano. Meseca septembra 1. 1813 so Francozi ostavili deželo in začela se je zopet avstrijska vlada; ž njo pa so oživele zopet vse svoboščine in pravice, katere si je bilo meščanstvo ljubljansko v prejšnjih časih pridobilo. Vlada se je začela kmalu zanimati za svoje prejšnje naredbe in odloke. Naravno je bilo torej, da se je spomnila tudi judov, ki so se bili za francoske vlade v Ljubljani vgnezdili. 136 J K. Podgorjanski: Judje na Kranjskem Poleti I. 1814 je dobil mestni magistrat v tej zadevi sledeči dopis: Št. 3077. V Ljubljani 16. junija 1814, Gospod mer! Visoki gubernij zahteva z dopisom z dne li t. m. pod št. 7889, da ima tukajšnja intendanca natačno in obSirno poročati, katere in kakšne pravice so se pripoznale za francoske vlade v Iliriji onim judom, ki žive v Ljubljani, oziroma v območju te intendance; dalje pod kakimi pogoji in s katerimi pridržki, oziroma če so se svobodno trpeli, kake pravice so imeli, in s čim so se smeli pečati. V tem poročilu se morajo navesti judje imenoma kakor tudi kraj, kjer žive; zabeležiti se ima dalje obrt. s katerim se pečajo, in priložiti treba v natančnem prepisu tudi vse listine, ki se nanašajo na njihovo posestno stanje in njihove pravice. Poživljate se torej, gospod m&r, da v štirih dneh po prejemu tega dopisa gotovo predložite tozadevno poročilo. Vam udani intendant za Gorenjsko. Gospodu mčru v Ljubljani. Godcih. Temu pozivu se je odzval župan ljubljanski s sledečim poročilom: Št. 1158 Gospodu intendantu za Gorenjsko. V Ljubljani 30. junija 1814. Vsied svojih poizvedeb mi je ča.st poročati v odgovoru na Vaš dopis z dne j § t. m. št. 3077, da žive tukaj samo trije judje in sicer: Abraham Heimann, Mojzes Heimann in Samuel Kunz. Prva dva imata banko in trgovino s krojnim blagom, zadnji pa je profesor matematike na tukajšnjem liceju. Kar se tiče njihovih pravic in svoboščin, je gotovo, da so jih uživali kakor drugi tukajšnji občani. Listine, ki se nanašajo na njihovo posestno stanje, pa so sledeče: 1.) Dopis intendance z dne 14. marca 1810, s katerim se je obema Heimannoma dovolilo, da se tukaj naselita, katerega dopisa poverjen prepis je tu priložen. 2.) Kupna pogodba, s katero sta si pridobila hišo št. 277 v Špitalski ulici (po prilogi). 3.) Obrtno dovolilo, katero sta dobivala vsako leto od tukaj. J. K l'od>;orjanski: Judje na Kranjskem 137 O j;ospodu Kunzu je znano samo to, da je bil 1. 1811 tukaj nastavljen v /.goraj imenovani lastnosti. Vzlic temu ugodnemu poročilu je okrožni urad ukazal obema Hcimannonia z odlokom z dne 20. avgusta 1. 1814, da imata do konca septembra ostaviti deželo in prodati svoje nepremično imetje. „Brata Heimanna" pa sta se sklicevala na 17. člen pariškega mirovnega traktata, ki dovoljuje vsem prebivavcem nekdanjih francoskih pokrajin rok šestih let, da ostavijo deželo, in sla se pritožila na gubernij. l-e-ta ju je zavrnil, toda podaljšal jima je rok do I. januarja 1815. A ona nista odnehala in sta vložila dvonii priziv. Takrat se je gubernij malo omehčal in jima je dovolil, da smeta v Ljub-liani počakati rešitve tega rekurza. Ker rešitve le ni bilo, je Abraham meseca oktobra, sil teh sitnosti, zapustil Kranjsko za vedno ter se vrnil na Nemško. Za njim je ostavil tudi Mojzes Heimann deželo - nekako v decembru — ter se preselil v Trst, prepustivši prokuro svojemu nečaku Simonu Heimannu. Čez dolgo jc dospela od ministrstva za notranje zadeve rešitev dvornega priziva „Bratov Heimannov": „Z ozirom na Najvišji odredbi, ki sta bili izdani 5. oktobra in 29. novembra t. I. glede na položaj judov v novo združenih deželah, se morajo v Ljubljani stanujoči rodbini Mojzesa Heimanna pustiti vse pravice, ki si jih je bila pridobila pod zaSčito zakonov (unter dem Schutze der Gesetze); ne sme se ji pa dovoliti, da bi se še bolj razkošatila. Dalje ima za .sedaj ostati pri tem, da v ondotnem vladnem okrožju ostane judom prepovedano prebivati razen omenjeni rodbini, ki si pa ne sme pridobivati nikakih zemljišč. In ker se je Nj. Veličanstvo iznova in odločno blagovolilo izraziti, da ostanejo judje še poslej izključeni iz vseh javnih služb in uradov, velja ta odredba tudi za člane rodbine Mojzesa Heimanna. S tem je rešeno poročilo z dne 30. aprila 1815 št. 224. Priloge se vračajo pod črto. Na Dunaju, dne 6. decembra 1817. Grof Lazansky /. r. Grof Giacciardy /. r." Mestni magistrat ni bil nikakor zadovoljen s tem odlokom, ki je priznal rodbini Heimannovi velevažnih pravic. S paznim očesom je motril in nadzoroval priseljence, hoteč si v ugodnem trenotku iznova priboriti svoje nekdanje predpravice in svo-oščine. In res se mu je kmalu ponudila prilika. Mojzes Heimann je imel namreč v svoji trgovini več uslužbencev svoje vere. Ker pa se je promet množil od leta do leta, pomnožil je tudi Število svojega osobja. To pa je dalo mestnemu magistratu povod, da je izgnal iz mesta pet Heimannovih uslužbcnccv, češ da sevsied znane odredbe nikakor ne sme pomnožiti število judov v Ljubljani. V tem Času se je tudi Simon Heimann, sorodnik in dosedanji uslužbencc jMojzesa Heimanna, hotel samostojno etablirati. Mestni magistrat se je pa odločno uprl tej nameni in je storil primerne korake, da se še pravočasno prepreči vsako nadaljnje priseljevanje judov. Pa tudi Mojzes Heimann se je pritožil na višjo inštanco radi izgnanih petih svojih uslužbencev. Potom C. kr. okrožnega urada v Ljubljani, kateremu je takrat iiačeloval baron Tauferer, je dospel v obeh zadevah odlok pod št. 8886 z dne 22. novembra 1821 o razpisu dvorne pisarne z dne 27. septembra 1821 št. 27.711. „V Ljubljani živi rodbina Mojzesa Heimanna, odkar se je zopet pričela avstrijska vlada in je prišla zopet v veljavo stara deželna ustava, ki prepoveduje judom prebivati v deželi glasom nekakega privilegija, po katerem se je ravnati strogo in natančno. Pod rodbino Heimannovo, ki je živela v Ljubljani za časa, ko je prišla dežela zopet pod avstrijsko oblast, in katcrej so se imele glasom najvišjih odredeb z dne 5. oktobra in 29. novembra I. 1817 pustiti vse pravice, katere si je bila pridobila pod zaščito zakonov, nam je umeti edino le Mojzesa Heimanna, njegovo ženo in njegovo zakonsko potomstvo. Ker pa navedeni najvišji odredbi obenem tudi določata, da se ta rodbina ne sme razširjati in košatiti, tedaj sme Mojzes Heimann imeti le toliko uslužbencev judovskega veroizpove-danja v svoji trgovini, kolikor jih je imel ob času, ko je prišla Ljubljana iznova pod avstrijsko oblast, ker sicer bi se judovstvo preveč razširilo. Samo ob sebi pa je umevno, da se mora ravnati po splošno veljavnih zglasilnih in policijskih predpisih, kadar menja svoje uslužbence ali posle. Mestnemu magistratu pa se naroča vsied vis. gub. razpisa z dne 19, oktobra št. 13.600 z ozirom na tozadevna poročila, da mora strogo paziti na to, da se rodbina Heimannova ne pregreši proti tem odredbam. Ravno tako naj mestni magistrat obvesti v tem smislu tamošnji meščanski odbor o prošnji, s katero je prosil, naj se izžene Simon Heimann, ki bi se rad naselil v mestu s pomočjo Mojzesa Heimanna. Dalje naj se istotako obvesti tudi Mojzes Heimann, oziroma njegov pooblaščenec Simon Heimann, o pritožbi na visoko vlado zoper odlok mestnega magistrata, s katerim je bil ta izgnal pet judov, kateri so bili pri Mojzesu Heimannu uslužbeni." Mestni, magistrat je omenil v svojem poročilu na inten-danco za Gorenjsko tudi Samuela Kunza, profesorja matematike na ljubljanskem liceju. Lc-ta pa se ni takö žilavo upiral avstrijskemu pritisku kakor .Brata Heimanna", živel je rajSi v miru in dal se jc krstiti še tisto leto. Dosloven izpisek iz stolne krstne matice se glasi: .Leopold Gunz, k. k. Professor der Mathematik, geboren (krščen) am 11. September 1814 in I.aibach N» 243. Religion: Ein Jude. Unehelich. (Pod rubriko .Vater" je zapisano: 29 Jahre alt. Imena matere ni.) Pathen: Georg Dolliner, Doktor der Rechte u. Prof. des Kirchenrechts u. der Kirchengeschichte, Anton Gogola, Stadt-und Landrechtsrath. Täufer: Georg Miklautschitz." Všematizmu ljubljanskega vladnega okrožja (Schematismus des Laibacher Gouvernements-Gebietes) za leto 1H19 na strani 318 je čitati: „Gunz Leopold, Professor der Mathematik am Lyceum, Mitglied der Ackerbau - Gesellschaft, wohnhaft hinter der Mauer N" 243." Ta hiša je bila tedaj last knjigotržca Henrika Viljema Korna; sedaj jo ima Fr. Kollmann, Francovo nabrežje št. 27. Jak in Heller naštevata v svoji knjigi „Reise nach Wien, Triest u. s. w. unternommen im Sommer und Herbste 1821 (Weimar 1824) II. Theil" na strani 45 predmete, ki sc uče na filozofskem oddelku ljubljanskega liceja in pravita: „In den letzten Jahren lehrten: . . . Gunz reine Mathematik nach Appeltauer's Lehrbuche." Kunza oziroma Gunza omenja že prej na strani 6 „Ver-zeichniss der ötfentlichen Vorlesungen am k. k. Lyceum in Laibach im Schuljahre 1817" (tiskano pri Jos. Sassenbergu, najemniku pi. Kleinmayra tiskarne) „Öffentliche Vorlesungen im ersten Jahrgang^. Über reine Mathematik nach Appeltauer und eigenen Schriften in lateinischer Sprache Montag, Mittwoch, Freytag und Samstag Vorm. von 9—10 Uhr und Montag, Mittwoch und Freylag Nachm. von 4—5 Uhr in beiden Semestern vom Herrn Professor Leopold Gunz". Poznejši dogodki njegovi niso znani. Vrnimo se tedaj k bratoma Heimannoma. Za časa ljubljanskega kongresa I. 1821 je tvrdka Heiman-nova igrala važno ulogo, ker je oskrbovala plačila raznih odličnih dostojanstvenikov, ki so bili prišli na kongres. Leta 1834 se je ustanovil gremij ljubljanskih trgovcev, izpustilo pa se je Heimannovo ime — najbrže nalašč — iz volilnega imenika. Ali Heimann, ki je bil že zelo obogatel, ni imel jezika zavezanega in je očitno zagrozil, da bo gnal zadevo do zadnje instance. Gremij se je, dasi ne rad, končno moral vdati in je pozval Heimanna, naj odda svojo glasovnico, kar se je tudi zgodilo. Mojzes Heimann je živel, odkar je bil 1. 1815 ostavil Ljubljano, stalno najprej v Trstu in potem na Dunaju, njegovo HO J. K, I'odjjotjanskI: Jiidjc lu Kf.itijskein. trj;ovino pa jc vodil njegov nečak Simon llcimann. Dne 2. maja 1835 je dal Mojzes prepisati svojo hišo št. 277 na sina Friderika, ki pa ludi ni vodil trgovine osebno, ampak sta mu jo vodila neki Aleksander Schneider (jud) in pa Žigon. Spomladi leta 1838 je imel mestni magistrat nalog nabirati delničarjev za novo projektirano železnico z Dunaja v Trst. Dne 27. IV. 1838 sta se zavezala „Brata Helmanna" vzeti za 1.50.000 gld. železničnih akcij; podpisala sta tudi za nekega Gustava Heimanna 20.000 gld. Jakob C. iMayer je podpisal 20.0. Judje naj tudi poslej ne smejo krošnjariti po deželi; prosti naj jim bodo le veliki sejmi v Ljubljani kakor doslej. Vprašanju pod d) ni treba odgovarjati, ker se je pritrdilo prvemu vpraSanju. Ad e). Največja nesreča za deželo bi bila, če hi se dovolilo judom v njej stanovati ali celo kupovati kmetiška posestva. Judovska prekanjenost bi se spretno izmotala iz vseh zadreg vzlic vsem varnostnim odredbam zoper navidezne kupčije. V malo letih bi s pomočjo posojil in svojega izsesavajočega sistema spravili vse ljudstvo na kmetih in v mestu pod .svojo denarno oblast ter si z ljudskimi žulji polnili žepe. Vprašanja pod f) g) in h) so brezpomembna, ker upa mestna občina, da ostane vsa Kranjska obvarovana judovskega navala. Vprašanje pod /) se omejuje edino le na Friderika Heimanna in njegovo potomstvo, ker je edini jud, ki ima na Kranjskem, oziroma v mestni občini svojo nepremično last. Če je Friderik Heiniann že oženjen, je vprašanje odveč, če pa še ni, staviti bi se mu moral pri podelitvi ženitvanjskega dovoljenja pogoj, da si sme samo eden njegovih sinov ustanoviti v deželi svojo lastno družino, ker sc vsied najvišjih odredeb z dne 5. oktobra in 29. novembra I. 1817 pravice njegove rodbine ne smejo razširjati. Te odgovore, sprejete v omenjeni seji občinskega sveta, je predložila mestna občina ljubljanska namestništvu v nadi, da ostane judom še dalje prepovedano v deželi prebivati. Neki Josip Wimmer z Dunaja je prosil pr\e dni meseca marca I. 1855 takratno c. kr. policijsko ravnateljstvo, da bi se smel nastaniti v mestu ter voditi za žitnega trgovca Josipa Ore-goriča veletrgovino s sirom. Policijsko ravnateljstvo mu je dalo dovoljenje in je hkratu obvestilo o svojem ukrepu mestni magistrat. Le-ta pa je imel svoje pomisleke proti podelitvi takega dovoljenja, češ da Josip Gregorič sploh nima obrtne pravice za tako trgovino, sicer pa da biva Wimmer že dalje časa (pozneje se je dognalo, da nekako dve leti) v mestu in se peča s trgovino deželnih pridelkov za vnanje jude, zlasti za nekega Betelheima in Englanderja. Na ta način se spretno izogiblje vsem postavnim določbam, prikrajšuje pa davčni erar in škoduje domačim obrtnikom. C. kr. policijsko ravnateljstvo je Že često jako umno postopalo S tujci, zlasti z judi, po še vedno veljavnih deželnih zakonih ter si tako pridobilo simpatije domačih trgovcev. Naj se torej po teh opazkah store tudi v tem slučaju primerni koraki. Policijsko ravnateljstvo je na to res takoj ukazalo Wimmru, da mora v osmih dneh ostaviti mestno okrožje; toda medtem je mož dokazal, da je samo uslužbenec Josipa Gregoriča, vsied česar se je prej omenjeni ukaz preklical ter se mu je celo izdal, oziroma potrdil potni list za potovanje v Popovačo na Hrvaškem, medtem ko se je njegovi rodbini pustila bivališčna izkaznica. Mestni magistrat je na to pojasnilo izjavil, da nima ničesar proti temu, če stanuje ^Wimmer s svojci v mestu, seveda pod pogojem, da ni jud. Če se pa izkaže, da so njegove oziroma Gregoričeve izpovedbe neresnične, poklical bo iznova si. C. kr. policijsko ravnateljstvo na pomoč. Hkratu pa je naročil mestnemu tržnemu komisarju Francetu Lavrinu, naj poizveduje med žitnimi trgovci, kako je s to rečjo. V tem času pa je prišel v Ljubljano že prej omenjeni Englander, trgovec z žitom v Veliki Kaniži, ter se nastanil pri .Levu'. Prosil je, da se mu dovoli nekaj dni bivati v mestu, ker ima nujne in važne kupčijske opravke z Gregoričem, Hiengom, Baumgartnerjem, Klemenčičem in dr. Ker se je dognalo, da so napovedbe resnične, dovolil mu je mestni magistrat, da sme šest dni bivali v mestu, da se pa ne sme pečati s kupčijo na drobno. Zahajali so ti judje k Jakobu Trdini, gostilničarju na Dunajski cesti št. 62, kjer so tudi imeli svoja skladišča. Trdina pa ni imel pravice prenočevati tujcev in mestni magistrat je naprosil policijsko ravnateljstvo, naj ga radi tega občutno kaznuje, sploh pa naj se ne dovoljuje judoni stanovali v mestu, ker le tako je mogoče preprečiti njihova tihotapska pota (weil es nur auf diese Weise möglich ist, ihre Schleichwege zu vereiteln). Jakoba Trdino so pozvali na magistrat, kjer je izpovedal, da ima jud Izrael Moises iz Varaždina spravljene pri njem 15 vreč koruze. Magistrat jo je dal takoj zapleniti in prepeljati v drugo skladišče, hkratu pa je prosil varaždinsko mestno poglavarstvo, naj zasliši o predmetu zraela Moisesa, ker se je dognalo, da se je bavil z žitno kupčijo na drobno, kar škoduje ne le domačim obrtnikom, ampak tudi davčni oblasti. Izrael Moises je trdil, da je koruzo prodal Trdini, kar je pa Trdina odločno zanikaval. Med tem pa se je dognalo, da je tudi nekaj pšenice prodal mlinarju Šraju ter mu po svojih mešetarjih, Mateju Gav-troži in Petru Orehku, tudi ponujal zaplenjeno koruzo. Ker ni in>el obrtne pravice in ni plačeval davkov, bila je s tem krivda dokazana in jud Izrael Moises je bil obsojen na 30 gld. globe in 120 gld. naknadne pristojbine. Da pa ne bi bila koruza predolgo v skladišču pri .Slonu", naročil je mestni magistrat J K. Podgorjanski: Judje n;i Kranjskem. 145 svojemu tržnemu nadzorniku, naj jo da prepeljati pod streho magistratnega poslopja. Izrael Moises se je pritožil proti tej obsodbi, a deželna davčna komisija je odklonila njegov priziv in potrdila prvotno razsodbo. Moises se je potem pritožil na ministrstvo ki je pa tudi zavrnilo njegov rekurz. .Mož jc moral plačati vseh 150 gld. in stroške, ki pa so znašali samo 1 gld in 30 kr. — Mnogo sitnosti je imel tudi Jakob Trdina, ker je neupravičen prenočeval tujce. Spomladi I. 1855 se je nastanilo v Ljubljani in njeni naj-bližnji okolici več judov. Pri gostilničarju Rodetu na Dunajski cesti je stanoval jud Ignacij Rosenberg, pri Pavliču v Šiški jud Fcsler; prihajal pa je često tudi neki Hetciheim ali Betlehem. Vsi so trgovali z deželnimi pridelki tudi na drobno, seveda brez pravice. Mestni magistrat je stopil najprej Rosenbergu na prste, ker mu je zaplenil nekaj sodov slivovke in ga obsodil na 75 gld. globe. Svoje zaloge so imeli judje v Šiški in Vod-matu, odkoder so razpečavali svoje blago. Meseca avgusta je mestni magistrat prosil c. kr. policijsko ravnateljstvo, naj izžene juda Betelheima in Rosenberga, ker neupravičena tržita z deželnimi pridelki. A izganjati ju ni bilo treba, ker sta jo oba popihala pravočasno iz dežele in sicer Betelheim v Varaždin že 7. avgusta, Rosenberg pa 18. istega meseca v Zagreb. Po nekaj dni so bili spomladi 1855 v Ljubljani še sledeči judje; Fischel Binenstock in Simon Insel, ki sta stanovala v Streliški ulici, in Moric Weissmayer iz Vdike Kaniže. Adolf Našič je prosil osemdnevnega dovoljenja, da uredi kupčijske zadeve z Gregoričem in Mavsarjem. Pet dni je bil v Ljubljani Henrik Betelheim iz Varaždina, Jakob Puchler iz ViJIike Kaniže pa šest dni. Še so bili v veljavi starodavni privilegiji, ali ure so jim bile že štete, — še par let, in izginili so iz sveta brez vsakega sledu. Tiste dni so se vršile mnoge in nagle izpremembe v državni ustavi. Vse je zahtevalo večje svobode in večjih pravic. Z različnimi najvišjimi naredbami se je priznavala v raznih deželah judom pravica za pravico. S cesarsko naredbo z dne 6. januarja I. 1860 drž. zak. št. 9 se je razveljavila utesnitev verodostojnosti nekristjanskih prič, kar je pač pomenilo velik korak naprej za popolno enakopravnost vseh narodov v državi. V teh politično viharnih časih je prišel iz Zagreba v Ljubljano neki jud, Josip Schv/arz po imenu. Prišel je bil s celo družino in je poučeval v prikrojevanju ženske obleke. Umevno je, da so bili ljubljanski krojači silno nevoljni radi tega. Pritožili so se na magistratu, ker ni bil prosil ne dovoljenja za ta pouk, niti ga ni bil zglasil pri obrtni oblasti. Prav posebno pa sc je V ovadbi poudarjalo njegovo judovsko pokolenje. Scliwarz je takrat stanoval na Starem tr>;« št. 152 v Günzler-jevi hiši. Z dopisom i dne 19. decembra i. 1860 št. 9322 mu je mestni magistrat na kratko ustavil pouk z motivacijo, da kot jud sploh v mestu prebivati ne sme, izposiovati bi si bil moral dovoljenje obrtne oblasti, ali pa bi moral vsaj naznaniti svoj obrt zaradi obdavčenja. Zategadelj ga je pozval, naj pouk precej ustavi in zapusti mesto v 48 urah. Ugovor zoper to razsodbo je dopusten v 6 tednih po § 146 obrtnega reda, brez odložilne moči po §§ 15 in 148 obrtnega reda. Schwarz je bil takrat že nekako tri mesece v Ljubljani. Hkratu je obvestil mestni magistrat o svojem ukrepu c. kr. policij.sko ravnateljstvo s prošnjo, naj Josipa Schwarza po preteku dovoljenega mu roka iztira iz mesta. Dva dni kasneje pa je mestni magistrat vsicd priziva Josipa Schwarza prejel od takratnega c. kr. deželnega glavarstva, kateremu je načeloval grof Hohenwart — namestništvo je bilo v Trstu — poziv, da se ima izliranjc Josipa Schwarza takoj preklicati, za kar je osebno odgovoren županov namestnik. O tistem času namreč je bilo župansko mesto prazno. Tudi se mu je naročilo, da naj o tem odloku obvesti pritožnika ter se opraviči radi svojega samolaslnega postopanj«!. C. kr. policijsko ravnateljstvo pa je magistratu sporočilo z dopisom z dne 22. decembra 1860 št. 10.441, da se je Josip Schwarz preselil iz Günzlerjeve hiše na Starem trgu v Kolizej; ne stanuje tedaj nič več v njegovem območju. V zglasilnico se je bil zapisal za katoličana, zategadelj do tedaj ni bilo nič nepostavnega proti njemu. Ker policija tujcev ne spada v področje slav. mestnega magistrata, ampak v ono c. kr. policijskega ravnateljstva, naj t o r e j v bodoče si. mestni magisrat ne izganja tujcev s a m. V slučaju potrebe naj .se navedejo tozadevni vzroki, in policijsko ravnateljstvo gotovo ne bo odlašalo ugoditi upravičenim željam in zahtevam. Mestni magistrat se je v svojem prizivu zoper odlok deželnega glavarstva bridko pritožil ter navedel že znane vzroke, vsled katerih je bil postavno upravičen tako postopati. Zlasti je poudarjal, da je bila Josipu Schwarzu znana starodavna svoboščina mesta ljubljanskega, po kateri je bilo judom prepovedano -Stanovati v Ljubljani, kajti sicer bi se ne bil vpisal v zglasilnico za katoličana, zaradi česar je bil tudi od c. kr. policijskega ravnateljstva obsojen v globo petih goldinarjev na korist mestnemu ubožnemu zakladu. V tem slučaju se opira magi.stratova kompetenca na § 25 občinskega reda in temelji na dejstvu, da se je izgon odredil iz političnih ozirov, na katere ima paziti baš magistrat kot politična oblast. Priziv zoper magistralni odlok ne more nikald}»nf janski: Judje tla Krarijskoin Namestništvo je torej v smislu te okrožnice ufjodilo pri-zivu Josipa Schwarza ter mu dovolilo, da sme stanovali v Ljubljani, dokler se postavno ne reši v tej okrožnici napovedana končna ureditev vprašanja medsebojnih odnošajev različnih ver. Mestni magistrat se je seveda pritožil zoper ta odlok na državno ministrstvo. Medtem pa je bil prišel iz Trsta od namestništva tudi drugi de! rešitve priziva Josipa Schwarza, ki seje pečal s prepovedjo pouka v prikrojevanju ženske otileke. Nanjestništvo je sklicujoč se na svojo prvo ugodno rešitev naročilo mestnemu magistratu, naj v tem slučaju postopa po zakonih kot obrtna oblast prve instance. Kar se pa tiče ukaza deželnega glavarstva, s katerim se je razveljavil izgon Josipa Schwarza, pa pripominja namestništvo, da je bilo deželno glavarstvo zbok svoje nadzorovalnc oblasti in sicer radi nujnosti upravičeno pozvati mestni magistrat, na/ razveljavi izgon in pojasni vso zadevo, da se more poročati naniestništvu. Nikakor pa ni bilo umestno, da je pozvalo deželno glavarstvo mestni magistrat zaradi njegovega postopanja na takojšen odgovor, kar se obenem sporoči tudi gospodu deželnemu glavarju. Z ozirom na ta odlok je bil mestni magistrat mnenja, da je pouk Josipa Schwarza zaseben, da torej zanj ne velja V. člen obrtne narcdbe z dne 20. decembra 1859. Pravica dovolitve pristoji najbrže namestništvu, ne pa magistratu, vsaj tako je umeti tozadevni razpis drž. ministrstva z dne 27. novembra 1860 št. 35.068. Ker se je mestni niagistrat pritožil na ministrstvo zoper nameslniško odredbo, s katero je ugodilo prizivu Josipa Schwarza, dalje ker sploh ni dokazana nconiadeževanost njegovega dotedanjega življenja, usoja si mestni magistrat prosili, da visoko namestništvo za sedaj ustavi svoj tozadevni ukaz in dovoli, da se z rešitvijo te prošnje počaka, dokler ne pride končna rešitev cele zadeve od ministrstva. Na to vlogo pa je namestništvo odgovorilo kratko in jedrnato, da je smatrati ta pouk v prikrojevanju obleke za del krojaškega obrta; mestni magistrat naj se torej z ozirom na tozadevno prošnjo Josipa Schwarza ravna po §§ 13—15 obrtnega reda z dne 20. decembra 1859. Z odlokom z dne 10. aprila 1861 št. 7508 je pa namestništvo zavrnilo rekurz ljubljanskega mestnega magistrata. Ta odlok pa je bil v tem času že brezpomemben, ker je bil Josip Schwarz že odšel iz Ljubljane ter se vrnil v Zagreb. Tako se je završil boj med mestnim magistratom in judom Josipom Schwarzom. « « J. K. PodKorj.-iaski: Judje n.i Kr.injskcni. 149 V nov in menda zadnji stadij je stopilo judovsko vprašanje na Kranjskem v seji občinskega sveta ljubljanskega dne 28. julija 1. 1865 vsled predloga, ki ga je slavil občinski sve-tovavec. rokavičar Ivan Nepomuk Horak, in ki se je glasil: .Slavni občinski svet skleni, da se judoin ne dovoli stanovati v Ljubljani ter da se naj spoštujejo tozadevni privilegiji ljubljanskega mesta." Predlog se je odkazal personalnemu in pravnemu odseku, čigar načelnik je bil dr. Josip Supan; člani pa so bili dr. Janez Bleiweis, pl. Strahl, dr. Jernej Zupane in pa vitez Kaltenegger. V odsekovi seji dne 9. februarja 1. 1866 je poročal vitez Kaltenegger. Njegovo poročilo je bilo temeljito in zanimivo, ker je zagovarjal enakopravnost vseh narodov in ver. Njegov predlog, naj se preide preko Horakovega predloga na dnevni red, je bil sprejet z večino glasov. Za predlog so v odseku glasovali: dr. Supan. pl. Strahl in poročevavec vitez Kaltenegger, v manjšini pa sta ostala dr. Janez Bleiweis in dr. .iernej Zupane. Kmalu potem — dne 21. decembra 1867 drž. zak. štev. 142 — so državne temeljne postave zajamčile vsem narodom in veram enakopravnost. S tem trenutkom so bile razveljavljene vse svoboščine, vsi privilegiji in odloki glede omejitve judov-stva. Judje so postali svobodni in enakopravni z drugover-niki in judovsko vprašanje je bilo po tolikih hudih borbah končno rešeno . .. Ob splošnem ljudskem popisu leta 1890 je bilo v Ljubljani 76 judov; leta 1900 se jih je naštelo 95, med temi pa je bilo 11 vojakov. Danes živi v Ljubljani dvanajst judovskih -rodbin, ki re-prezentirajo nekako vse jude na Kranjskem. Prve šole pri Hrvatih od XIII. rlo XIX. veka. Spisal Andrej Fekonja. Sreča za Jugoslavjane in njihovo prosveto — tako od prilike piše prof. Sime Ljubič v svojem .Ogledalu književne poviesti jugoslavjanskc II. 301, 349, da se je na odmakn srednje dobe vsaj Hrvatska in Dalmacija nahajala v povse različnem položaju od svojih jugoslavjanskih posestnm. Dočini so namreč Bolgari in Srbi vzdiliovali pod turškim jarmom, a Slovenci ginili v nemški nasilnosti, ohranili so si Hrvati, ako-prem tudi oni razen Dubrovnika po tujstvu pritiskani, vendar več ali nianje neizmerno blago stare svoje ustavne svobode. Sedanja Hrvatska je bila sicer že leta 1102 z Ogrsko združena in Dalmacija je razen Dubrovnika prišla leta 1409 stalno Benetkam v oblast; tudi je bilo v obeh kraljevinah dosta domačih nemirov in zatem neprestanih bojev z divjimi Turki. No vendar so posavski a zlasti primorsiii Hrvati ob lepem primeru in dobri pripomoči tedanje po vseh severozapadnih straneh Evrope razširjene latinske in iz nje proizišle italijanske kulture ter ob blagem vplivu katoliškega veroizpovedanja znali stopiti izmed Slavjanov prvi na novo prosvetno polje evropsko ter so v obrazovanosti napredovali, ako tudi izprva le korak po korak, pravim potom narodnega preporoda. Najvažnejši proizhod one nekdaj vseobče latinske od-nosno italijanske kulture je bila utemeljitev javnih svetskih in cerkvenih šol; kajti uprav iz njih je ponajveč priteklo, kakor raznim narodom evropskim, tako tudi Hrvatom narodno duševno preporojenje. Kedaj so bile pri Hrvatih sploh ustanovljene prve javne šole. to se zagotovo ne zna. No stvar, ki je znamenita za naše najbližneje brate, zanimiva je tudi za nas. Zato hočemo poleg omenjenega jugoslavjanskega pisatelja pregledno navesti in nakratko označiti, kje in kake šole so bile v Dalmaciji in v Hrvatski, ki so nam izvestno znane, ter kako so napredovale sem od konca 13. pa doli do 19. stoletja. Nekateri trde, da je že cesar Karol Veliki dal v vseh nad-vladanih deželah osnovati latinske šole; a znano je, da sta tudi Hr\'alska in Dahnacija početkoni devetega veka pripoznavali njepovo oblast. Povestnifar Daniel Farlati pa v svojem delu .lllyricum sacrum' naravnost veli. da je Karol Veliki spravivši Hrvate pod svoj jarem, poslal jim .nastavnike latinskega jezika, da jih uče govoriti in pisati ga", in da so oni od tedaj v službenih stvareh .počeli upotrebljevati latinski govor". No, latinščina je res tudi pri Hrvatih naposled prodrla pač i v državne i diplomatske spise, ter so njihovi najstarejši narodni spomeniki ostali jim v latinski obleki.') .'\li o kakih tamošnjih šolah v oni dobi vendar nimamo baš ni enega izvestnega spomina, nego te se izrečno prvič omenjajo šele dobrih slo let pozneje. V Dalmaciji in Primorju. Posvetne šole. v Dalmaciji in Primorju je pač v 10. veku že bilo dosta javnih šol, seveda latinskih. Na pokrajinskem cerkvenem zboru v Spletu leta 925 (člen 14.) se je namreč naročalo roditeljem, .da .svoje otroke in službenike svoje pošiljajo v učilno, ako žele, da bodo pravi kristjani; učitelji pak da svoje učence zmirom nadzirajo in opominjajo, a učend svoje učitelje radi slušajo, ne kot tujce, temveč kot svoje." — Ker so tu škofi nastojali za poučevanje mladeži vobče, moremo si misliti, da so one šole bile ne samo cerkvene, temveč istodobno tudi posvetne. Izvestnega pa pred zadnjo četrtjo 13. stoletja vendar le o teh ničesar ne znamo. Srednje In početne šole. V Zadru, sedaj Dalmacije glavnem mestu, imamo naj-starejo vest o gotovi šoli, in to iz leta 1282. Ta zadrska šola se je nazivala takrat »grammaticae gymnasium*. Neki učitelj se imenuje leta 1438 profesor gramatike za prevode iz latinskega na italijanski in obratno; neki drugi leta 16(X) pa .precettore di scola d' umanitä". V 17. stoletju vsaj je imela ta šola tri razrede gramatiške, pa humaniteto, retoriko, logiko in filosofijo, in poleg tega se je v vseh razredih predaval veronauk. Učitelji so bili ponajveč iz Italije; a plačevali so jih Benečani, dežele gospodarji. Sčasoma pa je ta zavod začel pešati, morda zaradi turških vojen in ker mu je republika odtegovala denar za mestne potrebščine, in je na početku 19. veka ta šola jenjala. ') Primeri Sime Ljubi«;. Ogledalo književne povlesti jiigosi I. 66. 74, V Zadru pa je bila razen te gimnazijske tudi vojašl2 si. v Dubrovnikn KiiO si., v Šiln-niku lfiW9; i dr. Andrej Fi-konja; Prve Sole pri Hr\'aUh. 155 samcfra providura izjavi, ta »seminar ustanovljen, da se v njem odgaja mladež v pobožnosti in znanostih, z neutnidljivo pri-pomočjo tega prevrednega prelata (namreč Kosmija) za mesto in za pokrajino izvrstno prospeia in veieiristii sta-roslovcnsko knjigo in lirvatsko-dalmatinsko mladež. t 1870. 156 Andrej Fckimja: Pnc Sole pri Hrvatlli. diloredno iliti rukovod slovinski na poznanje svctoga reda, opravljen od Antima Kadčiča biskiipa trogirskoga, 1729.4". 553str. No, tudi ta zavod jc leta 1829 zatrla iieprijatcljska tuja roka na veliko škodo narodne knjige in prosvete.') V Hrvatski in Slavoniji. Posvetne šole. v Hrvatski in Slavoniji nimamo glasa o javnih šolah vse sem do srede 16. stoletja. Prva vest o njih nam prihaja iz spisov deželnega zbora od leta 1548 (čl. 12.) iz katerega bi izhajalo, da so že tedaj tuintam po deželi bile javne, kajpada početne Sole. Veli se namreč izrečno, »naj se skrbi za popravo obstoječih in ustanovitev novih Sol ter za njih učitelje, da bodo učeni in dobri." Zdi se pa vendar, da je ta zborski odlok jako slabo uspeval, ker še za dolgo ni v ti pokrajini javne šole z dovoljnim poukom. Srednje šole, gimnazijske. V Lepoglavi v Hrvat.ski je Stcpan od Trnove, pavlinski prijor, leta 1582 otvoril v svojem samostanu pod ravnanjem p. Martina Dombrina srednjo šolo za posvetno mladež. To je bil torej v Posavju prvi gimnazij, kateri je trajal do leta 1713. Pozneje je ta zavod služil samo za cerkveno poučevanje. V Zagrebu je korist, ki jo je dajala lepoglavska šola, vzbudila željo, da se taka šola osnuje tudi v glavnem mestu. Hrvatski deželni zbor je tedaj po prizadevanju Benedikta Bla-žekoviča 1. 1601 poprosil jezuvite, da jo tu ustanove. Leta 1606 sta prišla v Zagreb jezuvita Joan Zanili iz Turoca in Peter Vragovič iz Olomuca. ter se je v navzočnosti hrvatsko-slavonskih deželnih stanov in redov šola svečano otvorila leta 1607. Takoj se je nabralo do tristo učencev. Šola je bila razdeljena na šest razredov, katerih poslednji se je imenoval retorika. Glavni učni predmet je bil latinski jezik.') — Za tem primerom je sledilo potem več mest v deželi. V Reki se je osnovala srednja šola ali gimnazij okoli leta 1630 z ustanovo grofa Thonhausena pod upravo jezuvitov, kateri so poleg šole držali tudi odhranilišče. — V Varaždinu so istotako jezuviti nekaj pred letom 1649 osnovali tak gimnazijski zavod. — V Požegi je gimnazij osnoval leta 1699 Ivan Babič, ki je dal jezuvitom Kutjevo; a cesarica Marija Terezija ■) OblUnji Poljifani n pr. so iifili tukaj tako/vano buscnsko drilic», s katero so pisali, dokler so v Priku imeli velike Sole za svečenike. 1. 59. •) Jezuviti so imeli tedaj /..ipuifcni dominikanski sainustan in ccrkcv . Katarine. Andrej Fckonja: F'rvc ?o1e pri Hrvatih. 157 je pozneje pridala k požcški šoli Se celö slolico modroslovja in nravoslovja ali morale. V Senjii so pavlini, od škofa senjskejia Ivana Krsta Agaliča 1634 uvedeni in od cesarja Ferdinanda HI. 1646 potrjeni, takoj ustanovili srednjo šolo ali gimnazij. — V Križevcih so tudi pavlini tja prišedši leta 1665 osnovali prve štiri gimnazijske razrede; in mesto samo jc vsicd potrditve cesarja Leopolda I. leta 1675 dodalo tečaj humaniletnili naukov. V Oseku je bil pod frančiškani ustanovljen nižji gimnazij, katerega je Marija Terezija obogatila z retoriškini tečajem. — V Belovaru pa so piaristi leta 1755 in v Karlovcu tudi piaristi leta 1764 osnovali gimnazijske šole. In naposled je še v Petro-varadinu omenjena cesarica Marija Terezija utemeljila srednjo šolo. Učni jezik v vseh teh šolah je bil latinski. V karlovški gimnazij pa so Nemci narinili še nemščino. Akademija. (Zagrebški arhigimnnzij.) V Zagrebu se je na ondotni srednji šoli počelo leta 1622 do 1632 predavati tudi bogoslovje; zatem leta 1666 še modro-slovje po dveh in nato po treh tečajih s tremi profesorji. Cesar Leopold I. pa je leta 1671 povzdignil to šolo na akademijo s pravom deliti akademične stopnje — gradus academicos. Vendar se zagrebška akademija tega prava ni nikdar posluževala; in dotična diploma ji je bila kakih sto let pozneje odvzeta.') Po previšnji odliki zagrebške šole pa se je ta zavod razdvojil na dolnjo šolo ali gimnazij, kateremu je ostalo onih šest takoj v početku osnovanih razredov, in na gornjo ali akademijo, kjer so se predavali višji nauki, kakor: modroslovje, zakonarstvo in bogoslovje — academia scientiarum. Obe šoli je upravljal en ravnatelj, .localis director academicus," pozneje »prodirector academicus," skupaj s profesorji akademiškimi in starejim učiteljem »humanitatis,* kateri je v tem sovetu zastopal gimnazij. V Zagreb je torej na ta zavod, tudi arhigimnazij imenovan, prihajala na nauke mladež cele hrvatsko-slavonske kraljevine, katera je do tedaj pohajala ponajveč v nemške šole, da si pridobi višjo znanost in izobrazbo. Ko so leta 1773 jezuvite odpravili, tedaj je zagrebško učilišče krenilo na drugačen razvoj in sostav. Na akademiji je bogoslovni oddelek sedaj dobil pet profesorjev; ali leta 1784 je bil ta premeščen v škofijski seminar. Pravoslovni oddelek ') Menda jo jc vzel s seboj dvorski poverjenik, ko mu je bilo izrofcno jczuvilsko imetje 1773. pa je dobil štiri profesorje in leta 178Ü še druga dva; a mo-droslovni oddelek tudi štiri in leta !78() še enega. Pozneje je bil pridodan tudi en ekshortator ali propovednik za vse tri oddelke. Akademija je dobila svoj pečat leta 1777. Gimnazij je leta 1773 dobil tudi za vsaki razred posebnega učitelja. Toda leta 1776 se je ločil prvi gimnazijski razred in postala je iz njega početna šola s tremi in leta 1779 s štirimi razredi; a bilo je sedem učiteljev za vse početne razrede. Gimnazij je o.stal torej s petimi razredi in sedmimi učitelji, namreč po en učitelj za vsaki razred, pa en kalehet in en namestnik za ves gimnazij. Učni jezik je bi! na zagrebškem arhigimnaziju latinski. A Madjari, Hrvatov dobri sosedje in zavezniki, so leta 1792 vrinili v akademijo še stolico madjarščine in sledeče leto to isto tudi v gimnazij, dočim je narodni jezik bil i nadalje povsem izključen. Početne šole. V početnih ali ljudskih šolah, kar jih je bilo v združeni kraljevini, zdi se, da je bil učni jezik vsaj tuintam narodni. Pripoveda se namreč, da je senjski škof Peter Mariani, Rečan. okoli leta 1654 .učiteljem naročil, naj dečke poučujejo v latinščini", ter je hotel tako polatiniti še one skromne närodne šole v svoji škofiji. Toda vse početne šole, ustanovljene ob troških občin, so slabo uspevale sem do zadnje četrti 18. veka, za vlade Marije Terezije. Ta cesarica je šele obrnila svojo pozornost tudi na to šolstvo. Leta 1774 je izšel propis za početne šole, in I. 1777 je bil izdan zakon tudi za višje zavode: Ratio educationis pu-blicae totiusque rei literariae per Regnum Hungariae et provincias eidem adnexas. S tem je bilo uravnano in določeno, da se v vseh šolah Ogrskih dežel mora predavati dotično v domačem jeziku; kjer sta pa dva jezika, v obeh; a vse naposled še nemški kot v tretjem jeziku. Tako se je kmalu dogodilo, da je na mnogih krajih nemški jezik nadvladal in iztisnil iz šol domačega, zlasti v Slavoniji do Zemuna, kjer je že leta 1776 vse šole izključno zavzemala nemščina. Tudi v Vojniški Krajini so za Marije Terezije šele otvorili javne šole potem, ko je izšel dotični navod 1774. Iz v.sakega okraja je šel v Beč po en mladenič, kateri je znal svoj hrvatski in pa nemški jezik, da izuči tam tečaj učiteljstva ter postane tako oznanjevatelj in širitelj nemške prosvete v granici. S tern je torej tudi Granica dobila vzgledne šole, seveda z nemškim učnim jezikom, toda s slabim uspehom. Andrej Kckonj«: I'rvc ?olc pri Hrvatih 159 Cerkvene šole. V Hrvatski in Slavoniji nahajamo izprva in še pozneje ono isto tako navado, da so duhovniki poleg dolžnosti službovanja izobraževali mladeniče za duhovski stan, ali da so tako-zvani „canonici magistri" pri zbornih in stolnih cerkvah jih zasebno poučevali v najpotrebnejših naukih. V Zagrebu pak je tedaj škof Juri Draškovič vsied naročila Tridcntinskcga koncila, kjer je i sam govoril v zboru, skoro zatem ustanovil .seminarium clericorum,* prvo javno šolo za hrvatske in slavonske klerike okolo leta 1564. Toda ta Draško-vičev zavod (v narodu „črna Skola* nazvan) .se je stesnjeval , na ozke meje, kajti učili so se tu samo početki literature, latinska gramatika in retorika, in to po jezuvitih. Šele leta 1622 do 1632 .se je začelo v zagrebškem seminarju predavati tudi bogoslovje po posebnem učitelju; a ko se je ustanovila akademija leta 1671, pridružil se je tudi ta predmet k akademiji. Cerkveno pravo je na zagrebški šoli dobilo svojega učitelja šele leta 1724, a spekulativno bogoslovje leta 1747 dva učitelja. Po razpustu jezuvitov leta 1773 ter po preustrojbi akademije je bogoslovni oddelek štel pet učiteljev. Toda leta 1784 je bil po ukazu cesarja Jožefa II. osnovan generalni seminar, in bogoslovni oddelek je bil premeSčen iz akademije v škofovsko semenišče. Maksimilijan Verhovec, poznejši znani škof, je bil prvi ravnatelj 1784—1786.') V Varaždinu imamo tudi spomin o neki cerkveni šoli že pred letom 1587; izvestno pa je, da je leta 1649 bil v tem mestu seminar za klerike pod upravo jezuvitov. — V Reki so imeli tudi jezuviti v svojem odhranilišču nekak seminar za klerike, potem ko je bil tu okoli leta 1630 osnovan gimnazij. = V Požegi pa je tak seminar pod jezuvitskim ravnanjem ustanovil Frančišek Thauszy, škof zagrebški I75I —1769. Za grške katolike ali pravoslavne zedinjence je v Zagrebu utemeljil cesar Leopold I. (1658—1705) .semenišče, ki je sicer leta 1737 prenehalo, toda cesarica Marija Terezija je je zopet obnovila. Učni jezik v teh zavodih je bil i.stotako latinski. Narodno semenišče. Dočim je bil drugod v cerkvenih šolah, bodisi privatnih, bodisi javnih, poučni jezik izključno latinski, nahajamo v Senju, središču glagolice, narodni jezik. Za Senjsko škofijo je bil namreč papež Inocent IV. škofu Filipu iznova izrečno dovolil glagolsko službo božjo leta 1248; in zato je bil na ondotni «) .Mcccnai, rrxloljub in dobrofinildi, «kof zagrebški 1788-1827 ccrkvcni šoli v veljavi jezik ridrodni, ker se je upotrebijeval v cerkvenem službovanju in obredu. Škof scnjski jMartin Brai-kovič 1699—1704 pak je v svojem izvestju na papeža obžaloval, da je njegovo področje „malone povse brez učenih in latinščini veščih duhovnikov". Škof Ivan Anton Benzoni 1731—1745 je prejel od cesarja Karola VI. ustanovo za šest senjskili gojeiiccv ter to ustanovo umestil v Reki v semenišču pri jezuvitih; pa je izdal naredbo, po kateri so vsi duhovniki morali znati latinski. A njegov naslednik škof Ivan Volf Kiolič je gojence premestil iz Reke v Gradec. » Vseučilišča Hrvati svojega niso imeli. Iz Dalmacije so pohajali na vseučilišče v Padovi (1222), ali pa na katero drugo zunanje; a poslednje jim je republika leta 1625 zabranila; samo od leta 1680 so mogli na domu izučiti pravo, a doktorat se je dobival samo v Padovi. Iz Hrvatske pa so morali v Beč (1365), v Budim-Pešto (1465), v Gradec (1586) ali na kattro drugo vseučilišče, da si pridobe višje znanosti v raznih strokah. Na bogoslovje za večjo naobrazbo pa so prehajali iz Dalmacije v Loreto na ilirski zbor, ki ga je utemeljil papež Gregor XIII. leta 1574, in nekoliko pozneje v Rim na klemen-tinski zavod; a že leta 1619 jim je vlada tudi to prepovedala. Iz Hrvatske pa so pohajali na razne zavode: v Rim na kolegij sv. Apolinarija (1572—85), v Bolonjo na ilirski (1553—56) in v Beč na hrvatski kolegij (okoli 1624), katere so ustanovili papež Gregor XIII in dva zagrebška predstojnika. V Padovi so na vseučilišču bili Hrvati komaj leta 1463 izenačeni z ostalimi narodi, kateri so tam sestavljali pravniški odsek. Da se dobi ta odlika, trebalo je najmanj šest učencev, kateri so meseca avgusta izbirali svojega svetovavca, da jih zastopa v vsem, kar se je njih tikalo na tem zavodu. Zdrav-ništva se ni bilo mogoče učiti privatno, nego edino v Padovi.») Za Hrvatsko je cesarica Marija Terezija 1. 1753 dovolila, da se bodoče leto vsprejme za Bečko ustanovo takozvano Chao-ziana dvanajst mladeničev plemičev Ogrov in Hrvatov, ki so osmo leto starosti dosegli in enajstega ne prestopili. ; V Loretu je pod upravo jezuvitov šestintrideset hrvatskih mladeničev slušalo nauke ter se pripravljalo za učitelje narodu in za višja dostojanstva; v Rimu pa je bilo na jezuvitskem od-hranilišču klementinskem odločeno za hrvatsko mladež samo dvanajst mest.-') — Zagrebška škofija je pošiljala v Rim v ') Republika je troSila vsako Ido 140 dukatov na dva Kotorana, ki sta v Padovi prejemala viSjc nauke, kakor kaže izvestje I. 1634. ') Papež Urban VIII. je Lordski zavod 1. 1627 zopet oživil za naj- j manje 20 rncst za Ilire, od katerih da bode 12 za same primerjane; .ili vlada jim niti tega ni dovolila. Andrej Fckonja: Prve $olc pri Hrvatih, 161 apolinarski kolegij iri klerike; v Bolonjo navadno po osem, da zvrše bogoslovne nauke; in v Bcč po dvajset, da sluSajo modroslovje in spckulativno bogoslovje. V Zadru so v zadnji četrti 18. stoletja osnavljali tudi neko večje učilišče. Na predlog občinskega providura Jakoba Gra-deniga (1777) je republika 1779 odločila, da se ustanovi tak zavod v samostanu sv. Demetrija, ali samo za izobraženje zadrskih plemičev. Toda ta samostan je še isto leto ogenj uničil. Zadrani so nato počeli zidati novo zgradbo in so predložili osnovo učilišča. Vlada je sedaj 1781 odredila, da bode v zavodu najmanje 24 odhranjcncev ter se ima predavati razen predmetov, ki so bili na ondotnem gimnaziju, še tudi pravo. Ali dogotovljenje zgradbe je jako zastajalo; niti sam odbor za to izvoljen v sovetu se zanjo ni dosti brigal (1795); in tako se je naposled vse razkadilo. V Zagrebu so istodobno zahtevali vseučilišče. Učitelji akademije so složno z ravnateljem leta 1790 upravili na deželni zbor spomenico, naj se zavzame, da se zagrebški akademiji ne morda šele dopusti, nego v življenje privede dopustilo vseučiliščno, katero ji je bilo podeljeno od nekdanjih slavnih ogrskih kraljev s posebno diplomo. K temu so dodajali več razlogov, kjer so dokazovali potrebo tega vseučilišča, a tudi to, da bode služilo za Bosno in Srbijo, kateri se namerava od tujega jarma osvoboditi. Zbor je sklenil, da poverjeniki to stvar podpirajo na o^sko-hrvatskem zboru v Budimu; toda izposlovalo se seveda ni nič. V Dubrovniku pa so v 17. veku večkrat nameravali ustanovitev jugoslovanskega semenišča. Omenjeni Bartol Kašič je kot apostolski vizitator po Bosni in Ogrski leta 1613 predlagal rimskemu dvoru, da v Dubrovniku ustanovi obče semenišče za •fugoslavjane in primora vse hrvatske škofe na letno denarno pripomoč za vzdrževanje zavoda in odhranjanje njihovih kle-rikov. Dubrovčani so zatem leta 1635 začeli resno delati na to, da bi se v njihovem mestu dalo ustanoviti tako semenišče. In naposled je sam papež leta 1662 nakanil v istem mestu utemeljiti nameravani zavod. A Benečani so vse preprečili. Za pravoslavno svečenstvo pa ni bilo nikjer zavoda, ker niti vlada ni iztočnega veroizpovedanja priznavala doli do pozneje dobe. Srbski pisatelj Jovan Rajič in Urban Jarnik (1802, 1814). Spis.ll: dr. Pran lle$ie. Pred nekako osmimi leti smo Srbi in Slovenci minulosti svoji obenem plačevali dolg: prepeljali smo z Dunaja v domovino zemeljske ostanke Vuka in Kopitarja. Spomin na njuno skupno delo, započeto leta 1814, utegne biti vobie Srbu edina vez, ki ga pri njegovi literaturi novejših dob opozarja na Slovence. To skupno delo je Srbom rodilo narodni knjižni jezik, ki je po dolgi borbi nadvladal slaveno-srbščino. Ako gre Kopitarju kaka zasluga, da je zavel po srbski knjigi sveži duh živega jezika, so pa obratno srbske narodne pesmi, Vuku verne spremljevavke ob njegovem trudu za po-vzdigo narodnega jezika, Slovencem ne enkrat otvarjale svoje zakladnice: prvi slovenski v istini pesniški almanah, .Kranjska ^ Čbelica" (1830 -1833), ki nam je pokazal Prešerna, je prinesel ; tudi „srbske pokranjčene", a pozneje so se možje kakor Levstik, Cegnar razvijali ob Ötanju srbskih narodnih pesmi in naša mladež čita po kranjskih srednjih šolah izbor srbske narodne poezije. V s ovenski literaturi pa imamo tudi sled stare, „slaveno-srbske" literature. Najti ga je v knjigi koroškega svečenika Urbana Jarnika, ki je naslovljena: Zbčr lepih ukov za slovensko mladino. Iz N^mskiga ino Latinskiga pre.stavlenih, iz Staro-Slavcnskiga ino Pemskiga preravnanih, nikoterih pa novo zloženih, Od U. i J.— V Celovcu, per Joanesu Leonu, Štamparju, 1814.') Ta knjižica je znamenita 1). ker je prvi samostalni slovenski mladinski spis, 2). ker je prva knjiga, ki ima prevode iz drugih slovanskih • literatur. > Nahajajo se v njej poleg ezopskih basni, ,iz Pemskiga i na Slovenji jezik preravnanih' in ,100 Pemskih Pripovesti i ') stari pravopis (bohoričico) sem izpremcnil v gajico. . Dr Fran llcSič: Sriwki pisatelj Jovan Kajii in Urban Jarnik. 163 (= poslovic), na Slovensko preravnanih* še »nauki v-podobah, iz Rajčoviga Cvetnika, ki je v-Staro-Slavcnskini jeziku pisan, posneti in na sedajno Slovenščino preravnani". Rajičev HBbnmin.') (v Budimu 1802) obsega 224 povesti, vzetih iz nemške knjige „Accrra philologica, Außerlcsene, nützliche, lustige und denckwOrdige Historien und Discursen auß den berühmtesten Griechischen und Lateinischen Scribenten ausammengetragen*. To nemško delo, ki je obsegalo na zadnje 700 povestic, se je v 17. in 18. veku opetovano ponatiskovalo in sicer .allen Liebhabern der Historien zur Ergetzung: Insonderheit der studirenden Jugend zu niercklicher Übung, und notwendigem Unterricht, in allen Stücken zu gelehrter Wissenschaft beförderlich A Raji k i> n lu č n ü e h c h x i j m r> r-TC.1CII 'lecTBocTu:" ljubezen do bližnjih ga je zbudila, .exon riixt.. nä'ioatc (örtuhäkiiiivioca «»hucti. UubrHUKa curA ue jumura." >1 llnlifHiiKi ni .iDtcii) H ABätpriTb o e Hs^päHiiuvb iic röt'Ynvb Hiiciix.ineHHUii. n u:« nctö thukwin. iu;:phmxi> nniiöeiihmii, ni> houi> ajc liPDHU o>A0-inltt Aotipo,i1;Tp.ieÄ nocpe.it rePHli nnpöiiuini pnrrnn. mihrvrh. ivb iiöj^j« n ovKPHiiiČHlfe lurtivb jh»'*« nuci lerTiiarTii iiPcjlJoweHii 17U3. ») N.ijsUrejša izdaj», ki jo poznam, jc iz I 1667: Neue und vcf-tnehrte Acerra phl)olo];lca, Uas ist: Seclis Hundert auBerlesene, nülztiche, lustige, und denckwardige Historien, und Discursen aus den berllhintesten üriechischen und Lateinischen Scribenten zusammengetragen. Darinnen zu finden Die meisten Gedichte der Poclcn. von Oftttcrn und (löttinnen, Helden und Heldinnen: Die (ührnehmbstcn Geschichte der alten Römer und Griechen: Etliche gebräuchliche Sprichwörter: Unterschiedlicher nntörlichcr Dinge Erzehl-und Erklärungen: Lustige Gespräche und dergleichen. Allen Liebhabern der Historien zur Ergetzung: Insonderheit der studierenden Jugend zu mercklicher Übung, und nothwendigem Unterricht, in allen Stücken in gelehrter Wissenschaft beförderlich. Aufs neu mit PleiQ übersehen, vcrt>essert. mit zwey hundert nützlich und lieblichen Historien vermehret. Franckfurt und Lciptzig, In Verlegung Joachim Wilden, Buchhändler. Im Jahr MDCLXVII. Iz tega naslova se vidi, da to ni najstarejša izdaja, ampak le za 200 pomnožena, nova. V predgovoru svari založnik tiste, .die mir meine Accrram f^ilologicam wider mein Wissen und Willen nachgedruckt haben, ob Sie vielleicht zu dem ErkanntnüB ihres Verbrechens dadurch möchten gebracht werden... Mein sei. Schwäger-Vater hat solches Büchlein dem Autorl selbsten abgehandelt. Ihm vor einem jeden Bogen gebQhrlichen Abtrag gethan. Nach dessen Absterben ist solches durch rechtmässige Ab-theihmg an mich gefallen, habe auch von der Zeit an allezeit dahin gesehen, dafi an Exeuiplarien kein Mangel möchte erfunden werden... Ich werde mir inzwischen mein von Gott und Rechts wegen mir zustehendes Bilchlein nicht 164 Dr. Fran llcilč: Srbski pisatelj Jovan Kajič in Urban Jarnilc. Ker je šel za drugimi smotri, ni smel prevesti vse Acerre, v koji so bili tudi »lustige Gespräch und dergleichen," marveč je izbiral: ,h«i fi« neu uciörlu in. Aiieppt. tiH>iaH«r Häuieji» iinubPCiiTio cjsxTi-h, l-aKw Hte NO*^Tn'i>*cKna rn.iaHla. h ü fiorävh iixi. sie-nänU n iioaiäoihu". Uredbo Rajičevega Cvetnika so vodili moralno-veroza-konski oziri. Razdeljen je v dva dela: Mätri. I. 0 Aofjpo,vtire.iexi (I—7:}K), •lini. II. ö llopöiinxi (73«—rjs4); na čelu obeh delov so sestavki .«Ü rhn.. «aso ct. Horw orHÖr«ir»." Rajiču je bila nad vse važna morala. V uvodu pravi sam: ,— Jla He ÖU uciöi'uuiit lu wnä.iH ripöci» CKäinHu, i «kh rö.ii>ia, hemujbhit' n ht'iikvnnm. «-»iimon tipn kocü paBHUMl.PHom KPäTi:en, wie bey dieser auf 200 bereichten Edition 2U ersehen ist. Lebe der gJtntzlichcn Zuversicht, daQ alle ehrlietiende Hcrtzen mir darin werden recht gelien, und der heimtückischen Nachdrucker Beginnen ihnen mißfallen lassen... Geschrieben Rostock den 20. .lanuar. St Vet 1667. Jochim Wilde Buchhändler." Knjigo je torcj pre] izdal Wildejcv tast, a izdal jo je uCividno vsaj enkrat pred 1. 1667. Wilde sam, pa ponatisnili so mu jo bili skrivaj še drugi knjigarji, ki so jo le pomnožili za '2t)0. Autur ni imenovan; za uv npVHČHi* npnra^diu KHiirs PAniiH HnpniiäL'MViu Anoppn (Mjo.iörDKfl, Hb H^iiatL* cd^Mb con. pna-jitt'iHnx7. KPäTKiiKi. nnöpil 03 jniiHCKBXi- n rpe'iccRBxi. nn(-ärej<'lt na irliMČiuioHb t aihiitii cötipnniiMXb em^ nb l(iH7. iipeiie'iäraHiiiiixi. »o ni llliPTBHt BT. 1754. rile ('20i>) 7.) Cesarjov in kralovsreča je nevarna Ujirči ii HHiielt rnärrle oiiäL-Ho (251) 8.) Trudolubje............ TpKiojiiof.lo (200) Furej Kresin s-orodjam svojim. 9.) Delanje s'svoj m i rokämi .... ,|tK.iiiHleeiion.Mn PKi;ä»iu(265) Sčve. Vsi prevodi Jarnikovi so vzeti iz prvega dela knjige; Jarnik si je torej iz Rajičevega Cvetnika izbral le take povesti, ki z zgledom izpodbujajo k kreposti (pozitivno), ne takih, ki s pretečo kaznijo strašijo od greha. Le en prevod (štev. 4) je vzet iz oddelka .o tčhb, jaže kt. Bogu otnos-^ts?*, vsi drugi pa iz sledečih oddelkov o obče-človeških krepostih, in še ona edina številka po svojem jedru ne spada pod zaglavje ,« npiiuucHilu Im).kIu" in ji ne gre prav navedeni naslov, ker se govori v nji le o pametnem in bedastem bratu, to je, o človeški duši in telesu. Vse to nam pač znači Jarnika kot pro-svetljenega jožefinca, ki je v isto svojo knjigo sprejel odločno jožefinska članka: „Razgovor med enim fajmoštram ino eno farmanco od žegnanih reči" ter: »Razgovor med enim fajmoštram ino eno kmetico od božjih potov." — Jarnikov naslov se krije z Rajičevim le pri številki 4, 5, 6, 7. Rajič ima v začetku vsake povesti na robu podano nje vsebino še drugače, nego je označena v naslovu; tako stoji pri povesti št. 1 na robu: Jl<'in.. 'Tlin. d ucabt.tntin, pri št. 2: Cjhuo, bütpi., n ll»iHui;i., pri št. 3: Ca-Ih;!.. n snrivKn. pri št. 8: iiorpeöM; „bi do tega hotenje imel" =nMterbuxörshi> Toyii;„vkaZc nad Damoklejovoglavo nag meč obesiti": Mi'mä'itcHiiiJii »čtb. Iščoč primeren slovenski izraz, ali zaradi jasnosti je Jarnik večkrat poedine srbske besede tolmačil z dvema slovenskima: tako Rajič; 4i*Joui>hi> he pa3»«bbšioutb ovknižhlc t«koiiÖo (Acena: als der JVlann solche Andeutung nit verstehet), .lamik: Levjo misel in vole človek ni zastopil, KPtiii'iHiiiilH = kre|)čejši ali močnejši; corjAcauiniA = sta se v-tem zastopita, ali v-misli z-edinila; (ipär crü iiocJüiiiaxb crö = brat je poslušal njega in bogal; Tuinu = buden in pazen biti; CPÖ.ihiiiuj = rojaki ali ludi od ilahte; niim«? njnm = več sadja in žita; sem spada ludi „filozof ali .Modrijan", „nesmileštvo ali ti-ranstvo", „nesmilež ali Tiran". V nekaterih slučajih si je Jamikov izraz najbrž tolmačiti s pomotnim umevanjem izvimika; tako Jarnik (štev. 6): Spraševal je (Sokrat Ksenofonla) v-innogih rcččh, kako to in uno na povsedenje potrebe trebno d^Ia se, na kt^rim mestu, per ktčrim kupcu prebiva, itd., Rajič: — hi> hučuii irbcrb sozrelo (sc. žilo), S f i n k s moškega spola i«d.')Osobitosekaže vpliv srbskega izvirnika v razpostavi besed, na pr. v postavljanju zaimka „se" za glagolom-). Jarnik ni zato ali vsaj ni samo zalo prevajal iz Rajičevega Cvetnika, kakor da bi mu te povesti po vsebini tako ugajale; prevajal je marveč iz Rajic'a posebno zaradi jezika. V naznanilu knjižice (Carinthia, 1814, štev. 27) čitamo: „Die Übersel-zui^en aus dem Altslavischen sind als Proben zu o>- Kocrä liKiniä, d tn. uoei .iänkt. iio.i»'iin u möikho (Accrra; an wciclicm Or«. bcy welchem Krümer. und in wcichcm üiden nians überkommen könnte); istotarn vpraSa Sokrat Kscnofonta, „al je človčku mogoie, dobre in poštene džla dopcrnaSati". a pri Rajiču. r^l. KoaMOJsm» ccTb ji0rici.ia ii s('cthm> 'km«»» linii rotiioputii (Acerra: Wo m-in die Leut könne gut und Iromm machen); v štev. 7 Jarnik: Damoklej je Dionisiovo srečo v-ludi raznašal, Raji«^: ,|l«HyrT«'ii«) uvmTe iin-ni nc tix b jiKneii iicmiiiio-mnin«' (Accrra: welcher detJ Dionys« Glückseligkeit über alle Menschen preisete); v štev. 9 .lamik; naj bi „äevice budne in pazne bile, kar se bode ta das sklenilo ali govorilo. Rajič: -nö s.lt. iipukjwiutci, niii r.lnro.inHO Tistcni (Acerra; was etwa allda sich zutrflge oder gercdt vkürde); istotam Jarnik: Rojaki ali lud! od žlahtc se znebijo žetve in nc pridejo. Rajič; tfö.tHnuw o)fto »»uAäxHc» ooii'iL« Hl' MPJuoiu/i (Acerra: Die Blutsverwandten werden zwar erwartet, kommen aber nicht) Ni razvidno, zakaj je Jarnik v ätcv, 8 litpoiiaHlo nadomestil .s „tatijo": (Furej Kfczin) je od sosida svojcg.i prcd Rimskimi sodniki obdolžen bil, k.ikor bi on s-tatijo svojo in s-KrivičnImi sredlki (mitelnami) drugih ljudi sadja se pooblastil. Rajič: •inpoiiähytmri, cbobmi., n hi-iii'O-CTÖllHu^^. ci'e.icTnl»(«i. .tmiiivb .imieii ii-iolM Kb r.*fit, npunii-iiän." (Acerra: als britchte er durch Zauberey und ungebührliche Mittel anderer Leute rrQchte an sich".) ') Rajlc: ni C'ypnKXit., Jarnik: v-Sirakuzi (jednlna!) Brez srbskega vzorca bi pač Jamik tudi ne imel nastopnih oblik : krepfejii (Rajič: KPhii'iäJiufii) Iz čega (Rajič: uu' «leiVa = iz Česar), jutrč (Rajič: ovrrli), IzSev (Rajič: urtinivi-). O Na primer: Elian povčda zgödbo. ktfira pergodila se je (Rajič: uÖBt>crb c.m'inumHinci); - ker je dervar zlo vstrašil se (eoi« :jt.iw oyatncecA); — Negda sta viter in sonce skušovala se (iib 3a-k.iäii cräHnjincii); — je vtrudil se popotnik (ihuhiiki. oxtp«-AHiicfl);—kako to In une dela se (ilumm*) — jutrž žilo nepoženje se (ne iioHiHfTcji). Istotako si je pač tudi tolmačiti, da stoji pronom possess, „svoj" običajno za substintivom, in pa nenavadno postavljanje osebnega zaimka: Lev objemle ga z-repam svojim, in pela ga (Rajič: .Icitb «"»ČvUeTb erw, D iiö.ton. erö); - Dionis Tiran vgleda tudi eniga filosofa.. in vpraša ga (»uhpol-h erö). Prim, še: — vgleda Sokrat otroka lega (orpUKa Torö). betrachten, wie man in Zukunft diesen vor allen übrigen neuen europäischen (?) Sprachen ausgebildeten slavischen Dialekt zur Verbesserung der slavischen Mundarten wird benützen können, da besonders die altslawonische Kirchensprache, wie sie im 9ten Jahrhundert von den zweien Brüderaposteln, den heiligen Cyrill und Method, in Schrift abgefaßt war, selbst nach dem Urtheile berühmter deutscher Gelehrten als einer der reichsten, wohlklingendsten und ausgebildctsten slavischen Dialekte anerkannt wird. Zu dieser altslavonischen (eigentlich slovenischen') hat unsere slovenische Mundart in mancher Hinsicht, besonders was den Dual betrifft, ein viel näheres Verhältnis, als zu den übrigen noch lebenden Schwestern." Po teh besedah se dä dvojno mnenje Jamikovo ustanoviti : 1.) Takratni (srbski) cerkveni jezik smatra za jezik sv. Cirila in Metoda, 2.) Ta jezik bi trebalo uvaževati posebno pri današnjem slovenskem narečju, ki ima z njim mnogo skupnega.-') Iz misli, da Srbi še v isti ni pišejo staroslovenski jezik, a da bi se Slovenci zaradi zgodovine in sličnosti obeh jezikov naj ozirali nanj, se je Jarniku morala roditi ideja o jugoslovanski enoti. Knjižica „Zber lepih ukov" kaže, da se je Jarnik že takrat oziral na iztočne Jugoslovane, njih narodni jezik. ,Kad' (= kadar), sklanjatev pridevnika gen. fem. (,v ozkej dolini') in verb. impf. ,povedati' so temu dokazi, *) pa tudi „štampar" na ') V knjižici sami imenuje slavcno-srbSiino „Sl-iro-Slavenski jezik" poleg „sedajne Slovenäiine" >) Prim, njegovo delo i« leta 18 »2: Kleine Sammlung solcher altsla-Vischel Wörter, we che im heutigen windischen Dialect noch kräftig (ortlcl>en. •) ,Kad' fitam v številki 9: Kad je žito persrivalo (dočim ima Kajič: C.iiihom) ciuä Hniiii coipbiuo). O deklinaciji ženskega pridevnika pravi v predgovoru knjižice: .Kadar se taj e), dobre j itd piSe, se jemu ni posmehovati, dokl<^t tudi vsi poldnevni Slovenci rčkajo ino pišejo: dobroga, dobroj itd. Aj nI mari per Gerkih ravno to bilo, ker so 11 ino o!, to je: ci ino oi pisali, ino obä se le kakor fisto i glasita v-izrekovanju Morebiti,, de so nikotčri ci ino o i, drugi pa zopet sam i v-glas spu^ali Tudi Slovenci se bojo v-tem enkrat zedinili * V istem smislu je pisal Jarnik že leta 1811 Primcu: „(Ich muB) ihnen noch manche Gleichheit des unterkam-tnerlschen Dialekts mit dem der SOdslaven und des alten Kirchendialektes bemerken . .. (Es) haben die lllyrier im DaL Sing. fem. dobroj, staroj, miadoj; in ganz Kärnten sagt man dafür dobrej, starej, miadcj ..." (Jagii, Neue Briefe, 273). Jarnik piSe tudi: Plinej, Furej, Ennej (I|.iuhYiI, ki'iii, CHHIII). Sloveni(ina pozna verb pcrf. ,povem, povedati", Jarnik pa rabi ncdo-vr5nik .povedam, povedati': Elian po vi da eno spomnitja vrfedno zgodbo (Raji<^: IviTaxi. uoc ii om o h äeTii .iMcruiiä>iaiH«in iiöicti>); Peter Rajnald pov6da (Rajič: nonkcTimcn.); — povčda Plutarh (lloBhcrmifn.). Tudi oblika .spomnitja' je tvorba po zgledu .ganuife (ganutje) namesto: spomnenje, pomnenje. naslovnem listu. Jariiik je že takrat mislil, kako bi bilo mogoče „po malim se drugim Slovencam približovati" (Uvod knjižice); zato ni čudo, da ga pozneje, ko je nastopil Gaj, nahajamo med somišljeniki Stanka Vraza in vnetimi pristaši ilirizma. « u » Kdaj in kako je postal Jarnik „Ilir"? Do leta 1810 ga ni poznal niti Primic (v Gradcu) niti Kopitar. Primcu je o njem novembra meseca leta 1810 prvič govoril prof. bogoslovja v Gradcu, Korošec LuŠin,') a Kopitar je še 19. junija 1811 pisal Zupanu: „In Kärnten ist ein gewisser Jarnik Kaplan Slavist." Močno je nanj delovala Kopitarjeva slovnica, kakor se vidi iz predgovora „Zbera lepili ukov": „Nova v-Lublani v-lčtu 1808 od Gosp. Kopitarja na svetlobo dana Gramatika je nam v-našim jeziku en nov pot pokazala, kako bi mogli čisto Slovenščino pisati, govoriti ino tako po malim se drugim Slovencam približovati." A Jarnik se je s slovenskim pesništvom ukvarjal gotovo že pred letom 1809; rokopisno so ohranjene pesmi, ki jih je zložil od 15. aprila do 24. novembra 1809; pa tudi za slovansko jezikoslovje se je zanimal že pred Kopitarjevo slovnico; to bi bilo ob sebi verjetno, zakaj pesnik je takrat pri nas najrajši hodil roko v roki z jezikoslovcem, posebej pa nam to potrjuje še njegovo pismo Lušinu (z dne 14. okt. 1810), kjer pravi: „Herr Professor Vodnik in Laibach, einer der fähigsten Philologen, der schon 1806 die Herausgabe eines vollständigen krainerischen Wörterbuchs ankündigte, scheint deren Bearbeitung noch nicht ganz vollendet zu haben. Schon lange harre ich mit Sehnsucht darauf." Močno je nanj vplivala Napoleonova „Ilirija"; pisal je takrat (ob koncu I. 1810): „Es ware zu wünschen, daöbei der jetzigen Lage lllyriens, da der größte Theil unserer Landsleute den alten, ihnen mehr in genere zukommenden Namen erhielt, auch der illyrische Kirchenritus sich mehr verbreitete"; želel si je torej notranjega izenačenja združenih „Ilirov", V takih upih je pač zložil tudi pesem „Na Slovence", ki jo je objavil v peti številki „Carinthije" 1811: Tork ('Mars) ne Iniska več i' gromenjam, NaiSc polje zeleni, Burja henja s' preium^njam, Sončn.i luč nam zabicii. ') „Ich hörte soeben (von Prof. Luschin), d.iö sich in Kärnten ein fewisser Jarnik, Sacerdo.«, mit dem Slavischen abgibt." (Primic Zupanu dne 3. novembra 1810. Jagič, Neue Briefe. 272). Zarja Ičpa se razliva Čez Slovenji Ooratan, Zbuja drčtnanje fastliva, Oznanujc svetli dan; Slava bode s|>ct slovel». Ki Slovcncam da ime: Po deželah se raznela') Leta 1813 jc s svojim rodoljubnim zemljakom, Schnei-derjem, korespondiral obično „in einer mehr unseren südlichen Brüdern sich nähernden Form", koji bo se lahko kmalu privadili. (Neue Briefe, 292—93, kjer se tudi nahaja odlomek Schneiderjevega lista iz one dobe: „Vpijanilo me je veselje iz moške go i sreč ne go boja Moškobitarjov .. . ga budo slavni bojaki slav nego roda vkrotili). — Dvigalo je takrat slovansko zavest zmagoslavje ruskega orožja. Jarnik sam je pisal leta 1813: „Sever tuli, jug se vstraši i bahač (petelinski gonjač) vbeži."*) Na pesniško in rodoljubno delovanje je mogla Jamika zbuditi Vodnikova poezija, a ne bom se motil, fe smatram Jamika osobito za učenca .lurja Japeljna. V prvih letih 19. veka je bil Jamik bogoslovec v Celovcu; teta 1806 je postal kaplan. Baš takrat pa je bil v Celovcu stolni korar Juri Japelj, jožefinski svečenik in vnet Slovan (umrl leta 1807). Že leta 1799 je bil Japelj sestavil rokopis „Beantwortung der Frage: Welche aus den verschiedenen slavischen Sprachen man der Jugend zum leichteren Verständnis der Russischen, Polnischen, Böhmischen, Dalmatischen, Kroatischen, Krainerischen und der übrigen slavischen Mundarten beibrigen solle". Tu med drugim zahteva, naj bi se slovenski otroci učili slovenski, „wo möglich auch mit Rücksicht wenigstens auf die im Kroatischen und Dalmatinischen übliche slavonische Sprache." Isti Japeli je spisoval vseslovansko slovnico. In Jarnik jo je poznal (Jagič, Neue Briefe, 300—301). Spisujoč vseslovansko slovnico je Japelj spoznal, da je najprej treba temeljite slovnice poedinih slovanskih jezikov; zato je sestavil (leta 1807 končano, rokopisno ohranjeno) slovensko slovnico „Slavische Sprachlehre, Vollständiger Grammatikaiunterricht von der krainerischen und >) Srbska oblika I — Dne 14. oktobra 1810 je Jamik pisal l.u$inu: „Die neue politische Veränderung mag zu ihrem (slov. jezika) Emporkommen auch vieles beitragen". Pomislimo obenem, da so baS leta 1810 mislili v Ljubljani mesto slovenifinc vzeti v iSolc „iliriiino". Perdobila fešenje! •) V Številki 29 „Carinthije" iz leU 1814 je objavil Jamik „Merkwürdige Antworten Vladimirs des üroBcn" (Aus Sferbatovs Russischer Geschichte), leta 1813 pa članek „Die Kosaken". windisclicn Sprache, wie sie in Krain, in dem österreichischen Littorale, in der Grafschaft Görz, in Steiermark und Kärnten gesprochen wird oder viehnelu gesprochen werden sollte, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Slavo-niern, Böhmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann." Pri spisovanju te vseslovanske slovnice mu je služila med drugim: Komigova „hr\'atska" slovnica (1795) Lanosovičeva „slavonska" (prva in druga izdaja), Dcllabella, Voltiggi, Belo-stenec, Jambrešič, Stulli, poznal pa je tudi „učenega Katančiča". Odkod je Jarnik dobil Rajiča, ne vem; verjetno je, da po Japeljnu. Leta 1810 piše Jarnik, da ima Lanosovičevo slovnico. A o njej smo ravnokar povedali, da je služila i Japelju pri njegovem slovniškem delu. Slovenska bibliografija za I. 1905, Sestavil dr. Janko itlcbinger. Kratice: Č Z N — Časopis za zgodovino in narodopisje; Dom, — Domovina D S — Dom in Svet; D Prij. — Domači prijatelj; I M K — Uvestja muzej skeca društva za Kranjsko; Kol. C M — Koledar družbe Cirila in Metoda K O — Katoliški Obzornik; L Z — Ljubi anski Zvon; N Z — Naši zapiski Pop. - Popotnik; P V — Planinski Vestnik; Slov. — Siovencc; S N — Slo venski Narod; S U — Slovenski Učitelj; S V — Slovenske Večernice UT — Učiteljski Tovariš; Z SM — Zbornik Slovenske Maticc. I. Časopisi in časniki. Akordi. Novi —. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje Dr. Gojinir Krek. Izhaja 6krat na leto. Založništvo L. Schwentner. V Lj. Natisnila Jcs. Eberle & Co. na Dunaju. 1905. 4». Let. IV. (št. 4.5,6). V. (št. 1. 2, 3). Cena za leto 8 K. (L Z. 380.700, dr VI. Focrster; Slovan 111. 286). Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj, (Mesečnik.) Uredil Anton Kržič. Izdalo društvo „Pripravniški dom*. Natisnila Katoliška tiskarna v Lj. 1905. 8". Let. XIII. (Stane celo leto 1 K 20 h. „VrtCevi" naročniki ga dobivajo brezplačno. Blagovestnik Izhaja pr%'e dni vsakega meseca. Izdajate in za uredništvo odgovoren Anton Chräska. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Lj. 1905. v. 8®. (Od aprila do decembra izšlo 9 štev. Naročnina 60 h). Cvet e z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško udstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privo-enjem cerkvenih in redovnih oblasti urejuje in izdaja P. Stanislav Skrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Izhaja v prostih obrokih. V Gorici. Hilari-janska tiskarna. 1905. v. 8». XXII. tečaj. (Stane cel tečaj — 12 zvezkov — 1 K 50 h). Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdalo zgodovinsko društvo v Mariboru. Uredil Anton Kaspret. Maribor. Cirilova tiskarna. 1905. v. 8®. Letnik II. 192 str. Snopič 1—4. (Za ude brezplačno, za neude 6 K). Čebelar. Slovenski —. Glasilo .Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Lj, (Mesečnik.) Uredil Frančišek Rojina, nad-učitelj v Šmartnem pri Kranju. Založilo ,Slov. čebelarsko društvo". Tisk J. Blaznika naslednikov v Lj. 1905. 4*'. Let. VIII. Danica. Cerkven časopis za slovenske pokrajine. (Tednik.) Urednik, lastnik in zalagatelj Tomo Zupan. Natisnil Dra-gotin Hribar. Lj. 1905. 4". Let. III. (LVIl.) (Cena 6 K). Delavec. Rdeči prapor. Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Trstu vsaki petek (Od št. 42: Rdeči prapor . . . Izhaja v l.jubljani vsaki petek.) Izdajatelj in odgovorni urednik Kari Kordelič. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1905. fol. Leto VIII. (Naročnina za celo leto 5-44 K). Detoljub. Krščanski —. List za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat na leto. Urejuje Mih. Bulovec. V Lj. Založila .Katoliška društva detoljubov". Tisk .Katoliškega tiskovnega društva", prej R. Šeber v Postojni. 1905. m. 8". Let. XIV. (S prilogami 80 h, brez prilog 50 h). Dolenjec. Druga priloga .Gorenjcu*. 1905. fol. (Izšli dve številki k „Gorenjcu" št. 37 in 38.) Dom in Svet. List s podobami za leposlovje in znanstvo. (Mesečnik.) Uredila dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. Založilo lastništvo. Tisk Katoliške tiskarne. V Li. 1905. 4". Let. XVlIl. (Naročnina 9 K, za dijake 6 K 80 h). Dom. Naš —. Izhaja vsak drugi četrtek. Izdaja Katoliško tiskovno društ\'o v Mariboru. Odgovorni urednik Edv. Jonas. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. 4^ Let. V. (Naročniki „Slovenskega Gospodarja* ga dobivajo zastonj; posebej naročen velja "eno krono za celo leto.) Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja dvakrat na mesec. Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik. Tiska „Katoliška tiskarna" v Lj. 1905. 4". Let. XVIII. (Cena 1 K 60 h). Domovina. Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek. Lastnina Drag. Hribarjeva. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. (Od 8. št. = 27. jan. 1905: Lastnik „Konzorcij lista Domovina".) Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko G o I a r. (Od št. 79 = 6. okt. 1905: Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spindler.) 1905. fol. Let. XV. (Velja na leto 8 K). Domovina. Nova —. Katoliški list za Slovence v Združenih državah ameriških. Izhaja v torek, četrtek in soboto. Izdaja Tiskovna družba Nova Doniovina. Cleveland, Ohio. 1905. fol. Let. VII. Don Bosko. Li.st salezijancev v Ljubljani. Izhaja vsak mesec nedoločen dan. Urejuje Josip Valjavec. Tiska „Katoliška tiskarna v Lj. 1905. v. 8". Leto II. Edinost. Olasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja vsak dan. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan God i na. Lastnik konzorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu. 1905, fol. Tečaj XXX. (Naročnina za vse leto 24 K). Eseji. Novi —. Izdaja in ureja P. L. T uma na Dunaju. 1905. (Cene snopiču 30 v). Gasilec. „Bogu na čast, bližnjemu na pomoč!" Izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto. Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Lj. Založil odbor. Natisnila Kleinmavr & Bamberg. 1905. 4". Leto X. št. 1-4. Glas Naroda. List slovenskih delavcev v Ameriki. Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan iz-v2cmši nedelj in praznikov. Urednik Zmagoslav Valjavec, lastnik Frank Saks er, 109, Greenwich Street, New York City. 1905. fol. Let. XII, (Za Evropo: 450 dolarjev.) Glas Svobode, Glasilo svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. Slovenski tednik za koristi delavskega ljudstva. „Od boja do zmage!" „Kdor ne misli .svobodno, se ne more boriti za svobodo!" Chicago,' Illinois. 1905. fol. Let. IV. (Velja za Evropo 10 K). Glasbenik. Cerkveni —. Organ Cecilijinega društva v Lj. (Mesečnik.) Urednik lista: dr. Andrej Kari in, stolni kanonik, urednik prilog: Anton Foerster, vodja glasbe v stolnici. Založilo Cecilijino društvo. Tiskala Zadružna tiskarna v Lj. 1905. 4". Let. XXVIII, Glasnik, List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih drŽav, Izhaja vsak petek. Izdaja „Slovensko tiskovno društvo" v Calumetu, Mich, 1905. fol. Let. V, Glasnik. Gospodarski — za Štajersko. List za ^jospodarstvo in umno kmetijstvo. (Polmesečnik.) Urejuje tajnik Franc Juv a n; prevaja na slovensko F. Janžekovič. Izdaja in zalaga ccs. kr. kmetijska družba na Štajerskem. Tiska „Leykam" v Gradcu. 1905. fol. Let. LV. Glasnik najsvetejših Src. Izhaja enkrat na mesec. Urejujeta in izdajata Ivan Krst. Trpin, župnik v Mošnjah, pošta Radovljica, Jakob Pa lir, kapelan na Črni gori pri Ptuju, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. 8®. Let. IV. (Stane za celo leto 80 v). Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer. Izdaja in zalaga konzorcij „Gorenjca '. Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Iv, Pr. Lampreta v Kranju. 1905. fol. Let. VI. (Stane za celo leto 4 K). Gorica. Izhaja vsak torek in soboto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna-', (odgov. 1. Marušič) v Gorici. 1905. fol. Let. VII. (8 K). Gospodar. Narodni —. Glasilo „Zadružne zveze-'. Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. Uredil Ivan Rož m an, uradni vodja „Zadružne zveze" v Lj. Tisk „Zadružne tiskarne" v Lj. 1905. 4 '. Let. VI. (Člani dobivajo list brezplačno, cena za nečlane 4- K). Gospodar Primorski —. List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. Uredil in izdal Anton Štrekcij, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici. (Polmesečnik). Tiska „Narodna tiskarna" v Gorici. (Odgov. Josip Marušič) 1905. v. 8". Let. I. (Obsega 432 str. s 64 podobami in dve prilogi s 60 stranmi ter 9 podobami. — Stane 2 K na leto.) Gospodar Slovenski —. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja za celo leto 4 K. Izdajatelj in založnik „Katoliško tiskovno društvo". Odgovorni urednik Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru. 1905. fol. Let. XXXIX. Gospodinja. Slovenska —. Izhaja prvo soboto vsakega meseca kot priloga „Našemu listu". Lastnik: Prva jugoslovanska tovarna kavinih surogatov v Lj. Izdajatelj in za list odgovoren Ivan Jebačin. Tiska A. Slatnar v Kamniku. 1905. 4*. Let. I. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Uredil Anton Kobl ar. Izdalo in založilo „Muzejsko društvo za Kranjsko". Natisnila J. Blasnikova tiskarna. V Lj. 1905. 8". Let. XV. (D S. XIX. 118-119.) Jež. Polmesečnik za šalo in satiro. Uredil Srečko Magoiič. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1905. 4®. Lcl. III. (Cena na lelo 6 K). Kamničan. Izhaja vsako soboto in je za naročnike „NašeRa Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.' 1905. 4®. (Prva št. 10. junija 1905.) Kmetovalec. Gospodarski list s podobami. Uradno glasilo C. kr kmetijske družbe vojvodstva kranjskega. (Polmesečnik). Uredil Gustav Pire, ravnatelj družbe. Založba C. kr. kmetijske družbe kranjske. Tisek 1 Blasnika na.sled-nikov. V Lj. 1905. 4". Let. XXII. (Stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice 2 K na leto.) Knajpovec. Časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo. Ustanovnik J. O kič, ravnatelj Kneippovega zdravilišča v Krapini. Izhaja prvi dan vsakega meseca. Odgovorni urednik Josip Kabčič. Tiska „Goriška tiskarna" A. Gabršček. V Gorici. I9a5. 4". Let. 11. 192 str. (Naročnina 3 K na leto.) List. Letoviški - zdravilišča Bled na Gorenjskem. Kurliste des Kurortes Veldes. Izhaja vsako sredo zjutraj. Izdano od zdraviške komisije na Bledu. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1905. 4". (Abonement za Bled 1 K; obsega samo imenik gostov.) 10 št. List. Ljubljanski Škofijski —, Izdajatelj in odgovorni urednik .losip Šiška. Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. iga^i. 4*. šl. i-IX. List. Naš —. Neodvisno politično glasilo za Slovence. Izhaja vsako soboto. Z mesečno prilogo .Slovenska Gospodinja". Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku. 1905. fol. Let. I. (Velja za celo leto 5 K). List. Novi —. Izhaja vsako soboto. Izdavatelj in odgovorni urednik Anton Švara. Ti.skama Dolenc (Fran Polič) v Trstu. 1905. fol. Let. VII. (Stane za celo leto 8 K)! List. Primorski. — Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Izhaja vsaki četrtek. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Bajt v Gorici. Tiska .Narodna tiskarna' (odgov. J. Marušič) v Gorici. 1905. fol. Let. XIII. (Cena 4 K). List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva celjskega. Tednik. (Sloven, in nem.) Izdaja c. kr. glavarstvo celjsko. Tisk tiskarne .Ccicja" v Celju. 1905. 4". Let. IX. (Letna naročnina za oblastva in urade 6 K, za poštnini podvržene naročnike 7 K). List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Izhaja 1. in 15. vsakega incseca. (Slov, in nem.) Urejuje glavarstvo. 1905. 4". List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru. Izhaja vsaki četrtek. Izdaja c. kr, mariborsko okrajno glavarstvo. (Nem. in slov.) Tisk ti.skarnc sv, Cirila v Mariboru. 1905. 4". Let. 1. Letna naročnina za oblastva in urade 6 K — za poštnini podvržene naročnike 7 K. List. Uradni — c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju. Izhaja vsaki četrtek. Izdaja c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo (Slov. in nem.) Tiskal V. Blanke v Ptuju. 1905. 4». Let. VIII. (Letna naročnina za oblastva in urade 6 K — za poštnini podvržene naročnike 7 K). Merkur. Šaljivi —. Založil trgovski klub v Mariboru. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. (Izšla edina pred-pu.stna številka.) Mir. Izhaja v.sak četrtek. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. Odgovorni urednik Anton Ekar. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1905. fol. Let. XXIV, (Velja za celo leto 4 K). Mir. Katoliški tednik. «Bog in narod! — Svoji k svojim! — V slogi je moč!* Izhaja vsak petek. Izdaja tiskovna družba Mir. Inkorporirana v državi Colorado dne 8. februarja 1902. Urednik: Rev. J. L. Burgar, Sacred Heart Orphanage, Pueblo. Colorado. 1905. fol. Let. VII. (Za .Avstrijo 10 K). Nada. Prvi slovenski list za leposlovje, pouk in zabavo v Ameriki. Uredništvo in upravništvo: Jos. Po I j an ec in Iv. Mulaček, 702 Loomis Street Chicago Illinois. Izdaja: The „Nada" (Št. 2—3: Urejuje Ivan Mulaček). 1905. 8». Let. I. (Cena za Evropo K 10.) Naprej! Izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18. La.stnik lista: .Idrijska okrajna organizacija". Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. Ti.ska Iv. Pr. Lampre» V.Kranju. 1905. 4». Let. III. (Za Idrijo 240 K. po pošU 2-50 K). Narod. Slovenski —. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Iv. Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" v Lj. IQa-i. fol. Let. XXXVIII. (25 K). Notranjec. Glasilo .F^olitičnega in gospodarskega društva za Notranjsko". V Postojni. Izhaja dvakrat na mesec. Lastnina konzorcija „Notranjca". Tisk J. Blasnika naslednikov v Li. 1905. 4». Let. I. Novice. Dolenjske Izhajajo 1. in 15. vsakega meseca. Novo mesto. Odgovorni urednik Fr. Sal. Watz 1. Izdajatelj in založnik Urban Hor\'at. Tisk J. Krajec nasi. 1905. Let. XXI. Obzornik. Katoliški —. (Četrtletnik.) Izdaja „Leonova družba". Urednik dr, Aleš U š e n i č n i k. Tisk „Katoliškega tiskovnega društva" prej R. Seber v Postojni. VLj. 1905. v, 8". IX. Let. Odmev iz Afrike. Ilustrovan mesečnik v prospeh afriških miši-jonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Izdaja Klaverjeva družba, Upravništvo: Trst, via Fontanone 4. Odgovorni urednik J, Pa lir, kapelan na Črni gori pri Ptuju. Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru, 1905. v 8", Let, 11. (Stane za celo leto I K). Oglasnik za industrijo, trgovino, obrt in za splošno gospodarstvo. Izhaja dvakrat na mesec in se razpošilja brezplačno. Tiskal in založil A. Slatnar v Kamniku. 1905. 4", št. 11—26. Omladina. Glasilo narodno-radikalnega dijaštva. (Mesečnik.) Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva Tisk J. Blasnika nasi. Lj. 1905—06. Let. II. (Stane za celo leto 4 K, za dijake 2 K). Osa. Politično-satirični tednik. (Urednik Rado M urn i k.) Izdaja in tiska .Narodna tiskarna* v Lj. Za uredništvo odgovoren Valentin Kopitar. V Lj. 1905. fol. Let. L (Št. 1. izšla dne 11, novembra 1905, (8 štev,) Pastir. Duhovni —. (Mesečnik.) S sodelovanjem več duhovnikov uredil Alojzij Stroj, Založba Katoliške bukvarne. Tisek Katoliške tiskarne. V Lj. 1905. v. 8®. Let. XXII, (Stane s prilogo .Zbirka lepih zgledov* vred 8 K). Pisarna. Slovenska —, Glasilo društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. .V organizaciji jc moč in veljava!" (Izhaja štirikrat na leto,) Izdaja in zalaga .Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju". Odgovorni urednik Jos, Kol ar. Tisk .Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". Ut. IV. (Cena 3 K). Piščalka za abstinente, pivce in pijance. Mesečnik, posvečen protialkoholnemu gibanju na Slovenskem. Urejuje Leop. L e n a r d. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren Anton Čeme. Tiska Zvezna tiskarna. Celje. 1905. v. 8®. Let. I. S prilogo: Lermontove izbrane lirične pesni v slovenskem prevodu. (Stane 4 K na leto). (K O. IX. 420—422. dr. A, Ušenienik: Slovan 111, 2&3: NZ. III. 208 t. Popotnik. Pedagoški in znanstven list. (Mesečnik.) Uredil M. !. Ne rat, ravnatelj v Mariboru. Last in založba: »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev." Tisk zvezne tiskarne v Celju. 1905. v. 8«. Let. XXVI. (Stane na leto 6 K). Prapor. Rdeči —. gl. Delavec. Pravnik. Slovenski —. (Mesečnik.) Izdalo društvo .Pravnik* v Lj. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. Natisnila .Narodna tiskarna*. 1905. v. 8". Let. XXI. (Člani društva ga dobivajo brezplačno, nečlanom 10 K). Prijatelj. Delavski —, Pr\'i in edini slovenski delavski list v Pennsylvaniji. Izhaja vsaki četrtek. Lastnik in izdajatelj: F. M. Schlander. Pitsburg, Pa. 1905. fol. Let. I. (Cena za Evropo za celo leto 10 K). Prijatelj. Domači —. (Mesečnik.) Izdava Vydrova tovarna žitne kave v Pragi VIII. in ga pošilja svojim odjemalcem popolnoma zastonj. Tekst uredila Zofka Kveder-Jelov-škova. Tisk firme Binko in Zika v Pragi II. 19a5. v. 8". Let. II. Prijatelj. Družinski —. Poučno zabavni list s podobami. Izdajatelj Jakob Ukmar v Trstu. Primorec. Izhaja v.saki petek opoludne in stane za celo leto 3 K 20 h. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. V Gorici. Tiska in zalaga .Goriška Tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Iv. Meljavec.) 1905. fol. Let. XIII. Slovan. Mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Uredil Fran Govekar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1904 -05. 4*. Let. III. (Naročnina za celo leto 12 K) (Dom. XV. št. 93). Slovenec. Amerikanski —. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izide vsaki petek. Izdaja Slo-vensko-amerikanska tiskovna družba v Jolietu. Illinois. 1905. fol. Let. XIV. Slovenec. Političen list za slovenski narod. (Dnevnik.) Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ignacij Žitnik. Tisk Katoliške tiskarne v Lj. 1905. fol XXXIII. (Velja po poŠti celo leto 26 K, v upravništvu 20 K). Soča. ,Vse za omiko, svobodo in napredek! • Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred celoletno 13 K 20 h. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. „Goriška Tiskarna" A. Gabršček (odgov. Ivan Me-Ijavec) tiska in zalaga. 1905. fol. Tečaj XXXV. (Velja 13 20 K). Sokol. Slovenski —. Izhaja 25. dne vsakega meseca. Izdajatelj, zalagatelj, lastnik in odgovorni urednik: Dr. Viktor M u r n i k. Tisk .Narodne tiskarne" v Lj. 1905. 4". Let. II. (Cena za vse leto 2 K 50 h). Straža. Jeseniška —. Slovensko-nacijonalen list. .Svoboda, čast, narod, resnica*. Izhaja vsako soboto. Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže". Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1905. fol. Let. I. (1. štev. 3. grudna 1904. — Cena 3 K). Štajerc. Izhaja vsaki drugi petek v Ptuju. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tiska W Blanke v Ptuju. 1905. fol. Let. VI. (Naročnina za celo leto 2 K). Štajerc. Slovenski . „Iz naroda za narod!" Izhaja vsak drugi četrtek datiran z dnevom naslednje nedelje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Križ m an. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1905. 4®. Let. II. (Naročnina za celo leto 2 K). Tovariš. Učiteljski —. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca v Lj. Izdajatelj in odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in založba .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".Tiska .Narodna tiskarna" v Lj. 1905. fol. Let. XLV. (Cena 8 K). Učitelj. Slovenski —. Glasilo krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev. Mesečnik. Uredil in izdal Fran Jaklič, učitelj. Natisnila Katoliška tiskarna. V Lj. 1905. 4". Let. VI. (4 K). Uprava. Občinska —. Poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom. Izhaja vsakega "1. in 15. dne meseca ter stane celoletno 8 K. Odgovorni urednik Dr, Vladimir Ravnihar. Lastnina in tisk Dragotina Hribarja v Lj. 1905. 4". Let. I. (štev. 1. izšla 5. grudna 1905). Vestnik.Planinski—.Glasnik .Slovenskega planinskega društva*. (Mesečnik.) Uredil Anton Mikuš. izdalo in založilo „Slovensko planinsko društvo." Tisk J. Blasnika naslednikov. V. Lj. 1905. v. 8". Let. XI. Vestnik. Slovenski Trgovski —. Glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkur", (Mesečnik.) Odgovorni urednik Josip Kraigher. Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo „Merkur". Tisk Narodne tiskarne v Lj. 1905. Let. II. (Cena za celo leto 5 K). Voditelj v bogoslovnih vedah. (Četrtletiiik.) Izdali profesorji kn. šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru. Uredil Frančišek Kovačič. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 190-5. 4". Let. VIII. (5 K). Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Anton K r ž i č. Založilo društvo „Pripravniški dom". Natisnila „Katoliška tiskarna". V Lj. 1905. v. 8". Let. XXXV. (Stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h). Zadruga. Slovenska —. (Mesečnik.) (Urejuje Ivan Lapajne, šol. ravnatelj v Krškem). Izdajatelj in odgovorni urednik Rudolf Libensky. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 19ft5. v. 4". (Cena 4 K). Zakonik. Deželni — in ukazni list za vojvodino Štajersko. (Izhaja v nedoločenih obrokih, slov. in nem.) Tiska Levkam v Gradcu. 1905. 4*. Zakonik. Deželni — za vojvodino Kranjsko. Izhaja v nedoločenih obrokih (slov. in nem.) Natisnil A. Klein & Comp, v Lj. 1905. 4". Zakonik. Državni — za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. (Izhaja v nedoločenih obrokih.) — (V slovenščino prevaja dr. Fran Vi die.) Iz c. kr. dvorne tiskarne na Dunaju. 19a5. 4". Zakonik in ukaznik za avstrijsko Primorje. (Izhaja v nedoločenih obrokih, nem., ital., slov. in hrvatski.) Tiskarna avstrijskega Lloyda I9a5. 4". Zapiski Naši —. Socijalna revija. (Mesečnik.) Izdajatelj odgovorni urednik Jožef Bres kvar (od št. 2—12: IvanMIi nar.) — Št. 10 in 11: Prešernov .spomenik, uredil dr. Ivan Prijatelj. Tiska Jožef Pavliček v Kočevju. 1904 — 5. 4". Let. III. (Naročnina za vse leto 2 80 K). Zora. Cilasilo katoliško-narodnega dijaštva. Uredil Vincencij Marinko. (Izhaja vsak mesec tekom šolskega leta na eni poli.) Na Dunaju. Tiskala tiskarna oo. mehitaristov. 190r). v. 8". Let. XI. (Cena 2 K. za dijake 1 K 20 h). Zvon. Ljubljanski —. jMesečnik za književnost in prosveto. Uredil dr. Fr. Zbašnik. Tisk „Narodne tiskarne". V Lj. 1905. v. 8®. Lei. XXV. (Cena 9 K 20 h). (JubiUjni letnik I-j Zvona SN St 276) Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. (Mesečnik.) Uredil Engelbert Gangl. Last in založba „Zaveze avstr. učiteljskih društev". Natisnila „Narodna tiskarna." V Lj. 1905. v. 8". Let. VI. (Stane na leto 5 K). II. Zborniki. Dom. Naš —. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. Izdala in založila .Zvezna trgovina" v Celju. 1905. 8'. Zvezek V. (Cena 50 h). Knjižnica za mladino. Urejujeta Engelbert OangI in Ivo Trošt. Izhaja vsake tri mesece. Tiskala in založila »Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1905. 8". (Vselctna naročnina 3'20 K). — Knjiga 30: Ivo Trošt. V srca globini. Knjižnica. Kmetijska —. Izdala in založila c. kr. kmetijska družba kranjska. Tisk J. Blasnika nasi, v Lj. 1905. 8 ' — Zvezek IV: Dr. Steuert • Pire, Soseda Razumnika prašičja reja. 153 str. — V: O užitnini od vina in mesa. Nekoliko pouka za slovenske obrtne stranke na deželi in v nezaprtih mestih. Spisal Makso Kostanjevec, c. kr. linančni nadkomisar v Lj. 86 str. (Cena 1-.50 K). — VI. Poučno potovanje v Švico. Opi.saI Viljem Roiirman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu. Slika udeležencev ter 33 podob. (8)-t-112 str.-»-7 prilog. (Cena 1 K). VII. Soseda Razumnika govedoreja. Poljudno navodilo za rejo in oskrbovanje govedi. Nemški spisal dr. L. S^teuert. kr. profesor na kmetijski akademiji v Weihenstephanu. Poslovenil Gustav P i rc, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. (>0 podob. (4) + 143 str. (Cena 1 K). Knjižnica. Anton Knezova —. Zbirka zbranih in poučnih spisov. Izdaja Slovenska Matica. Urcdil'Fr. Leveč. Tisk „Narodne tiskarne" v Lj. 1905. 8 '. — XII.'zvezek: 156 str. Vsebina : Ivan Cankar, Potepuh Marko in kralj Matjaž, str. 1-78; Ivan Cankar, V mesečini, str. 79—113; Jos Kostanjevec, Brez zadnjega poglavja, str. 114—156. (D S XIX. 178-179 dr E. Lampc; — \.7. XXVI 245—248. Vl-m, .W. dr. Iv. Merhar). Knjižnica. Mala — .Našili zapiskov". Natisnil J. Pavličck v Kočevju, 1905. 8". Štev. 3. Zvišanje duhovniških plat. 16 str. (Cena 10 h). Knjižnica. Realna —. Zbirka učne snovi za pouk v rcalijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudsko-šolske učitelje. Izdala Slovenska Šolska Matica. Urejuje V. Be že k. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Lj. 1905 8". I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole. Spisuje prof. J. Apih. Četrti snopič, str. a'i5-475. Knjižnica. Salonska (Izhaja v nedoločenih obrokih). Tiskala in založila «Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1905. 8", VII. Dama s kanelijamj. Spisal Aleksa.ider Dumas (sin). Poslovenil dr Ivo Šorli. Cena 2 K. Knjižnica. Slovanska Izhaja v mesečnih snopičih. Ureja in izdaja Andrej Gabršček v Gorici. Tiska in zalaga .Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1905. 8'. Snop. 147—1-19. Martin Krpan. Dramatska pripovedka v petih dejanjih. Spisal Fran Govekar. Glasbo zložil Gustav Adolf Ciner 127 str. S sliko: A. Verovšek kot Martin Krpan. (Cena 1-20 K). (S N St, 4. — Slov. M. 5 Adi>H Robida. — D S. 629 631». — Slovan III 1.56—157, 190. dr. Jos Tominšck. — M.irlin Krp.m iii Peter Klepec; Slovan III. 2»3i. = Snop. 150-156: H. Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. Poslovenil Podravski (Peter Miklavec). II. del. v. 8". 512 str. (Cena tnoš. 2-50 K>. (Slovan III, 349) Knjižnica. Svetovna —. Izhaja v nedoločenih rokih. Izdaja A. Gabršček. V Gorici. Tiska in zalaga .Goriška tiskarna* A. Gabršček. 19a5. v. 8\ — VI. H. Sienkiewicz. Brez dogme. Roman. Poslovenil Podravski. (Cena 3 K). Knjižnica. Zgodovinska —. Izdaje .Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Tisk .Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. m. 8 " — I. oddelek: Pomožna znanstva. 1. zvezek: Krajevne kronike. 42 + II str. (Cena 20 h). Letopis Slovenske Matice za leto 1905. Sestavil in uredil Rvgen Lah. Založila in izdala Slovenska Matica. V Lj. Natisnila J. Blasnikova tiskarna 19a5. v. 8®. 103 .str. Letopis. Pedagoški —. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. Natisnili J. Blasnika nasledniki V Lj. 1905. v. 8'. 132 str. (Slovan IV, 2«3-284. - Pop. .\xvil, 21.T -214). V.sebina: L Pedagoško slovstvo, a) Fr. Gab r Še k, Začetni pouk v čitanju in pisanju, str. 1—13. b) Jos. Brin ar, O slovstvu za mladino, str. 14 -34. II. Razpravi; a) Josip S c h rn o r a n z e r. Umelniška vzgoja, str. 35-52. t>) Janez Koprivnik. O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnoc\'etkah, senicnčnicah ali semenoplodnicah. str. 52—70. — III. Jakob Dimnik. Teme in teze pedagoSkih poroči! pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah I. 1905. str. 71—88 IV Poročilo o delovanju .Slovenske Šolske jMatice' leta 1905, priobčil Fran Oabršek. str. 102. — V. Upravni oJbor in imenik društvenikov. str. 103—129. (Pop XXVII, 213 iu). Prevodi iz svetovne književnosti. Založila in izdala .Slovenska Matica" Natisnila .Katoliška tiskarna*. V Lj. 1905. 8'. II. zvezek: BeneSki trgovec. Igrokaz v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Zupančič. 120 str. (DS 179-182 t Kclemina. — Slovan IV. 189 219-2'2<» dr K. Olascri. Talija. Zbirka gledaliških iger. Ureja Fr. üovekar. Tiskala n založila .Goriška tiskarna- A. (iabršček v Gorici, 1905. "'• 8'. — 18. .V Ljubljano jo dajmo". Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogn nec. Druga popravljena izdaja. (Cena 60 h). — 19. Pot do srca. Veseloigra v enem dejanju. Spisal A pl. Kotzebue. (Cena 40 h). — 20. Anton Linhart, Županova Micika. Veseloigra v dveh dejanjih s petjem. Predigra in poigra. Po osnovi dr. Jos. Vošnjaka spisal Anonymus. ( - Fr. Govčkar). Ill str. (C. 80 h). (O S. XIX, 115- J18. Iv. Ora(e n.1 u ef; odgirto» Oov6kafjcv v SUiv.inu IV ) Večernice. Slovenske — za pouk in kratek čas. Izdala in založila Družba sv, Mohorja v Celovcu. 1905. S". 160 str. 57, zvezek. (SUivan IV, 93. dr V. Korun D S. XIX. .'>.3 .54) Venec slovanskih povesti. Tiskala in založila .Goriška tiskarna" A. Gabršček, Gorica. 1905. 8*. Knjiga VIII, (C. 120 K) (Slovan II,. 187). ^ ' Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko. Ročna izdaja. Izdal Jožef Pfeifer, deželni tajnik v pokoju. V Lj, Natisnil in založil A. Klein & Kom? 19.)). 8'. (Slov. in nem. besedilo). — Tretji zvezek: Zakon o cerkvenih stavbah. Odprava farnih in ubožnih naprav, .lavno oskrbovanje ubožcev po občinah. Uravnava domovinskih razmer. Red o požarni policiji in o gasilnih stražah. (Tretja izdaja). IMi zvezek: Ureditev zdravstvene službe v občinah na Kranjskem. Navodilo okrožnim zdravnikom in pristojbinska tarifa. Zdravstvena okrožja. Občinske epidemijske bolnice. Uredba javne zdravstvene službe. 76 str. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. Uredil L. Pintar. Natisnila .Narodna tiskarna". V Lj. 1905. v. 8". VII. zvezek. 266 str. Vsebina. Dr. Fran Mcšič, Korespondenca dr. .Jos. MurJca. (Nadaljevanje in konec) str. 1—210. Dr. Janko Šlebin>?er, Slovenska bibliografija za leta 1904. str. 21 1—266. (L Z. ß94-rt97. Jr. Jos. Tom i nSck) III. Bogoslovna dela. Anton Bonaventura, škof Ali Boga stvarnika res ni treba? Olikanim slovenskim krogom, posebno onim v Lj. Samozaložba. Tisk „Katoliške tiskarne". V Lj. 190.5. 16". 62 str. (Cena 20 h). (K o. IX. 2n-2r> dr. Ales. II5 c nie ni k) Baraga Friderik, Dušna pa^a za kristjane, ki žele v duhu in resnici Boga moliti. Spisal bivši škof v Severni Ameriki. Nova izdaja. Priredil Jožef f^ozman, družbeni tajnik. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 190.5.8". 412 ^ (IV) str. Bratovščina Karmeljska — sv. skapulirja. Za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek posnel P. Ladislav. Z do-vol enjem v. C. ljubljanskega knezoškofijstva. Samozaložba. Tisk 1 Krajec nasi, v Novem mestu. 1905. 16 . 46 str. ■ (Cena 14 h). Čede Jožef. Sv. opravilo. Molitvenik Po katekizmu in obrednih knjigah priredil--. župnik. Sedma izdaja. Natisnila in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. m. 8". XII + 552 str. (Cena v platnu vez. I 30 K). Molitev k sv. Družini. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. Molitve k presvetemu Srcu Jezusovemu. Izdale šolske sestre za Marijansko kongregacijo. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. Molitve vednega češčenja. Založila družba vednega češčenja. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. 8". 16 str. Od Leona do Pija. Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona .XIIL in v začetku vlade Pija X. Nabral prijatelj vernih Slovencev, Založilo .Tiskovno društvo*. Tisk Katoliške tiskarne v Lj. 1905. 8 '. 64 sir. (Cena 33 h). (D S 5(i4 - K o IX. 42» dr A t)$ciiienik< Pavlica Anton. Skalnica. Psalmi v Časi M. D. .svetogorski in kratek zgodovinski pregled svetogorske božje poti. Za 50 letnico razglašcnja brezmadežnega Spočetja zložil dr.--. Založilo »Katoliško društvo detoljubov v Gorici". Tiskala .Narodna tiskarna* v Gorici 1905. 8*. 20 str. (D S- 30). Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem. Tretji pomnoženi natis. Izdal Josip So m rek. V Celju. Tiskala Zadružna tiskarna v Lj. 1905. m 8". 68 str. Slava Mariji! Ob tristoletnid prve Marijine družbe na Slovenskem. 1605—1905. Izdalo osrednje vodstvo Marijinih družb za ljubljansko škofijo. Tisk. Rih. Šeber nasi, v Postojni. 1905. 8". 60 str. Somrek Josip. Gospodova zadnja večerja. Spisal dr.--, duhovnik Lavantinske škofije. (Ponatis iz »Voditelja*). Prvi zvezek. Izdalo in založilo uredništvo .Voditelja". Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. v. 8". X + 136 str. Ura. Molitvena —. Založila Družba vednega češčenja. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1905. m, 8*. Zgodbe svetega pisma. Slovcncem pričel razlagali dr. Frančišek Lampe. Spisal dr. Janez Ev. Krek. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1905. 4». 12. snopič, str. 257 384. Zupan Tomo. Propovedi I. Zalagatelj Tomo Zupan. Tiskal Dragotin Hribar. V Lj. 1905. m. 8". 383 str. (Cena brošuri 2 K, eleg. vez. 3 ?0 K). (DS. XIX — l«op. XXVII, 2.52pc.SN). V (a oddelek spadajoče članke s«) prinaSali: Cvcijc z vrtov »v. Pran- čiSka, Danica. Dcloljub, Domoljub, (ilasnik najsv. Src. Cerkveni (ilasbenik, KaL Obzornik, Odmev iz Afrike, Duhovni Pastir. Voditelj. IV. Državoznanstvo in pravoznanstvo. Politika. Ražun Matej. Bodoča narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem.--, župnik. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1905. 8". 16str. (D S. XIX. 501-502: KO .X. 306). Zakonik Gl. I. Časopisi. Zakoni in ukazi. Gl. II. Zborniki. Žun Valentin. Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. oktobra 18%, št. 220 drž. zakonika, o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami C. kr. upravnega sodišča in raznimi vzorci. Uredil in sestavil --, c.itr. davčni nadzornik.Izdalo druStvo .Pravnik'. Tiskal in založil Iv. Pr. Lamprct v Kranju. I9a5. 8". 103 str. (Cena 1-20 K). Aferi z m i o ruski revoluciji. N Z. III. Št. 5—7. G o vek ar Fran. VI. kongres slovenskih časnikarjev v Opatiji — Volo.ski. Slovan III. 213-215. Kovačič Fr. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. Slov. Gospodar št. 3—7. Krek Janez Ev. Jakobinska svoboda. K. O. IX. 122-140. — Državljanski zakonik. K O. IX. 53—56. — Zakon v Avstriji. KO. IX, 217—236. Lončar Drag. Napredek in reakcija. N Z. Ill, 49—51. —Naša narodna vzgoja N Z. Ill, 129—131. M. Kratek nauk o občni pridobnini. Kol. Moli. 148 —156. Ratzen h ofer G. Pomen in cilji socijologijc. Omladina II. 50-52. 69—72. (poslov. B. H.) Terseglav Fran. Notranje hibe marksizma. KO. IX, 237—246. Ušeničnik Aleš. Narodni radikalizem. KO. IX, 57-64. — Naši ideali in demokracija. KO. IX. 334 -362. Zavarovanje, delavsko. N Z. III, št. 3, 4. Ž m a VC dr. Ivan. Kako obogatimo? L Z, 113—117, članke su prinašali vsi slov. politični listi V. Zdravništvo. Bret I, Edvard dr. Kako si otvorimo in ohranimo dobre in zdrave zobe. SN. št. 1, 3, 6. 7, 8. 10. 12, 13, 20. Defranccschi Peter dr. O miliariji. S N. št. 110. Kaj je legar (vročinska bolezen, typhus) in kako na.stopi ta bolezen? Gorenjcc št. 47. VI. Modroslovje. Kovačič Frančišek. Anicij Boötij in njegovo modroslovje. Po-natisk iz .Voditelja", Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. (Cena 1 K). (KO. X. 204. dr A. USeničniki. Kovaöiä FrančiSek. Doctor Angelicus Sv. Tomaž Akvinski. Založilo uredništvo »Voditelja*. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. (MO K). (KO. X. 2i)3-204 dr A IKcničnik). Kovaöiö Frančišek. Občna metafizika ali Ontologija. Tiskala in založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. (KO. IX 312^13 dr Alc$ Ušeničnik; KO IX. 410 418. dr. Fr ŽiRon). Krek Janez Ev. Skrajni struji v modemi etiki. (Tolstoj — Nietzsche). KO. IX, 21 —36. — Moderna veda in religijsko vprašanje. KO. 373-389. Masaryk T. G. prof. V boju za verstvo. N Z. Ill, št. 1—9. Terseglav Franc. Razmerje krščanske filozofije do descen-denčne teorije in Haeckel. Slov. št. 99., prim, tudi št. 102. Pravi in nepravi monizem. KO. IX, 321—328. IJšeničnik Aleš. Dogma. KO. 2—8. — Načelo svobode in naši ideali, KO. 247—260. - Na potih vere. KO. 105—121. Velika noč v krščanski starodavnosti. Slov, št. 93. Zamik Boris. Nekaj o psihološkem vplivu nagote. Zoološka antropološka študija. SN. št. 211. VII. Vzgojeslovje. Šolske knjige. Knjige. Pomožne — za ljudskošolske učitelje. Gl. Nauk, nazorni. Knjižnica. Realna — Gl. II. Zborniki. Kožuh Josip. Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnira osnovam. Sestavil profesor--. Založila .Zvezna trgovina* v Celju. 1905. 8". (Cena 20 h). Letopis, pedagogiški. Gl. II. Zborniki. Majcen Gabriel. .Metodika zemljepisnega pouka v ljudski šoli, razkazana na svojem razvoju. Tiskala in založila .Goriška tiskarna* A. Gabršček. V Gorici. 1905. v. 8". 171 str. (Cena 2 K). (S N. St. 245 - Slovan Ul. 349j. Nauk. Nazorni —. Zbirka učne snovi za nazorni nauk (Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje.) Uredila H. Schreiner in dr. Fran. Ilešič. Izdala »Slovenska Šolska Matica". Natisnil Dragotln Hribar v Lj. 1905. v. 8*. Prvi del: Nazorni nauk za prvo šolsko leto. Spisal Gabriel Maj cen. 67 str. (Pop XXVlC 120-123). Peerz Rud. E. Pri našem cesarju. Spisal--, c. kr. profesor. Poslovenil Ivan Kruleč, c. kr. vadniški učitelj. Izdalo in založilo, .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta" v Lj. Natisnila Narodna tiskarna. 19a5. 8'. (Cena 10 h). Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Druga stopnja. Spisal Dr. Fr. vitez jMočnik. Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. Natisnil Karel Gorišek. 1905. 8". 99. str. (Cena 40 h). Razdelitev učne tvarine nazornega nauka v zvezi s dtanjeni za 1. šolsko leto po začctnici (J. Koprivnik — G. Majcen) za II. in 111. šolsko leto po Čitanki „Drugo berilo in slovnica", sestavil K. Marschitz, nadučitelj. Založila .Zvezna trgovina* v Celju. 1905. (Cena 50 h). Slike. Učne — k ljudskošolskim berilom. Izdaja .Slovenska Šolska iMatica." Natisnil Dragotin Hribar. V Lj. 1905. v. 8". Drugi del (3. snopič): Učne slike k berilom v Schreiner-Hubadovi Čitanki za obče ljudske šole, izdaja v štirih delih, 11. del in v Josin-Ganglovem Drugem berilu. Uredila: H. Schreiner in Dr. J. Bczjak. str. .309-400 (Pop XXVII. 150 155) Vadnica. Slovenska jezikovna — za tesnozdruženi pouk v slovnici in spisju. III. zvezek. Spisala H. Schreiner in dr. J. Bczjak. Založil I. Tempsky. Na Dunaju. 1905. 8». 72 str. (Cena 80 h). (Slovan lil. 34<). — L Z. 760 di .los. To-mlnäek - Pop 218-22« dr. Fran IlcJie). Zbirka. Tretja — učnih slik, podanilh pri hospitacijah krškega in litijskega okraja. Izdal Ljudevit Stiasny. Druga izdaja. Tisk „Katoliškega tiskovnega društ\'a" prej R. Šeber v Postojni. 1905. v. 8". 112 str. + priloga. Ažman Josip. Šola in varstvo živali. Pop. 33—42. Bezjak Janko.Pedagoško-didaktiškedrobtinice.Pop.št. 10—12. Derganc Franc. Akademija. SN. št. 77—79. D o I i n a r Elvira. Ali je pretepanje vzgojevalno sredstvo ? D. Prij. II. 118-119. Dükes Clement —. Ustroj telesne vzgoje po učiliščih. Pop. 264-270. (Poslov. Fr. Jerovšek). GangI Engelbert. Luč in tema. Pop. XXVI. 65—68. Horvat Rudolf. Kako obravnavajo razna berila, da jih dobro razumejo otroci in si osvojc njih vsebino za življenje? Pop. 271—276. Ilešič Fran. Iz zgodovine šolstva. I. Znamenita pedagoga slovenskega rodu, Anton in Josip Špendov. II. Šolsko-peda-goška näloga iz leta 1829. III. Klaguvanje enega šolnika pred sto leti. Pop. 18 24. 51 -54. Ivane Fr. Nemščina v slovenskih ljudskih šolali na Kranjskem. Pop. 225—235. Kocbek Franc. Nekaj o risanju. Pop. 10 14. Kocbek Franc in M. J. Nerat. Iz I. mednarodnega kongresa za šolsko higijeno v Norimberku 1. 1904. Pop. št. 3 — 12. (nadalj. v I. XXII. 1906). Maslo Anton. Kako in koliko se poučuj v deških ročnih delih na ljud.ski šoli. (Po Dr. Woldemar üötzeju) Pop. 43—50. Ozvald K. Donesek k preosnovi slovenskega pouka na srednjih šolah. Pop. 15—17. — Poezija v slovenski uri. (Gregorčičeva „Oljki"). Pop. 107 — 112. — Slovo od mladosti. Pop. 342 345. Požegar Avguštin. Vplivi dušnih pretresov pri domači in javni odgoji. Pop. št. 4—11. • Pribil Dragotin. Kako je nastal novi „šolski in učni red", (po češkem). Pop. 353—358. Pulko V. O preosnovi pouka v risanju, (Referat za uradno zborovanje.) Pop. št. 7. 8. — Stereoskop v ljudski šoli. Pop. 252—253. Smrdel j A. Delovanje učiteljstva z ozirom na varstvo živali in rastlin. Pop. 69—74. Stukelj Ivan. K metodiki risanja. Pop. 300— 302. — Častila knjižna starina iz slovenskega ljudskega šolstva. (Bukvar I. 1829). Pop. 88^SK). — Tehnika in nazornost v učni metodi. Pop. I —9. — Mednarodni kongres o pouku risanja v Bernu. (Predaval ravn. J. Boruvka). Pop 55—58, 82—87. Šega Ivan. Poglavje o „surovosti" naše mladine. Pop. 204—207, Nekaj o zgodovinskem pouku. Pop. 334—342. — Pedagoški utrinki. Pop. št. 1—12. Srednje šole na Slovenskem 1. 1904—19a5. II. nar. kol. XVII 123 do 128. T o m i n še k Josip. Iz mape berlinskega šolarčka. Pop. 236—239. Vole Jožef. Beseda o knjigah in knjižnicah. Kol. Moh. 15—24. Manjic članke pcdagoSke vsebine so prinaSali: Angelček. Omladina PUČalka. Piipolnik. Domači prijatelj, Učiteljski Idvari«. Slovenski učitelj. Vrlcc' Zvonček VIII. Klasična filologija. Jezikoslovje. Flreznik Anton. O stavi dopovednej^a glagola. D S. I6Ü—166. Orafenauer Ivan, Zum Accente im Gailtalerdialekte. .Arcii. f. si. Phil. XVII, 195—228. (D S, 69i'j-697 A Breznik -Slovan lil. -251). Ilešič Fran. Hrvatski utjecaji u starim istoCno-štajerskim tekstovima. Rad Jugoslav, akademije 162. knjiga (tudi v ponatisu; U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskarc 1905. v 8". 27 str). (ČZN. II, 178 - L Z. ."iS). Janeži6 Anton Dcutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch. Vierte umgearbeitete und vermehrte Aufl. bearbeitet von A. Bartel. Druck und Verlag der Buchdruckcrei der St. HermagorasBruderschaft. Klagenfurt. 1905. 8". IV. -f 906 II. Str. (Cena broš. 6 K). Koštial Ivan. O slovenskih priimkih. D S. 732—734. (Poročilo o Chr. Schnellcrjevi knjigi Innsbrucker Namenbuch) — Rodbinski priimki na Slovenskem, napravljeni iz kraje-pisnih imen. D S. št. 1 — II. Lessiak Primus, Noch einmal Klagenfurt — Celovec. Arch, f. si. Phil. XXVII, 412 — 424 (Prim, nižje Scheinigg). Pečnik Karl. Praktisches Lehrbuch der slovenischen Sprache für den Selbstunterricht. Kurzgefaßte theoretisch - prak-ti.sche Anleitung, die slovenische Sprache in kürzester Frist durch Selbstunterricht zu erlernen. 3 Auflage. Hartleben. Wien (1905) 8». (Cena verz. K 2 20). Pi nt ar Luka Zur Etymologie von .prešuštvo". Arch. f. si. Phil. XXVII, 314-320. (Ü S. 631 A Breznik). Preglej Viktor. Dve slovenski prisegi iz I. 1715 v nadžup-nijsj. Dalmatin Jurij. .O nastanku in izdanju Dalmatinove biblije 1.584.* (Stiki .sloveaskih in lužiSko-srbskih prolcstaniov.) L Z. 236 - '240 (dr. Fr. Ilcilf) Dev Damascen o. Četrti zvezek Devovih .Pisanic. Objavil dr Janko Slebinger v Izvcstju c. kr. II. drž gimn v Lj. IWki. str. 3-32. Dol in ar Tomaž, dr., velik avstrijski pravnik. Zivotopls. Spisal dr E. Vo Iči e. Ponatis iz .Slov. Pravnika*. V Lj 1905 (L Z 698. — Slovan lil, 283 - 284 s sliko). Finžgar Fr. S. D S. 24» (s sliko na str. 209 ) Glančnik Jernej. Življenjepisna črtica. Spisal dr. Karol VerstovSek Kol. Moh, 25-28 s sliko — Slov. gospodar, ät. 3 G o I m a j e r Urban msgr. D S. 700 s sliko. Gregorčič Simon. Prolog h (ircgorflfcvi sla^-nosti, ki jo je dne 2. marca 1905 na Dunaju priredilo akad, dni^tvo .Slovenija*. Zlotil Pavel OroSclj. I.Z 257-Z58 Gruber Gabriel, o. (t 25.-26. marca I8a5) Slov. St. 69. — I MK. XV, 41-46. (V. Steska). - Kdaj je priiel Oruber v Ljubljano? I M K. H« 99. (Iv. Vrliovnik). HraSovec Fran. Slovan m. 287. Ipavec Benjamin in Gustav. Dom. XV. «t. 77. Janežič Anton. Janeiifeva slovnica. Predaval Oabriel Majccn. D S. 200-'206 Jurčič — Scott. D S 76-83 I Dragan Sa n d a i. — SlovinskJ .Tugomer" a feskj .Gero*. Slovanski' pfchled VII. 211-215. (dr. Fr. II e i if). Kettejeva prigodnica. (["rlobeil O. Kamenšak.. L Z 63. Krač man Matevž. Smarski „Somaäter" in njegova doba. D S. 10—15 (Iv, Lahi. Krek Oregorij, (t 2. avg. 1905). I)S. 570 571 s sliko. — LZ 575 Slovan lil 33-:M $ üliko (tir. Jos. Tciminicki. — Slovan III. 349 - 350 (Fr. Ciov6kar). — llustr. nar kol XVII. 72-77 s sliko — Arch. t. si Hill XXVII, 633. (V. Jaglč.) Krempel j Anton, o Kremplju. ČZN. II. M, «Ir Kr. IleSič.) L a II g u S Matej. Oh lelnici njegove smrti. dna tiskarna". 1905 v. 8' m str.) Oblak Vatroslav. tin Brief V. Oblaks an St. Novakovič. mitgeteilt von St Novakovič Arch fnr si Phil. XXVII, 477-480 P e Č n a k Jos. Življenjepis. Ilu»tr. nar k«.L XVII. 108- 115 (Dr. Stor.) P ire Karel, ravnatelj. Nekrolog. Napisal dr. s. Heu k. Četrto izveslje nitje realke v Idriji, str. Vil-XII. Pohlin Marko, o. Pohlinova .Bibllotheca Carniolae" v rokopisu liccjske knjižnicc IMK XV. «4-91 (dr Iv. Prijatelj - prim tam str. 174 dr. Fr lle$lč) P rele sni k Matija (t 1. jan. 1905), l) S. 65-67 s sliko (Fr S Kinlgar). - LZ. 126. - Slovan lil, 93. - DS. 120- 121. - Zor« XI. 67. - Bogdanu Venedu ZlohI Ant Medved Ü S. fi« Nasmeh večtiomlade »rcfe. i Dr M Prelesniku. D S. 68 Prešeren Franc. Predaval Pavel OruSelj v lj. „Mestnem domu" dne 15 in 16 junija L Z 530-536, 623 -626 — Dr Fran IleSič, Pte Scren In mrtvaäki list Andreja Smoleta CZN II, I.W-iei. — Isti: Preieren med Hrvati In Srbi. Slovan III, 321 323 - Lah Ivan. Krst pri Savici Slovan III, 315-317, - Dr. Evg Lampc. Elementi Pre-Scrnove poezije. PreScmuva priloga „Slov." St 206 — Dr. K. O z v a I d, Donesek k PreiScmovcmii komentarju (Odtisek iz „Cioricc"). Tiskala „Narodna tiskarna" 1905 4". 4 str l„Lclj bil naS je krmar, dntgi je bil Pallnur"|. — Isti: NaSi kultirrni delavci \ zrcalu fteierttovih poezij (Glej xguraj!) — Isli: PrcSffiiova „Nova pi-uirija" in „Horacijcvc hnj-stulac-'. V Gorici. Tiskaia in Mložila „OoriSka tiskarna" A GabrSfck 19aS. v 8». 15 str. - I. PI nt ar. Saturn L Z. 572. IRa/laK« sršena „Narobc-Katon" itil.| — Nvkaj najkpSili inrsmi dr. Franceta PreSerna. (iorcnjcc SI. — 1'reftcren kdl svohoiluljiib. Gurcnjec it 36 Prešeren — Slovenec in Owcnjcc. Gorenjec št. 37, — Drama Prešernovega duSevncRa življenja l>rcdaval Ur Ivan Prijatelj v „Akademiji" na pfedveCer odkritja PreSernoveiJa sp39. «93 - tiiM, dr. hr. Zbašnik.) -Fran* Prešeren von Dr Ivan Prijatelj Osten, Rundschau IV Heft 45, str. 27ti-278. (Punati* v ..Liibacher Zeltim«" No 2tl6) Slovenski genij Napi.«! reSernu I Prešeren v Naklem Kol C M 32-31; 2. Igra ..Preierin" (Spisala Lujza Pesjakova|. Ravnotam, str, 34—44. — Tomo Zupan, Dva Pre-šernovfl mkopisa |l. lat šolska naloga, 2. Romarska j Kol. CM 25-31 — Avg. Zigon, „Ul — moj kermar . , " DS fiOO-fill, «73 6«ti 735-75'2 (v p«matisk\). m 8». 139 «tr.) PreScrnov spomenik iii njeKU odkritje: Slava Prešernu! Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani sestavil E. G an gl. V Lj. Tiskala in založila .Narodna tiskarna" v Lj. 1905. 8". -18 str. tDS .W4. Slovan lil 318. -) Prešernov spomenik. Naši zapiski III. letnik, Št. 10 in II. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Založili Naši zapiski v Lj. Natisnil J. Pavlifek v Kočevju. 4*. str. 145—192. Cena 80 ti (DS. «itfi 69.S dr. E Lampe. — I.Z, 693 694 dr. Fr. Zbašnlk) Vsebina: Ivan Cankar, be en simbol, str. 145—147. — Oton Zupančič, Vis ä vis. 147—148. — Prešernov spomenik v Ljubljani. (Intervjuvi.) Sestavil dr. Ivan Prijatelj, 149—155. — Jos. Regali, Zajčev Prešeren kot monument. 155—157, — Drama Prešernovega duševnega življenja. Predaval dr. Ivan Prijatelj, str. 157—183. — Etbin Kristan. Krst pri Savici, 184 -187. — Albin Pre-peluh, Prešeren je ljudski ptsnik. 188—191. Kje naj stoji Prešernov spomenik. SN. št. 126. — .Valjhun ravna po svoji slepi glavi .. .- Slov št. 212. — Važnejša poročila o odkritju spomenika a) slovenskih časnikov: D S. 634. — Dom. št. 72, 73 (uvodnik). — Slava Prešernu ! Edinost št. 250 (uvodnik); Slavnost odkritja, šL 251, 252. — ülas Svobode IV, št. 38 (po .Napreju"). — üo-rcnjcc VI, št. 36—37. — Gorica VII, št. 73. 74 (uvodnik). Novi list VII. št. 297. - Mir št. 36 (uvodnik). — S N. št. 206 in sled. (priobčene so tudi vse došle brzojavke). Iz zgodovine Prešernovega spomenika. Slovan III, 318. Prešernova priloga „Slov." št. 206. — Soča St. 72 (uvodnik). — Po Prešernovi slavnosti. Soča št. 76, 77, — .le.seniška straža I, .št. 41. — L Z. 573 575, 636—6.39, — Iv. Vrhovnik, Prešernovega spomenika stavbišče in okolica I. 1738. I M K. XV, 171 —171, — b) Srbo-lirvat.ski easniki: Glas Črnogorca (Cetinje) XXXIV, br. 35 (Pr. življenjepis). — Srbski književni glasnik, št. 113 (Pavel P o po-v \č. — Prim. Slovan lil, .'380), — Trgovinski Glasnik (Belgrad) XV, št. 187, — Hrvatstvo (Zagreb) št. 206 (uvodnik). — Slovenci in slovenačka proslava u Ljubljani. .lavnost (Kra-gujevac) III, br. 75—77. - Dnevni list (Zagreb) I. br. 81 (li.stek), 82. — Novi list (Rieka) VIII. br. 250 (uvodnik).— Samoborski list II, br. 18 (uvodnik). — Narodna zahvalnost. Beogradske Novine XI, br. 236. — Narodne Novine LXXI, br. 207. — Narodna obrana (Osiek) IV, br. 210, 211. — Obzor br. 207 (uvodnik s sliko), 208, 209. — Ljubljanska svečanost. Odjek (Belgrad) IV. br. 198 (uvodnik). — Slava Prešernu! Pokret (Zagreb) II, br. 37 (listek). — Politika (Belgrad) br. 573. — Hrvatsko Pravo (Zagreb), br. 2945 (listek), 2946. Samouprava (Belgrad) III. br. 200, 208 (Prota Marko Petrovič). — Sloboda iSplit) I, br. 5. — Novi Srbobran (Zagreb) 111, br. 181, 182 (uvodnika). -c) Češki in nemški listi: Narodni listy, št. 256. — Den Prešernuv (Spisal Jar. Vrchiickv). Slovansky preliled VIII, •str, 5—8 (Slovan lil, 381). Laibacher Zeitung 124. .Ig. No. 206, 207, 208. =- Die Denkmalsfeier in Laibach. Politik (Prag), 44. Jg. No. 251. — Prešerenfeier in Laibacli. Sadsteierisclie Presse, Nr. 72 (uvodnik). — Die Denkmal-enthUllung in Laibach. Agramer Tagblatt, 20 .Ig. Nr. 206,207. Agramer Zeitung, 80 Jg. Nr. 207. Slavospevi: Anton Aškerc. SN. št. 206 (uvodnik). — Anton Fun tek. Zur Enthüllung.sfeier . . , Laibacher Zeitung, No. 206 (li.stek). — Prešernu. (Sonet.) Zložil F.. Gangl. Slovan III, 317, Zvonček VL 193; prevel Rista J. Odavič V „Novi Iskri" št. 8; prim. Slovan HI. 381. — Alojzij Gradnik, Slovan III, 289. — Prešernu ob odkritju spomenika v Lj. zložil S, Gregorčič. Gorica Vil, št. 72; ponatis Primorski list, št. 37. — Prešernu post festum. (4 soneti.) Zložil Rud. Maister. L Z. 660-661. — Na dan . . .! Speval Zvonimir Masle. Novi list VII. št. 296. — Pred spomenikom Prešernovim. Zložil Ant. Medved. Prešernova priloga .Slov." št. 206. — Salus, Slovan 111, 289. — Prešernovi. Jar. Vrclilicky, prevel A. Aškerc, SN. št. 212; ponatis v Slov. pfehledu VIII, 15—16 (original in prevod). Dodatek: Fin ž gar F. S., ,0h, ne dajte mi pištole ..." (Iz Prešernovega življenja.) Prešernova priloga Slov. št. 206. — Fr. M il č i n s k i, Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spomenik. Slovan 111, 300—302. — Fr. Zbašnik, Prizor iz Elizija ob odKritju Prešernovega spomenika. L Z. 537—543. Razlag Radoslav. Ob 25lclnici «mrli dr. Ra/luga. SN. SI. i:>9 Resman Ivan Nep. (t 5. jan. 1905.) Slovan m. 93 (Govekar), slibi str. 8.V - L Z. 12.5- - Ü S. 121, Šubic Alojzij (t 15.—16. julij). Slovan III, 319. - D S. r>71. Šum a h Valentin, komendator. Kol. .Moli. 29-31. Švab Gašpar. l.MK 157—lti2 (Ivan Vrliovnikt. Tavčar Frančišek. Danica,4(rt-407 (Jos. Lavtižar). Tonejc M. Oovof Janka Žirovnika pred rojstvcno h«03-209, 6«7-»>90 (L. Pint ar). — Prlm. Je: XIV. I.cpuslovje: A. ASkcrc. Urbas Janez. Zora XI. I.W-162 (J, Pregelj) t Vales Marko, župnik. Dan. 173 174 (Jan. Bile). Vega Jurij, baron. Vega v inoxcmstvu. LZ. 190, 320. - VarijanU o Vegovi smrti L Z. ali (Fridolin Kavfi«). - Vega in Gaus. KO. IX. ;J06—308 niskom .Patriot. Tagblatf l«02). CZN II. 82 83. (dr. Ff lleSi^). Zupan Jakob in glagolica. Danica 294—2U5 ilv. Vrhovniku t Ž i Č k a r Josip. Slov. gospodar it. 40. — v sp»>niin > dekana J. Z\t-karja. Govoril pro(. dr. Ani. Medved. Slov. gospodar Jt. 41—4a. — Dom St. 77. Ž ii m C r Andrej. Ob odkrilju Zumrovcg» nagrobnega !S|K>ni«nika govoril . OangI Oorenjcc it. 28 b) Neslovenski pisatelji. Fijan Andrija. SN .M 1.1 Kuhae Franjo Saver. I.Z. Iiw 112. 177-182 (f-r. Orbif) t M a rtič fra Grgo. D S. 6.« (sliki str.tiW. — ko IX. 424 -Slovan III, 3Siej Nikolajevič. Slovan lil, :Jlo-2ll s sliko (Fr (love k a r). G O r k i j Maksim. D S 575. - Ho.sjak Maksim < inrkij. (llas Naroda, 51. ŽS /ora XI, 96-97, Katarina 11. Llierarn» delovanje ruske caricc KaUrine II. 7.53-757 (Hrat ina Janko' L a ril a n S k i j Vladimir Ivanovič. D S. 127. — .i«» Icinica književnega delovanja. IZ. 127 iR Puslu.Hlcm«ck). Morde v cev Daniel Lukič. DS. 57ti (l-r. Stingli. P V pin Aleksander Nikolajevič. Slovan lil, 6l (j. Pretnar). — DS 12«-»'27. Tolstoj Lev Nikolajevič. Pri l.cv(iTolstumvJasiiil'uljam. Slovan lil 1—7, 41-43 (Bogumil Vošniak). - Pri grolij Levu N. Tolsicm v .la.ini Poljani L Z. 4»5 - 499, (Petriiika t Rad. Petcrlin). Triibeckoj Pavel, knez (kipar). IZ. I.55-lfii>(dr. Iv. Prijaiclj) B a 11 m b a C h Rudolf. l> S. fi99 s sliko. Schiller J. F. Oovor «b Stolctnici Schillerjevc smrU. Četrto izvcstje idrijske realke, str 17—24 (Alak.so Piinat), — K Schillefjevi stoletnici. US. 381 a83 (dr. E- Lampe). - Dr Jo». De be v ec: Verski, zlasti kaloliSki motivi v Schillcrjcv» poeziji. K O IX 27« 5!76. 363-372. — Schiller in Slovenci. Slovan 111, 191 (Kadlcs). — Pesem o zvonu. Poslovenil Ani. Fnntck L Z. 18-'22. - Dr. Fr. ileSič, Slovenski prevodi Scblllerjeve ,l\-sml o zvonu" LZ. 306 -310. Andersen Hans Christian. Ob stoletnici rojsu«, D S. 511 (Fr. S t in «D. Key Ellen. Slov. Oospadlnja I. St. 5 (M. Gove k-irjcva): 12 (A. SlaUkovA). Ibsen Henrik. Slovstvena Študija. OS. št. (Adolf Kobid.'ji Verne Jules. D S. 383: SN. St. 82. X. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje. Abrain Josip. (Bajda Kozak.) Ukrajinsko vprašanje. D S. 414—423, 472-480. 531-535. Andrejka Jernej pl. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Ob petindvajsetletnici bosenske zasedbe spisal--. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. II. sonpič 1905. v. 8". str. 209 -380 + (IV) sir. Aškerc Anton. Doslej neznan župan ljubljanski (Janez Mihael Kuckh). I K. 175. — Krstna imena v ljubljanskem mestnem arhivu. 1 M K. 175. Bile Janez. Črtice iz župne kronike Trnovske na Notranjskem. Danica 12—14. Bitka pri Visu leta 1866. S privoljenjem pisatelja poslovenil A. G. „Naši so se borili kot levi." Tiskala Katoliška tiskarna v Lj. 1905. 8". 128 str. Časopis za zgodovino in narodopisje, ül. I. Časopisi. Gosak Jos. Turki v Zajckloštru. Slov. gosp. št. 18, 19. Gruden Jos. Akvilejski patriarhi za dobe sv. Cirila in Metoda in njih razmerje do slovenskega bogoslužja. K O. IX. 9—20. Holz Vatroslav. Spomini na bitko pri Visu. SN. št. 164. Ilešič Fran. Dva slovenska ex-jezuita (ob koncu 18. veka). I M K. XV, 38-41. — Iz borbe med Jlirsko* in madža-rofilsko stranko leta 1848—49 (Prispevek k zgodovini teh let.) ČZN. 11. 97-136. (SIman IV. I.SS. dr. Jos. TomlnSek,-DS. XIX. 309) izšlo tudi v ponatisu. Izvestja muzejskega društva. GI. I. Časopisi. K a spre t Anton. Letina — .die landgerichtliche Gebühr" ČZN. 11, 149 — 151. Kovačič Frančišek. Marijina cerkev ,na Lebarju" pri Mariboru. ČZN. II, 76—78. — Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju ob južni železnici. Č Z N, 69—72. — Spodnjepol-skavski urbar iz leta 1504. ČZN, 137-148. — Studeniški požar 1. 1788. ČZN. 78—82. Kruci na Slovenskem Štajerskem. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. m. 8". 69 str. Cena 30 h. (D.S. 441. - Slovan lil. 251). L e v i C n i k Josip. Zgodovinske črtice o ljubljanski škofiji. Danica št. 23, 27. Maierhof er Janez. Črtice iz zgodovine koroških Slovencev Mir. št. 19, 24, 29. — Dobrač leta 1348. Mir št. 9. Majcen. Gabriel. Donesek k uskoškim naselbinam v Skokah na Dravskem polju. ČZN. II, 161—174, — l^amenita izbokla podoba zmaja v zidu cmurcškega gradu. ČZN. II, 152—154 s sliko. Medved Anton, prof. Enej Silvij — Pij II. K 500 letnici njegovega rojstva. D S. 337-347. — Portarlurski junaki. Kol. Moh. za I. 1906, 50 64. P od g ore Valentin. Razmere med Slovenci in Nemci v stari dobi (Predavanje). Mir št. 1. ,r," Črtice o verskih in cerkvenih preobratih v Beli Krajini. Danica, St. 31—42. — Kronika mesta Črnomlja in njega župe. Danica, št. 43 51. — Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374. Danica št. 1-30. Slekovec Matej. Oskrbniki ljutomerske graščine. Č Z N. II. str. 73-75. S t esk a Viktor. Collegium Carolinum Nobilium vLj. IMK. 153—157. Nelson v Lj. IMK. 168-171. Šmid Walter. Das Grüberfeld von Krainburg. Vorläufiger Bericht. Mit 23 Abbildungen. Mitteilungen des Musealvereines für Krain. Jg. XVIII. 81—96. (DS. 697.) Verstovšek Karl. Celjski grofje in jugoslovansko ozemlje. (Govor). Ilustr. nar. kol. XVII. 149 — 165. (tudi v ponatisu: Celje 19a5. 8". 18 str.). Vojska na Daljnem Vzhodu. Uredil Dr. Evgen Lampe. Založba ,Dom in Sveta". Tisk „Katoliške tiskarne" v Lj. 1905. (Dokončano I. 1906.) 4". 380 str. (L. 1905 izišli snopiči 11—16.) Vrhov II i k Ivan. SchilliiiKOvi zvonovi. I M K. 99—100. — Zatrte nekcdanje cerkve in kapele ljubljanske. Danica št. 36—51. (nadaljevanje iz prejšnjih let.) Beg Ante. Slovensko-nemška meja na Štajerskem. Kulturno zgodovinski in narodno-pisni doneski. Nabral — —. Ponatis iz .Slovenskega Naroda*. Z zemljepisnim načrtom. Tiskala .Narodna tiskarna". Založil Ante Beg. V I,j. 1905. m. 8». 109 str. (Cena I K). (I)s. xix, Pu|) XXVll. 25. SN st, •246). Cibušek A. Štiri dni v kraljevstvu Triglava. P. V. Xi.53 -.59, 69-74. Gruden Jožef. .Mirabilia niundi". Potovanja frančiškanskega misijonarja v ."»rednjem veku. D S. 354 -3.58, 424—429, 550-557. J. V. Kreolin. Iz zapisnika nekega popotnika. Dom. XV.št.t)7—73. J a k še Ivan. Opatija. Potopisna črtica. Dom. XV, št. 68. Justin Rajko. Izlet na Vclebit. P V. XI.37 -44. Klodič Maks, vitez Sabiadoski. Nekaj malo znanih tur v Bohinjskem pogorju. P V. XI. št. 7—II. — Od Črne prsti črest Grebene na Rodico. P V. XI. 8-10, 21—24. Knafelc A. Na Višarje po zimi. P V. XI. 44-4.5. Kocbek Fr. Izlet v Logarsko dolino. Ilustr. nar. kol. XVII. 79—93 s slikami. K oč e va r Josip. Orjaška Slivarska jama ..Dimnice". P V, 59—61. Kovač Veselko o. Kitajska pisma. Slov. št. 71, 98, 138. Kraljeviča. Morsko kopališče in klimatično zdravilišče. SN. št. 105. 106. (H. C.) KraSovec Kranjo. Pomladanski izprehodi po Italiji. Gorenjec št. 20—22, 28, 29. Lampe Evgen. Londonski izprehodi. D S. št. 1 — 5, 7, II, 12. La v t iž ar Jos. Romarjeva pisma. Danica, št. 4—24. Levičnik Jos. Čez leto in dan. Potopisne črtice iz slovenske domovine. Danica št. 313- 50. Livški. Gl. Klodič Maks. Mlakar Janko. S ccpinoni in vrvjo. P V. §t. 6—10. Oblak Jos C. Golica in Kadilnikova koča. Zgodovin.skc in po lopisne črtice. Spisal dr--, Tiskali in založili J. Blasnika nasi. V Lj. U)05. v. 8". 90 str. (Cena 1 K). Slovan m ZSl. LZ. 4a8. Oblak .los. C. Skozi pekel v Cerknico. P V. XI. 74—77. P -C Frjanjo. V Bohinj in k bohinjskemu jezeru! Potopisni in zgodovinski utrinki. Gorenjec št. 36, 38, 39, 42, 43. 46. 49. 50, 51, 52. (nadaljevanje v 1. 1906.) Peterlin Rad. (Petruška). Moj izlet v Kavkaz. P V. XI. št. 6—12. Pirnat Makso. Lubevč pri Idriji. Izprehod. PV. XI. 11 — 14. T o m in še k Jos. Kurijozcn Triglav P V. XI. 192—193. Trstenjak Ant. Slovenci v šoniodski županiji na Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Napisal--. Ponatis iz „Slovenskega Naroda" 1905. Tiskala „Narodna tiskarna". Založil Anton Trstenjak. V Lj. 1905. 8", 115 str. -zemljevid. (L Z. 507. dr. Jos Tominšek O S 440 — IM K. 175 -.Slovanski pfchicd Vil, 480 .^d Čcrny) Turna Ferd. L. Kako sem potoval v Rusijo. Zvonček VI. št. 3—11, — Veliki vrh. (Rombon.) P V. XI. 3—7. Sonvan Louise. Pisma iz Amerike. SN. št. 129 -135. A. S. Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja. C Z N. II. 86 - 87. Arnejc Jan. Koroške pravljice. 1. Celovškega kraja. Mir št. 39, 46. 49, 51. Govekar Fran. Martin Krpan in Peter Klepec. Slovan 111.283. Imena, krajevna. SN. St. 171. Jo van Janko. Domači obrti na Kranjskem. (Ogljarstvo.) D S. 40—43; (Glavnikarstvo.) 492—495. Lupša Ferdo. Glas izSiama.Dom. XV, št. 28, 32.— Farmer v Siamu. Dom. XV. št. 73. 75. Postojna. SN. št. 158-162. Prcindlova Milka. Pismo iz Bo.sne (Slavljenje krstnega imena). Dom. XV. št. 4. Slovenci, beneški. Zora XI. 84. Snoj Benigen, o. Aleksandrija in Slovcnci. Kol. Moh. 4;i —49 (s slikami.) Smid Walter. Der bildliche Schmuck der Kraincr Bienenstöcke. Folkloristische Skizze. Mitteilimgen des Musealvereins lür Krain. XVIII, I03--108 s slikami. Štrekelj Karl. Slovenske narodne pesmi. Uredil dr.--. Izdala in založila Slovenska Matica. Natisnila Zadružna tiskarnica. V Lj. 1905, v. 8". 9. snopič str. 213—432. (Slovan IV, 1.56. dr. .los. TominJek. - L Z. XXVI. 378-379. dr Jos TominSck. — K O. LX. 84 89. — dr .Mi) Murko Pojasnilo (v /adcvi Strckljevih Slov nar. pesmi) KO. IX. 408-40«)). XI. Prirodoznanstvo. Matematika. Tehnika. Ben k Stan. Bernoullijeva lemniskata. Četrto izvestie idrijske realke. XIII.—XXXII. Grošelj Pavel. Konec sveta. Ortica iz prirodoslovja. L. Z. 37—43. — .Radijobi' in postanek življenja. (Prirodoslovna skica). SN. št. 155. J. Z. Toplota naše zemlje. D S. 639 —640. Klodič Maks, vitez Sabladoski. Goram in hribom skozi život. P V. 188—191, 203-208. Kramer Ernst. Das Laibacher Moor, das grösste und interes santeste Moor Österreichs in naturwissenschaftlicher, kul turtechnischer und landwirtschaftlicher Beziehung. Von Dr --, Direktor der landwirtschaftlich-chemischen Versuchs Station für Krain in Laibach. Mit drei Karten und 43 Ab bildungen. Laibach. 1905. v. 8« 205 str. Kram er Ernst. Preiskovanje vod.1 za pitje in domačo vporabo na Kranjskem. IMK 101—152 (Tudi v ponatisku.) Livški Ol. Klodič Maks. Lupša Ferdo. Aluminij pred 2000 leti. Slovan III. 31. Reisner Jož. Brzojav ali telegraf. Zvonček VI. 33—36. R^emec Bogumil. O sodobnem stanju descendenčne teorije. KO. IX. 37-52, 158—171, 329—333. Sajovic Gvidon. Nekoliko črtic o človeškem pokolenju. NZ. III. 131—134, 196-204. Sušni k Ivan. Kako so merili solnčno daljo? (Študija iz astronomije.) K O. IX. 227-295. Ter se gl a V Fr. Še enkrat Haeckel kot filozof. K O. IX. 405 -408. Turk J, Iz kmetijskega-keriiičnega gospodarstva. SN. 190.5. št. 46-53. — Naš vsakdanji kruh. Slovan III. št. 5—12. (nadaljevanje v IV, 1.) Ušeničnik Aleš. Odkod življenje? KO. IX. 396—404. Valjavec .ložef. Iz svetovne prazgodovine, (Nekaj poglavij iz kozmogonije.) KO, IX. 65—81, 172—180. (Z „Rpilogom" dr. Aleša UšeniCnika str. 189—194.) Vodušek Mat. .Mi ima luna kakšen vpliv na vreme? SN. št. 219. Zamik Boris. Nekaj o Trigloditih. SN. 1905. št. 28. Zern Ijak Anton. Svetlobni eter. Prirodopisna črtica. SN. št. 163. Xn. Trgovina. Obrt. Kažipot. Trgovinski in obrtniški. Razprave trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Lj. Založila kranjska trgovinska in obrtniška zbornica. Tisk J. Blasnika naslednikov v Lj. 1905. I. dne 14. marca 1905. m. 8 . 46 str. — II: 30. junija, str. 47—88 — III: 25. julija, str. 89—98. — IV: 24. okt. str. 98—152 — V: 28. dec., str. 152—200. (Čljinki v vseli političnih in strokovnih lislih). Xni. Kmetijstvo. Knjige za ljudstvo. Koledarji. A. P, K. Na zelenem Pohorju. Slika za slovenske sadjarje. Slov. gospodar, št. 27. Dular Fr. Črtice o govedarstvu. (Gospodarske stvari.) Mir šl. 18-51. Flegerič Božidar. Nekoliko gospodarskih pravil. D. Prij. II. 245 -248. Izvestja društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja za leto 1904. Sestavil dr. E. Kramer, ravnatelj kmetijsko-kemijskega preizkuševališča za Kranjsko v Lj. S petimi podobami. Založilo „Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja." Tiskali J. Blasnika nasledniki. Lj. 1905. 4", 35 str. Kosi Anton. Črtice iz sadjarstva. Dom. XV. št. 18.19,20,22,28. Nauki. Gospodarski. — I. knjiga. Uredila Viljem Rohmiati in Fran Dular. Izdala in založila »Družba sv. Mohorja* v Celovcu. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovcc. 1905. 8". 158 + (II) str. Zbirka ljubimskih in snubilnih pisem. Po raznih vzgledih sestavil F. H (a d e r I a p.) Osmi natis. Založil in prodaja Janez Giontini. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju: V Lj. 1905.8". 80 str. Koledar (Vestnik) XIX. Šolske družbe sv. Cirita in Metoda v Lj. za navadno leto 1906. Izdalo in založilo vodstvo. Tisk .Narodne tiskarne.' V Lj. 1905. 8", 121 str. -i- oglasi. (Cena 1 K 20 h). Koledar Družbe sv. Mohorja za leto ]9()ö. Izdala in založila .Družba sv. Mohorja* v Celovcu. Natisnila družbena tiskarna. (1905.) 4". 160 + 64 str. (H S, XIX. .^^.SS) Koledar za kmetovalce. I. letnik. Spisal in uredil dipl. agr. Jakob Legvart, državni nadzornik za mlekarstvo in strokovni učitelj za kmetijstvo na gospodinjski šoli v Lj. Koledar za na steno. Založilo katoliško .tiskovno društvoTv Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru. Kalenddr najszvejsega szrca Jezusovoga na 1906to navadno leto. III letni tecsäj. Na szvetlo dän od szombotelske cerkvene stamparije. Uredil dr. Fr. Ivanoczv v Tišini. 1905. 8". (D.S. XIX. 119 12. Uredil Prof. Dr. Anton Dolar. Last in zaloga „Zvezne tiskarne" v Celju. 8'. 184 str. Leto XVII. (Cena I K nevez., 1-50 K vezan.) D. s XIX. .m - Dr)m XV. .It 89 - Slovanskv pft-hlcd Vil, .^Tfi dr Jos K lira se k) Slovensko-Anierikanski koledar 1906. Izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda." XII. letnik. New-York. Žepni koledar za slovenske delavce 1905. (Cena 72 h).' XIV. Leposlovje. AleSovec Jakob. Jama nad Dobrušo ali dobri in hudobni grajšak. Pravljica iz starodavnih časov. Zvedel in za pri-prosto ljudstvo spisal — —. V Lj. Založil in prodaja .lanez Giontini. Natisnil A. Klein v Lj. HKW. 8". 80 str. Aškerc Anton. Primož Trubar. Zg0(l0vin.ska epska pesnitev. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Ked. Bamberg. 1905. 8". 135 str. (Cena broš. 2 K). lOS w .v» dr Evg. lampc - .Primož Trutwr- pa na5i kliTikalcI. SN. M. i. Toreador A Aäkcrc. SN. Ii. 7-U. Slovan lil. IJl lA 153 dr Val Konin — N Z. lil, f>4. — ASkenVv ,Trubar- pred libcr.ilno kritiko K O. IX, •203 - 207, dr. E Lainpc, - LZ. 11», 183 184 dr Jos. Toniinäck. Ali je Primož Trubar upcsnilve vreden jnnnk aH nc? (lospoJu pnifc-sorju drju. Tomln5ckii odgovarja A. Aškerc. SN. St. 83 92 in tudi v ponatisu: V l.j. Natisnila .Narodna tiskarna- 1905. 8 .str — Pesnik Aikerr v borbi /a hcrojstvo. F'otrebcn odgovor na nepotreben nagovor. Brez virov ."spisal dr. Jos. Tominšek. SN. it 1(4—97 in v wnatisii: V Lj Samozaložbji. Prodaja I. Scliwcntncr 1905. 8 ' 35 str. 'csnik Mkerc v boju za herojstvo. I) S .37i—374 dr. E Lampe. — Slovansk« pfelited VI!. 285-286). Baloh Ivan, Črtice. Samozaložba. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1905. 8\ 184 -str. (Cena 1 K). (D S 69.1 - Slovan IV. .■>8 dr Val. Korunf Bratlna Janko V znamenju miru. Povest. Gorica. Tiskala .Narodna tiskarna' 1905. 8". 73 str. Freuensfeld-Rädinski Josip. Zvezde ugaSajo . . . Pesmi. Uredila Fran Cvetko in Vekoslav Spindler. Založil Fran Cvetko, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Natisnil Ant. Slatnar v Kamniku. 1905. 8'. XI i- 140 str. (D S. XIX. 118. - Dom. XV, 5t- 79. — Pop. 2K2—m dr. Pran IleSi«. — Slovan lil, 379. dr V Ko run) Govökar Fran. Martin Krpan. 01. II. Zborniki. Knjižnica Slovanska. Igri, Dvo — za žensko mladino. 1. Poboljšana trmoglavka. (Nemški spisal Wilhelm Pa i II er). 2. Luknja v namiznem prtu. (Nemški spisal I. Rem m o). Iz nemščine prestavil Vinko Vodopivec. Tiskala in založila .Narodna tiskarna* v Gorici. 19a5. 8". 32 str. Jelene Vitoj. Belgrajski biser. Povest iz starih dni. Spisal slovenski mladini--.V Lj. Založil in prodaja A. Turk, knjigar. Tiskala Zadružna tiskarna 1905. 8 '. 55 str. Jesenko Dragotin. Pesmi. (Uredil E. Gangl). Natisnila »Narodna tiskarna- v Lj. (1905). 8®. 100 str. (ns 692-693. dr E. Lampe. - SN. it, 234. 235 — Slovan IV. 58-59. dr J. To-minSck — L Z. 69;}). Kersnik Janko. Zbrani spisi. Zvezek IV. Sešitek I. in II.: Gospod Janez — Kmetske slike — Humoreske — Povesti za ljudstvo. V Lj. Založil L. Schwentner. Tisk »Narodne tiskarne. 1905 8" 4 I. ^ 333 str. Cena broš. 5 K. (D S. XIX. 369-370 Kr Terscglav SN. M 110. Cv Oolar Kočevar Ferd. Mlinarjev Janez. Slovenski junak, ali uplcme-nitba Teharčanov. Sestavil po narodni pripovedki iz srede petnajstega stoletja — —. Četrti ponatis. Založila Zvezna trgovina v Celju. liWS. 8". 2 I. + 146 str. Kveder • Jelovškova Zofka. Iskre. Ilustriral M. Rački. V lastni založbi. Praga 190}. 8". Cena 2 K. {OS .171 h> Tcr-sckI-tv. — Slovan IV, S9. — NZ IV. !.■> - 1.7. 7.58 dr. Iv Merliar) Lermontov M. J. Izbrane lirične pesni v slovenskem prevodu. Priloga .Piščalke za abstinente, pivce in pijance" (12 zvezkov). Tisk .Zvezne ti.skarne" v Celju. 1905. m. 8". 384 str. Linhart Anton, Županova Micika. Gl. II. Zborniki. Talija, zv. 20. Oovökar Minka. Ru.ska moderna. Novele in črtice Gorkega, Andrejeva, Skitalca, Bunina in Cirikova. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. V Lj. 1905. 8«. 398 str. Cena bro§. 4 K, elegantno vezana 6 K. (LZ.XXV1, 445 H7 dr tv. Prijalcij Sl.ivan IV. 57-58. Slovan IV. 1.55-1.56. A. Ackere. — OS. XIX. 114 -115. Fr. S. Finigar. -N Z. IV, %). Najdenöek, ali pravični se usmili tudi živine. Prevedeno iz nemščine. V Lj. Založnik in prodajalec Janez Giontini. Tiskal Iv, Pr. Lampret v Kranju. 1905. 8". 96 str, Regali Josip. Reliefi. Tiskal inzaložil D. H ribar v Lj. 1905. 8». 149 str. Cena 2 K. (t)s. ft29, dr E. L.inipc. - Slovan III, 348 .lanko Orlški. — L Z. 759 Cv üolar. — SN. ät 260 -262. .1 K. - N Z III. 208). Shakespeare William. Beneški trgovec. 01. II. Prevodi. Sienkiewicz Henrik. Brez dogme. GI. II. Knjižnica, Svetovna. Sienkiewicz Henrik. Potop. II. knjiga. GI.II. Knjižnica,Slovanska. Silvester Radoslav. Šmarnice. Glasi moje mladosti. V proslavo Marije brez madeža spočete Device in prevescii spomin .50 letnice razglašenja te verske resnice. Zložil --v Vipavi. Tisk R. Šeber nasi, v Postojni. 1905. 8". 108 str. Cena broš 60 h. Spillmann Josip, S. J. Dež in soince. Povesti. Poslovenil J. M. Prvi zvezek. Izvirnik založila Herder'sche Verlagshandlung. Freiburg im Breisgau. Izdala »Nova Domovina*. Cleveland, Ohio, (brez letnice), v. 8". 83 str. Spilimanove povesti. Založila .I^toliška bukvama" v Lj. Tisk ,Kat. tisk. društva" prej R. Seber v Postojni 1905. m. 8®. IV. zvezek: Praški judck. Preval Josip Vole. 75 str. — V. zvezek: Ujctniit morskega roparja. Povest. Prcvel M. B. 77 str. — VI. zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa. Prosto po misijonskih zapiskih od A. o. B. Iz nemščine prove! M. B. 70 str. Šenoa Avgust. Kaiamfil s pesnikovega groba. Poslovenil dr. K. Ozvald. Tiskala in založila .Narodna tiskarna" v Gorici. 1905. 8". 55 str. (LZ. XXVI. 316 dr. .los. TominSck). šmid Krištof. Spisi Krištofa Šmida. Poslovenjeni mladini v zabavo in pouk. Novo mesto. Tisk in založba J. Krajec nasi. 1905. 8". — I. zvezek: Ljudevit Hrastar spoznava Boga. — Golobček. Poslovenil P. H. Sattner. Tretji natis. 80 str. Cena broš. 60 h, vez. 80 h. — XIV. zvezek: Povodenj. — Kartuzijanski sarno.stan. Prosto poslovenil Fr. Salezij. 128 str. Cena broš. 60 h, vez. 80 h. — XV. zvezek: Pavlina. Prosto poslovenil Fr. Salezij. 109 str. Štoka Jaka. Ne kliči vraga! Saloigra v enem dejanju s petjem. Trst. Tiskarna .Edinost*. 1905. m. 8". 35 str. Cena 50 h. (Slovan m. 318) štoka Jaka. Trije tički. Burka v treh dejanjih. Trst. Tiskarna .Edinost". 19a5. m. 8». Cena 60 h. iSlovan iv. 93) Turna Ferd. Lev, V znamenju življenja. Skice in črtice. Ri.sbe: Maksim Gaspari. Založil pisatelj. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1905. m. 4". 109 str. (D S. 371-372. VI. K.) Turgenjev Ivan. Pred nevihto. Novela. Poslovenil Silvester K. V Lj. Založil in prodaja Anton Turk, knjigar. 1905. 8". 91 str. Zorin Marko. Nebesa. Roman. (V snopičih, izšla 1. štev). Tiskal Drag. Hribar v Lj. 1905. (Slovan III. s.52). Leposlovje v časopisih in zbornikih. Andrejčekov Jože. Gl. Podmilšak Jožef. Andrejev Ksaverij. Rusofil. Šaloigra v enem dejanju. D S. 721-731. Bekš Josip. Ukončanemu cvetu. (Francu Mediču). Mir, št. 44, 45. — Pod belo suknjo. (Par žalostnih in veselih iz vojaškega življenja). Mir, št. 46, 50. Bistriöan. Brat Justin. Iz dnevnika samostanskega novica. SN. St. 167—200. Blažič Ivo. Anica. D. Pri). 11. 142—144. — Vaški norček. Zvonček VI, 37-40. Borisov. Na počitnicah. SN. št. 58. Bratina Janko. Francka. Slov. gospodinja št. 11. — Gospod Hilarij. Črtica. Dom. XV, št. 87. — Naš pisnionoša. Primorski li.sl št. 36. Buöar Julij. Čudna zaroka. Humoreska. SN. št. 14—17. Cankar Ivan. Budalo Martinec. (nemški prevod dr. Fr. Vidica v Österr. Rundschau. lil. Bd. str. 24—31) Edvard in Ku-nigunda. Slovan III, 17—19. — Epilog L Z. 594-599. — Gospod svetnik. Slovan III, 97—100. — Martin Skočir in Anastasius von Schiwitz. Ilustr. nar. kol. XVII, 96—107. — Materina slika. D Prij. II, 14—17. — Moj kabinet. D Pri j. II, 133—135. — Moj prijatelj KuŠtrin. D Prij. II, 253- 256. Poet. D Prij. I, 26-28. - Polikarp. L Z. št. 1-7. -Potepuh Marko in kralj Matjaž. A. Knezova knjižnica XII, 1—78. — Povest o dolgem nosu. L Z. 679-686. — Študija v gledišču. Slovan III, 168—170 — V mesečini. A. Knezova knj. XII, 79—113. Dolinar Elvira. Udri ga! D Prij. I, 235. Fabijan Ana (Sonja). Kuzmin Miha. S N. št. 80 — Odlomek iz kmetiškega življenja. SN. št. 81. — Pri mrliču. SN. št. 133. — Prijatelj Sime. S N. št. 138. — Stara pesem . .. SN. št, 98. Fatur Lea. V družbi bede: D Prij. I. 177—183. — Dve zakonski dvojici. 195—198. — Moč usode: D Prij. II. 7—11. -Pravljica. 27—29. — Vdovec v zadregi. 146—130. — V burji in .strasti. D S. št. 3—11. Finžgar Fr. S. .Games-Love". Črtica. D S. 16—23, 84-90. Govori, aloa f D S. 625—626. — Nagrobnica izgubi enemu raju. Silhueta iz Prešernovega življenja. D S. 545—548. .Oh, ne dajte ml pištole . . .! (Iz Prešernovega življenja). Prešernova priloga .Slov.- št. 206. — Srečala sta .sc . . . Vsakdanja povest brez konca. D S. št. 4—8. — Sc enkrat . . . Črtica. D S. 138—144. Florjančič Ivan. Predpustna romanca. SN. št. 37. 38. Franöiö Jos. gl. Zbašnik Franc. GangI Engelbert Dom, (12 sonetov). L Z. 1—3, 65—67. — -Mare. L Z. it. 4—8. — Sonata pod križem. (Pesmi). Slovan III, 146—147. — V Zvoneku VI: Uho in roka. 19—20. — Prijateljev Silvester. 42—43. - Koš jabolk. 70. - Sivi lasje. 110. — Za žogo — po nosku. 125—127. Prvi izprehod. 163—165. Oolar C/etko. Pisano polje. (Pesmi). L Z 129-131. Oovökar Fran, Nad prepadom. Roman. I. del. Slovan III, št. 1—12. Gozdovnilc. Povest iz ameriškega življenja. Glas Naroda št. 159-2a5. Gregore Pankracij. Gos sv. Martina. Pripovedka. Kol. Moh. za 1. 1906, 36-38. Gregorčič Simon. Novi .bogovi". (Pesem). Slov. št. 117, Gregörec Ferdinand. Boj na klancu. Vrtec 7—II. — Naglo •Storjeno — gotovo skaženo. Vrtcc. 23—25. — Dedkova ura. Vrtcc 111. - Dvakrat pastir. Vrtec. 128. — Vrhu klanca. Vrtec 175—177. Hacin Josip. DPrij. II: Kadar nimamo denarja. 151—154 — Stotnik Rabelj. 267—268. — V Grahovem. 300 -305. Hočevarjeva M. Silva. Novela. S N. št. 232, 233. Hrastničan F. O. V Zvončku VI: Prijatelj mladine. Prizor iz Prešernovega življenja. 227—233. — .A jaz je nimam več . . 251 -253. — Mirini prijatelji. 15—17, — Kako smo pokopavali pusta. 63-64. — Zeleni Jurij. 115—117. Prvi poljub. Gledališki prizor. 134—136.;Prešiček, 194—197. Iskrač-Drameljski I. Plesati ni znal. Črtica. Dom. XV, št. 45, 47. — Pozabljeni . . . Dom. št. 49, 51, 53. Jelene. Vitomil F. Propast. S N. št. 1, 2. — Fantazija o Marici, št 46 (ponatisnil Glas Naroda št. 265). — Ko žare kresovi . . . S N. št. 150 -152, — Božič S N. št. 293. -Na potu. DPrij, II, 97—104. — Spomini. DPrij II, 229-233. Kamenšak Oskar. Kako je g. Zajec delal drugič izpit. S N, št. 29, 30. Mirina poroka. SN. št. 47 -49. — Ljubezen Pavla Golažka. SN. št. 136—137. — Izgubljeni goldinar. S N. št. 205. Kersnik Janko. Agitator. Roman. Glas Naroda št. 207—222. Očetov greh. Glas Naroda št. 266—278. (ponatisa). Knaflič Josip. Orla. SN šl. 104. - Duše. SN. št. 154. — Mesečina S N št. 57, 64. — Koča za močvirjem. D Prij. 1, 59—64. — Pluj v svet! D Prij. I. 114—116. Koder Anton. V gorskem zakotju. Povest. Glas Naroda št. 146— 157 (ponatis). Kostanjevec Josip. Brez zadnjega poglavja. A. Knezova knjižnica XII, 114-156. — Pošteni ljudje. SV. 57, str. 1—65. Krek Janez Ev, Mati. Slov. št. 93. Kristin Etbin. Begun Steve. Delavec št. 1—12. — L' art pour r ari. N Z. Ill, 79—80. — Počena srca. Delavec št. 26 -52. Prvi .sestanek. D Prij. 1, 138—142. — Žalostna humoreska. D Prij. II, 114-118. Kristanova Ada. Roža. Delavec št. 24. Kveder-Jelovškova Zofka. V Domačem Prijatlju 1. letnik: Kadar zvezde ugašajo. 33—36. — Prva ljubezen? 90 94. — O sejmu, 121 -123. — Vida. 146—149. — Naša Vlada. 205 -208. — Šestdesetletnica. 229- 234. — D Prij. II: Anierikanec. 38—43. — Povest iz življenja vaške učiteljice. 69-78. — Rezikino pismo. 121 — 126. - Vprirodo! 128—129.— V spomin. 135-141, — Vladoša. 167 171. -Epizodice. 210—215. — Otroci. 240 -244. — Učenje. 270—273. Po zimi. Črtica. Venec slovanskih povesti VIIl. Vaška poezija. SN, 1905. št. 293. - Mara in njen sin Kajn. Slovan 111. št. 2—4. — En svetel spomin. L Z. 95 - 98. — Misijon. L Z. 614-622. Lah Ivan. V Domačem Prijatelju 1. let: Prvo pismo. 29—33. Spomin. -54 -58. — Poglavje iz povesti. 85 - 90. — Skrivnosti. 109-114. ~ Po šupu. 167 171. — Tragiko-medija. Vaška slika. 221—223. — D Prij. II: Sprava. Božična slika 1—6. — Selitev. Zimska .slika. 21 25. — Stara historija. 109-113. — Madež. 157-162. — Most. Slika. 225-228. — Postaja. Dolenjska slika, 256-260. — Čarovnica. Pripovedka. D S. št. 1—3. — Cesta. Črtica. Slov. gospodinja I. št. 8. — Ljudje s povestmi. Vaška slika. D S. 348—353. — Sanje o domovini. Spomin iz mladosti. D S. 239-242. - Zavožen voz. Slika. D S. 464 471. -Zadnji ribič. Slika. D S. 536—544. 592—599. — Historija hiše. D S. 687-691, 706—711. Levstik Mihael. Jctničarjev Martinek. Kol, Moh. 34—36. -Plemenit zgled. Zvonček VI. 68 66. Prva laž. Zvonček VI. 77—79. Levstik Vladimir. Kralj Matjaž. Pomladna romanca. Slovan lil. 270 272. — Povest iz temne noči. Novcieta Slovan III. 290 296. Lubič Juraj. Gl. Bučar Julij. Malovrh Miroslav. Korisika. SN. št. 94—157. (Izšlo tudi v ponatisu. V Lj. Natisnila in založila ,Narodna tiskarna*. 1905. 8«. 309 str.) — Gospa Anfjela. SN. št. 21 -45. — Na devinski skali. Zgodovinska povest. S N. št. 202—297. Kralj iMatjaž. Zgodovinska povest. Glas Svobode, št. 1—33. (Ponatis). — Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Glas Svobode, št. 34—52. (Ponatis). Medved Anton, prof. Nesrečnež. Povest. SV. 57, str. ti7—151, Medved Anton Mrtvih spomin, (Pesmi). D S. f)47. — Pomlad obhaja Donava. (6 lirskih pesmic). D S. 266 — 267. Večna luč. (Pesem). D S. 328 -331. — Posestrimi. (Igrokaz v štirih dejanjiih.) D S. 519-530.582-591. Merhar Alojzij. (Silvin Sardenko.) Rimski soneti. (I—Vili,) D S. 24—26. Rodni zemlji s tujih tal. (Pesmi). D S. ;«)3 .304, 413; 455- 456; 518. — Sina^'Oga (Pesem). D S. 412, — Med nebom in morjem. (Pesmi). DS. 666-669. — Skrivnosten sen. (12 pesmi.) D S. 145—147. Meško Fran Ksaver. Moji mali, Mir št. 52. — V kupeju. Črtica s pota. D S. 715—720. — Popotnik. Kol, Moh. 42-3;^. Mihalek Pavel. O domovina! D Prij. II. 162—165. Milčinski Franc. Davorin Trn in pogrebno društvo „Zadnja čast". 'Humoreska.) L Z. 99—107, Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spomenik. Slovan 111. 300—302. Mokriška Mira. Ob slavčevih glasih. Silhueta. D F^rij 1,143—145. Molek Ivan. Kdo je kriv? — Sam? Glas Svobode IV. št. 6. „Mot". Čisto navadna, znana stvar. Satira. Slovan III. 237—238. Murnik Rado. Osveta. SN. št. 218. — Lepi janičar SN. št. 224 (Ponatis v Glasu Naroda št. 281, 282). — Lažnivček. S N. št. 236. — Helena. S N. št. 242. Neubauer Fr. Pesmi. SV. zv, 57, str. 151—155. Novačan A. Krištof Vran. Ilustr. nar. kol. XVII. 167 170. Palnak F. Kurenti. Zvonček VI. 68- 69. Pangrac Juraj. V Zvončku VI: Mladi voznik. 9 — 15. — V skobec ga ujenn! 26-30. — Zvesti pes. 220—223. Videl je angelca .., 242-246. — Boštkov Tine. 273 285. Pavlica Andrej. Cvetje z vrlov večnih višav. (Pesmi.) Priin. list št. 1, 12. 17, 39 .. . Plevec Drago. Na vseh vernih dan. Slov. gosp. M. 43. Podmilšak Jož Gl. Andrejčekov .lože. Žalost in veselje. Glas Naroda št. 55—95. Polak J. E. Moderni basni. I-II. Dom. XV št. 58. Potočnik Vekoslav. Pavla. Črtica. Dom. XV, št. 79. — Žrtev ljubezni. Črtica. Dom. XV, št. 97. Prelesnik Mat. (Bogdan Vened.) Vineta. Baltiška povest. D S. št. 1, 2. (nedovršeno.) Premk Josip. V novem letu. SN. št. 297. PMbil Dragotin. Največji zločin. Dom. XV, št. 95. Podgorjanski J, K. Moj pajek. Prirodoslovna Črtica. Slovan lil. 368 369. Pugelj Milan. (Roman Romanov.) Sestanek. SN. št. 176-177. Izlet na Višavo. SN. št. 180—182. — Srčni valovi. (Pesmi). L Z. 193-194. — Bajta. Črtica. D S. 215—224. Vdova Ženica. D S. 282—288.— Ure spominov. D Prij. II, 29—32. — Profesor Damjan Čebulovec. D S. 650-655. Onstran hriba. D S. 404—411. Rap6 Andrej. V Zvončku VI: Siroti. 2—5. — V zimskem jutru. .30—32. — Zaprta! 53—56. — Pomladni sel. 86—88. Sam. 101—104. - Na divjega petelina. 137—139. — Zaklad. 1.57-163. - Nemec. 170 174. — Vražar Jošl. 201—209. — Ali že odhajate? 218-219. — Prijateljev Muha. 246-248. — Dvanajsti. 266—269. Roječ Fr. V Zvončku VI: Micika - Mica. 179—186. — Križi in težave iz mojih dijaških let. 209—213. — Je.senska slika. 254. Rozman Janko. Otroci. Črtica. L Z. 690—692. Ruda Vinko. Prodana vejica. Glas Naroda št. 223. Samko Cvetko Marin. V D Prij. I: O Pavlu Pavloviču. 215 do 220. — D Prij. 11: Pred plesom in na plesu. 85 -89. Šel jena boj... 233-235. — Trinajsta cvetka. 261 do 262. Sever. Na valovili življenja. Novela. Gorenjec št. 2—7. Sova Peter. Poiiočni znancc. SN. št. 3. — Pot rešitve. S N. št. 5. Spindler Vekoslav, Bil je deček. Črtica. D Prij I, 36-37. — Mamica. Črtica. D Prij. I, 117—120. — Njegov grob. S N. št. 111. — Da me ne ljubi! SN. št. 123—124. — .V\arko. (Pesem.) L Z. 722—726. Steriaj Fr. Ks. Na reji. Črtica iz naših grap. D S. 670-672. Strnad Fr. 01. Zbašnik. Strnad Marica Usoda. Slov. Gospodinja I. št. -5. Šorli Ivo. Izlet na vi.soko goro. Črtica. D Prij. 11. 177—183. — Tolažnica. Črtica. D Prij. II. 206—208. — Brez tragike. L Z. 146-154, 210—220. - Snov za novelo. L Z. št. 5-8, 10, 11. — Kakor velika zlata roža . . . Slovan lil. 303 305. Plameni. Slovan HI. št. 1—9, 11, 12. Tavčar Ivan. Izza kongresa. Zgodovinski roman. L Z. št. 7—12. (nadalj. v let. 1906.) — .lanez Solnce. Zgodovinska novela. Glas Naroda, št. 225—255, — Grajski pisar. Zgodovinska podoba. Glas Naroda št. 255—264. — Otok in struga. Glas Naroda. St. 279—288, — 400. Času primerna povesi iz pri-hodnih dni. Po vzorih dr. Ničmaha. Glas Svobode. — V Karlovcu. Gla.s Naroda, št. 289—294. Tavčar Mara Ivanovna Iz življenja. SN. št. 126. — Ah, te noči ... SN. št. 184; ponatisnil Glas Naroda št. 206. — Z obiskov. Slov. gospodinja 1. št. 5. Trdina Janez Dve ljubici. L Z. št. 1 —3. TroŠt Ivo Komisar Keber. Božična povest. Edinost št. 353—354. V D Prij, I: U.-sehla veja. Silhueta. 190 -195. — D Prij. H: Migljaj. 60—63.— V slovesnem trenutku. 197 200. — Na koncu. 285—289. V Zvončku: Ah, to je šlo! . . . 6-8. - Junak Milko.75 -76. ~ Budnica. 112—115. — Ži-gatov Primož. 149—152. — .Med šibami. 197—200. Urbas Janez. V Zori .XI: .Zdrav bo'. 71. — Pismonoša Luka. 89—92. — Matija Veter. 111 — 115. Zakaj, zakaj ... 137. .E, ti nestrpnost!" 138. — Materi. 139. V. Nerodni ženin. SN. št. 23. Valenčič Fran La bella Venezzia. (Pesmi.) L Z. št. 7, 8, 9. VoglAr Fran. Za kruhom. Zvonček VI, 146—149. Vuk Ivan. (Slarogorski.) Ob slovesu. Črtica. Dom. XV, št. 77. — Izdajstvo. Povest. Slov. gosp. št. 20—26. — Številka 79. Slov. Kosp. št. 38—40. — Zgubljena krona. Novela. Slov. gosp. št. 46. — Zatrta. Gorenjec, št. 32. 33. Zbašnik Fr. Zmaga. L Z. št. 1 -4. — Teloh, Črtica. L Z. 44—47. Anica. L Z. 299-305, 361 -366. - Prizor iz Eli/ija ob odkritju Prešernovega spomenika. L Z. 537—543. — Vizija. L Z. 746—752. — Sanje. D Prij. I, 81 —85. — Na ulici. Slika D. Prij. II. 18 20. Žagar A. Leonorina dola. SN. št. 187, 188. h) Prevodi. I. Jugoslovani. Kočič Peter. Vcncc slovanskih povesti Vili; Imih SJ^idkc Duto — Mrgiida — Jablan — Pri Mflrkanovcm stuili-ncii. Senoa Avg. Kaiamfil (gl /Korij!). Proklilslvu. Zgudovinski roman. Nadaljeval in dovršil I. E. Tomič. Prevul M CoHi'. F.dlno'st ist. I d4. — kimcc I. liHlfi» Trstenjak Davorin. Iver ne pade daicf ikI panja (['(»lovt-ml Hoi. Klc^cfie). Slov. «»ispiidnr 49 ^ II. Iz čeSdine. Brodsky Bohuniil. Slika iz vojne. Venec slov. pov. VIII. — St-iiija, Ravnotam Čech Svatopluk. Foliini>v boben. Vcncc slov. pov. VIII. H a v I i k .losef. Na br-ilovo svaOw. Humoreska. Primorec S», Ii -.it) H er i t es František. Skalni «olob Venec slov. pov. VIII Kosmäk Vaclav, v snegu in metehi Vrtec, 2-6. — Lastovka. 58 — P.)potiiik ill pes DPrij II. 18fi-l»l Vse Irl poslovenil dr. Jožef Čiru den) Vrchlicky Jaroslav. Hoia. Venec Sltiv. povesti Vlll. - Abisag. Ra-vnoljtin. 111. Iz poljščine. Mickiewicz Adam. Kdo je boljSi? Primorec il. 9. 11 (J. A. Olunar*. Sienkiewicz H. Bodi blag<«ilovljcna. Venec slov. povesti VIII. - Hrež dogme (01 II Zborniki. Knjižnica) - Potop II (Ol. H. ZI>ornlki Knjižnica) Stari sluga. Mir SI 17—1«. IV. Iz ru Sči ne. Andrejev I.COilid. V .Ruski imxlcmi': Laž. Stena — Mrcc it. 51, Doslojevskij O. M. DwVk pri nclKSkcm lx>žičium Orcvescu Vrtcc 1««—18«. G o I i C i n j S k i .A P. Kako se je pijanec i/prcobrnii. Vcncc slov. p«iv. VII Gorkij Maksim. .Ruska mom XV. 51. 28. V. Iz raznih slovstev. Bändel a ire Charles. Kolaf. DPrij. I. 236. — Slab denar DPrij I, ys-t». • • Björnstjerne Björnson. Nevarna snubitev. DPrij. II. 2;«i-m -/agonetka flyljenja Primorec St. 51. Bret Harte. Sreea Boaring (jimpa. Nada 12-20 (poslov. .1. Mulaček) Hudif in meU-tar. SfcdnJeveSka pravljica. Nada 77 80 Collins Wilkie. Polica) in kuharica Nada 166 ItM. Dickens Charles. BožiCm večer, Nada St. 1-3 (poslov. Iv. Mulačck.) Du mas Alexandre. Oml Moniu (".rlsto. SoOa si l»-ia?. (nadaljevanje v I. tUiMi) Jokav Mavro. Kann Zgodiivinska puvcsl. Dam. XV, 3Ü-4.J (Pnwt .M'rvlfkov» Mirbeau Octave, frijau-lja. Mmorcc. St l, / - Orclr I'riiiiwec St. 6. 7. Pel i ceo Silvio. .Muje jefc. OUs Naroda SI 96 US. Poe Edgar Allan. Zlafi lirt»4e. N^da 8i-«3. UO-157. S a Cher Masoch. Krvava svatba v Kijevu Dom \V, St 60 -65. Sch i 11 er J. Fried. I'cseiii « ivonii. I, Z, St l. (poslovenil Ant Fiintck.) Scott Walter, l-ammermoorska nevesta. Nad» St I —3 (nedokončano. — jHJslovcnil F, L HZ nI k). Shakespeare William. BencSki lrt{t»vec. ül. II. Zburniki. Prevodi Twain Mark. Ukradeni bdi slon. Nada 2«-.15. ponatisnil .Mir St 2—4. Verga Giovanni. Penialacda. Dom, .\V'. st. 102. Washington Irving, kbrant- črtice (l. OusUlniSka kulilnia. —2. Duh ienina Pripovedka nekega pop.itnlka) Nada 35—36, 94 105 (Prcvel Jt». Pol janec . Zola Emil. .Mačji raj Ik>m XV. St. 75 XV. Muzikallje. Umetnost. Akordi Novi —. Gl. 1. Časopisi, Gerbič Fran. ,Mbum slovenskih napevov. III. zvezek. Založil Lavoslav Schwentner v Lj. 1905. (Cena 4 K). (DS 502 -Slovan m. 2.54> Kosi Anton. Letni časi. Spevoigra. Dvo-in triglasni zbori s samospevi. dvospevi ter z deklamacijami, uravnani za sprem-Ijevanje na klavirju ali hartnoniju. Slovenski mladini poklonil --. Založil izdajatelj. 1905. (Cena 3 K 20 h). (LZ. firv« -63.5. Janko Leban — Dorn. XV. St. 481 Lajovic Anton. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja, op. 7. zv. I. Založil L. Schwentner v Lj. r905. (Cena 2 K 50 h). (LZ. 251-2.52. dr. VI. Foerster. - Slovan III, 223 Jar. Foerster. — DS. .>02.) Sattner Hugolin. Postne pesmi za mešan zbor in orgije zložil P.--, ord. ff. Min. Založil frančiškanski samostan. V Lj. 1905. (Cena: part. 150 K, glasovom 1-50 K). Spindler Franö. Sal. Spremljevanje k «ljudski pcsmarici" za nabožno petje v cerkvi, šoli in doma. Založilo .Katoliško tiskovno društvo" v Lj. 1905. (Cena 4 K). Stolzer Valentin. Sveta maša. Vglasbil v hvaležni spomin Ant. Marl, Slomšeku itd.--, bivši učitelj. Založil Valentin Stolzer. Natisnil .1. Blasnika nasi, v Lj. 1905. Stolzer Valentin. 30 napevov k masni pesmi .Pred Bogom pokleknimo* i. t. d. Vglasbil in nabral--, bivši šolo- vodja. Založil Valentin Stolzer. Natisnili J. Blasnika nasi. V Lj. 1905. Bezenšek Ant. Bolgarska umetnost. Slovan 111. 101 — 104, 145. Gaber Ante. S pr\'e jugoslovanske umetniške razstave. V Bel-gradu (nadaljevanje iz leta 1904.) 1905. D S. št. 3, 5. Gangl Engelbert. Gledališče v Idriji. Slovan lil. 184-185 s slikami. Gov^kar Fran. Hrvatska umetnost. Slovan III. 15—17,89—90. I. Z. Idrijsko rudniško gledišče. V spomin našemu najstarejšemu gledišču. D S. 359-361. Lah Ivan. ,Maj". L Z. 367—374. (o češkem Machovem .Maju"). Kritike. Jugoslovanske — o slovenski umetnosti. Slovan III. št. I. Pirn at Makso. Rudniško gledišče v jdriji. L Z. 381—382, 441. Rudniško gledališče v Idriji. Četrto izvestje idrijske realke. 1-16. Prijatelj Ivan. Dunajska secesija. SN. 1905. št. 70, 71, 73, 75, 76. — Naša umetnost na tujem in doma. N Z. 111. 97—102. — Slovenski umetniki v dunajski .Secesiji". L Z. 317-319. Radics P. pl. Slovensko gledališče 1.1735. Slovan III. 139-142. Quaglieve freske. SN. št. 144—145. Stegenšek Avguštin. Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. I. Dekanija gomjegrajska. Spisal--.S 162 slikanli in 3 tablicami. V Mariboru. Založil pisatelj. 1905 8®. XVI + 240 str. (KO. IX. 311-3l2.VS«cska. — ČZN. II, 92-95. Fr. Ko. viičif. - D S. 374 - 375. V Stcska. — Pop, 220-221. dr. Fr. llcSlf)- PoroCila o slovenskem glcdiifu so prinaJali -. t. Z. (o dramskll» predstavah je poročal dr. Fr. ZhaSnIk, o opernih dr. Fr. Zbašnik in dr. VI. Focr-ster). Slovan. D S.. S N.. Slov. XVI. Poročila. Pravila in ostali važnejši drobiž. Določila. Glavna — iz Statuta in programa kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Tisk I. Krajec nasi. Novo mesto. 190.5- v. 8". A str. Iz naroda za narod! 1. shod narodno-radtkalnega dijaštva od 5-8. kimovca I9a5 v Trstu. Izdala .Prosveta*. Založila .Oniladina-. Tisk J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1905. 8". 136 str. (LZ. X.XVI. 18^-18.5. dr Ivan Prijatelj - Ü S. XIX, .110. — S Z. IV, U. — KO X. 217^-219', Izlet pevskega zbora .Glasbene jMatice" v Trst v dnevih 25. in 26. marca 1905. Samozaložba. Tisk J. ßla.snika naslednikov. V Lj. 1905. 8». 16 str. -t- liio^r. načrl mesta Trst. Izvestje C. kr. II državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1904—5. Na svitlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler. Založila c. kr. II. državna gimnazija. Nati.snila Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg. V Lj. 1905. v. 8". 88 str. Vsebina: Četrti zvezek Devovih „Pisanic". Objavil dr. .lanko file-binger. — Šolska Poročila, Sestavil ravnatelj. Izvestje. Četrto — mestne nižje realke v Idriji za šolsko leto 1904—5. Izdalo ravnateljstvo. Založila mestna nižja realka. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. V Idriji 1905. v. 8". XXXII + 54 str. V.sebina: + Ravnatelj Karel Pire. Nekrolog. Napisal dr. S. Beu k. - Bernoullijeva lemniskata. Spisal dr. S. Beu k. — Rudniško gledališče v Idriji. Spisal Makso Pirna t. — Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti. iMakso Pirn a t. — Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. S. B e u k. (Slovan III, 379.) Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg veröffentlicht für das Schuljahr 1904 1905 von Josef Hubad, k. k. Gymnasial-Direktor. Verlag des k. k. Kaiser Franz-Joseph-Staatsgj'mnasiums. Buchdruckerei von Ig. V. Kleinmayr & Fed. Bamberg in Laibach. Krainburg 1905. V. 8". 61 Str. Vsebina: Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu. Spisal dr. J. Debevec. — Schulnachrichten. Vom Direktor. Katalog, založništva L. Schwentner v Lj. Izdal in založil L. Schwentncr. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. (1905)8». 40 str. Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih za 1. 1905. Izdala .Goriška Tiskarna* A. GabršČek. Brezplačna priloga .Soči" in .Gorenjcu". 8«. 220 str. Cena 1 K 80 h. Kažipot. Trgovski in obtlniSki — po slovenskem Štajerskem. IJrcdil Anton Kkar. Izdalo in založilo občeslovensko obrtno društvo v Celju. Natisnila »Zvezna tiskarna" v Celju. 1905. 8". 374 str + oglasi. (1 K). Knjižice. Družbene — za cerkveno družbo pri. Sv. Križu v Belih vodah. Tiskala tiskarna .sv. Cirila v Mariboru 1905. Letopis XV. — «Zveze slovenskih posojilnic v Celju" za leto 1904. Sestavil Franjo Jošt, revizor in tajnik. Izdalain založila .Zveza .slov. posojilnic v Celju*. Tisk .Zvezne tiskarne- v Celju. 1905. 4". 112 str. Okrožnica cerkvene stavbene družbe v Rajhenburgu. Tiskala tiskarna sv, Cirila v Mariboru. 8'. Po desetih letih. Spominska knjiga .Danice". Uredil Vincencij Marinko. Tiskala .Katol. Tiskarna". VLj. 1905.8". 151 .str. (KO IX. 418-415», dr, AlcS Ušcni^nik. - !> S. ,164-6^5. - Slovani», 34fi. — -NZ. IV 31 ;«). Poročila. (Šolska) Letno poročilo petrazredne dekliSke ljudske šole v Kranju. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta I904'1905. Založil krajni šolski svet v Kranju. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. 1905. 4^ Letno poročilo štirirazredne deške šole in obrtne nadaljevalne šole v Kranju. 1905. v. 8". C. kr. umetno-obrtna strokovna Sola v Ljubljani. Poročilo o šolsken» letu 1904 1905. Založila c. kr, umetno-obrtna sirokovna šola. Natisnila Kleinmayr & Bamberg. V Lj. 1905. 4». 15 str. Poročilo o mestnih ljudskih šolah v L j. koncem leta 1904—5. Na svetlo dal in založil c. kr. mestni šolski svet ljubljanski. Tiskal Dragotin Hribar. 1905. v. 8". 147 str. Letno poročilo Uršulinskih dekliških šol v L j. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1904/1905. Založile Uršulinske dekliške šole. Tisk Zadružne Tiskarne v Lj. 1905. v. 8". 40 str. (Slov.-nem.). Letno poročilo o petrazredni ljudski šoli in o obrtni nadaljevalni šoli v Postojni koncem šolskega leta 1904-5. Na svetlo dalo šolsko vodstvo v Postojni. Založil krajni šolski svet postojnski. Tiskal Maks $eber. 1905.8'. 36. str. Letno poročilo štirirazrednc deške ljudske šole v Rudol-fovem 1904/1905. Založil krajni šolski svet v Rudolfovem. Tisk .1. Krajec nasi. 1905. 8". 1.5 str. Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Rudolfovem. 1904/1905. Založil krajni šolski svet v Rudolfovem. Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1905. 8". 12 str. Letno poročilo ljudske in obrtne šole v Tržiču. 1904 5. — Jahres-Bericlit der Volksschule und der mit derselben in Verbindung stehenden gewerblichen Fortbildungsschule in Neumarktl. Verlag der Schulleitung Neumarktl. Buchdruckerei Lampret, Krainburg. 19a5. 8', 24 str. Poročila (Razna). Letno poročilo cerkvenega društva pri sv. Petru pri sv. Gorah. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. Letno poročilo cerkvenega društva pri Sv. L e n a rt u. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. 8". Letno poročilo Narodne čitalnice v Novem mestu ob novem letu 1906. Založila .Narodna čitalnica*. Tisk J. Krajca nasi., Novo mesto. 1905. 16'. št. 12. XXXI. Letno poročilo Družbe duhovništva Lavantinske škofije. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1905. Letno poročilo hranilnice v Kozjem. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. 4*. 4 str. Letno poročilo posojilnice pri Št. Ilju v Slovenskih Goricah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. 8 str. Letno poročilo posojilnice vFramu. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. Poročilo društva tiskarjev na Kranjskem za leto 1905. Založilo društvo. Tisk J. Blasnika naslednikov, v Lj. 1906. 4". 32 str. (slov.-nem,). Poročilo o delovanju kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kranjsko v Lj. leta 1904. Sestavil ravnatelj dr. E. Kramer. J. Blasnika nasledniki. Lj. 1905. v. 8", 6 str. Poročilo prvega južnoštajerskega skladišča zahmelvžalcu. (Ponatis iz .Domovine".) Celje. .Založna tiskarna*. 1905. m, 8". 24 str. XVII. letno poročilo «Podpornega društva za slovenske vi-sokošolce na Dunaju' ustanovljenega I. 1888 o vladarski štiridesetletnici Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. Izdalo in Založilo društvo. Natisnila .Zvezna tiskarna" v Celju. Na Dunaju. 1905. 16*. 24 str. Upravno poročilo upraviteljstva postojnske jame za leto 1904. „Pod zemljo ima bajka še svoje kraljevstvo". (Carmen Sylva). Zaloga upraviteljstva postojnske jame. Tisk J. Bla-snika naslednikov v Lj. V Postojni IflOi. v. 8®. 20 str. (tudi nemSki). Pravila. Hranilnica in posojilnica na L jubn em. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. m. 8". 8 str. Pravila posojilnice v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju, 1905. 16". 16 .str. Pravila pomočniškega zbora zadruge gostilničarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Lj. Samozaložba. Tisk J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1905. v. 8®. 4 str. (tudi nemški). Pravila prostovoljne požarne brambe v Žu žemberku. Tisk J. Krajec nasi. Rudolfovo. 1905. 16". 8 str. Pravila razsodiškega odbora zadruge gostilničarjev, kavar-narjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Lj. Samozaložba. Tisk J. Blasnika naslednikov. V Lj. 1905. v, 8®. 8 str. (tudi nemški). Pravila roženven.ske bratovšine v Makolah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. Pravila slov. čebelarskega društva za Spodnji Štajer. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 1905. 8". Pravila za dekliško družbo. Založil župnijski urad Sv, Peter pri Mariboru. 1995. 8", Pravila za zidanje nove frančiškanske cerkve v Mariboru. 1905. 8". Pravila zadruge trgovcev in rokodelcev sod. okraja Kostanjevica. Založila zadruga. Tisk J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 1905. 16». 31 str. Razglasi glede tuberkuloze. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1905. fol. Red. Službeni — in pokojninske ter odpravninske določbe za uradnike in sluge pri mestni hranilnici v Novem mestu 15 Založila mestna hranilnica. Tisk J. Krajca nasi. 1905. 16«, 16 str. Zaključki. Računski zaključek posojilnice v Dobrni pri Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Sevnici. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Ootovljah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4«. 4 str. Računski s k 1 e p za posojilnico „Okol ico in Sod rž i co". Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Slov. Bistrici. Tisk „Zvezne tiskarne v Celju. 1905. 4". 8 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice na Ziljski Bistrici, tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905, 4", 4 str. Računski zaključek okrajne posojilnice v Bovcu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek posojilnice v Brežicah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4*. 8 str. Računski sklep posojilnice v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 20 str. Računski zaključek južnoštajerske hranilnice v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4"'. 24 str. Računski zaključek posojilnice v Djekšah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek posojilnice na Dolu pri Hrastniku. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 4 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice Spodnji Dravograd. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4\ 4 str. Računski zaključek posojilnice pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek delavske stavbene zadruge „Lastni dom" v Gabrjih pri Celju. Ti.sk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Gornjem Gradu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju, 1905. 4«. 4 str. Računski zaključek posojilnice v Idriji. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 12 str. Računski zaključek posojilnice v Si. Jakobu v Rožu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4*. 4 str. Računski sklep hranilnice in posojilnice v K leč a h. Tisk Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice v Kozjem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 4 str. Računski zaklju'ček posojilnice Velike Lašče. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek okrajne hranilnice pri Sv, Lenartu v Slovenskih Goricah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 20 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice na Ljubnem, Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek okrajne posojilnice v Ljutomeru. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4«. 12 str. Računski zaključek posojilnice v Logatcu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 8 str. Računski zaključek posojilnice za Loški potok, Drago in Travo. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek za I. 1904.'Posojilnica v Makolah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Računski sklep Posojilnice v Mariboru za I. 1904. Tisk tiskarne sv.. Cirila v .Vlariboru. 1905. 4". 16 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice Marija Snežna na Velki. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4«, 4 str. Računski sklep prve dolenjske posojilnice v Metliki. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4*. 16 str. Računski zaključek mlekarske zadruge v Moravčah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Moravčah. Tisk ,vZvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski zaključek „Gomjesavinske posojilnice v M o z i r j u". Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4*. 8 str. Računski zaključek mestne hranilnice v Novem mestu za jednajsto upravno dobo od dne 1. januvarja do dne 31. decembra 1904. Založila mestna hranilnica. Tisk J. Krajec nasi. Novo mesto. 1905. fol. 40 str. Računski zaključek okrajne posojilnice v Ormožu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4« 16 str. Računski zaključek OrmoSke posojilnice. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Pišecah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4", 4 str. Računski sklep hranilnega in posojilnega društva v Ptuju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 16 str. Računski zaključek narodne hranilnice in posojilnice v R a-dečah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Gornji Radgoni. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek Savinske posojilnice v Žalcu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 8 str. Računski zaključek posojilnice v Slatini. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. I9a5. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Šmarju pri JelSah. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 16 str. Računski zaključek hranilnice in posojilnice Šmartno na Paki. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1904. 4*. 4 str. Računski zaključek posojilnice v Tr bo vi j a h. Ti.sk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4®. 4 str. Računski sklep za K 1904 Hranilnice in posojilnice v Vidmu. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1905. 4". 3 str. Računski zakjuček posojilnice v Vitanju. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju, 1905. 4", 4 str. Računski zaključek posojilnice v Vojniku. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 4 str. Računski zaključek posojilnice na Vranskem. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4», 4 str, Računski sklep posojilnice v Zagorju ob Savi. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 4 str. Računski sklep prvega štajerskega skladišfa za hmelj v Žalcu. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4". 4 str. Računski zaključek posojilnice v Žužemberku. Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. 4». 4 str. Računski sklep pod protektoratom Njih. c. in kr. apostolskega Veličanstva ccsarja Frančiška Jožefa I. stoječega kranjskega vojaškega veteranskega kora v Lj. za I. 1904. Založil veteranski kor. Tisk J. Blasnika naslednikov. Lj. (1905). 8". 6 str. (tudi nemški.) Zapisnik. Ročni — z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja na Kranjskem, južnem Štajerskem in Primorskem in z osebnim statutom kranjskega ljudskošolskega učiteljstva za šolsko leto 1905 06. XII. Letnik. Sestavil L. .lelenc, učitelj v Lj. V založbi „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiskal Dragotin Hribar v Lj. 1905. 8". Slovenske brambovske pesmi. Zložil Fr. Cvetko 1809. Crlobdl P. pl. Radics. Doslej smo v slovenski patriotični literaturi, kolikor se v njej izraža bojevita oduševljenost za Avstrijo, izza časa francoskih vojsk v začetku prejšnjega stoletja poznali samo Vodnikove »Pesmi za brambovce" |1) Pefem brambovfka, 2.) Mo-litva brambovfka, 3) Perfega, 4) Eftrajii sa vie, 5) Brambovfka dobra volja] in pa Primicove [glej Zbornik IV. zv. (1902) str, 232 . Oba pesnika-navduševavca za brambovstvo sta se naslanja a na Collinove Wehrmannslieder, prvi kol prost po-snemavec, drugi kot utesnjen prevajatelj. Pri urejevanju muzc|ske knjižnice v Rudolfinu in pri novem razvrščevanju njenih knjig prišla mi je med starejšimi tiskanimi deli pod roke tudi neka doslej neizvestna publikacija slovenskih brambovskih pesmi, ki je proiziSla od nekega štajerskega domorodca in ki jo hočem v naslednjih vrstah obnoviti opremljeno z nekaterimi pojasnili. Ta publikacija ima naslov: .Nafleduvanje nemfhkih Pefmi sa obvarnike flavenfke . .. katire je vkupfpifo Fr. Zwetko. V Grazu 1809.' Ta brambovski pesnik je poznejši dekan ptujski Fran Cvetko') (* 1789, t 1859), ki so ga njegovi vrstniki imenovali .slovenskega Cicerona' in ga obenem slavili kot »nenavadnega mojstra slovenščine*''); ta je kot dvajsetletni mladenič zložil te brambovske pesmi po nemških izvirnikih. Dasiravno se mi doslej ni posrečilo z gotovostjo dognati izvirno predlogo, iz katere je Cvetko zajemal, se mi zdi vendar precej verjetno domnevanje, da nam je za izvirnik smatrati pesmi, ki jih je zložil Jos. Meindl (• 1756, t 1826 kot kanonik pri Sv. Štefanu na Dunaju) z naslovom »Gedichte fflr die österreichischen Landwehrmanner* ■) Obširneje o h'r. Cvetku govori Mat. Slekovcc v knjigi .Škofija in nadduhovnija v Ptuji. V Mariboru 1889" str. 174 nasi. ») Primeri giaSki fasopls .Der Aufmerksame* z dne 10 septembra 1829, kakcit me jc prija/no poufil g. prof. llc$ič. •) Malo verjeuio. kajti .V Grazu 18W (Cvetko) sc z .Wien 1810* (Meindl) kot posnetek nc more prav ujemati Ured Končno naj Sc omenim, da je Cvetko znan tudi po drugih slovenskih pesmih, izmed katerih je dr. Murko v zbirko .Fabule in Pcüiii Leopolda Volkmera* na koncu sprejel dve, namreč .i^iromakov fprevod" in „Hvala flovenfke deshele",') Slovenzi! Serzhno inu mozhnu ludftvo fo bili vaJhi fpredniki, vi [te njihovi otrozi; is mozhi fe perkashe mozh, ino kadaj fe per-kashe? Kader reslomi, kar drugi ni fo premogli; kader pre-shene, kar je druge prefililo; kadar vfe drugo podobo dobi, do ona na fvetlobo ftopi. — Tudi per vaf fpi mozh; sbudite jo sdaj; nevarne zhale fmo dozhakali; od vfih krajov imo obdani s' nadleshnim fovrashnikam. kateri s' napadam na vafho deshelo fe grosi; dirjajte njemu hitro napruti; ino sdaj je prifh'la vura, njega pobiti. — Vi shclite mir: pomagajte, de dobimo mir. — Vi radi imate vafhe bogaftvo; brante ga pred fovrashnikam. — Vi lubite matemo semlo; odvernile vfo ne-varnoft. Lubesen pruti vam farnim, pruti blishnemu, vafha veft vam dolshnost naioshi. nafhe Zefarilvo obranit pomagati. En mladenizh fe podftopi, vam te peime naprei poloshiti; pojte jih, ino fe ushgite vafhe ferze k' ferzhnofti, kader bo treba fovrashnika od vafhe domovine odgnati. Perjatli. 1. 3. V meni sdaj shele gorijo .plante moshi! pres pozhinka Morem vun na fhirok fvet; Sadno krat poshente fe; Kej fovrashniki ftojijo Pridete do mejenika Ozhem ifkaf njihov fled. Vidle bote hude vfe. 2. 4. Hitro! meni mezh opafhi Verfto, brali! mi naredmo Brat! na vojfko jah hitim Vfaki naj kak sid ftoji; Luba! sdaj fe nepreftrafhi Dokler mira nedobimo Tebe farno to puftim. Naj fovrashnik naf boji, 5. Ozhemo v' nevarnoft ili Eden vmret sä drugiga; Nu fe nigdar sapuftitl, Branit fe do sadniga. ') Stekovec 1. c. »tt. 175. 23-2 P. pi Kadics: Slovenske br«mbovske pesmi Vojnik. Pok, boben, trobenta, bandere kri incni vushgejo; Sdai ludftva od vfeforte vcre Na vojfko vlezhejo. .las niozhno obzhutim sdaj roko, She ojfter mezh dcrshim; Kei bode on bliftio vifoko Sovrashnike kofim. Naprej! nu sdaj! naprej! nu sdaj! Brat! versmo sa vfekrat te hude nasaj. Lubiza. 1. Lubiza! kaj fe shalujefh? Kak poprej, tudi sdaj zhujefh Bit' meni vrozho sa te V perfah shelesnih ferze. 2. Kaj v'tebi grenkoft zhervivi? Lubo dom, dokler fem shivi; Bramba fhe more sdaj bit', Ozhem te nigdar sgubit. 3. Vunta na vojno ravnizo Hitim jas ilkat pravizo Ladavez pridem nasaj Srneto fim hude nakraj. 4. Da be (e vtragliv to koto Vefh, da be prifhla v'framoto; Lubo kateri sheli, Naj poprej (vet preleti. Pitna pefem. 1. Pite, brali, flatko vino. Gremo sdaj od domo prozh; Da na kratko boj bo mino. Potrebujemo mi mozh. 2. Sdaj k' sdravju napite Nu druguzh nalite; Na vfigdar bo (rezhen Nafh prelubleni Franz. 3. Vrozha kri (e pole v' teli Roka nam sdaj mozhnaje; K' bitju bomo fe napili Ravno prav sa metanje. 4. Sdaj k' sdravju napite Nu druguzh nalite Naj vfigdar bo frezhna Ta mati vfeh deshel. p. pi. Rfldics: Slovensko bf.iml>ovskc pcsmi. 233 5. Lube bodo fe shalile Da na vojfko idemo; Tudi pa fc vcfelile Zhe (ovrashne ladatuo. 7. Brati! flatko vino pimo! Kiro fmo pcrpuvali, Da sa boj mi mozh dobimo. Bog daj, da be ladali! 6. Sdaj k' sdravju napite Nu druguzli nalitc Naj vfigdar bo frezheii Nafh shauden vojvoda. 8. Sdaj k'sdravju napite Nu druguzli nalite Naj vfaki bo frezhcti E'ftrajharfki vojnik. Brati na vojfki. 1. Vojnik. Sramota! kir' vtragliv shivi, Da zhuje vojfke glaf. Naprej! naprej! sdaj brati vi I Jjovraslinik gre na naf. 2. Vojnik. Mosiia, katir* kak hraft ftoji, . Da pride ludtka mozh, Od dalezh vfaki she boji, Kak grum nu biifk na nozh. Vfi. Pokri naf frezha tam s' rokoj Kej mozh preflaba je; Sa Franza gremo mi na boj, Katir' nafii ozha je. 1. Vojnik. En Bog je kres vfc ladavze Na naf fem do! gledi; Pregleda vfakemu ferze; Na svesdali on fedi. 234 P. pi. Rallies: Slovenske hrambovskc pc.smi. 2. Vojnik. Nevarnofti le nebojiiii; Bog mcnc varvo bo Ncdlugc vfc rad poterpini, Sato dobim nebo. Vfi. Pokri naf frczha tajii s' rokoj itd. itd. K Vojnik. Le hitro! hitro! mezh v' roko ' .^ovrashnik fc grosi' Bandero dershtc vifoko Nu fcrzhni bole vfi. L>. Vojnik. hop! naprej vi konjaki! Trobenta sove vaf; Pefhakov roji veliki Sdaj ftantc vfi na jjlaf. Vfi. Pokrij naf frezha tam s' rokoj itd. itd. Pefem per prozhhodu. 1. Bobni bernijo, bandera fe sible; ^topijo vojniki; scmla fe gible; Mefta, deshcle refiplejo ludftvu; Ozhejo braniti njihovo roiftvu; Brati! le volni Terpte nevarnoft; Dnevi fo kolni Pride pak flatkoft; Verfle, porinte fovrashne nasaj J^rezhen, miroven bo vfigdar nafh kraj. p. pJ. Radics: Slovenske brambovske pesmi. 235 2. stojte! poflufhajte pokanje dalno ! strah fi dolftroftc! on kashe nevarno. Roke na niezhc nahrufhcnc dentc; Sila tifhi; ino Iiude pre.shente; Brati! le volni itd. itd. 3. Vojfke napihjene flavla fovrashnik; Ozlic nam travnike vseti sa pafhnik: stantc! naprej! vi rcsjeseni roji! Sove nam Franz: Le obrante me' Moji! Brati! le volni itd. itd. 4. Sveto perteganje liranbe dcshelfke Klizhe sdaj glafno naf ta, kej fo vojfke. Luba! ti frezhna nu sdrava oftani Meni, da pridem, (he lerze ohrani. Brati! le volni itd. itd. 5. i^rezhno! od mene nafajeni hraftl! Ovze! katere fem mejo jas pafti; fjvetle svirjazhine! trate selene! «rezilno! od vaf mene vojfka prozh shene. Brati! le volni itd. itd. 6. i?etvc kofhate na njivah ftojijo; Roshe na travnikih lepo zvetijo Plini napojenih grosdov fo terfi Tizhi igrajo tam v' liftnatem lefi. Brati! le volni itd. itd. 7. Toto bogaftvo sdaj hitite branti; Pride fovrashnik; on ozhe ga hranti, .stani! seberi fe ftajariko ludftvu! Brani sdaj tebe nu vfo tvojo roiftvu. Brati! le volni itd. itd. Str. Popravki. 59 vrst. M tg. namesto moč, prve strofc čil.ii moč prve .itrofc 63 . 7 . Cji sat^klo fäsa teklo 63 . 10 .sp zase; 75 , 20 . menovani imenovani 7fi . 23 zg. jo vse Jo vso 85 . 8 sp. del tu del na to 85 . 7 . rcba treba 85 . 6 . Za jc m Za jekom 89 . 23 /K. In k.ikor krasen In kako krasen «K) . 5 sp. u a 1 n i li liialnih 93 . 16 Ig oblikak oblikah 101 . H . 24 dneh 14 dneh Pozlu slovensKlm plsotellem. Predsedništvo „Slovenske Matice" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih s prošnjo, da bi poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Zbornik". Kakor letos se bodo sprejemali tudi v prihodnjem letu samo Izvirni znanstveni in znanstveno - poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čast. gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam slovenskega naroda ter zaradi svoje občne zanimivosti prijajo večini Matičnih dništvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konea fniilla L 1907. predsedništvu „Slovenske Matice" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Zbornik" sprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. v UubUani, dne 31 decembra 1906 V imenu predsedništva „Slovenske Matice"; Predsednik Tainik; FranölSeU I^vec- E. Ivah.