letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 58 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Trendi digitalnih inovacij v managementu asist. Dejan Uršič, mag. posl. ved e-pošta: dejan.ursic@ef.uni-lj.si Povzetek Namen članka je analizirati, kateri so glavni trendi digitalnih inovacij na področju managementa. Digitalizaci- ja je močno spodbudila vpeljavo digitalnih tehnologij v notranje poslovne procese podjetij. Digitalne tehnologi- je niso zgolj spremenile načina, kako podjetja strateško inovirajo in kako se organizirajo za inoviranje, temveč so omogočile tudi nove pristope k združevanju fizičnih in digitalnih komponent v proizvodih in storitvah, kar je pripeljalo do tako imenovanih digitalnih inovacij. Na podlagi bibliometrične analize v članku predstavljamo osem glavnih trendov na področju digitalnih inovacij v managerski in poslovni literaturi. Ti trendi so: inovaci- je digitalnih storitev, inovacije digitalnih poslovnih modelov, tipi digitalnih tehnologij, zunanjeokoljski dejav- niki, odprte inovacije, digitalno podjetništvo, digitalna strategija in digitalne inovacije proizvodov. V zaključku podajamo praktične predloge, kako lahko managerji izkoristijo priložnosti, ki jih prinašajo trendi na področju digitalnih inovacij, ter tako izboljšajo poslovanje svojih podjetij. Ključne besede: digitalne inovacije, digitalne tehnologije, bibliometrična analiza, management, trendi. 1 Uvod Digitalizacija se je v današnjem poslovnem okolju razvila v enega izmed najpomembnejših trendov. Vpeljava digitalnih tehnologij omogoča nižje stroške, avtomatizacijo določenih procesov ter hitrejše zbira- nje, procesiranje in analizo podatkov (Nauhaus et al., 2021). Prav zaradi tega so podjetja veliko pozornosti posvetila sprejemanju novih tehnologij. Proces hitre vpeljave novih tehnologij pa je še posebej pospešil eksponenten razvoj umetne inteligence (Haenlein & Kaplan, 2019). Z vpeljavo digitalnih tehnologij v procese pod- jetij je mogoče zaznati veliko število digitalnih proi- zvodov in storitev na trgu (Brem et al., 2021). Razvoj digitalne tehnologije ni le spremenil načina, kako organizacije strateško inovirajo in se organizirajo za inovacije, ampak je omogočil nov pristop k združe- vanju digitalnih in fizičnih komponent v izdelkih in storitvah (Bharadwaj et al., 2013; Trocin et al., 2021). Takšne spremembe obstoječih tržnih ponudb so povzročile strukturne premike v industrijah in kon- kurenčnem okolju, pa tudi nejasne meje med indu- strijami ter nove priložnosti in grožnje za organiza- cije (Yoo et al., 2010). Uporaba digitalnih tehnologij je prav tako omogočila razvoj novih poslovnih mo- delov, na primer novih platform, kot je Netflix (Yoo et al., 2012), ki imajo večji potencial za povzročanje disruptivnih inovacij, kar lahko bistveno spremeni obstoječe industrije (Vial, 2019). Z eksponentno rastjo števila novih digitalnih proizvodov in storitev na industrijskih trgih so digi- talne inovacije postale tudi eden izmed najbolj razi- skanih pojavov v akademskem svetu (Hund et al., 2021). Trenutno področje literature, povezane z digi- talnimi inovacijami, v revijah o managementu in po- slovanju hitro narašča (Uršič & Čater, 2024). Čeprav je bilo nekaj sistematičnih pregledov literature narejenih na temo digitalnih inovacij, se ti običajno osredotoča- jo na specifično domeno (Di Vaio et al., 2021; Iftikhar et al., 2022). Intelektualna struktura in trenutno stanje publikacij o digitalnih inovacijah kot celote sta zato še vedno razmeroma nejasna. Prav zato v tem članku postavljamo dve raziskovalni vprašanji: (1) Kakšna je intelektualna struktura področja digitalnih inovacij v revijah o managementu? (2) Kakšna so izhodišča za prihodnje raziskave digitalnih inovacij? Glavni cilj članka je predstaviti ključne trende in vzorce digitalnih inovacij na področju manage- menta. Z bibliometričnim pregledom literature je predstavljenih osem glavnih tem, ki trenutno prevla- dujejo v literaturi na področju managementa in po- slovnih ved. Sledijo praktične implikacije, ki služijo kot smernice za managerje, kako lahko izkoristijo letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 59 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek te trende v svojo korist in za svoja podjetja ustvari- jo dodatno vrednost. V zaključku pa predstavimo še nekaj izhodišč za prihodnje raziskave na področju managementa. Ta članek prispeva k boljšemu in ce- lovitejšemu razumevanju konceptov digitalnih ino- vacij na področju managementa. 2 Teoretična izhodišča V poslovni literaturi najdemo številne definicije poj- ma inovacija. Inovacija predstavlja nov ali izboljšan iz - delek oziroma postopek (ali njuno kombinacijo), ki se bistveno razlikuje od predhodnih različic izdelkov ali postopkov v določeni organizaciji ter je dostopna po- tencialnim uporabnikom (kot izdelek) ali pa jo orga- nizacija sama uvede v uporabo (kot postopek) (OECD/ Eurostat, 2018). Inovacijo razlikujemo od drugih poj- mov, kot je invencija, saj mora biti inovacija izvedena – bodisi v obliki dejanske uporabe bodisi kot ponuje- na rešitev za druge stranke, podjetja, posameznike ali organizacije (OECD/Eurostat, 2018). Inovacije v managementu vključujejo uvedbo novosti v uveljavljeno organizacijo in kot take pred- stavljajo posebno obliko organizacijskih sprememb. V najširšem pomenu lahko torej inovacijo manage- menta opredelimo kot razliko v obliki, kakovosti ali časovnem stanju dejavnosti managementa v organi- zaciji, kjer ta sprememba predstavlja novost ali po- membno odstopanje od prejšnjih praks. Vpeljevanje digitalnih tehnologij v poslovanje podjetij je postalo eden izmed ključnih dejavnikov uspeha podjetij v digitalni dobi. Digitalizacijo lahko opredelimo kot »družbeno-tehnični proces, ki izko- rišča nove organizacijske postopke, poslovne mode- le ali komercialne ponudbe« (Saarikko et al., 2020). Prav tako se lahko nanaša na uvajanje ali povečeva- nje uporabe digitalnih oziroma računalniških tehno- logij znotraj organizacije, industrije ali na ravni celo- tne države (Parviainen et al., 2017). Posledica vpeljave digitalnih tehnologij pa so digitalne inovacije. Te lahko definiramo kot »ustvar- janje (in posledična sprememba) tržnih produktov, poslovnih procesov ali modelov, ki izhajajo iz upora- be digitalne tehnologije« (Nambisan et al., 2017). Ta definicija se osredotoča na tri glavne tipe inovacij, na katere so imele digitalne tehnologije največji vpliv: • tržne produkte, ki se delijo na proizvode in storitve, • poslovne procese, ki vključujejo celoten proces proizvajanja tržnih produktov, od začetnega di- zajna do končne sestave produktov, • poslovne modele, ki se osredotočajo na ustvarja- nje vrednosti podjetij. 3 Metodologija in rezultati Da bi analizirali obstoječo literaturo, smo uporabili eno izmed bibliometričnih tehnik, in sicer analizo po- vezovanja besed (angl. co-word analysis). Analiza po- vezovanja besed je tehnika znanstvenega mapiranja, ki uporablja besede v publikacijah za določanje raz- merij (Callon et al., 1983). Gre za metodo, ki analizira dejansko vsebino publikacij in predpostavlja, da imajo besede, ki se pogosto pojavljajo skupaj v dokumentih, skupno temo (Zupic & Čater, 2015). Analiza povezo- vanja besed se uporablja za razkrivanje trenutnih vro- čih trendov, ki ponujajo tudi priložnosti za prihodnje raziskave (Donthu et al., 2021; Zupic & Čater, 2015). Za podatkovno bazo smo uporabili spletno bazo Web of Science. V njej pa smo upoštevali le članke, ob - javljene v revijah, vključenih v indeksa SSCI in SCI. Za analizo in vizualizacijo smo uporabili programsko opremo VOSviewer (van Eck & Waltman, 2010). Glede iskalnih meril smo vključili naslove člankov, ključne besede in povzetke. Upoštevali smo empirične in pre- gledne članke, izključili pa konferenčne prispevke, poročila iz industrije, uvodnike, knjige in recenzije knjig. Pri kategorijah Web of Science smo izbrali ma- nagement in poslovanje. Upoštevali smo le članke v angleščini. Kar zadeva iskanje ključnih besed, smo se sprva zanašali na definicijo digitalnih inovacij, ki so jo razvili Nambisan et al. (2017). Na koncu so bili vključeni naslednji iskalni izrazi: »digital innovat*« ALI »digital product innovat*« ALI »digital service innovat*« ALI »digital process innovat*« ALI »digital business model innovat*«. To je prineslo 356 zadetkov iskanja. Sledilo je še prečiščenje zadetkov, npr. odstra- nitev podvojenih zadetkov. Analiza povezovanja besed je tvorila osem tem. Vsi grozdi tem in njihove pripadajoče barve so pri- kazani na sliki 1: inovacije digitalnih storitev (rdeča), inovacije digitalnih poslovnih modelov (zelena), tipi digitalnih tehnologij (temno modra), zunanjeokoljski dejavniki (rumena), odprte inovacije (vijolična), digi- talno podjetništvo (svetlo modra), digitalna strategi- ja (oranžna) in digitalne inovacije proizvodov (rjava). 4 Diskusija 4.1 Pregled aktualnih trendov Prvi trend, ki se pojavlja, so inovacije digitalnih sto- ritev. Ta trend nakazuje na to, da se podjetja hitro preusmerjajo v ponujanje storitev namesto proizvo- dov (Lusch & Nambisan, 2015). Zato se čedalje bolj razvijajo inovacije, ki temeljijo na storitvah (Barrett letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 60 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek et al., 2015). Današnji kupci si želijo bolj celotnih reši- tev za svoje probleme, zato dajejo prednost storitvam v primerjavi s fizičnimi proizvodi. Digitalne tehno- logije, kot so internet stvari, storitve v oblaku in po- datkovna analitika, so omogočile, da podjetja razvi- jajo izboljšane storitve. Proizvodi so lahko povezani in nadgrajeni na daljavo, kar omogoča, da podjetja nudijo konstantno nove storitve. Drugi trend je razvoj inovacij digitalnih po- slovnih modelov. Študije o digitalnih poslovnih mo- delih poskušajo ugotoviti, kako izkoristiti priložno- sti, ki izhajajo iz sprejemanja digitalnih tehnologij, s preoblikovanjem poslovnih modelov (Bouncken et al., 2021; Soluk et al., 2021). Velikokrat kot spod- bujevalci inovacij digitalnih poslovnih modelov de- lujejo različna notranja področja zaposlenih, na pri- mer marketinške aktivnosti (Simmons et al., 2013) ali znanje zaposlenih (Bouncken et al., 2021). Po drugi strani pa so bili tudi zunanji okoljski dejavniki, kot sta servitizacija industrij (Frank et al., 2019) in pojav ekonomije delitve (Sanasi et al., 2020), pomembni ka- talizatorji njihovega razvoja. Tretji trend je čedalje večja uporaba digitalnih tehnologij. Obstajajo različne oblike digitalnih teh- nologij ‒ internet stvari, masovni podatki, tehnologi- ja veriženja itd. Podjetja so zaradi vse večje razpolo- žljivosti velikih količin podatkov, razvoja naprednih infrastruktur in povečanja računalniške moči dala prednost uvedbi umetne inteligence (Haenlein & Ka- plan, 2019; Mikalef & Gupta, 2021). Umetna inteligen- ca pa ima še posebej pomemben vpliv na inovacije v podjetjih (Bahoo et al., 2023). Podjetja verjamejo, da lahko njena uporaba izboljša učinkovitost pro- cesov in odločanja, preoblikuje poslovne procese in izboljša splošno uspešnost organizacije (Enholm et al., 2022). S pomočjo strojnega učenja in napovedne analitike lahko organizacije bolje razumejo vedenje strank, optimizirajo dobavne verige ter razvijajo pri- lagojene izdelke in storitve. Trend zunanjeokoljskih dejavnikov je pred- vsem vezan na hitro spreminjajoče se okolje. Ko podjetja pripravljajo strategije, je eden izmed najpo- membnejših korakov analiza zunanjega okolja, saj s tem podjetja identificirajo priložnosti, ki jih lahko izkoristijo, in nevarnosti, ki jih je treba nevtralizirati. Eden izmed takšnih dogodkov je bila pandemija co- vida-19, ki je samo še pospešila digitalno preobrazbo družbe (Hemachandra & Sharkasi, 2021). S hitrim ra- zvojem digitalnih tehnologij se neprestano spremi- njajo potrebe kupcev in končnih uporabnikov, kar pomeni, da morajo podjetja neprenehoma spremljati dogodke v zunanjem okolju, da lahko ustrezno pri- lagodijo svoje produkte. Trend odprtih inovacij spodbuja pridobivanje virov znanja izven podjetja. S tem podjetja odpra- vijo svoje omejitve pomanjkanja določenega notra- Slika 1: Vizualizacija rezultatov analize povezovanja besed letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 61 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek njega znanja. Podjetja lahko tako v svoje poslovanje uvajajo nova znanja (Dong & Netten, 2017). Eden iz- med pristopov k odprtim inovacijam, ki je bil dele- žen večje pozornosti, je uporaba družbenih medijev (Muninger et al., 2022). Podjetja zbirajo povratne in- formacije o svojih izdelkih in storitvah prek druž- benih omrežij, te informacije pa potem uporabijo za izboljšanje določenih karakteristik svojih pro- duktov. To je privedlo do večje vključenosti strank v proces inovacij (Saldanha et al., 2017) in spodbu- dilo večje število inovacij, osredotočenih na stranke (Muninger et al., 2022). Podjetniki in podjetniške organizacije so eden izmed ključnih akterjev pri ustvarjanju in širjenju digitalnih inovacij (Felicetti et al., 2023). Razvoj novih in zmogljivih digitalnih tehnologij ter pojav digitalnih platform in infrastruktur sta imela ve - lik vpliv na pojav digitalnega podjetništva (Nam- bisan et al., 2019). Z osredotočanjem na proces inovacij, usmerjen na človeka, ki vključuje interak- cije z uporabniki, kreativnost in miselnost učenja, oblikovalsko razmišljanje organizacijam omogoča pridobitev dodatnih vpogledov v probleme, s ka- terimi se soočajo. Ustrezna strategija je eden izmed ključnih de- javnikov uspeha podjetja. Ker postajajo digitalne platforme in njihovi ekosistemi vse bolj standardna operativna okolja v konkurenčnih industrijah, je nuj- no potrebno, da imajo podjetja oblikovane digitalne strategije (Bharadwaj et al., 2013). Z njimi morajo določiti, kako bodo določen tip digitalnih tehnolo- gij vpeljali v svoje poslovanje in kako bodo upora- bili tehnologijo za doseganje določenih ciljev. Poleg tega je razmah odprtih inovacij razširila vključenost zunanjih akterjev v proces inovacij. Posledično se morajo organizacijske strategije razvijati in zajema- ti spremembe tako na korporativni kot na poslovni ravni (Luo et al., 2023). Kljub naraščajočemu trendu servitizacije (Frank et al., 2019) razvoj novih izdelkov ostaja pomemben dejavnik uspeha za številne organizacije. To še po- sebej velja, ker so organizacije, ki ponujajo tradicio- nalne izdelke, vse pogosteje izrinjene s trga s strani organizacij, ki ponujajo digitalne alternative (Wang, 2022). Inovacije digitalnih proizvodov se osredoto- čajo na vključevanje digitalnih tehnologij v tradicio- nalne izdelke. Z digitalizacijo fizičnih izdelkov, kot so avtomobili, zobne ščetke in steklenice za vodo, oblikovalci pogosto izzivajo tradicionalne pomene in percepcije izdelkov (Wang, 2022). Primarni cilj tega procesa je torej najti ravnotežje med novostjo in ra- zumljivostjo (Wang, 2022) ter med stabilnostjo in flu- idnostjo (Pesch et al., 2021). 4.2 Praktične implikacije V tem poglavju bodo predstavljene praktične impli- kacije za vsak trend. Namenjene so managerjem kot predlogi, ki jih lahko uporabijo, da izkoristijo prilo- žnosti, povezane s trendi, oziroma nevtralizirajo nji- hove negativne učinke na svoje podjetje. Managerji morajo prepoznati potencial, ki ga digitalne storitvene inovacije imajo pri izboljšanju uporabniške izkušnje in ustvarjanju konkurenčne prednosti. Prvi korak, ki ga lahko naredijo, je vla- ganje v digitalne tehnologije, kot so umetna inte- ligenca, internet stvari (IoT) in oblačne rešitve, saj te omogočajo personalizirane storitve in podporo strankam. Kot drugo se lahko managerji osredotoči- jo na razvoj novih poslovnih modelov, kot so naroč- niške storitve ali plačilo po uporabi. To lahko prinese dodatne stabilne in dolgoročne prihodke. Managerji naj spodbujajo sodelovanje med različnimi oddelki in z zunanjimi partnerji, saj so inovacije pogosto re- zultat povezovanja notranjega in zunanjega znanja. Ključno je tudi, da zagotovijo ustrezno usposabljanje zaposlenih. Ti bodo tako pridobili prepotrebne digi- talne kompetence, ki jih potrebujejo za uspešno izva- janje digitalnih storitvenih inovacij. Managerji morajo dati poudarek priložnostim, ki jih prinaša digitalna preobrazba poslovnih mo- delov. Digitalni poslovni modeli so lahko vir novih prihodkov, kar posledično vodi v izboljšanje konku- renčnosti podjetja. Managerji morajo strateško vklju- čevati digitalne tehnologije v obstoječe poslovne procese. Zaradi hitrega spreminjanja potreb končnih uporabnikov je smiselno eksperimentirati z različni- mi digitalnimi poslovnimi modeli, kot so naročniške storitve, platforme za delitev ali digitalni ekosistemi. To lahko izboljša sposobnost prilagajanja podjetja tr- žnim spremembam. Managerji pa morajo poleg tega v svojih podjetjih spodbujati oblikovanje organiza- cijske kulture nenehnega učenja, saj s tem zaposle- nim kažejo, da v podjetju podpirajo hitro testiranje in uvajanje novih digitalnih rešitev. Pri praktičnih implikacijah za trend digitalnih tehnologij smo se osredotočili zgolj na en tip, in sicer umetno inteligenco, saj je večina podjetij dala pred- nost investicijam v tehnologije, povezane z umetno inteligenco (Haenlein & Kaplan, 2019). Primarnega pomena so investicije v napredne rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci. Z uvajanjem chatbotov, virtual- nih asistentov lahko podjetja povečajo svojo produk- tivnost, znižajo stroške, poleg tega pa izboljšajo sto- ritve za stranke in tako nudijo neprestano podporo. Avtomatizacija procesov in rutinskih nalog omogoča, da se zaposleni osredotočijo na kompleksne naloge, letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 62 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek ki dodajajo višjo vrednost. Umetna inteligenca lahko pripomore k obvladovanju tveganj podjetja, saj napre- dni algoritmi omogočajo spremljanje vzorcev, ki na- kazujejo na potencialne težave, kot so prevare, motnje v dobavni verigi itd., preden se te pojavijo. Za uspešno asimilacijo tehnologij umetne inteligence je potrebno upravljanje sprememb znotraj organizacije, saj morajo poleg organizacijske primernosti tudi zaposleni spre- jeti nove načine dela in uporabo novih digitalnih reši- tev. Managerji naj tako vlagajo v usposabljanje zapo- slenih in spodbujajo organizacijsko kulturo odprtosti do tehnologije in inovacij. Zunanji dejavniki, kot so trendi na trgih, razvoj tehnologije, spremembe v zakonodaji in spremembe v potrebah končnih uporabnikov, imajo velik vpliv na sposobnost podjetij za inoviranje. Managerji mo- rajo konstantno spremljati dogajanje v svoji in so- rodnih panogah. Na primer, pojav novih tehnologij lahko podjetjem omogoči razvoj naprednih digi- talnih storitev, medtem ko zahteve po trajnostnem poslovanju lahko spodbudijo inovacije v smeri do okolja prijaznejših izdelkov in procesov. Ključno je tudi oblikovanje močne mreže s partnerji, startupi, raziskovalnimi institucijami in konkurenti, saj ta- kšni ekosistemi omogočajo izmenjavo znanja, virov in praks. Managerji morajo spodbujati sodelovanje z zunanjimi akterji, da lahko podjetje hitro prilagodi svoje inovacijske strategije v skladu s spremembami v zunanjem okolju. Odprte inovacije podjetjem omogočajo, da pre- sežejo svoje omejitve lastnega znanja in pridobijo dostop do zunanjih virov znanja. Ti so lahko končni uporabniki, dobavitelji, zunanji izvajalci ali razisko- valne institucije. Managerji morajo poskusiti najti načine, kako učinkovito zbrati zunanje ideje in po- vratne informacije, ter jih nato smiselno integrirati v svoje procese. Ena izmed možnosti je uporaba di- gitalnih orodij za sodelovanje, ki omogočajo izme- njavo znanja v realnem času. To so lahko digitalne platforme, sodelovalna orodja ali družbena omrežja. Komunikacija prek družbenih omrežij omogoča so- delovanje s končnimi uporabniki in kupci, kar pri- vede do boljših končnih produktov in večjega števila inovacij, ki so osredotočene na uporabnika. Digitalne inovacije podjetnikom omogočajo hi- trejše testiranje novih poslovnih idej in produktov na trgu. To digitalno podjetništvo podjetnikom omogoča hitre povratne informacije, kar privede do tega, da lahko hitro prilagodijo svoje strategije in pro- dukte zahtevam kupcev. Pristopa, ki sta za digitalne podjetnike še posebej zanimiva, sta dizajnersko raz- mišljanje in agilni pristop. Dizajnersko razmišljanje vključuje predvsem uporabniške interakcije, kar moč- no izboljša razumevanje potreb trga. Skupaj z digital- nimi rešitvami lahko to boljše razumevanje končnih uporabnikov vodi v bolj inovativne in tržno usmerje- ne produkte. S sprejemanjem agilnega pristopa v de- lovne procese se podjetja lažje prilagajajo spremem- bam in novim priložnostim v digitalnem okolju. Za uspešno vpeljavo digitalnih strategij je po- membno, da managerji zagotovijo, da digitalna pre- obrazba ne zajema zgolj nove tehnologije, ampak da vključuje spremembe v vseh poslovnih procesih, or- ganizacijski kulturi in strukturi. Uspešna digitalna strategija zahteva agilnost in sposobnost hitrega pri- lagajanja, kar pomeni, da morajo organizacije spod- bujati inovativnost, sodelovanje in nenehno učenje znotraj svojih ekip. Tako kot pri tradicionalnih stra- tegijah morajo managerji redno ocenjevati s strategi- jo določene cilje, saj se z nenehnim spreminjanjem trendov hitro pojavi odstopanje od želenih ciljev, kar posledično vpliva tudi na konkurenčno pozicijo. Inovacije digitalnih proizvodov so še vedno pomemben vir konkurenčne prednosti tudi v digi- talni dobi. Integracija digitalnih komponent v fizične proizvode vodi v oblikovanje pametnih proizvodov. Ti kupcem nudijo dodano vrednost, saj omogočajo povezljivost, prilagodljivost in personalizacijo. Pri inoviranju proizvodov je zelo pomembna kultura ino- vativnosti in odprtega razmišljanja, saj digitalizacija tradicionalnih proizvodov zahteva tudi spremembe v procesu oblikovanja, izdelave ter trženju in lansiranju proizvoda. Managerji lahko svoje digitalne proizvode povežejo z dodatnimi storitvami, kot so nadgradnje programske opreme, povezane aplikacije in naročni- ški modeli. Ti lahko služijo kot dodaten vir prihod- kov, poleg tega pa ta povezljivost doda vrednost sa- memu proizvodu. Seveda pa je tukaj treba poudariti, da takšni proizvodi zahtevajo neprenehne posodo- bitve, kar zahteva dodaten organizacijski sistem. Še ena posebna karakteristika digitalnih proizvodov je, da morajo managerji predvsem v postopku njihovega oblikovanja močno razmisliti o ravnovesju med ino- vativnostjo in uporabniško prijaznostjo, saj pretirana kompleksnost lahko odvrne stranke. 5 Zaključek Inovacije ostajajo eden izmed ključnih dejavnikov konkurenčne prednosti podjetja tudi v digital- ni dobi. S hitrim razvojem digitalnih tehnologij, še posebej umetne inteligence, pa digitalne inovacije ustvarjajo nove priložnosti za podjetja. Razumevanje trendov, v kateri smeri se razvija področje digitalnih inovacij, je pomembno tako za managerje v praksi letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 63 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek kot za akademike. Prihodnje raziskave na področju digitalnih inovacij bi lahko razširile razumevanje več ključnih vidikov. Prvič, pomembno bi bilo razi- skati, kako različni dejavniki, kot so organizacijska kultura, digitalne kompetence zaposlenih in investi- cije v tehnologijo, vplivajo na uspeh digitalnih ino- vacij. Drugič, medtem ko se veliko raziskav osredo- toča na tehnološke vidike, manjka celovita analiza vpliva digitalnih inovacij na družbene, ekonomske in okoljske vidike delovanja in poslovanja podjetij. Poleg tega bi lahko prihodnje študije raziskale, kako podjetja v različnih panogah prilagajajo svoje strate- gije digitalnih inovacij, še posebej v kontekstu hitrih tehnoloških sprememb in vse večje vloge umetne in- teligence. Na koncu bi bilo smiselno preučiti vlogo odprtih inovacij in sodelovalnih modelov pri pospe- ševanju digitalne preobrazbe. Namen članka je predstaviti glavne trende di- gitalnih inovacij na področju managementa. S tem želimo managerje spodbuditi k iskanju novih rešitev v digitalnih inovacijah ter akademske raziskovalce usmeriti k poglobljenemu raziskovanju tega pojava. Glavni cilj je tako prispevati k boljšemu razumeva- nju trenutnega stanja digitalnih inovacij in razumeti, kakšen vpliv bodo imele te nove oblike inoviranja na različna organizacijska področja v prihodnosti. Literatura in viri Bahoo, S., Cucculelli, M., & Qamar, D. (2023). Arti- ficial intelligence and corporate innovation: A review and research agenda. Technological Fore- casting and Social Change, 188, 122264. https://doi. org/https://doi.org/10.1016/j.techfore.2022.122264 Barrett, M., Davidson, E., Prabhu, J., & Vargo, S. L. (2015). Key contributions and future directions. MIS Quarterly, 39(1), 135–154. Bharadwaj, A., El Sawy, O. A., Pavlou, P . A., & Ven- katraman, N. (2013). Digital business strategy: Toward a next generation of insights. MIS Quar- terly, 37(2), 471–482. Birkinshaw, J., Hamel, G., & Mol, M. J. (2008). Ma- nagement Innovation. Academy of Management Review, 33(4), 825–845. https://doi.org/10.5465/ amr.2008.34421969 Bouncken, R. B., Kraus, S., & Roig-Tierno, N. (2021). Knowledge- and innovation-based business mo- dels for future growth: Digitalized business mo- dels and portfolio considerations. Review of Ma- nagerial Science, 15(1), 1–14. https://doi.org/10.1007/ s11846-019-00366-z Brem, A., Giones, F., & Werle, M. (2021). The AI di- gital revolution in innovation: A conceptual framework of artificial intelligence technologies for the management of innovation. IEEE Transac- tions on Engineering Management, 1–7. https://doi. org/10.1109/TEM.2021.3109983 Callon, M., Courtial, J.-P ., Turner, W. A., & Bauin, S. (1983). From translations to problematic net- works: An introduction to co-word analysis. So- cial Science Information, 22(2), 191–235. https://doi. org/10.1177/053901883022002003 Di Vaio, A., Palladino, R., Pezzi, A., & Kalisz, D. E. (2021). The role of digital innovation in knowledge management systems: A systematic literature revi- ew. Journal of Business Research, 123, 220–231. https:// doi.org/https://doi.org/10.1016/j.jbusres.2020.09.042 Dong, J. Q., & Netten, J. (2017). Information techno- logy and external search in the open innovati- on age: New findings from Germany. Technolo- gical Forecasting and Social Change, 120, 223–231. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.techfo- re.2016.12.021 Donthu, N., Kumar, S., Mukherjee, D., Pandey, N., & Lim, W. M. (2021). How to conduct a bibliome- tric analysis: An overview and guidelines. Jour- nal of Business Research, 133, 285–296. https://doi. org/10.1016/j.jbusres.2021.04.070 Enholm, I. M., Papagiannidis, E., Mikalef, P ., & Krog- stie, J. (2022). Artificial intelligence and business value: A literature review. Information Systems Frontiers, 24(5), 1709–1734. https://doi.org/10.1007/ s10796-021-10186-w Felicetti, A. M., Corvello, V., & Ammirato, S. (2023). Digital innovation in entrepreneurial firms: A systematic literature review. Review of Managerial Science. https://doi.org/10.1007/s11846-023-00638-9 Frank, A. G., Mendes, G. H. S., Ayala, N. F., & Ghezzi, A. (2019). Servitization and Industry 4.0 conver- gence in the digital transformation of product firms: A business model innovation perspective. Technological Forecasting and Social Change, 141, 341–351. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. techfore.2019.01.014 Haenlein, M., & Kaplan, A. (2019). A Brief History of Artificial Intelligence: On the Past, Present, and Future of Artificial Intelligence. Califor- nia Management Review, 61(4), 5–14. https://doi. org/10.1177/0008125619864925 Hemachandra, S., & Sharkasi, N. (2021). Digital Transformation Induced by the Covid-19 Pande- mic. In F. J. Martínez-López & D. López López (Eds.), Advances in Digital Marketing and eCommer- ce (pp. 50–61). Springer International Publishing. letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 64 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Hund, A., Wagner, H.-T., Beimborn, D., & Weitzel, T. (2021). Digital innovation: Review and novel perspective. The Journal of Strategic Information Systems, 30(4), 101695. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.jsis.2021.101695 Iftikhar, A., Ali, I., Arslan, A., & Tarba, S. (2022). Di- gital innovation, data analytics, and supply cha- in resiliency: A bibliometric-based systematic literature review. Annals of Operations Research. https://doi.org/10.1007/s10479-022-04765-6 Luo, S., Yimamu, N., Li, Y., Wu, H., Irfan, M., & Hao, Y. (2023). Digitalization and sustainable development: How could digital economy de- velopment improve green innovation in Chi- na? Business Strategy and the Environment, 32(4), 1847–1871. https://doi.org/https://doi.org/10.1002/ bse.3223 Lusch, R. F., & Nambisan, S. (2015). A service-do- minant logic perspective. MIS Quarterly, 39(1), 155–176. Mikalef, P ., & Gupta, M. (2021). Artificial intelli- gence capability: Conceptualization, measu- rement calibration, and empirical study on its impact on organizational creativity and firm performance. Information & Management, 58(3), 103434. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. im.2021.103434 Muninger, M.-I., Mahr, D., & Hammedi, W. (2022). Social media use: A review of innovation mana- gement practices. Journal of Business Research, 143, 140–156. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. jbusres.2022.01.039 Nambisan, S., Lyytinen, K., Majchrzak, A., & Song, M. (2017). Digital innovation management: re- inventing innovation management research in a digital world. MIS Quarterly, 41. https://doi. org/10.25300/MISQ/2017/41:1.03 Nambisan, S., Wright, M., & Feldman, M. (2019). The digital transformation of innovation and entre- preneurship: Progress, challenges and key the- mes. Research Policy, 48(8), 103773. https://doi.org/ https://doi.org/10.1016/j.respol.2019.03.018 Nauhaus, S., Luger, J., & Raisch, S. (2021). Strategic decision making in the digital age: Expert senti- ment and corporate capital allocation. Journal of Management Studies, 58(7), 1933–1961. https://doi. org/https://doi.org/10.1111/joms.12742 OECD/Eurostat. (2018). Oslo Manual 2018: Guideli- nes for Collecting, Reporting and Using Data on Innovation, 4th Edition, The Measurement of Scientific, Technological and Innovation Activities, OECD Publishing, Paris/Eurostat, Luxembourg. Parviainen, P ., Tihinen, M., Kääriäinen, J., & Teppola, S. (2017). Tackling the digitalization challenge: how to benefit from digitalization in practice. In- ternational Journal of Information Systems and Pro- ject Management, 5(1), 63–77. Saarikko, T., Westergren, U. H., & Blomquist, T. (2020). Digital transformation: Five recommen- dations for the digitally conscious firm. Business Horizons, 63(6), 825–839. https://doi.org/https:// doi.org/10.1016/j.bushor.2020.07.005 Saldanha, T., Mithas, S., & Krishnan, M. (2017). Le- veraging customer involvement for fueling innovation: The role of relational and analyti- cal information processing capabilities. MIS Quarterly, 41, 367–396. https://doi.org/10.25300/ MISQ/2017/41.1.14 Sanasi, S., Ghezzi, A., Cavallo, A., & Rangone, A. (2020). Making sense of the sharing economy: A business model innovation perspective. Techno- logy Analysis & Strategic Management, 32(8), 895– 909. https://doi.org/10.1080/09537325.2020.1719058 Simmons, G., Palmer, M., & Truong, Y. (2013). Inscri- bing value on business model innovations: Insi- ghts from industrial projects commercializing disruptive digital innovations. Industrial Marke- ting Management, 42(5), 744–754. https://doi.org/ https://doi.org/10.1016/j.indmarman.2013.05.010 Soluk, J., Miroshnychenko, I., Kammerlander, N., & De Massis, A. (2021). Family influence and di- gital business model innovation: The enabling role of dynamic capabilities. Entrepreneurship Theory and Practice, 45(4), 867–905. https://doi. org/10.1177/1042258721998946 Trocin, C., Hovland, I. V., Mikalef, P ., & Dremel, C. (2021). How Artificial Intelligence affords digital innovation: A cross-case analysis of Scandinavi- an companies. Technological Forecasting and Soci- al Change, 173, 121081. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.techfore.2021.121081 Uršič, D., & Čater, T. (2024). Digital Innovation in Ma- nagement and Business Literature: A Bibliome- tric and Topic Modeling Review. Academy of Ma- nagement Proceedings, 2024(1), 19358. https://doi. org/10.5465/AMPROC.2024.19358abstract Vial, G. (2019). Understanding digital transformation: A review and a research agenda. The Journal of Strategic Information Systems, 28(2), 118–144. https:// doi.org/https://doi.org/10.1016/j.jsis.2019.01.003 Wang, G. (2022). Digital reframing: The design thin- king of redesigning traditional products into in- novative digital products. Journal of Product In- novation Management, 39(1), 95–118. https://doi. org/https://doi.org/10.1111/jpim.12605 letnik XVI, številka 1-2, oktober 2024 65 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Yoo, Y., Boland, R. J., Lyytinen, K., & Majchrzak, A. (2012). Organizing for innovation in the digiti- zed world. Organization Science, 23(5), 1398–1408. https://doi.org/10.1287/orsc.1120.0771 Yoo, Y., Henfridsson, O., & Lyytinen, K. (2010). Re- search commentary— The new organizing lo- gic of digital innovation: An agenda for infor- mation systems research. Information Systems Research, 21(4), 724–735. https://doi.org/10.1287/ isre.1100.0322 Zupic, I., & Čater, T. (2015). Bibliometric methods in management and organization. Organizatio- nal Research Methods, 18(3), 429–472. https://doi. org/10.1177/1094428114562629 Dejan Uršič, mag. posl. ved, je doktorski kandidat v zadnjem letniku doktorskega študija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na isti šoli je zaposlen kot mladi raziskovalec, kjer sodeluje pri različnih akademskih razi - skovalnih projektih. Kot asistent na katedri za management in organizacijo poučuje predmete strateškega mana- gementa. Njegovi glavni področji zanimanja so digitalne inovacije in uporaba umetne inteligence v organizacijah.