Analiza maloprodajne mreže trgovm osnovne preskrbe v naSi občini je pokazala. da moramo v letoSnjem letu po-speSiti gradnjo Irgovin predvsem v tistih krajevnih skup-nostih, kjer preskrba ne zadovoljuje naraščajočih potreb. Analizo je pripravil oddelek za gospodarstvo pri bežigraj-ski občtnski skupSčini. To je prvi celovit prikaz stanja in potreb maloprodajne mre2e. saj tako kompleksne analize za Bežigradom do sedaj 5e nismo imeli.
O tej problemaliki smo se pogovarjali tudi na bežigraj-skem izvršnem svetu, kjer so poudarili. da predstavlja Bežigrad po številu prebivalcev pomemben in dinamičen trg proizvodov in storitev. predvsem tudi prehrambenih artikfov.
V analizi so zajeli samopostrežne, klasične in specializi* rane samostojne trgovine. Nosilec matoprodajne mreže je Mercator Rožnik tozd Grmada, ki ima kar 36 odstotkov vseh trgovin v občini. Svoje prodajatne imajo še Emona, Ljubtjanske mlekarne in drugi. Imamo eno tržnico in 5 zasebnikov. ki vzdržujejo 3 mesnice, eno trgovino s sa-djem in zelenjavo ter eno prodajalno kruha in peciva.
TRGOVINE, TRGOVINE
Pospešiti gradnjo
NajveCjo samopostrežno trgovino ima Astra. 75 odstotkov prodajnih površin odpade na samopostrežne trgovine, ki zajemajo 85 odstotkov prometa s prehrambenimi proiz-vodi. V povprečju je v samopostrežbah zaposlenih 14 Ijudi.
Urbanistični normativ predvideva 0.12 kvadratnega me-tra prodajne površine na prebivalca. Z izjemo občine Cen-ter imamo v naši občini relativno najmanjši primankljaj v Ljubljani. Ta podatek nam pove, da imamo prodajnepovr-šine skoraj dovolj, drugo vprašanje pa je seveda ponudba prehrambenih proizvodov po količini, strukturi in kakovo-sti, ki je vfiasih bolj, včasih pa manj zadovoljiva. odvisno od cele vrste dejavnikov, na katere pa imamo za Bežigra-dom majhen vpliv.
NaJveC raznovrslnih trgovin je v KS Boris Kidrič, vondar je troba pri tem upoStevati koncentracijo osmih trgovin v sklopu bežigrajske tržnice. Povsem brez trgovin z osnov-nimi živfjenjskimi proizvodi je KS Borisa Ziherla. Najbolj pereče stanje zaradi velike koncentracije prebivalstva je v krajevni skupnosii UrSke Zatler in Ivana Kavčifia. V bodoči gradnji trgovinske mreže predvidevajo pet objektov v teh dveh krajevnih skupnostih in gradnjo diskontne trgovine ob Slovenčevi cesti. Preseneča pa. da v edini krajevni skupnosti, kjer še nimajo trgovine z osnovnimi prehram-benimi artikli. za zdaj ne predvidevajo ničesar. Stanje se bo izbolišalo šefa, ko se bo začela kompleksna gradnja soseske ob Linhartovi cesti. Do takrat se bodo moralt krajani Borisa Ziherla Še naprej oskrbovati pri sosedih.
DANE BESEDNJAK