D o p i s i. Iz Ptuja (Premembe.) Po amrti dr. Miheliča potrebovali ao Ptujčani, pred vaem župan pek Ornik, Se drugega nemSkega ali nemčurskega odvetnika. To pa gotovo zaradi tega, da bi dr. Fihtenaua ne bilo strah, ali da bi ta preveč denarja ne zaslužil pri mestni hranilnici, pri »vorSusu«, pri trgoveih itd. NaSli so ga v imenitnem Celju, g. dr. Ambrositscha, kateri je bil sprva »rechtsanwalt«, pozneje pa »advokat« — po napisu na deski. Da je priaten Nemec, kakor Ornik, Sadnik, Kolenc in dr., to kaže že piaava njegovega imena! Pri nas si namreč nekateri domisljujejo, da je mogoče izlezti iz slovenske kože vsaki čas, da je rojen Slovenec že Nemec, če piSe svoje ime z nemSkimi črkami, ali po nemSkem pravopisu! To pa danes še ni dovolj. Pravi Nemec mora biti dandanes tudi luteranske ali protestantovske vere. To je bil dr. Ambrožič. Vsled tega je bil kaj priljubljen! Mestna hranilnica mu je segla pod pazduhe, »Štajerc« ga je priporočal, po gostilnah, prodajalnicah in uradih so mu bili povsodi naklonjeni. In sedaj vendar odhaja! Iz Ptuja preseli se celo v slovenBko LjubIjano! Ali so mu Nemci in nemčurii dali premalo zaslužiti? Ali beaeda »rechtsanwalt« na deski, nemSki trak na verižici ure, njegavo luteranstvo in ono nekaterib njegovih pisarjev ni privabilo dovolj strank? Ali ae je gospod doktor res že skregal z županom Ornikom, kakor pripoveduje g. Kalhberg? Tudi to bi bilo mogoče! Ker so svoje dni notarja Filafero-ta odatranili iz ravnateljstva mestne hranilnice, ker se Orniku ni hotel vklanjati, se je morebiti tudi dr. Ambrožič zbal, da zgubi zastopstvo hranilnice! »Štajerc« pa bode posebno žalosten, da zgubi zvestega prijatelja, da mlademu protestantu v Ptuju ni mogel tako dobro postlati, da bi ga ne mikalo v alovensko LjubIjano iz nemčurskega Ptuja proč! Mi pravimo: Srečno pot! Sv. Martin ob Paki. Končali smo občinske volitve, katere so bile zelo živahne. PrejSni župan, g. Martin PirtoSek, je valed podlih napadov nasprotne stranke odklonil izvolitev za župana. Nato je bil izvoljen g. Ivan Klančnik, vrl mož, ki se popolnoma zaveda svojih dolžnostij kot katoličan in Slovenec. Vsi shodi, vse laži, nizkotni napadi, grožnje in proSnje naaprotnikov niao torej nič pomagale. Zaradi lažij in nearamnih napadov ao bili nekateri že obsojeni, drugi pa Se pridejo na vrsto. Nasprotniki so baje imeli pripravljeno godbo in pa »piinfer« amodnik, da bi streljali, ako bi prodrli s svojim županom. Sedaj si pa godejo doma za pečjo, smodnik bodo pa prihranili za prihodnje občinake volitve. Nerazumljivo nam je bilo pred vsem obnašanje slovenskega advokata dr. Majer-ja, kateri se je na atrani nemškega barona >hrabro« bojeval zoper zavedne slovenske kmete. Ta Sin je popolnoma po receptu kranjakih liberalcev: zoper zavedne katoliskonarodne kmete se je treba poslužiti tudi Nemcev in renegatov, ako sami niao dovolj močni. Dr. Majer-ja ne bomo sodili mi, obsodilo ga je že njegovo dejanje. Svetujemo mu pa, da se da drugokrat voliti v deželni zbor od nemSkih baronov, Slovence pa naj pusti v miru. Na pravem mestu so bile besede zavednega kmeta: »Ta gospod je že večkrat povdarjal, da moramo biti zavedni Slovenci, tukaj pa pomaga nemSkemu baronn potisniti nas v kot. Moja »oferca« je bolj zavedna Slovenka, nego gospod dohtar.« Gosp. dr. Majer! Ni rea, da je bridko sliSati tako pikro resnico iz ust priprostega slovenskega kmeta ? Dobrna pri Celju. V stev. 91. «Domovine» opozarja gospod dopisnik iz Dobrne »voditelje Bralnega dru8tva», da so ae «nemSkutarji» — ta izraz rabi gospod dopisnik — »lotili tudi druStva». V društvenih pravilih se nahaja § 8, ki pravi: «Društvo vodi odbor od društvenikov voljen ...» Po vsej pravici smatra se torej podpisani odbor «voditeljem Bralnega druStva», ki ima pravico in dolžnost zastopati in «braniti» druStvo, ako je treba. Podpisani odbor dovoljuje si torej na odstavek omenjenega dopisa, kjer se govori o društvu, odgovoriti sledeče: Odboru «Braln. društva> je dobro znano, da ima druStvo obilo nasprotnikov, vendar je odbor mnenja, da ao dotični nasprotniki duševno na tako nizki stopinji, da ne morejo žaliti društva, zakaj društvo stoji tako visoko, da mu vsi jeziki nasprotnikov ne segajo niti do podplatov, zato ae mu ni zdelo vredno odgovarjati na neslana izzivanja. DruStvo je nadalje nepolitično, in zato ni njegov namen segati kot tako v političen boj med obema strankama na Dobrni. DruStvo ima pred seboj razločno začrtan cilj v § 2. svojih pravil, namreč: *a) pospeSevati vaestransko omiko in društveno življenje a čitanjem poštenih krSčanskib časopisov in knjig; b) razveseljevanje v besedah, igrah, petju ter v znanstvenem razlaganju in predavanju.* In ta svoj cilj akuSa doseči po svojih močeh, po tem potu stopa naprej ne meneč se za raznovrstna podtikanja in nealana natoleevanja »prijateljev* in «neprijateljev». Za drugo se ne briga. V svesti si avojega viSjega stališča, prezira društvo z veliko hladnokrvnostjo «preklinianje hripavih srak», prepričano, da bi moralo nehati biti »Bralno druStvo» za Dobrno, ko bi ga hvalili njegovi naaprotniki. Nadalje je podpiaani odbor mnenja, da ima vsaka dobra stvar svoje nasprotnike, da je torej popolnoma naravno, da jih ima tudi «Bralno društvo*. Čim več jih je takih nasprotnikov, tem večja čast za društvo, zakaj iz tega lahko uvidi, da je na pravem potu, in ravno to bo navduševalo odbor, da podvoji svoje moči v dosego svojega namena. Nikdo pa naj ne niisli, da se društvo, oziroma odbor koga ali čeaa boji. Ne! DruStvo je preatalo v novejSih časih hude boje, kateri so ga pa sčistili, kateri so ga okrepili, in hvaležno je cel6 avojim nasprotnikom, zakaj ravno te borbe so mu poraagale na kvisku, in če Bog da in areča junačka, na tej višini hoče ostati in iz te višine bo s pomilovanjem gledalo na različen «drobiž», ki 86 zaletuje vanj, kakor razkačen koštrun v trden zid. Odbor torej v vaej ljubezni opozarja nasprotnike druStva, naj ne mahajo po zraku, druStva namreč ne bodo zadeli. Ako bi se pa zgodilo, da bi kedo segel predaleč, naSlo bo druStvo sredstva, da zapre sapo dotičnim junakom. Do sedaj se je pa rabila v boju proti društvu Se vedno le uganka 73 «Zimskih večerov*, ki pravi: Pes rjavček, nikdar len, — laja skozi plot koščen. To naj zadostuje za danes a pripombo, da je odbor hvaležen gospodu dopisniku za pohvalne besede. Odbor si dovoljuje omeniti samo to, da bi si nikdar in nikakor ne dal «brisati prabu s svojih Skornjev» od «nasprotnikov», zakaj, kakor pravi gospod dopisnik jih »nasprotniki poplavljajo z blatom». Škoda se pa zdi odboru škornjev, da bi postali «blatni». Odbor <Bralnega dru8tva» na Dobrni.