75 Ob strijčevem grobu red nekoliko tedni sem se pe!ja! na Koroško obiskat strijca; a našel ga inisem več mej živimi. Ljudje so mi pripovedovali, da ga vže nad pol leta knje hladna lemlja. Pokazali so iui tudi njegov grob. — Mislite si, otroci Ijubi, kako bridko mi je bilo pri srei, ko sem stal ob strij-tevera grobu. Še inisliti si nisem mogel, da je to mojega Ijubega strijca grob, da je ou sploh moral nmreti. — On, ki je bil tako učen in tako plemenita duSa! — Podoba za podobo so se vrstile pred mojiiui očmi ondii ob strijte-vem grobu. Vse te po-dobe so bile pravi po-snetki strij-ževega živ- Ijenja in vsaka je bila lepša od druge. — Vendcr jednatehpo- dob, otroei Ijubi, ostala mi je ves čas mojega '/.ivljenja v spomiHU. Samstrijcmi jo je po vei:-krat uarisal: pripovedoval mi je nara-reč, kako je on postal iz ubožnega kmeekega otrAka tako imovit in učengospod. — Povcdati vam nioram mimogrede, da je bil moj strije ob6e spoštovan duhorni pa-stir na Ko-roškem. — Tapodobase je vtisnila najglobokeje v moje sret1. Poslušajte torej, povedati vam hočem ?se tako, kakor je meni strije sam pripovedoval. Pri-povodoval mi je taku-le: rKo sem izpoluii žesto lcto svoje dobe, moral sem vže v našo doraačo iiftil-nico. Kakor je še danes večina učihiic na kmetih. bila je tudi naša le jednoraz-rodoica. To leto sem se zel6 priduo učil in hvaiili so me mojim starišem ne samo gospod ucitelj nego tudi gospod župnik, ki so po veekrat prišli v našo hišo. Kadar koli so prišli, bilo je pri nas vse nekako praznično. Oče in mati sta se preoblekla v lepšo oblcko, in moja sestra Rozika je vselej pripravila kaj boljšega za kosilo. Tndi inoj bratec Toneek jo bil ob prihodu gospoda župnika vselej mirnejii ncgo li drugfkrati. Tako je bilo ob koncu šolskega leta. V ufilnici sem se raej vsemi drngimi uajboljo odlikoval. Zatorej mi vzerao gospod učitelj — ne vem kako bi dejal, ali navlaSJ. ali -pa res niso iraeli papiija — pločico ter napišejo nanjo s frtalnikmn nekaj pohvalnih • besed. — Veselo hitim po končanem pouku domov. Planein v Bobo — in glej! gospod žnpnik aede za mizo, njiin nasproti mati in oče z malim Tončkom v naročji, Vsi me strnieč pogledajo; celo sestra, ki je ravno z jedjo stopila v sobo, tistraši se mojega nenaFadnega veselja. Hitro stopim k ožetu in jim pokažem pločieo. Oče fitajo in se ne morejo dosti nauuditi afiteljavej polivali. Polože syojo desnico na mojo raino >n reko: ,Ii«jjek, le tako priden ostani! Učitelj te imajo zelo radi in ravno tukaj-le inipri-poro^ajo, naj te dam v niesto. Storila bodeva z materjo vse, kolikor bode mogoče". . . Tudi rnati, ki 90 me izza oeetove rame ppazovali, pritrdijo veselo tem. besodam. Dolgo so molSali goapod župnik in z lica so jim je bralo, (Ja so npkaj promišljo-vali. Naposled me pokličejo k sobi. pngladijo rai fcelo, prijazno se nasmehnejo tcr reko: nBistro glavioo imaž, bistro, Lojzek moj ljubi! to sotn tmli vie jaz i/.poznal. — Skoda bi bHo zate, te bi moral tloma ostnti. — Nu, pa ni6 se ne boj! I>okW nii Ijubi Bog ohrani življenje, storiti hocem vge potrebno.za tebe. — Šetojesen nioraš v mesto. Solze hvaležnosti so porosile raoje mlado lice in župnikovo kolono. kamor sem ganjon skril svoj obraz. — Oče in mati ste se tega zelo razveselila in se z raenoj vred zalivalila gospodu župniku za toliko dobroto. In jaz spm takrat trdno sklenil, da se hoiem pridno nfiti »1 jedenlmt postoU tako dobrotljiv in prijazen gospod, kakor so bili naš gospod zupuik . . . In ako se zdaj — pristavtl je že moj strije — spominjam svoje davne mla-dosti, pripoznati raorain, pi5 Za starc v.ohi\ —