Popolno razčiščenie glede smeri stanovske politike, (Seja širjega sosveta Po v. UJU v Ljubljani, 5, jan. 1925.) Načelna jasnost med predsedniki in predstavniki učiteljstva cele Slovenije. — Nujna zahteva izplačila razlik. — Absolutna omejitev nameščanja po čl. 71. čin. zak. — Načelne zahteve glede oddaje razpisanih mest. — Odobritev načelne smeri ožjega sosveta in zastopnikov poverjeništva v glavnem odboru UJU. — Popolno razčiščenje stališča do Slomškove zveze. — Nujna zahteva donošenja solskega zakona, revizije uradniškega zakona in razvrstilne uredbe, zakona o draginskih dokladah za aktivne drž. uradnike in upokojence. — Stališče do napada na poverjeništvo v Orjuni. V ponedeljek, dne 5. t. m. so se zbrali v mestni posvetovalnici v Ljubljani člani širjega sosveta. t. j. vsi olani ožjega sosveta in predsedniki ali njih namestniki oknajnih učiteljskih društev cele Slovenije na posvetovanje. ki ga je sklicalo vodstvo organizacije. da se popoJnoma razčisti položaj. ki je nastal v prosveti pri nas. Posvetovanje je trajalo od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldtoe s prekinitvijo polnih šest ur in se je v izčrpnih debatah ugotovilo temeljne smeri glede stanovske politike. Poverjenikovo poročilo. Poverjenik UJU tov. Luka Jelenc je otvoril zborovanje, po legitimiranju zastopnikov konštatiral sklepčnost ter prešel nato na svoje poročilo. v katerem se je dotaknil predvsem sledečih zadev: Omenil je poslovanje med poverjeništvom in okrajnimi društvi; dotaknil se je vprašanja uporabe čl. 71. čin. zak.. ki so ga prvi uporabili nasprotniki UJU; konštatiral je, da Slomškova zveza ni niti z mezincem genila, ko so se preganj.a'li člani UJU in je ugotovil. da ne more utajiti svoje sokrivde na preganjanjuker je sama izdala poziv za preganjanje in krivice pri rameščenjih z okrožnico od 4. avgusta 1924, ki jo je razposlala svojim elanom in je bila natiisnjena tudi v 36. številki »Učit. Tov.«; branili smo vedno učiteljsko stalno&t. ki io inoramo čuvati kot zenico svojega očesa, to najbolje izpričuje Moderndorf erjev slučaj; politike ni vodstvo nikdar uvajalo v organizacijo. ter je t,a trditev neresnična, pač pa imajo vsa poročila nasprotnikov v političnih listih, ki se vtičejo v naše interne zadeve, politično tendenco: politiene svobode nismo nikdar omejeviali in branili brez ozira na politiično mišljenje vse člane; povdarja, da je »Učit. Tov.« glasilo poverjeništva. ki se v zmislu pravil in poslovnika ureja po smeraicah ožjega in širjega sosveta, zato ne more zahtevati nihee, da bi priobčeval resducije in dopise, ki ne odgovarjajo intencijain abčegiai organizacijskega delovanja UJU; obsoja vse one. ki poimagajo temu, da se iznašajo v »Slovenca«. »Stražo« in »Slovenskega Gospodarja« kukavičina jajca, ki imajo namen blatiti naš stan in razdvajati na<še vrste; povdarja, da je edina pot za razčiščenje vseh skupnih naših zadev^ širji soisvet in pdkrajinska skupščina in se drugače jemlje le stanu ugled. Še ena stvar je, ki se je moram dotakniti danes. Gotovo ste čitali v 63. številki »Orjune« z dne 31. decembra 1924 napad na UJU poverjeništvo Ljubljana. (Ga prečita).) Ta napad je prišel nepričakovano, ne samo zato. ker je poverjeništvo šio Orjuni vedno na roko. temveč še bolj zato. ker se poverjeništvo ni nikdar in nikjer oregrešHo zoper našo nacionalno stvar. Na ta napad ne moremo molčati. Pozvali smo predsedstvo Oblastnega odbora OrjuTie Ljubljana. da nai pride na dan z dejstvi. D e j a n j a naj govore, potem naj pride Orjuna s tako težkimi obdolžitvami. Ko dofoimo od Oblastnegia! odbora Orjune odgovor na naš poziv, da hočemo fakta. na katerih podlagi so nas napadli, potem bomo govorilj dalje. Zato prosim. da pooblastite poverjeništvo. da stori v tej zadevi ob svojetn času primerne korake. Razume se samo ob sebi, da bo spregovoril o tej aferi tudi »Učiteljski Tovariš« svoio besedo. Poročilo Glavnega odbora UJU v Beogradu, 27. decembra 1924. Tovariš strokovni tajnik Rudolf Dostal ie poročal ofoširno o seji Glavnega odbora v Beogradu. Povdarjal je razloge in stališče. ki so ga zavzemali vsi člani Glavnega odbora o zadnji aferi predsednika UJU tov. M i 1 u t i n a S t a n k o v i č a. Priznati se mora tov. Stankoviču velike zasluge, ki jih je pridobil v preteklosti za učiteljski stan. ne more pa mu slediti na sedanji poti. Neizogibna je bila iz danih razlogov izprememba v predsedstvu UJU in uredništvu »Narodne Prosvete«. Do prihodnje Glavne skupščine UJU prevzame predsedstvo podpredsedniik tov. P. Vuksanovič in uredništvo »N a rodne Prosvete« tov. Stanišič. ki se mu prideli reda'kcijski odbor. sestoječ iz tovarišev: Todoroviča. Kostiča, Flereta in Brigljeviča. Ugotovile so se glavne smernice lista. Doloeitev kraja in časa Glavne skupščine se prepusti izvršilnemu odboru. Na predlog strok. tajnika R. D os t a 1 a je bil sprejet predlog. da naj bo prvai točka na dnevnem redu tema »Š o 1sko nadzorstvo in nadzorn i k i«. ' Za zidavo Učit. doma v Banji Koviljači je bil sprejet predlog, da plača vsa-k član UJU po 40 Din. Tov. G n u s je govoril ob tej priliki o zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Naslednji dan je bil sprejet v avdijenci pri ministru prosvete ves Glavni odbor. ki je ministru predložil sprejete resolucije. Podrobnejše poročilo in resolucije še prioibčimo. Širši sosvet je vzel poročilo strokovnega tajnika na ziranje in je odobril stališče in poistopanje olanov poverjeništva v Glavnem odboru. Naše materialne in pravne zadeve. O tem ie poročal urednik »Učit. To^ variša« tov. I v a n D i m n i k. Poročilo priobčimo prihodnjič. Predlagal je tozadevne resolucije. ki so bile soglasno sprejete z nefkaterinrt dodatki članstva in se glasi: Resolucije. sprejete na seji širjega sosveta Poverjeništva UJU Ljubljana. dne 5. januarja 1925 v Ljubljani. na kaiteri so bili navzoči poleg ožjega vodstva organizacije predsednild okrajnih učiteljskih društev iz cele Slovenije, kot predstavniki učiteljstva: I. Vlado pozivamo, dai takoj izplača razliko med staro in novo plačo od oktobra 1923 do maja 1924. odštevši predujme ter izda o tem definitivno odločibo, ki jo je obljubila s členom 29. draginfske uredbe za aktivne državne uradnike od aprifa 1924 ter da s tem izplača državnim uraidnikom prejemke. do katerih imajo polno zakonito pravico po čl. 249. uradniškega zakoraa. II. Od poslancev nove Narcdne skupščine zabtevamo, da pospešijo izdajo zakona o draginjskih dokladah v zmislu čl. 46. uradniškega zakcna, da se z njitn uredi avtomatično dviganje in padanje draginjskih do^klad po vsakokratni dragmji, ter da se revidirajo z njim krivice, ki jih vsebuje zadnja draginjska uredba: v prvi vrsti. da se izplačajo pol-ne draginjske doklade poročenim državnim uradnicam. ki jim dela sedaj krivico člen II. draginjske uredbe. in da se odipravijo drag-injski razredi. III. Pri reviziji uradniškega zakona in razvrstilne uredbe naj se upošteviajo predlogi, ki jih je stavil činovniški Savez in UJU, posebno pa še povdarjamo sledeče specialne zahteve: 1. Uzakoni naj se. da pripaida vsem upoikojcncem po 1. septembru 1923 pokojnina po novem uradniškem zakonu; 2. točno naj se uzakoni, da pripada 10% povišek po čl. 7. čin zaik. tudi v pokojnino in v razvrstilni uredbi naj se popravi člen 12. te uredbe v tem zmislu, da pripade ta povišek vsemu strokovnemu učiteljstvu. ki ima enakovredne strokovne iz-pite z mesčanskošol.skim učiteljstvom: 3. točno naj se uzaikoni in dopolni čl. 31. uradniškega zakona z določilom, da pripada 15% povišek po členu 31. vsem onim uradnikoTn. ki imajo s špecialnimi zakoni določeno .krajšo službeno dobo v pokojnino z onim dnem. ko dovrše službeno dobo, določeno s špecialnim zakonorn, t. j. pri učiteljstvu 32 službenih let; 4. člen 31. uradniškeg&' zakona naj se izpremeni tako, da država ne bo odračunavala stanarine za naturalna stanovanja. kl jih prejemajo uradniki od samcupra'vnih teles. kar je posebno pri učiteljstvu važno. ki prejema stanovanje od občin kot nekako odšikodnino za upravo šolskega poslopja; 5. izda naj se ta'koj uredba o zvišani stanarini po čl. 37. uradniškega zakona; 6. pri reviziji zakona in uredbe naj se upoštevias nujne doklade. ki jih naj uredi ministrski svet še pred uzakonjenjem na podlagi čl. 40. čin. zaik.. in to; doklade šolskim nadzornikom, ker sicer je njihov položaj in točnto izvrševanje njihove službe iz materialnih ozirov nevzdržljiv; funkcijske doklade šolskim upraviteljem; nagrade pride^jenim učiteljern na meščanskih šolah, da se dofoi naraščaj za nje; nagrade obmejnemu učiteljstvu. na težjih mestih. v hribih in na enorazred-nicah. kjer je sicer težko dcbiti dobrih kompetentov. IV. Od poslancev nove Narodne skupščine zahtevamo. da nai se taikoj izda šolski zakoin. ki bo uredil prosvetno upravo. kateria1 sedaj trpi zaradi nedonošenja tega zakona na škodo prosvetnega napredka, hude pretresljaje. S tem zakonoim naii se urede gornja specialna vprašanja. v kolikor jih ne more rešiti uradniški zakon, Po šestih letih ujedinjenja moramo domošenje šolskega zia'kona smatrati za nujno tudi iz ozira odpomoči k notranji konsolidaciji in utrditvi države. Posebno povdarjamo izpopolnitev uradniškega zaikona s šolskim zakonom v pogledu disciplinskega postopka. javne kamfeijake službene ocene učiteljstva in v pogledu nameščenja in premeščanja učiteljstva. Povdarjamo in opozarjamo v pogledu stainega nameščenja učiteljstva in oddaje služb le na postoipek potorn razpisa; člen 71. uradniškega zakona naj se uporablja le. ako je prizadeti s tako na*mestitvijo ali premestrtvijo soglasen ter v slučaju izvršenega izreka disciplinarnega sodišča, za kar naj daje šolski zakon še posebne garaticije. V tetn. da še nimamo urejene šolske in prosvetne zakonodaje v državi. leži glavtii "Vzrok, zakaj imajo posamezne politične stranke v vseh prosvetnih in šolskih vprašanjih odločilno besedo. V odpravo tega nedostatka zahtevamo nujno, da se: ustvari čim preje enoten za vso državo veljaiven šolski zakan. kakor smo povdarjali že zgoraj. ki naj zasigura učiteljskemu stanu: a) službeno stalnost; b) sodelovanje in soodločeviamje v šolski upravi; c) nepristranost v šolskr upravi in popolno ločitev šolske uprave od politične; č) brezpogojno uveljavljanje določenih načel pri popolnjevanju izpraznjenih učnih. mest. Pri izdelavi šolskeg^a! zakona naj se da učiteljstvu prilika sodelovanja. V. Od poslancev nove Narodne skupščine zahtevamo. da naj takoj izdajo zakon o ureditvi prejemkov državnih upokojencev. s katerim se bo uredilo v prvi vrsti izenačenje prejemkov vseh državnih upokojencev na enotni dinarski podlagi. ki se bo približaia in izenačila s pokojnino, odmerjenopo novem uradniškem zakonu; z istim zaikonom naj se reguliraj^o draginjske doklade upokojencerric da se bodo dvigale in padaie avtomatjčno draginjskim razmeram odgovarjajoče; uredi nai se tudi avtomatično neprekinjeno nakazovanje penzijskih prejemkoiv ob upokojitvi iii vdovam ter sirotam ob smrti aktivnega ali upokojenega državnega uradnika. Smer naše stanovske politike. O tem vprašanju je poročal z ozircm na zadnje dagodke podpredsednik Pov. UJU tov. Anton Gmis. V svojem poročilu ie posnel dogodke in persekucije, ki so se vršile^ nad člani UJU pod prejšnjim režimom. Častno smo prestali to dobo. Ponovno je konštatiral. da se je v tej dobi prvič uporabil brez in pred disciplinarno preiskavo 51. 71. čin. zak. Glavno vlogo je igrala pri tem duhovščina. Kršila se fe tedai učiteljska stalnost in člen 224. čin. zak. Slomškova zveza nj našla niti besede. s katero bi obsodila nasilja. krivice in gaženje pravic. Prvič se je v tej dofei pojavilo učiteljstvo na razpoloženju. Grajal ie, da tudi lastna društva niso takoj vsa vstala kot en mož. Sedaj se pa oglašajo, ko se poravnavajo krivice in se popravljajo najbolj kričeči slučaji. Sedaj se je tudi oglasila Slomškova zveza z okrožnico od 27. niovembra 1924 na naša okrajna učiteljska društva s pozivom. da se začne skupna akcija proti okrnjenju učiteljske stalnosti in nepremestnosti. Povdarja. da se Slomškova zveza pri tem ni držala legalne poti. temveč je šla preko Pov. UJU na okrajna društva, z očitnim namenom. da zanese zmedo in nerazpoloženje v naše vrste. Namen posvečuje sredstva! Ne obsojam koraka nekaterih društev, ki so dvignila svoj gks v protest proti gaženju učiteljskih pravic, proti uvajanju strankarstva in pristranosti v naše šolstvo. proti strankarsko-političnemu vplivu. kateremu se podrejai šolska uprava. Nečemo ovirati kritike. a ta naj bo dostojna in pravilna. Zakaj niso ta društva sklicaLa: protestnih zborovanj tedaj, ko se je prvič kršila stalnost in pravičnost?! Napredna javnost zahteva vedno. naj se poravnava »hudo z dobrim«. da se zapostatvlia lastne pristaše. da se protežira nečlane pred člani — to so čudni nazori. Nikdar in nikoli ne more biti v interesu o<rganizacije. ako javno v dnevnem časopisju razkrivamo nasprotja in razpTavljamo natčelna in taktična nesoglasja. Za to imamo jasno parlamentarno pot — ožii. širji sosvet in pokrajinsko skupščino. Jasno so pokazali napadi v »Slovencu« in »Straži« (ki ga prečita) da ie kvamo ugledu stanu. ako se po'služujemo druge poti. (Splošno se je obsojalo pisavo »Slovenca« in napade, ki jih piše znani dopisnik. on blati nas stan iz pc*litiške strasti in iz namena škodovati. ne pa izboljšati.) Trditev. da se je naša' organizacija udinjala kaki politični stranki, ie neresnična in še nikoli nisem slišal iz ust kakega merodajnegiai politika željo ali zahtevo. da naj podpira organizacija njegovo stranko. ali da je proti interesom njegove strafike. ako stopi vse učiteljstvo v edinstveno organizacijo. Naša organizacija še ni nikdar branila nikomur pristopa v UJU. <a!ko si je osvojil v členu 2. pravil Udruženja jugoslovanskega učiteljstva označeno svrho iv njega načel. Naša organizacija tudi ni nikdar povpraševala svojih članov. kakšnega političnega naziranja?da so. Neresnična je torej trditev. da bi se koniu v naši organizaciji kratila svoboda mišljenja. Dogodki zadnjih časov nas pa silijo, da ponovno razmišljamo o smeri naše stanovske politike, da zavarujemo učiteljskemu stanu dosedanje pravice. našemu šolstvu pia ustvarimo trden in trajen temelj. RAZČIŠČENJE STALIŠČA DO SLOM- ŠKOVE ZVEZE IN DRUGIH NAČELNIH ZADEV. Debata o obeh zadnjih referatih se je vršila skupno, ker sega drugo v drugo. Debate so se udeležili skoro vsi predstavniki društev, da se je temeljito razčistilo stališče v vseh zadevah in je bilo jasno razvidno mnenje, ki ga zastopa večina in obstoja v sledečem: Čas za sporazum s Slomškovo zvezo je bil pred ustanovitvijo UJU, ko je sama to onemogočila. Ni hotela razpusta, dasi nima pravice do eksistence po svoji zgodovini, ker je napravila zločin nad stanom in izdajstvo, da sta njen predsednik in odbornik glasovala proti regulaciji učiteljskih plač, proti znižanju službene dobe od 40 na 35 let, proti izen-ačenju učit. z drž. uradn. od XI. do VIII. čin. razreda; ker je pristrano delila le svojim članom drag. doklade in je sodelovala pri krivicah in preganjanju, ki so se godile večrnf flvnteilkiVa-. FYx swyi stVanči in v listih ni storila še ničesar, da bi ublažila napade proti stanu in šoli, temveč celo sodeluje pri tem. Zadnji dogodki so ponovili to. Če smo mi razpustili Zavezo in s tem zliikvidirali preteklost, v korist naši skupni stanovski državni edinosti, bi lahko to storila tudi ona. če je imela kaj iskrenosti in poštene namene. Sedaj so pravila tu, ki kažejo edino pot za vstop — soglasje z njimi in odpade vse drugo. Dosegli bomo svoje ideale brez njih, če so več strankarji kot učitelji. Iz občega mnenja je izzvenelo to, da ne izgubljamo več s tem vprašanje časa in svojih energij. Dasi je bil ves širši sosvet soglasen v tem, da se mora čuvati stalnost in odločno boriti za njo, vendar je ni dolžnosti, da bi se zavzemali ob taki priliki za nečlane UJU, posebno ne v slučaju, ko se oni niso niti z besedico zganili, ko so bili preganjani člani UJU, temveč so celo sami pomagali pri stvari, kar je jasno razvidno iz poziva, ki ga je izdala Slomškova zveza dne 4. avgusta 1924 in ki je bil na seji prečitan. Glede urejevanja stanovskega glasila je širji sosvet s pritrjevanjem odobril postopanje, da je smatrati Učit. tov. kot glasilo pov. UJU in ne okrajnih društev in se ima urejevati v prvi vrsti v smeri, ki jo zavzemata ožji in širji sosvet in je le njima odgovorno uredništvo za smer lista, kakor določa to člen 66. poslovnika. V zmislu sklepa širjega sosveta od 28. dec. 1912 ima uredništvo pooblastilo, da sme črtati vse, kar bi moglo nasprotovati intencijam občega organizacijskega delovanja UJU. Učitcljski Tovariš ima biti verno zrcalo naziranja širjega sosveta in pokrajinske skupščine ter ima predstavljati viianjemu svetu sliko naše notranje enotnosti, da nas bodo javnost in merodajni krogi po tem tudi upoštevali, ne pa, da bi s preširoko svobodo objave kazali javnonosti našo notranjo needinost in bi bilo naše glasilo zrcalo iste. Za izravnanje skupnih načelnih diferenc, ki se pojavljajo povsod, imamo širji sosvet in pokrajinske skupščine, vsaka druga pot in objava pa je direktno kvarna organizaciji. SMERNICE STANOVSKE POLITIKE. Sprejete so bile na to resolucije, ki sta jih predlagala referenta, katerih prvi del je objavljen zgoraj, drugi del je stavil tov. Gnus in se glasi: i. Glede mišljenja, ki se pojavlja med članstvom, da se lahko organizacija izogne vsakemu posredovanju in vplivu politiških strank, se ugotavlja, da se mora organizacija poslužiti vpliva vseh stanu in šoli naMonjenih politiških strank, ako hoče uveljaviti svoja ugo-' tovljena načela iti nazore, to vsaj za prehodno dobo. 2. Ker so je z zakonora o oblastni upravi podredila prosvetna uprava velikim županom, ki so in ostanejo eksponenti politiških strank, so s tem pridobile politiške stranke svoj vpliv na prosveto in šolstvo. Organizaciji je dana le potom teh strank edina možnost, da usmerja sedaj šolsko politiko v skladu z organizačnimi načeli in da se bo pri ustvarjanju šolskega zakona izpremenil zakon o oblastni upravi ter tolmačil tako, da se čimprej depolitizira šolstvo in prosveta iz dnevne politike. 3. Ugotavljamo, da zadržuje UJU v svojem okrilju člane raznih svetovnih in politiških naziranj in veroizpovedi, ter da ni vstop nikomur zabranjen, ako se strinja z načeli in smerjo, n'a katerih je Udruženje osnovano, predvsem, da ni r.asprotnik našega narodnega in državnega edinstva. 4. Ponovno se pozivajo vsa okrajna učiteljska društva, da pozovejo vse nevčlanjeno učiteljstvo v svojih okrajih, naj pristopi v okrajno učiteljsko društvo in postane tako član UJU, s čimer bi se onemogočile vse zle posledice, ki imajo svoj izvor v razdvojenosti učiteljstva. TEMELJNA NAČELA ZA NAMEŠČENJA Z OZIROM NA SEDANJI RAZPIS. Največ je izčrpalo debato vprašanje kompetence za službe po razpisu. Povdarjalo se je načelo, da obče ne imej organizacija nič opravka s kompetencami in nameščenji, ker to le razdvaja naše vrste, organizacija naj le postavlja vrhovna načela in jih brani, da se izvajajo, v tem oziru. To je povdaril že pov. tov. Jelenc v Krškem na skupščini 1. 1924, ko je izjavil, da ne maramo onih, >ki pristopajo v našo organizacijo le zavoljo tega, da bi dobili kako boljše mesto, pa tudi tistih ne, ki izstopajo iz organizacije, če mesta ne dobe. Načela naj veijajo! — Na Bledu na pokr. skupščini 1. 1922 pa se je izdalo načelo, da se moramo zavarovati proti temu, da bi postala naša organizacija pribežališče poli- si z našim članstvom skušali le pridobiti priporočilno legitimacijo za to ali ono službo in se moramo zavarovati tudi proti temu, da bi postala organizacija izliv pritožb osebnega značaja pri poedinih nameščanjih in personalijah. Tudi v tem pogledu mora veljati neka moralna podlaga in organizacija mora varovati le splošne, obče principe, ki jih je ugotovila za nameščanja in reševanje personalnih zadev. Glavni vzrok. da je prišla organizacija v položaj sodelovanja, je delitev prosvete na dve oblasti, s katero je zvezana ukinitev višjega šolskega sveta in podreditev velikim županom, ki so odvisni popolnoma od strank. Odločno se je obsojalo to, da imajo sedaj že svojo besedo vsi mogoči faktorji pri nameščanju učiteljstva, posebnb da se vmešavajo lajiki, ki ne poznajo ne stanuvskih in ne šolskih razmer. Vmešavajo se stranke, učit. klub stranke, njeni zaupniki in sedaj se je pričela vmešavati celo Orjuna. Odločno se je obsojalo to, da se postopa tu zelo enostransko in pristransko, »ta je govoril to, ta to in ta to, o tem in zato ne sme dobiti tega službenega mesta«. Vse obsodbe vredno je, da se merodajni faktorji na take nezanesljive izjave ozirajo in da prizadetim ne dajo prilike zagovora. To so nezdrave razmere, ki jih je treba takoj odpraviti in iki jih mora rešiti zakonitim potom tudi šolski zakon. Odločali bodo pri predlogih veliki župani in prosvetni referenti, ker ni drugače, naj zaradi abnormalnih razmer skuša dobiti soodločevanje tudi organizacija po svojih zaupnikih. Ob5e mnenje je bilo, da naj se absolutno odpravi vsako pritiskanje kljuk. Postavijo naj se obča načela, ki se sporoče merodajnim faktorjem in jih varujejo zauprfiki učiteljstva. Prizadeti naj se obračajo le potom svojih predsednikov okrajnib društev, če imajo izredne razmere, ki naj b? se izjemoma upoštevale. Tovaiiš Požar je stavil v tej zadevi več predlojrov od katerih so bili sprejeti sledeči: »Glede obrambe pravnih razmer po socijalni oravičnosti predlagam: 1. Čim je naše Udruženje pozvano k stavitvi predlogov ali na posvet za učiteljska nameščanja in premeščanja, naj se uveljavlja po 51. 62 ur. zak., a v tej razporedbi: a) Najvišja službena doba, a ob enakosti službenib let naj ima prednost oni z boljšo oceno, oženjeni s šoloobveznimi otroci. b) Bolje pa kol da poverjeništvo vabilo k temu sodelovanju sprejme bi bilo, da ta načela sporuči velikemu županu, ki naj se vedno ravna po njih in to zlasti, ker izkušnja uči. da se ne upošteva le mnenje povabljenega poverjenilA, mar- več večkrat in celo -navadno, mnenje ljudi, ki nimajo z učiteljskim stanom prav nič skupnega, pa vendar pada vsa odgovornost in kri.vdd nanj in na organizacijo. c) K členu 61 ur. zakona se izposluje obljubljena odredha, da se učit. mesta oddajajo le na -.odlcigi konkurza, ki veljaj za celo pokrajino. Sprejet je bil dodatni predlog tov. Stoparja naj se napravi vsekakor vloga na gg. veiike župane, da pritegnejo zaupnike učiteljsiva k stavljenju predlogov in predlog tov. Lapajneja, naj se v večji meri ozira na družinske razmere. Za mariborsko oblast naj se predlaga tov. Hrer.a, za ljubljansko pa poverjenika kot zastopnika učiteljstva. Peto točko dnevnega reda je tov. pov. tadi pozr.e ure odstavil z dnevnega reda in se sporoči društvom pismeno. POKRAJINSKA SKUPŠCINA. Na predlog tov. Sloparja se vrši pokrajinska skupf.tina v Šoštanju, določitev časa in dnevnega reda se prepusti ožjelmi sosvetu.