Leto Vlil. štev. 6. Poitnlna plačana v gotovini. V Krškem, v nedeljo 20. januarja 1924. Posamezna štev. 1 Din. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959. Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.) Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštn. proste. Slaba socialna zaščita. Vsi zakoni brez izjeme so za delavstvo škodljivi, če omejujejo svobodo selitve. To si je treba zapomniti enkrat za vselej in s tega vidika je treba obsojati tudi take zakone, ki so izdani navidezno v korist delavstva. To naj si zapomnijo posebno tisti nerodneži, ki gledajo po strani macedonske in bosanske „opankarje“, kadar pridejo k nam na sezonsko delo, kakor so hodili prej furlanski stav-binski delavci. Res je, da taki „privandranci“ odjedajo domačinom kruh. Res je, da znižujejo mezde in da lomijo delavsko solidarnost — a vendar ni prav, če jim hoče kdo prepovedati selitev iz njih žalostnih krajev v kraje, kjer sije nekaj več svobodnega solnca. Poskrbite rajši, da se tega solnca naužijejo in da odnesejo spomin nanj tudi domu in da si tudi doma pribore vsaj toliko svobode, kolikor je imamo mi tukaj. To je brezpogojna zahteya, in kdor je ne razume, ne sme trditi, da je zaveden internacionalni razredni borec. „Opankarji“ pa seveda niso mnogo drugačni nego naši ljudje, ki si iščejo kruha na tujem.. Koliko je že šlo naših ljudi v tujino, ker jih je zapeljala „lepa plača in vse prosto". Potem so tam stradali in varčevali, da so spravili skupaj denar za vrnitev. Posebno po vojni se jih je mnogo selilo, ko jih je zapeljala dobra valuta. Preračunali so in naračunali, da si bodo poloyico lahko prihranili — i seveda, ko so izdatke računali po naših cenah, dohodke pa po tamošnjih. Ko so prišli tja, se je izkazalo, da je življenje tam za toliko drugačno, da so porabili vse in še slabejše živeli, nego so bili navajeni doma. Tako nekako se godi tudi „opankar-jem" in „polentarjem“. Ali mislite, da res ne vedo, kaj je dobro? Toda doma ne vidijo nikdar toliko denarja, kolikor jim ga agent obljublja. Kdor ima vse doma in potrebuje samo še soli in petroleja, temu se zdi 800 Din na mesec zelo veliko. Ko pa pride v tujino in si mora kupovati vse, prav vse, tudi krompir in drva, potem si šele zna pravilno izračunati, da je imel doma veliko več dohodkov nego 800 Din na mesec, in da se je le iz neumnosti polakomnil „dobre plače". Saj tudi naši kmetje mislijo, da imajo železničarji prevelike plače, vse to samo zato, ker si ne znajo izračunati, koliko bi morali plačati za vse tisto, kar si pridelajo doma. Da se to nepravilno cenjenje denarja in življenja odpravi, je treba, da se ljudje selijo, da vidijo tudi druge razmere in da začnejo bolj pravilno misliti in računati. „Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni ljudi!“ Res je to in samo tisti tega ne veruje, kdor je sedel kar naprej doma zž pečjo. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov, zakaj je tako težko pripraviti naše kmetsko ljudstvo do socialističnega mišljenja in udejstvovanja. Že zato bi morala biti vrata v svet vselej vsakomur odprta. Seveda mu morajo biti odprta tudi za nazaj, ne tako, kakor mislijo mnogokrat naši trmasti očetje, da sin ali hči ne smeta več nazaj, če sta enkrat zapustila očetovsko hišo, kakor mislijo podobno mnogokrat tudi naše občine in okraji in država, pa tudi stranke. V našo, stranko n. pr. je vsakemu pot odprta — seveda ne kot generalu: poslancev v stranko ne sprejemamo, samo člane. Če bo zdržal 3 leta, bo pa tudi za poslanca lahko kandidiral, če si zopet pridobi zaupanje članov. Občutljiv pa ne sme biti, mi „napadamo“ tudi člane, kadar kaj napačnega store, n. pr. če nam izmaknejo kakšno malenkost, recimo kakšno tiskarno ... Vsem naj bo pot odprta! Kamorkoli ti srce želi — pojdi in poskusi, kako je drugod. Ko se povrneš, te sprejmemo z veseljem, ker boš boljši in več izkušenj boš imel. Samo tega nam nikar ne delaj, da bi trosil po svetu svoje sile in svoje zdravje, potem pa hodil domov kot invalid nadlego delat. Takega tudi mi postrani gledamo. # * * Atnerika je svojega časa kot demokratična država hotela zaščititi svoje delavstvo z zakoni, ki omejujejo priseljevanje. Trenutno so imeli taki zakoni velikanski pomen. Razni agenti so prej po vsem svetu nabirali delavce, jim obljubljali lepe plače in jih v transportih dodajali ameriškim kapitalistom. Ti so jih izrabljali ne samo za stavkokaze, ampak tudi za sistematično nižanje delavskih mezd. Kajti »privandranci" so imeli pogodbo, da delajo za določeno mezdo, ki se, jim je v stari domovini zdela zelo lepa, ki pa jim v novi domovini zadošča samo za suho polento. Če povemo, da ima v Ameriki zdaj mnogo delavcev po 10 dolarjev na dan, hočete vsi v Ameriko, kaj ne? 870 Din ali 3.480 K na dan — to bi se lepo živelo, kaj? Marsikdo bi se polakomnil in šel z agentom čez veliko lužo delat za polovico, za 5 dolarjev na dan — življenje je pa tam tako drago, da se boš moral s samo polento hraniti, če boš hotel živeti! In ker boš že tam in s teboj še več drugih takih, boš moral delati za pogojeno mezdo vsaj par mesecev, da zbereš denar za povrnitev. In ko boš delal teh par mesecev, bo tvoj prednik brez kruha. Razumeš? S tem boš prisilil še onega, da dela za nižjo mezdo. Gotovo te tak delavec ne bo imel rad, kakor ti nisi imel rad laških »polentarjev" in kakor nimaš rad „opankarjev“. Pa ti in drugi polentarji in opan-karji niso krivi, zato se socialist ne sme jeziti nanje. Jeziti se je treba na kapitaliste, ki tako nesramno izkoriščajo ljudsko nevednost, in jeziti se je treba še bolj na brezvestne hlapce kapitalistov, ki za u-mazan dobiček zapeljujejo delavce na taka nespametna potovanja. Mnogokrat se je zgodilo, da človek ni imel niti za pot. Agent mu je obljubil listek na kredit — si boš pa odslužil potnino, ko prideš tja. Na ta način si bil na svojega novega ameriškega gospodarja priklenjen kakor v starih časih pravi suženj, dokler ni potekla tista doba, za katero si sklenil pogodbo, da ti bo za vožnjo utrgoval. Torej je bilo zelo potrebno, da demokratična republika Združenih držav severoameriških tako izkoriščanje prepove. Žal, da je zgrabila na napačnem koncu: namesto da bi zagrabila roparje, je zagrabila oropance, namesto kapitalistov je kaznovala proletarce. Prepovedala je priseljevanje vsem tistim, ki so že v svoji stari domovini sklenili pogodbo z delodajalcem ali njegovim agentom. Ta prepoved seveda se pa ne more drugače izvrševati, nego ob prihodu v Ameriko. Tisti proletarec, ki se je prodal premetenemu agentu, ima pri vstopu na ameriška tla svoje papirje popolnoma v redu — o svoji pogodbi ne pove ničesar in ima torej pravico do suženjstva in tudi do sreče, ki jo morebiti tam najde. Tisti pa, ki je napravil pogodbo s kakim malim podjetnikom, ki ima manj izkušene agente ali pa se dogovarja samo pismeno in potom rojakov, tisti se v svoji nevednosti še pobaha, da že ima delo in da torej ne bo šele iskal zaslužka — pa ga zagrabi ostrost zakona o prepovedi kontraktnih delavcev in revež mora takoj nazaj, niti z ladije ne sme stopiti. Razumljivo je, da pri takem poslovanju lahko kapitalisti »regulirajo" priseljevanje po svoji volji. Kapitalisti imajo dobro organizacijo, proletarci pa slabo. In čim slabejše je življenje, čim težje kak revež najde primernega zaslužka, tem bolj je pripravljen prodati se za košček kruha, namesto da bi držal s svojimi sodrugi v dobrem in slabem in — zmagal z njimi. Vsa socialna zakonodaja ni nič vredna, dokler jo imajo v rokah kapitalisti. Kakor je to pri bolniških blagajnah, tako tudi pri nadzorstvu dela — povsod! Tako tudi ameriški zakon o priseljevanju prav nič ne pomaga ameriškemu delavstvu, pač pa kapitalistom. Boljše bo šele takrat, ko bo močna Internacionala potom svojih po vsem svetu razširjenih organizacij pomagala vsem polčntarjem in o-pankarjem do zaslužka tam, kjer v resnici je. Kdor to razume, naj vstopi v SSJ in pomnoži armado zavednih, ki vedo, da se bodo rešili suženjstva samo s tem, da prižgejo luč spoznanja tudi po-lentarjem. Veliko kokodakanja — malo jajc. Ne, res ni priporočljivo hvaliti dan pred večerom in dogodek pred njega izvršitvijo! Posebno pa naj se nihče ne navdušuje za velika dejanja »narodovega blagra", ki jih počenja buržujska diplomacija. dokler mu ne stoje uspehi teh dejanj na mizi, okusno prirejeni in zabeljeni. Ker same blamaže te čakajo, če hočeš proslavljati kako buržuj-sko akcijo, predno se je zgodila. Ker vsaka buržujska akcija se izkaže na koncu — vsega drugega prej nego pa hvale vredna. Posebno pa velja to za akcijo diplomatov. Diplomacija je podobna kuri, ki leta po dvorišču in dviga silen vrišč. Vsak čas bo znesla jajce — meniš ti. In sline se ti cede po jajcu in v duhu si že hvališ cvrtje, ki bo iz njega. Toda, ko pride veliki trenutek — ne, mi ne moremo na glas povedati, kaj se je v tem trenutku izleglo . . . Jajce to ni bilo. Pika. Tako nekako bi nam bilo sedaj pri srcu, če bi se bili pridružili pred tretjo konferenco Male antante donečim slavospevom našega buržujskega tiska. »Slovenski narod" nas je n. pr. vabil, naj bi žnjim zapeli veliko hozano v tem tonu: »Posvet Male antante v Beogradu bo ostal zgodovinski dogodek prve vrste". [„S1. n." 11. jan. 1924.J Ampak mi smo rajši zapisali:.......sedanji di- plomati niso zmožni ustvariti tak položaj, da bi bili zadovoljni ž njim vsi, najbolj pa tisti, ki jih sedanji položaj tlači. Zdi se nam, da bo še najbolj pozitivno dejanje te konference to, da izda državni monopol novo vrsto cigaret „Mala antanta" na čast njenih buržujskih predstavnikov". (»Naprej" 6. januarja 1924.] In sedaj so dali dogodki našemu nevernemu naziranju prav, ne pa »Slovenskemu narodu"! Res, kakšno blamažo bi si naprtili, če bi sledili njegovemu trobentanju! Pa pustimo to in si rajši oglejmo, kaj je bilo in kaj ni bilo. Ta konferenca torej, ki so jo raz-klicali, kakor da gre najmanj za socializacijo svetovne produkcije in distribucije, je imela v resnici zelo važne točke v načrtu. Tu je bilo n. pr. vprašanje obnovitve rednega razmerja s sovjetsko Rusije, kar bi bilo neprecenljive vrednosti za obnovitev po-kidanega evropskega gospodarstva; potem vprašanje vojne zveze s Francijo — kdo ne ve. da bi bila za Evropo takšna javno izpovedana zveza v isti meri usodepolna, kakor bi bili koristni prijateljski stiki s sovjetsko Rusijo ? — potem razširitev Male antante s pritegnjenjem novih držav [Grške, Poljske], s čimer bi postala v rokah spretnih in človekoljubnih režimov brezprimeren faktor svetovnega miru; dalje posojilo Madjarski — to bi zopet ugodno vplivalo na krvoločno napetost med to državo in n. pr. Jugoslavijo ali Češkoslovaško; in sporazum z Bolgarsko, ki bi bil za nas še večjega pomena. Itd. Ne, nikakor ne moremo podcenjevati tega programa. ki so ga imeli diplomati iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunske na jeziku, predno so se sestali. Ampak kaj so iz tega programa naredili! Najprimernejši odgovor na to vprašanje je: Nič! Edina, na prvi hip razveseljiva vest, ki smo jo zvedeli tekom konference, je bilo razodetje, da je prišlo med našo državo in Italijo v reški zadevi do sporazuma. A tega ni bilo niti na dnevnem redu! In to razodetje, v tej obliki, kakor so ga po-dali, je čisto navadna samoprevara in zavestna laži Namreč, mi bi radi poznali tistega človeka, ki verjame zatrdilu naših 'diplomatov, da nam bo Italjia odslej, ko nam je pojedla Reko. dala mir. da bo ravnala boli človeško z našimi manjšinami v zasedenem ozemlju in nas celo ščitila pred .neka tretjo državo" — svojo dosedanjo fašistovsko sestro Ma-djarsko. Vse to pa stoji formulirano v tem sporazumu ! Mi smo naklonjeni bolj oni razlagi, da je jugoslovansko - italijanski dogovor, kakor so ga dali v javnost, le navadna diplomatska cunja, pesek v oči in klavrna tolažba neumnim ljudem, diplomati med seboj pa so se vse drugače dogovorili Rešili so le sporno točko svojih isebnih dobičkov, od katerih ne bo imelo ljudstvo v obeh državah nikoli nobenih koristi. Že dve leti ponavljamo v našem listu, da so vse tiste opatijske, rimske, genovske in podobne konference le skrivalnica za tajna pogajanja med Pašičevo porodico in med porodicami laškega velekapitala. Dejansko je bila Reka že davno prepuščena laškemu imperializmu. Ta sporazum pa pride kar naenkrat v takem času, ko delegaciji obeh držav sploh sejali nista in če sta, čemu tajno ? Samo umazano perilo se po kotih skriva, resnični sporazumi med narodi pa ne potrebujejo paritetnih delegacij, ki pogajanja markirajo, in Pašičev ter Mussolinijev, ki za hrbtom odločujejo. Istotako lažnjivo ospredje ima zadeva s francoskim vojnim zavezništvom. Buržujski tisk nam je tekom konference sporočil sledeče; »Iz krogov, ki so dobro informirani, prihaja zagotovilo, da so vesti o predlogih dr. Beneša glede sklenitve zavezniške pogodbe med Francijo in Malo antanto brez vsake podlage". Precej zabit mora biti, kdor ne verjame baš nasprotnega od tega, kar prihaja iz .dobro informiranih krogov*! Dejanja današnje diplomacije so namreč vedno drugačna, nego se kažejo in skrivajo v sebi bodoča presenečenja le za tiste, ki za to temeljno resnico o diplomatih ne vedo. Kdor je pa poučen, si bo mislil vedno nasprotno, nego je zapisano, in vedel bo resnico l Predvsem vemo to, da se nad diplomacijo take zavezniške, bolje vojne pogodbe sklepajo vedno za zeleno mizo, kamor javnost ne pride. In kar se sklene za zeleno mizo. mora vedno še dober čas počakati, predno stopi na dan. Spomnimo se samo na začetek svetovne vojne, ko so prihajala zavezništva na dan, ki so obstajala že desetletja, a so jih diplomati dotičnih držav v vseh teh desetletjih skrbno zakrivali. Angleška, Francoska in Rusija med seboj; Italija,, ki je bila pred javnostjo zvezana z Avstrijo in Nemčijo, je pripravljala vojno na strani Trosporazuma; Amerika je dolgo hlinila prijateljstvo do centralnih držav, končno je posegla po orožju na nasprotni strani; Črna gora se je celo bila na strani antante, v resnici pa jo je nje vladarska hiša že davno prej iz denarnih interesov izdala Avstriji. Itd. Na konferenci Male antante so se vršile tajne seje med Benešem, Ninčičem in romunskim Duco, o katerih javnost ni smela zvedeti podrobnosti Beneš je samo zato prišel na konferenco, da nas požene še globlje pod poveljstvo francoskega armadnega štaba. In kamor Beneš pride, tja ne prihaja zastonj, Da to sklenjeno zavezništvo skrivajo, pa se godi zavoljo Angleške, ki se mu iz utemeljenega nasprotstva do Poincarčjev na vso moč upira. Naša vlada ima še poseben interes na tem, da tako zve* zo pred Angleško skriva, ker še nista minula dva tedna, ko ji je poslala Angleška grozilno noto, s čimer je zelo jasno namignila, da bo zahtevala svoje ogromne kredite takoj nazaj in da bo izvršila še drugačne pritiske, če se naša država proda francoskemu militarizmu, ki je sedaj v prvi vrsti naperjen proti Angliji. Tako je kazalo prave zveze zakleniti v tajne arhive. Angleški pa pokazati prijazen obraz. Najboljši porok za to, da že obstaja neka nečedna zveza s Francosko, je postopanje beograjske konference v zadevi sovjetske Rusije. To postopanje je popolnoma enako postopanju francoske politike do Moskve. Dokler je Francoska sama na to delala, da se sporazume z Rusijo, ji je sledila tudi Mala antanta na to pot. Par dni pred konferenco pa so se francosko - ruska pogajanja naenkrat razbila. sovjetski delegat je odpotoval iz Pariza — no in tedaj se je namah poleglo tudi navdušenje ma-loantantne diplomacije do pogajanja z Rusijo: Na* mesto da bi na konferenci določili temelj za tako pogajanje, so prepustili vsaki državi posebe, naj se pogaja po svoji mili volji, to je po volji pariškega diktata. Sklenili so namreč, da se bode ravnali po .stališču velesil" — .velesile" pa smo mi — Francozi! Tako smo odvisni od muh, ki brenče kakemu Poincarčju po glavi. Beneš, ki je prej sam najbolj pritiskal, da se sporazumemo z .največjim slovanskim bratom", je na svoja .slovanska" čustvovanja kar pozabil in — molčal. Med našimi politiki pa so se vršili še med konferenco ostri boji, ki jih je o-tvoril znani nai pariški poslanik in rusožer Spalaj-kovič z nepričakovanim napadom na sovjetsko Rusijo, tik pred začetkom konference, v Pašičevem glasilu »Samoupravi0. In Spalaj kovič je imel uspeh, rusko vprašanje je zopet pokopano. Ni nam treba prav na široko razglabljati, kakšni motivi vodijo bur-žujsko diplomacijo do sovražnosti napram Rusiji in kakšni motivi navdušujejo naše rodoljubne in hej-slovanske diplomate bolj za vojno zvezo s proti-slovansko Italijo nego do mirnega razmerja s slovansko Rusijo. To je poglavje zase in nanj bi znal najbolje odgovoriti francoski velekapital, ki se že leta poteguje, da sl pridobi za nekdanjo finančao podporo caristični strahovladi neomejene koncesije v boljševiški državi. Z nevarnostjo proletarskega gibanja gospodje pač ne morejo utemeljevati svojega sovraštva do sovjetov, ker če bi bilo Samo to, bi si s sovjeti že davno lahko mirno segli v roke. Sovjetski režim nima namreč nič proletarskega več na sebi. Danes ga senči skoro popolnoma sloviti „Nep“ [novaja ekonomičeskaja politika], kakor na-zivajo Rusi tisto politiko sedanjega moskovskega triumvirata [Stalin, Kamenjev, Zinovjev), ki vodi boljševiško gospodarstvo vedno bolj v privatnoka-pitalistične vode in ga predaja v last nove buržo-azije: sovjetske birokracije. Še nikoli niso bili radikalni elementi med boljševiki tako šibki kakor danes. Celotna komunistična stranka šteje danes 350 tisoč organiziranih članov (20krat manj obljudena Nemška Avstrija jih ima za polovico večl], od teh jih je pa komaj tretjina, ki so za razredni boj! Vse drugo so nameščenci v sovjetskih uradih in voditelji. torej cvet nove ruske buržoazije, na las podoben zapadnemu izkoriščevalcu navzlic rdeči zunanjosti. Če bi ne bilo silne osebe Trockega, ki drži armado in nekompromisno opozicijo skupaj, bi v Rusiji že dolgo lahko vladal kak car Nikolaj Nikolajevič. Take so razmere na Ruskem. „Pa zakaj se ne morejo sporazumeti med seboj, če so buržuji tako tukaj kakor tam?" bo vprašal kak nepoučeni človek. No, tisti, ki ve. kaj pomeni v kapitalističnem svetu medsebojna konkurenca, bo že vedel odgovoriti, zakaj se moskovski pa pariški buržuj med seboj še vedno kavsata. Vprašanje je samo. če smo mi dolžni radi francoskih privatnih interesov zaigravati naše državne interese 1 Tako je torej z glavnimi točkami maloantantne konference. Diplomati so jih spremenili v laž ali samoprevaro. Z manjšimi zadevami pa ni nič drugače. Glede razširitve maloantantne zveze, se je Poljska sBma postavila na stališče, da ji ne pristopi. Čudno je to, ker je Poljska tudi le vazal francoskega generalnega, štaba, toda ta odpor je njena zadeva. Na Grškem vstaja republikanizem, ki še ne ve. kako bo z njim in kam naj bi se naslonil. Razčiščenje bolgarskega vprašanja se je razbilo nad trdoglavim odporom jugoslovanskega vladnega šovinizma, ki hoče Bolgarsko najprvo materialno in moralno uničiti, potem ji šele ponuditi roko v spravo. — Madjarska bo lahko še dolgo čakala na kredite v inostranstvu, ker so si bili vsi diplomati .edini", da .je treba Madjarski pomagati” — toda bog ne daj, da bi kdo povedal, kako in kdaj in čemu ne kar zdaj, ko bi Madjarska pomoči po-trebavala. Gospodom pa ni na tem, da se bombar-ski režim v Arpadovi državi konča, kar bi lahko dosegli v zvezi s posojilom. Ker čemu nam bodo soldatje, oz. vojni krediti, če ne bo nobenega .sovražnika", da bi nas .ogrožal" ? tako si mislijo gospodje. In to so torej jajca, ki so se izlegla te dni v Beogradu. Kaj nam še ostane ? Cigarete .Mala antanta'? Še to so menda gospodje diplomati sami pokadili! Dvorni ples in zabave ? Za bodočnost narodov je presneto vseeno, če so se nekateri diplomati .prav spretno priučili srbskemu kolu", kakor so poročali z velikim veseljem meščanski listi, Nam se zdi celo gnusen zločin v teh časih, ko ljudstva vsepovsod propadajo v bedi, neumnosti in anarhiji, če se .cvet" človeške družbe zabava z drsanjem nog in skakanjem in s pipi • punčkami po separejih. Naj bo navdušen, kdor hoče, mi imamo svoje misli. Nam bi se zdeli ti gospodje palice in prvega kandelabra bolj vredni kakor lavorjevega venca, če bi bila palica in kandelaber pravo sredstvo za iz. premembo razmer. Nič boljših uspehov ni ta konferenca dosegla kakor vse druge buržujske pred njo in za njo. Kakor vse druge je grda obtožba nad sistemom, ki se opaja s frazo in cirkusom, namesto da bi delal za boljše življenje vseh. Je pa tudi grd dokaz, da je človeštvo 20. stoletja še vedno tako nezrelo kakor pred 100.000 leti, ko je odlo* žilo rep in zlezlo z dreves na zemljo. Če bi tako nezrelo ne bilo, bi ne bilo mogoče, da se norci delajo iz njega norca. Človeka je včasih sram človeškega imena! Razno. ZADNJI ŠTEVILKI smo priložili poitne položnice št. 13.321. Naročnike prosimo, da plačajo tudi naročnino za februar, da nam ne bo treb8 pošiljati položnice v 14 dneh zopet Preveč časopisov imamo! Bilo bi jih treba mnogo manj, dva za kapitaliste, [eden za klerikalne in eden za liberalne] tretji pa za proletarce. Vsi proletarci bi lahko pisali v isti časopis, ki bi ga potem vsi proletarci čitali. Vsi proletarci želijo, da se človeška družba uredi kot družba [-socializem] ki bo imela skupno [-komunistično] gospodarstvo glede vseh velikih podjetij. Zakaj bi ne pisali o skupnih ciljih v skupni časopis, da bi vse delavstvo poznalo obe plati zvona, levo in desno ? Samo tisti se tega branijo, ki pravijo, da se ljudstvu ne sme vse povedati, ker .še ni zrelo". V resnici imajo pa tajnosti samo zato, da skrivajo svoja resnična dejanja, ki so vse drugačna nego njih besede. Zato so proti načelu javnosti, zato zagovarjajo cel6 demagogijo in laž. nas pa. ki pišemo samo tisto, kar se je zgodilo, obrekujejo za osebne napadalce in umazane blatilce. Delajte drugače, pa se vam ne bo treba bati javnosti! Val ljudje so enako zmožni spoznati resnico če le hočejo. Čitajo naj, mislijo naj. debatirajo naj. pa ne po dva in po trije na skrivnem, ampak v družbi, tako da vsi slišijo, kdo se moti. kdo laže, kdo goljufa. In ker zaradi prevelikega števila in oddaljenosti ne moremo vsi priti skupaj [tudi bi bil prevelik nemir, ker še ne znamo mirno zborovati 1] Zato je najboljše, če kar v časopisu odkrito govorimo, če o vsem kar javno pišemo. To je tudi zato dobro, ker govornik svoje besede pozneje lahko zavija in taji, pisanih besed pa ne more tajiti. Zato smo za javnost in bomo za javnost, čeprav raznim papežem ni všeč. .Naprej" je sploh zelo dolgočasen za vse tiste, ki ga čitajo samo na kvatre. Šele če ga čitajo daljšo dobo redno vsak dan. šele potem razumejo, za kaj gre, šele potem najdejo njegov smiseL Zakaj se hoče Tone Kristan zopet prilizniti delavstvu? Zato, ker je pri vladni gospodi v nemilost padel. .Slovenec" poroča 19. tm.: Danes se je pripeljal v Beograd bivši minister Anton Kristan in ni bil sprejet od kralja. — Gotovo ni šel v Beograd samo zato, da si poišče za svojo .Produkcijo" najvišjega protektorja Z deklami so dandanes največje težave. Pobožne tičijo v cerkvi, napredne mislijo na same plese in zabave, kar je pa delavnih, so pa tako neumno sebične, da nič ne čitajo, nič ne mislijo in nič ne vedo in zato seveda niso za nobeno rabo. Kdo mi ve pomagati? Kdo ve za katero, ki bi znala či-tati in razumeti „ Naprej “ ter bi se po socialističnih naukih tudi ravnala ? Da bi jedla z gospodarjem pri mizi, pa da zato še ne bi mislila, da ji ni treba delati. Resno mislim in prosim sodruge, da mi potom »Napreja sporoče. če vedo za katero, pa bodisi začetnico, bodisi izvežbano. Nujno potrebujemo sledeče številke .Napreja" iz 1. 1923: 21, 22, 25, 26. 27. 64. 70, 71. 72, 73, 75, 95. 118. 119, 166. 170. 173. 175. 184. Če imaš. po-šlji takoj — ne misli, da bodo drugi poslali! Drugi niso nič boljši ko ti. Uprava .Napreja". Celje. Javno predavanje se bo vršilo v četrtek dne 24. januarja 1924 ob pol a zvečer v gostilni pri Janžeku. Predmet predavanja bo: 1. Ofenziva in koncentracija kapitalizma, referent s. Leskošek; 2. Narodno gospodarstvo in socialistične kon-sumne in produktivne zadruge, ref. s. Zv. Bernot V januarju popravljajo županstva volilne imenike. Kdor do konca januarja izpolni 21. leto. mora biti vpisan v imenik za volitve v nar. skupščino, če stanuje že vsaj 6 mesecev v občini, ter v imenik za občinske volitve, če stanuje v občini že vsaj 1 leto. Opozorite mladino, naj se začne pravočasno zavedati svojih političnih dolžnosti in pravic, da je ne bodo demagogi prodajali. Tudi ženski spol naj se briga, čeprav nima voL pravice; drugače ne bo nikoli svoboden! Samostojni poslanec Pucelj je radi sporazuma med samostojneži in zemljoradniki že vstopil v zemljoradniški klub. Sedaj se kreče okrog raznih ministrov, da se »informira* o tem in onem. Smo radovedni, koliko časa bodo te informacije trajale, da bo obsedel na kakem vladnem fotelju. Zveze, ki jih ima njegova stranka z radikalci v Sloveniji, mu jih bodo gotovo olajšale. Mladollberalni zaupniki so imeli radi Reis-nerjevega mandata ponovno zborovanje. In so naenkrat izjavili, da se sploh o tem ne menijo, da bi ga izročili dr. Ravniharju. Dr. Ravnihar naj bo pameten in naj položi namesto 45.000 Din celih 90.000, pa bo. Tako mu prijateljsko svetujemo. Če hočeš biti minister, ne bodi preveč skop, dokler še nisi minister. Saj pozneje vse pride. Nova volilna gesla gg. demokratov. Nekdanji strogo centralistični demokrati so postali klerikalni papagaji: avtonomisti. V četrtek, dne 17. L so priredili v .Narodnem domu" v Celju velik shod obrtnikov. Shod je imel popolnoma političen pomen. Obravnavali so zlasti o decentralizaciji bolniške blagajne [OUZDJ. Krojaški mojster g. Bizjak (nekdanji predsednik društva Arbeiter Turnverein .Freiheit"] je govoril po napisanem demokratskem receptu, s katerim je razlagal navzočim zborovalcem o slabem gospodarstvu v centralistični bol. blagajni. H koncu svojega čitanja je še dodal nekaj fraz, da je sedanje stanje za gospodarske kroge neznosno i. t. d. Nato je predložil neko resolucijo, ko je mislil, da je navzoče zborovalce že dovolj shujskal proti neznosnemu centralizmu in proti uredništvu, ki po njegovem prepričanju ni dovolj kvalificirano. V reso-luciji je zahteval odpravo kontrole bolnikov, ker je to po njegovem mnenju odveč. Nadalje je zahteval 5 okrožnih uradov za Slovenijo in sicer Celje, Maribor, Murska Sobota in dva na Kranjskem. V de* bato sta posegla gg. zdravnika dr. Dereani in dr. Bergman, ki sta bila proti odpravi kontrolorjev ter sta utemeljevala njih potrebnost Proti resoluciji je nastopil tudi obrtnik Koren in dal gospodu strokov« nemu učitelju prav primerne lekcije ter izjavil, da se strinja z resolucijo le glede razdelitve okrožnega urada na Celje in Maribor in pa za okrož. urad v Murski Suboti. Glede težkega bremena, ki ga nosijo gospodarski krogi, se je pa Izjavil, da je odpomoč čisto preprosta, treba je dati delavcem J/> zastopstva nazaj in s tem bo olajšano tudi plačevanje od strani podjetnikov; sicer pa itak vse le delavci plačajo. ker le oni ustvarjajo produkcijo. To je nekega neobrtnika z očali tako razkačilo, da je nastopil kot inteligenten hujskač proti delavcem in uradnikom. Končno se je resolucija v spremenjeni obliki sprejela. Shod je pokazal, da so našli demokrati nova sredstva za volilne manevre. Za delavstvo resen opomin, da se zdrami Napoved o davku podvrženih dohodkih morajo podati davčni zavezanci najkasneje do 29. febr. 1924, ne da bi čakali na poseben poziv davčne oblasti. Seveda tudi o dohodkih onih svojcev, ki ki žive z davčnimi zvezami v skupnem gospodarstvu. Potrebni uradni obrazci se dobe brezplačno pri davčnih oblastih in uradih, ki jih je izpoljene o dati pri onem davčnem okrajnem glavarstvu, v čigar območju zavezanec redno prebtva. v Ljubljani pri davčni administraciji. Sporazum med našo in laSko vlado, kakor so ga prvi dan prodajali javnosti, je že rodil zadovoljiv sad. Narodnjakarski tisk je že potolažen, saj je izgledalo, da dobimo za vinar, ki ga nudimo Italiji, cel cekin nazaj. In sedaj, ko se ni bati nobenega hudega viharja več, je prišel čas, da se razodene celotna resnica o tem sporazumu. Tako do-znavamo vsak dan po kapljicah, da ne dobimo za Reko, razen tistega, kar je itak naše, nič, sploh nič: niti korekture meja v Sloveniji, niti garancije, da bo fašizem z našim ljudstvom bolje ravnal, niti posebnih pravic v Reki, niti novih otokov, kratkomalo nič. Samo diplomatske porodice bodo vedele, kaj so prejele na tej in na oni strani. — Pariški .Matin' priobčuje te dni še neke podrobnosti o jugoslovan-sko-laškera sporazumu. Pravi namreč, da je pariška vlada že pred dolgim časom bila obveščena o tem sporazumu in sicer jo je obvestila beograjska diplomacija sama. ko se je za kulisami pogodila z Mu* ssolinijem. Jugoslovansko-laška pogodba je namreč samo sredstvo za dosego nove antanle med Francijo, Italijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo, pravi »Matin'. Iz tega razvidimo, kako pravilno smo sodili o tajni diplomaciji in o vazalstvu naše države napram Francoski v članku .Veliko kokodakanja itd.", ki je bil spisan in postavljen, še predno smo čitali o .Matinovih' razodetjih. Sedaj je pa tudi jasno, zakaj so dali na beograjski konferenci posameznim državam Male antante proste roke. naj se odločijo n. pr. o ruskem vprašanju po mili volji, s čimer se je Mala antanta praktično razbila. Postala je namreč čisto nepotrebna, ker je Francoska že dosegla svoj namen. Morda ne bo dolgo trajalo, ko bodo tudi diplomati priznali, da te antante ni več. Romunski so naše oblasti že izročile obmejne občine v Banatu, med njimi Žomboljo. O tem smo menda že toliko pisali, da nam ni treba dostaviti nobene črke več. V Nemški Avstriji se vrši že dolgo časa boj za reformo paragrafov o zakonskem življenju. Ta boj je stopil sedaj v odločilno fazo. vodijo ga pa pred vsem socialisti, ki zahtevajo, da se da tako ženski kakor moškemu pravica do popolne ločitve drugega od drugega, če bi bilo njuno skupno življenje zagrešeno, in istotako pravica do novega legalnega zakona. Ta zahteva, ki mora biti za vsakega uvidevnega človeka nekaj čisto naravnega, pa zadeva ob silen odpor duhovniške kaste, ki je v Avstriji, žal, še tako močna, da ima svojega zastopnika celo v osebi zveznega kancelarja. Gospodje s kolarjem in tonzuro pač niso izpostavljeni takim tragedijam življenja, kakor je n. pr. družinsko življenje v hiši moža alkoholika, gospodje se v družbi svojih kuharic vedno dobro počutijo in če se že dobro ne počutijo, si izberejo novo kuharico, pa je stvar zanje opravljena Kako žive drugi ljudje ob paragrafih, ki veljajo po njihovi zaslugi, pa se jim ni treba ozirati To stališče zavzema sam Sei-pel, zato je te dni nagnal deputacijo iz vseh avstrij-vkih dežel ki je pri njem intervenirala, da bi pospešil parlamentarno rešitev socialističnega predloga o zakonski reformi. Kako se bo ta boj končal, bomo še poročali. Gotovo je, da v Avstriji črnuško stališče ne bo trajno zmagovalo, ker tam so ljudje bolj nego pri nas navajeni iti stvarem na dno. Če že vidijo, da je duhovništvo tista cokla, ki zadržuje napredek in da jezuitsko stališče za modernega človeka nič ni, sunejo coklo na stran, ne pa da bi jo še nadalje vlačili s seboj med rojstvom in smrtjo. Proti morilcem socialističnih urednikov .Nepszave" Samogyja in Bacsa sta dvignili njuni vdovi tožbo. Ta umor je bil, kakor se bodo naši čitatelji morda še spominjali, eden najostudnej-ših dejanj madžarskega belega terorja. Žaslišane bodo mnoge visoke osebnosti ki so o umoru dobro poučene, pa doslej niso smele govoriti, med njimi bivši notranji minister Beniczki in bivši budimpe-Stenski policijski šef Mattyasovsky. Na smrt obsojene socialne revolucionarje, radi katerih se je razbila zadnja možnost, da se cialistična internacionala združi s komunistično, so boljševiki sedaj pomilostili na večletno težko ječo. Da so jih »pomilostili", to si predstavljajo le menda boljševiki sami, ker za nas socialiste v tej zadevi ne obstaja^ nobena druga rešitev, kakor da gospodje od .čeke* priznajo svoj greh, da so hoteli iz samega partizanstva in da pokažejo svojo .moč” spraviti nedolžne žrtve pod žiljotino. In to so ministerialiatični uspehi. Na Saškem po H Izvršil* občinske volitve. Pri. tem so sociali* s ti strašno padli in sicer kar povsod, razen v Che-mnitzu. Pridobile pa so zelo ekstremistične struje, komunisti, nemški fašisti. Volitev se je udeležilo komaj 60% vseh volilnih upravičencev. Resnejši nemški socialistični tisk izraža nado, da bodo ti »uspehi" končno vendarle izmodrili vse tiste kroge, ki silijo z glavo skozi zid v meščanske vlade. Angleški rudarji se pripravljajo na težak boj. Nad 500.000 delavcev je proti kakim 100.000 glasovalo za razveljavljenje sedanjega mezdnega dogovora. To še ni nikaka napoved stavke, vendar u-tegne do nje priti, če bodo podjetniki preveč trmasti. Angleški, strojevodje in kurjači so zastavkali. Delodajalci hočejo delavstvu zmanjšati plačo, Naj-brže se bo ta stavka še zelo razširila. Za berlinskega župana je bil namesto umrlega s, Ritterja izvoljen s. Hass, predsednik litografske zveze. Francoske volitve se bodo vršile, kakor sklepajo iz nekega Poincarčjevega govora v parlamentu, 4. maja tL Trockega so spravili buržujski telegrami te dni v črezvičajsko ječo. Baje se je nosil z idejo, da upostavi meščansko vladavino, zato da so ga boljševiki ekstremisti dali aretirati. Celo »Slovenskemu narodu* se zdi to francosko poročilo neumno. Nam, ki vemo, da je Trocki danes vrhovni voditelj ekstremnega boljševizma s črezvičajko in rdečo armado vred, pa se zdi tako neumno, da za to neumnost niti pravega izraza ne najdemo. Na Norveškem je izbruhnila splošna stavka prevoznoga delavstva, ki tvori največjo in najvažnejšo delavsko stroko v tej državi. Na Japonskem je silen potres v mestih Jo-kahami in Tokiju zopet uničil vse nove stavbe, ki so jih zgradili od zadnje potresne katastrofe. Mnogo ljudi je žrtev požarov. O velikih potresih poročajo tudi iz Kolumbije, iz Bombaya, iz Dalmacije in Srbije. Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače stredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27'—. Lekarnar Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št 252. Hrvatska. Korunovce, ki vodijo Strokovno komisijo, je zadela kritika njih koledarja v živo. Sram jih je za slabo vezavo, grdo obliko (mašne bukvlce!) najbolj pa za papir namesto platna. Delavstvo to razliko vidi in to je joj za gospode »voditelje". Krivdo pa skušajo vreči na konkurenco — i seveda bi bilo prijetno zanje, če bi Imeli patent na socializem - pa še na izdajanje koledarjev po vrhu! Zdaj joka „Delavec" takole (17; jan.): „Ce je bila že težko razumljiva nelojalnost, da se je izdal poleg delavskega koledarja še en koledar, je naravnost nečuveno, da si upa o našem skupnem koledarju kdo tako pisati.” Zato, ker je prišlo vodstvo Strokovne komisije v roke Korunovcem, naj lepo molčimo tako dolgo, da bodo še strokovne organizacije spravili na kant. Kako se topi članstvo, vidimo najbolje iz molka o številkah, dočim so prej vendarle kaj poročali o članskem gibanju. V Ljubljani je predsednik medstrokovnega odbora neki švigašvaga Jakomin, ali ni to žalostno? — Da naj čakamo s kritiko do kongresa? To morejo zahtevati samo Korunovci, vse druge bi bilo sram! Vi niste samo kritizirali, ampak ste organizacije razbijali, ne da bi čakali na kongres, pa boste hoteli nam mašiti usta, kadar govorimo kot člani proti uvajanju Korunovstva. — Da Korun ni član strokovne organizacije, to smo Vam morali mi povedati! Ne mislite, da je delavstvo že popolnoma pozabilo na »Ljudsko tiskarno", .Soc. »Udarnike*, redakcijske seje »Delavca" ud. itd., kjer je povsod Korun »odlično sodeloval". Da pa Korun za koledar ni ničesar napisal, to vam radi verujemo iT<*-axi u le K°runov v koledarju, čeprav res ni in ne more biti član strok. org. Iz stranke. ZAKAJ BOLI NASPROTNIKE NAS RED? Dokler stranka ni imela pravilnika in dokler njenim voditeljem ni bilo treba držati se pravilnika in sklepov, ni mogla nikdar upravljati svojega imetja. V prejšnjih časih tudi varno ne bi bilo. če bi stranka imela kakšno imetje, ker je za revolucionarno stranko vsak trenutek stal konfiskator. Zaščitniki .države" [pravzaprav zaščitniki kapitala] bi zaplenili vse strankino imetje za vsak prazen nič, za vsak nepreviden korak kakega člana in tudi zaradi dejanj kakšnega plačanca, ki bi izjavil, da je .storil dejanje v interesu stranke-, Sele pravilnik je napravil temu konec. Če kak agentprovokator sam kaj zakrivi ali pa če druge zapelje v krivdo, ne more naše stranke nihče dolžiti krivde, ker je stranka odgovorna samo za tisto, kar sklenejo odgovorni odbori. Ker delajo ti odbori vse javno, se ne bo nikdar več mogla nobena vlada sklicevati na taka provokatorska dejanja, nikdar več ne bo nič pomagalo podkupiti kakšno propalico, da napravi n. pr. kak atentat „v interesu stranke* ali .pod vplivom strankinih idej* itd. Koliko je to vredno, spoznamo lahko na polomu. ki ga je doseglo delavstvo v komunistični stranki. Vse, kar je znosilo skupaj, je prešlo bodisi v žepe posameznikov, bodisi je bilo kofisci-rano. Kako popolnoma drugače je zdaj pri nas! Po kongresu pa bo stranka veljala tudi za pravno o-sebo. Imela bo lahko tudi svoje imetje in ga bo lahko branila in razmnoževala. Kdor to razume, ta se ne čudi, zakaj so se gospodje nadsodrugi tako upirali pravilniku in izvrševanju sklepov. Kdor želi pristopiti k »Slogi**, naj se obrne za pojasnila k odboiu svoje krajevne organizacije SSJ ali KDZ. Le posamezniki naj se obračajo na* ravnostjna »Slogo". Če poidejo pristopne izjave, jo napiše lahko vsak sam: Zap. št.... (pusti prosto) Pristopnica. Jaz podpisani...............stan............. bivališče............ izjavljam s tem, da pristopam kot član k zadrugi »Sloga*, prod. ir. nak. zadrugi, r. z. z o. z. v Ljubljani ter se podvržem njenim obstoječim, v vseh točkah mi znanim pravilom.............. dne .. / .. 19 .. (Podpis). Kraj. polit org. SSJ v Ljubljani sklicuje za soboto dne 26. januarja ob V2 8. zvečer v prostore gostilne pri .Lozarju" v Rožni ulici svoj redni letni občni zbor. Vse člane opozarjamo, naj se polnoštevilno udeleže. Nečlani nimajo vstopa. — Odbor. Strokovno gibanje. Delavci na stavbah, v opekarnah, kamnoseki, keramični delavci in oni podobnih strok, katera je Vaša strokovna organizacija? II. SKUPŠČINA (KONGRES) UNIJE STAVBINSKIH DELAVCEV se bo vršila dne 24. in event. 25. februarja 1924 v društvenih prostorih v Celju z naslednjim dnevnim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev verifikacijskega odbora. 3. Poročila: a] predsednika in tajnika, b] blagajnika. c] kontrole. a. 4. Platforma za zedinjenje stavb. org. v Jugoslaviji in tarifna ter gospodarska politika z ozirom ne akcijo in taktiko, referent s. Al. Leskošek. 5. Tarifne pogodbe in ustanovitev lastne produktivne zadruge, ref. s. Al. Leskošek. 6. Pristop k poklicni svetovni internacionali v Hamburgu. 7. Socialna politika, referent iz Ljubljane ali Trbovelj. 8. Sprememba pravil in pravilnika, referent s. AL Leskošek. 9. Volitev novega odbora, nadzorstva in razsodišča ter skupnega gospodarskega sveta. 10. Razno. Glasom sklepa centralnega odbora z dne 31. decembra 1923 se bodo predlogi od podružnic sprejemali še 14 dni po razglasitvi sklicanja kongresa. Na konares imajo pristop vse podružnice, ki obračunavajo »Uniji stavbinskih delavcev v Celju* brez ozira na to. ali so podružnična pravila od polit, oblasti ie priznana ali ne. Delegatov sme poslati vsaka podružnica, ki šteje pod 50 članov 1 in podruž. nice z več kakor 50 članov pošljejo na vsakih 50 članov še po enega delegata Centralni odbor je obenem sklenil, da se mora z ozirom na predstoječo sezijo v stavb, stroki kongres vršiti pred 1. marcem, ker je potrebno, da se predlog za bodočo spomenico sprejme na kongresu. Podrobnosti se bodo razposlale po okrožnicah na podružnice. Predsednik: Tajnik: Valentin Lebič. s. r. Ivan Vrečer, s. r. Dopisi. Rudarjem v vednost .Delavec*, glasilo Strokovne komisije za Slovenijo, so sklicuje koncem članka »Laž ima kratke noge*, objavljenem v 2. njegovi številki z dne 10. tm.. da je bil članek v njegovi 51. štev. z dne 20. pret. m., proti kateremu je »Naprej* objavil kritiko, napisan v smislu dogovora z načelnikom Unije slovenskih rudarjev. — To je laž! Resnica je, da sem podal člankarju samo število izvoljenih zaupnikov — naših in nasprotnih — pa še to le iz Trbovelj in ustno. Ne vem torej, na kakšen način more sedaj člankar trditi o svojem članku, da ga je pisal z mojim soglasjem, ko ga vendar nisem prej čital nego drugi, ki tudi »Delavca* prejemajo. Ko sem ga čital, je bil torej že v javnosfi. Tega ne bi bil napisal, da se »Delavec* sedaj že drugič ne bi sklicevai na mojo osebo. Prvič je bilo takrat — tega je že dalj časa — ko je sve-toval s. Werdenu. naj mene vpraša, kaj je z gospodom Bračincem, kljub temu. da je vedel, da ni-sem bil v tisti komisiji, ki je vso zadevo preiskovala. Vse informacije mu more dati le onB, če pa on njej ne veruje, je pa to njegova stvar [in stvar tistih, ki si zaupanja zavednih delavcev ne morejo pridobiti — op. ur.]. Iv. Krušič, načelnik Unije slov. rudarjev. IZ TRŽIČA. .Socialist* z dne 14. L 1924. št 2 prinaša Članek iz Tržiča, ki je zelo zanimiv, ter bi ga priporočal tržiškemu delavstvu, da ga večkrat trezno prečita, ter potem razmišlja, in uvidel bo kam ga vodijo razni demagogi. Gre namreč radi davka, ki ga hoče občina Tržič uvesti na motorne sile progresivno, in seveda je pri tem predilnica največ prizadeta. K temu pra- vi .Socialistov* pisec tole: Pri naših demokratih nekaj ni v redu. Ali imajo eno kolo preveč, ali pa premalo, kar drugače bi na pisali po .Jutru’ takih ncutnnoati. Zasanjajo se v tukajšnjo tovarno na tak način, kakor da bi ne vedeli, kaj pomeni za Triič predilnica, kjer je zaposleno 900 delavcev. Ni naš namen, da bi tovarno branili. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je to. kar uganjajo demokrati z davki, zelo pristransko. Tovarna naj bi vse davke plačala, demokrati pa nič. H koncu pa pravi še: Kapital je seveda tuj, — a zavedno delavstvo stoji na stališču, da se industrija ne sme odganjati. Delavstvo potrebuje dela in kruha in ne odobrava — nepremišljenih korakov. Tako .Socialistov' dopisnik. Ni moj namen zagovarjati tovarno še manj pa demokrate, vprašal pa bi samo gg. krog .Socialista* ali pa pisca, ki ni niti toliko korajžen, da bi se podpisal, ter se skriva za hrbet odgovornega urednika, kdo je tisto zavedno delavstvo, ki ne odobrava nepremišljenih korakov? Ali je mogoče tistih sedem odbornikov, ki so vsi organizirani okrog .Socialistovega' dopisnika, ter so vsi razen enega na klu-bovi kakor tudi na občinski seji glasovali za ta davek. zakaj neki so potem glasovali, če so to nepremišljeni koraki ? Zakaj neki jih ni preje pisec poučil, kako naj postopajo, sedaj pa graja delo teh šestih odbornikov, ki so ravno v isti organizaciji kakor on. Nisem si sedaj na jasnem, ali ima pisec prav, ali pa teh 6 odbornikov, prepuščam to zadevo čita-teljem, naj sodijo sami. Morda bom radi teh vrsttc od kakega nadso-druga nahruljen, kakor sem bil lansko leto. ko sem na nekem shodu nastopil proti enotni fronti, od g. P. s smrkavcem, danes pa povem temu g, da če sem prav smrkavec, vseeno pridno čit8m in premišljujem, ter sem ie 3 leta organiziran, ter nisem pristopil k nobeni radikalski organizaciji, kakor je to storil pred kratkim časom g. P... r. Le tako naprej, gospodje okrog .Socialista', delavci vi pa pridno čitajte vse časopisje, kajti le v izobrazbi je naša rešitev, ne bo nas rešil noben Bernot, ne Kristan, ne Korun, ampak v nas samih je rešitev, zato je treba čitati vse, ne pa tako. kakor delajo gospodje pri nas, da imajo vse buriujske časopise v Delavskem domu, samo .Napreja’ ne vidiš notri. Pa kaj bo neki notri visel, pravijo ti gg. ko pa samo napada! Boje se pa samo zato, da bi delavstvo ne vedelo, koga ter zakaj ga napada, Tržiškemu delavstvu pa kličem: otresite se takih demagogov, zapustite njihove organizacije, ter pristopite v vrste socialistov, ki so stranka izkoriščanih, zatiranih, ter stranka resnice, poštenosti ter javnosti. Krajevna org. SSJ se ustanovi te dni tudi v Tržiču. Da si ne bo kak g. od .Socialista' belil glave ali celo sumničil kakega drugega radi tega članka, se podpišem s polnim imenom — Viktor Wuk, pre-dilniški delavec v Tržiču, Ljubljana. Dne 8. t. m. se je v prostorih Zadružne banke vršil ustanovni občni zbor zadruge .Produkcija'. Lastna produkcija konsumentov je bila v Sloveniji že želja pred vojno, posebno pa po preobratu, ko je bila prilika ugodnejša, posebno še v Sloveniji Že glede finančnega stališča je bilo delavstvo v Sloveniji takrat v ugodnejšem položaju ko danes. Tudi bi bilo lahko dobiti marsikatero podjetje mnogo ceneje, ker so se izseljevali tujerodci. Takrat naj bi se podjetja kupovala, se času in potrebi prilagodila, sedaj pa le razširjala. Takrat pa ti gospodje niso upoštevali časa in klica konsumentov po lastni produkciji, oziroma, če so upoštevali, so upoštevali le za svoj osebni dobiček. Šele sedaj, ko je čas veliko manj ugoden, in ko si proletariat že sam pripravlja lastno produkcijo, šele zdaj delajo veter. Udeležba je bila še precej obilna na tem sestanku, pa osebe so bile take navzoče oziroma povabljene, ki so med delavstvom na jako slabem glasu in že zato ta zadruga ne bo imela veliko zaupanja od de- lavstva. Navzoči so bili Anten Kristan, kot sklicatelj; njegova desna roka, izvozničar delavne sile večkratni upravni svetnik, .dober socialist", predsednik Blatnikove tiskarne Kmetec; zastopnik velekapitala in tiskarskega kartela, ravnatelj Blasnikove tiskarne Rožanc; potem bivši tajnik kovinarjev, nato obrtni komisar, sedanji občinski svetovalec in predsednik Jugometalije Ignac Mihevc; njegov drug nekdanji organizator komunistične mladine, sedanji klerikalec, ki redno hodi ob nedeljah k maši ob 9. uri v stolno cerkev, poslovodja Jugometalije Otorepec; potem nekdanji socialistični poslanec, zdaj goreči govornik enotne fronte Golouh, ki je med svojim govorom hvalil in izrabljal uspeh angleške Labour Parti, ki jo je pa prej imenoval coklo socialne revolucije; to je bilo pa še za tistih časov, ker je veter pihal iz Moskve, sedaj pa piha iz Londona. Kristan je med svojim govorom imenoval vse socialistične stranke, ki jih je naštel pet, povedal pa ni, kam in h kateri spada Golouh, nekdanji komunistično frazarski gromovnik proti Kristanu in vsem koritarjem; morda tvorita zdaj skupno v posebni enotni fronti šesto socialistično stranko ? Udeleženec. Zagorje. Sužnji na domači zemlji. Kam jadramo? Tako se marsikateri rudar vprašuje. V revirjih postaja slaba in nevzdržna situacija, zaslužek znatno pada, skoraj bi moral iti rudar bos v službo, če premislimo, da stanejo čevlji za rudarja že 550 Din, ko rudar zasluži dnevno samo 40 Din. Pred vojno je rudar zaslužil v štirih dnevih za take čevlje, sedaj pa v 13 dnevih. Iz tega je razvidno, da tako ne bo moglo iti dalje. Če ne bo imel delavec hrane in potrebne obleke, potem tudi toliko narediti ne bo mogel: in njegovi svojci, če ne bodo imeli potrebnega za svoj življenski obstoj, tudi ne bodo zmožni za razvoj in pozneje za delo. Tako prepada narod v svoji državi, izkoriščan od tujega in domačega kapitala. Kje je pomoč? Ali hočemo pričakovati od Trboveljske družbe, da se nas bo ona enkrat usmilila ? Ali naj gledamo, da nam naši državniki priskočijo na pomoč? Dolžnost naših državnikov bi bila, da bi se zavzemali za dobrobit vsega naroda, da bi tudi nam delavcem pripoznali človeško življenje, ne pa pasje, kakršnega imamo sedaj. Mi rudarji smo pri Trboveljski prem. družbi kakor sužnji, ali ni to sramota za državo in za družbo? Milijone si je nakopičila iz nas trpinov in sedaj nam še krajša življenje. Ali ni sramota, da je povišala vse cene premoga, tudi za državne železnice že pred 6 meseci, nam pa ni nič dala, nasprotno, naš zaslužek še krajša. Kje so tisti, ki imajo vedno polna usta, da so za dobrobit naroda? Zastonj jih čakamo! Mi rudarji sami se bomo morali spomniti besed: »Osvoboditev proletariata je delo proletariata samega r Zatorej zdramimo se iz večnega spanja, stopimo na pravo pot, ki nam je začrtana v socializmu, organizirajmo se politično v SSJ in strokovno v .Uniji slov. rudarjev*, in le potem nam bo mogoče pričakovati boljšo bodočnost, če si jo bomo v lastnih organizacijah sami skovali! — Zagorski rudar. Velenje. Čitateljem „Napreja“ bo gotovo znana afera iz leta 1921 na tukajšnjem premogovniku. Neki delavski zaupnik je bil namreč toliko korajžen, da je napisal v dnevnik »Naprej*, da to ni prav, če se krade državno imetje. Takratni obratovodja g. inž. Čuček se je peljal takoj, ko je čkal dotični članek, do bivšega kr. namestnika g. Ivana Hribarja ter izposloval od njega, da sme dotičnega zaupnika vreči na cesto. Seveda niso preiskali, ali je bilo res ali ne, kar je bilo napisano. Komisija, ki je pozneje uradovala pod predsedstvom g. Lipolda, ni niti enega delavca,ki bi ga bilo kot pričo treba zaslišati, uradno poklicala v pisarno, niti tisti niso bili zaslišani, ki so se sami javili. Danes se kažejo posledice. Nekateri »bolj zmožni* poduradniki so kradli kakor srake, goljufali so delavce in državo. Med temi se je nahajal tudi računovodja Velikonja, ki sem mu jaz že maja meseca očital v »Ljudskem glasu* lumparijo s popolnim podpisom. Zakaj ni g. Velikonja takrat tožil ? Zato, ker bi mu jaz že takrat pred sodnijo dokazal razne lumparije. Naši buržuji radi pišejo, da vlada nastavlja samo srbske uradnike. Prav ima, če se pa na Slovence več ne zanese.*) Ali ni bil Slovenec inž. Čuček, ki je zahteval, da se vržč delavski zaupnik na često, zato ker je pisal v list resnico ? Slovenec g. Ivan Hribar mu je pa dovolil, da sme to izvršit". Država je trpela ogromno škodo, ker se je dala s tem potuha, da dela vsak, kar hoče. Gospodje bodo morali vgrizniti v kislo jabolko ter priznati, da smo imeli delavci prav. — Franc Vertačnik. *) Op. ur. Tudi na Srbe se ne bo mogla zanesti, če bo vsak delivec preganjan, če pove resnico. Le s korupcijo na dan! Organizacije morajo biti pa močne, da lahko branijo preganjane sodrugel Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tiskarna bratov Rumpret v KrSkem. 1200 Proda se malo posestvo v Libeličah na Koroškem bliau Dravograda: Spodnje Gorče itev. IB, hiino ime Strlhar. HiSa z dvema sobama ln kuhinjo, gospodarsko poslopje s hlevi, sadni vrt In lep Vinograd, travniki, njive, 21/, orala. Cena 250.000 kron. (02.500 Din.) Tovarna za tekstilno industrijo v Nišu, Srbija, išče za takoj dva izkušena tkalca (Webmeister), katera bi imela poleg dobre plače tudi stanovanje. Ponudbe z navedenimi zahtevami je poslati na firmo: MITA RISTIČ I SlffOVI, Beograd, Knez JKihajlotfa +7. SLOGA Sodniji, pristopajte 1 Delat znaša 50 Din, pristopnina 2‘50 Din. Dele2 se vplafia lahko tudi na obroke, toda polne zadružne pravice daje le polno vplačani delež. Prihodnji občni zbor »Sloge* se bo vršil 2. in 3. febr. v Trbovljah o priliki strankinega zbora. Vsak delegat, če je član »Sloge*, prejme lahko od svojih sodrugov, ki ne pridejo osebno v Trbovlje, pooblastila in bo imel toliko glasov, kolikor pooblastil. Za pooblastilo velja članska knjižica. Vsak dobi člansko knjižico takoj, ko vplača polni delež, ki znaša s pristopnino vred Din 52‘50. V Trbovljah se bodo izpremenila pravila, da bodo odgovarjala strankinim idejam, potem bomo oddali vsi svoje knjižice tam izvo- Prodajajte i« Kapnite „siojr. nakup, in prod. zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani / je začela zopet poslovati. Po sklepu novega načelstva se sprejmejo za člane samo člani 55J in KDZ. Varfojt«! Svoje prihranke pa vlagajte edino le pri ..Sloji’*, ki jih obrestuje po 10%. Hranilne vloge se Lplačujejo kadarkoli, za slučaj predal 168 kakih zahrbtnih napadov so pa vezane na v KrSkem. 3-mesečno odpoved. ljenim zaupnikom in tl bodo potem izvršili pravi občni zbor po kongresovih sklepih (občni zbor „Sloge“ se po starih pravilih mora vršiti v Ljubljani). Svoje gospodarstvo bo vodila „Sloga" javno. Najbrž bomo objavljali tudi imena vseh zadružnikov. Zato naj nam vsak, kdor iz kakršnihkoli razlogov ne mara biti imenovan, sporoči, da ga vpišemo kot neimenovanega. Cim manj takih tem bolje, k večjemu vsak deseti. Danes objavljamo samo vodstvo: vse samo pri Naslov Ljubljana, poštni ali pa ..Naprej"