DK 014.3:05 ZTF "1951/1962" CECILIJA STOPAL - s BIBLIOGRAFSK ZBORNI TEOLOŠKE FAK I-II 1951-1962 „GABRIJELA O KAZALO K A U L T E T E 1974 LJUBLJANA . . . 8 — i d a ii A ,i 'J A d 'V. 1 Ji d o I d a UIHHOaS s t a t ii u a a a a a a o a o a IX-, :.-iv .1 j >■ * VE : .V.V4 ul. '' xvei A Ii A L tl a U u A UVOD Zbornik teološke fakultete je nastajal v letih 1951 do 1962.Prvih 10 letnikov ni tiskanih,niti niso ciklostilno razmnoženi,temveč so le natipkani v 5 izvodih. Sesti in sedmi letnik sta skupna,v enem zvezku z enojno paginacijo. Osmi letnik pa ima eno prilogo s samostojno paginacijo. Ob priliki 500 letnice ljubljanske škofije,leta 1962.pa je izšel tiskan 11. letnik Zbornika. Ta sicer ni naznačen s to zaporedno številko,vendar se v tem popisu zaradi lažje notacije dosledno navaja kot 11. letnik. Zbornik je dokaz,da znanstvena vnema profesorjev ni usahnila, čeprav v teh letih ni izhajal "Bogoslovni vestnik",znanstveno glasilo ljubljanske Teološke fakultete. Pričujoče bibliografsko kazalo skuša po sodobnih bibliografskih načelih dati bralcu sistematičen pregled vsebine vseh 11 letnikov Zbornika. V prvem delu je bibliografski popis gradiva.Urej en je po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije (UDK).V skupinah so enote razvrščene po abecednem redu avtorjev,enote istega avtorja pa po abecednem redu stvar-neg3 naslova prispevka. Bibliografski vpis se začenja z značnico,ki obsega priimek in ime avtorja.Sledi naslov članka ter podnaslov in še naslov v tujem jeziku,če ga članek ima. (Anonimni vpisi so pod številko bibliografskega popisa 126,148,169,166 in 175.) Pomišljaj je vedno znak, ba je za njim zapisan impresum,ki obsega letnik»letniso in strani Zbor-nika,kjer je prispevek objavljen. Anotacija se zaradi boljšega pregleda začenja z razprtimi črkami in skuša v nekaj stavkih opozoriti na vsebi-no prispevka. Pri obširnejših razpravah,zlasti če so razdeljene na po-Slavja z naslovi,so naslovi prepisani in poglavja označena z arabskimi številkami. Za poglavjem so nakazane strani poglavja. V drugem delu bibli Hografskega kazala so posamezna kazala, ki naj bi dopolnila pomanjkljivosti bibliografskega popisa. Avtorsko kazalo je urejeno po abecedi. ■Prispevki posameznih avtorjev so podani kronološko. Številka za letnico Zbornika v oklepaju naznačuje prvo stran prispevka. Številka zunaj oklepaja je številka bibliografskega popisa. Predmetno kazalo navaja osebna imenska gesla, krajevna imenska gesla in predmetna gesla v ožjem pomenu, °d katerih so nekatera tudi sistematična. Podgesla so v okviru gesel razvrščena po abecednem redu. Namen podgesel je, da bi geslo vsebinsko natančneje opredelila, oziroma nakazala njihovo konkretno vsebino. sledi še kazalo strok in pregled bibliografskega popisa. I.DEL BIBLIOGRAFSKI POPIS 0 SPLOŠNO 01 I. Biblij ografij a 016: 2(497.12) Bibliograf i;ja slovenskega bogoslovske, ;a slovstva ^molik nariban: Teologija in Slovenci. (Razstava teološke knji-gejl462-1962 o prispevku Slovencev k bogoslovci znanosti.) -11/1962, str. 372-387. 1 Poročilo o razstavi daje zgodovinarju in bibliografu veliko koristnih podatkov. Izčrpno je opisano gradivo, ki je bilo razstavljeno ob priliki praznovanja petstoletnice ljubljanske škofije. Dragoceni so tudi podatki ostalega gradiva, ki iz raznih vzrokov ni bilo dosegljivo za razstavo. 63 II. Enciklopedij e 63:2 Bogoslovske enciklopedije Lukman P/rane/ h.: Za slovensko bogoslovno enciklopedijo. -111/1953, str 190-191. 2 Zapisek o načrtu za izdajo slovenske bogoslovske enciklo- pedij e. /Knjiga ni izšla./ 111. Zborniki 68:2 Zbornik teološke fakultete /Gajnkar Stanko/g Urednikovo pojasnilo. - XI/1962, str. 3. 3 Prispevek je pojasnilo k prvemu tiskanemu zborniku. /Prejšnjih 10 letnikov je izšlo samo v ciklostilni obliki./ 1 FILOZOFIJA H I. Metafizika 122:124 Odnos kavzalnosti in indeterminizma o an sok, o vi c onnez: Ali je indeterminlsepM zrušil kavzalnost? -1/1951, str. 89-103. 4 Razprava obširno obravnava mnenja raznih uglednih fiziku*; npr.Vidmarj a, Boglie L.de, Einsteina, Heisenberga, SchrBdingera, Plancka, Eddingtona, Jeansa, Laplacea, Huma D. in dokazuje, da indeterminizem ni zrušil kavzalnosti. 14 II, F i 1 o z ols k i sistemi I 141.131 Platonizem Jeraj Josip: Platon, Poslednji dnevi Sokrata. Apologija - Kriton -Pajdon. Prev. Anton Sovre. Slovenska Matica 1955.- VI/1956 -VII/1957, str. 220-222. 5 Ocena prizna prevajalcu odlične prevajalske sposobnosti. Ne strinja pa se s tem, da je tri samostojna Platonova dela prevedel nod enim naslovom, oziroma jih je imenoval "Trilogija". Platonova dela so različna po vsebini in času nastanka. Na Sokrata se direktno nanaša le Apologija. Kriton in Najdon pa sta povezana s Sokratom le vnanje po namerni umetniški zamisli Platona. 159.9 III.P sihologij a 159.91:253 1.Psihologij a in dušno pastirstvo Trst njak A/nton/: Pastoralna in eksperimentalna psihologija. -111/1953, str. 170-172. 6 Zapisek o nekaterih avtorjevih delih, njih prevodih in ocenah v raznih revijah. Decevec Pranee: Psihonevroze in dušni pastir. - XI/19o2, str. 312-327. 7 Razprav a najprej navaja nekaj vrst nevroz, nato našteva vzroke za njihov nastanek in daje nekaj navodil za njihovo zdravljenje ter za njihovo preprečevanje. 159.97 2.Psiho patologija T r e te nj a:: Anton: Psihoterapeutični pogledi na človeka. - Kl/1962, str. 270-311. 8 Razprav a ima uvod /270-271) in 8 poglavij^ v katerih navaja razne šole in smeri v psihoterapiji: -1. Psihoanalitična psihoterapija (Preud) (271-280). - 2. Individualna psihološka psihoterapija (afomg)(Adler) (280-284). - 3. Analitična psihoterapija (Jung) (285-294). - 4. Psihoterapija medsebojnih odnosov (Sullivan) ( 294-297). - 5. Skupinska psihoterapija in psihodra- ma (Koreno) (297-300). - 6. Avtogeni trening (Schultz) (300-304). - 7. Logoterapija (Prankl) (304-308). - 8. Eksistencialistična psihoterapija (Binsvvanger) (308-309). Literatura (310-311). 17 IV. E t i k a čeraj Josič: Aristotelov nauk o etični normi. - 1/1951, str. 40-57. Bazprava ra.zčlenj uj e Aristotelov nauk o etični normi . Njegovim oporekovalcem hoče dokazati, da ni zapadel evdajmeniji, hedonizmu ali utilitarizmu. Nasprotno, s svojo jasno opredeljeno Janj ■-.kovič J/anez/:Tomaževo sr j "• z Olle-lapruneom in Blonde-1om oo prvih načelih - Intelektualizem in voluntarizem. - 11/1962, cos Gabrijel Boulliat 1.1900 izdal knjigo, v kateri je zbral vse Tomaževe filozofske misli. V nadaljevanju je razprava o Tomaževem spoznavoslovju razdeljena v 3 poglavja: - 1. naj je resnica? , (250-256). - 2o Ali nam je resnica dostopna, in kaj je znak,da smo jo dosegli? (256-263). - 3. Prva načela kot najboljši primer izvestnih spoznanj in njihova vloga v znanosti (263-267). V zaključku govori še o vplivu volje na razum, da spr j e tiste nerazvidne resnice, ki so odločilnega pomena za naše življenje (267-269)„ 19:165 2.Zgodovina snoznavoslovja Jančekovič dano z: Aleš Ušeničnikovo mesto v sodobnem sholastičnem snoznavoslovju„ - 11/1952, str. 19 - 51. 11 Razprava podaja pregledno sliko 'Jšeničuikove filozofije, zlasti na področju spoznavoslovja, kjer je najbolj izviren. Za uvodom (19-20) ima še 5 poglavij: - 1. Dvom kot uvod v nauk o spoznavanju (20-25). - 2. Razvidnost in popolna povratnost duha (25-29). - 3. Osnove snoznavoslovja (29-43). - 4. Most do zunanjih, tvarnih predmetov (43-44). - 5. Kakovost tvarnih predmetov (44-47). Opombe (43-51). 19:17 3.Zgodovina etike Jeraj Josip: Avguštinova kritika nazorov antične etične filozofije o človekovem cilju ter blaženosti. (Predavanje na akademiji sv. etično normo, katere izhodišče je človekov razum, je zavrnil njihove zrno t e. 19 V. Zgodovina filozofije 1.2 ooovi^a š.kolestike 19:141.31 str. 250-269 10 Razprava govori o vplivu, ki ga je ii č sv. pojz- V uvodu(g50) pove, da Tomaž ni pisci sistematič učbenika za filozofijo, kot npr. za teologijo, vendar je Fran- Tomača 7.III.1959). - IX/1959, str. 87 - 110. 2 2:082 VERSTVO I. Teološka literatura Paj dira Vilko: Poročilo o knjigah. - VI/1956-VII/1957, str. 223-247. 13 Ocena naslednjih knjig: -1. Jean Guitton: Jesus. Pariš 1956. -2.Docteure ihereee et Guy Valot: Lurdes et lllusion. Pariš 1956. -3. A.Deroo: Lurdes, Gite' des miracles ou Marche*d’illusion.Pariš 1956o -4 = A.Desqueyrat: La Orise religieuse temps noveaux. Pariš 1955o -5o Henri de Lubac: La rencontre du Bouddhisme et de 1’0cci-dent. Pariš 1952. -6. "Lile" P h e 7/orlds greats religions, re\v York 1957. -7o Pierre Charles: Etud.es missiologiques. Pariš 1956. -C. Andre" V.Seumois: Introduction la Missiologie 1952» -9. Wilhelm Schmidt: Der Ursprung der Gottesidee. Bde X-XII. Kttnster 1952-1955„ 5 II. Naravna teologija. Vera rabijan Janes: 0 predmetu vere. - 1/1951, str. 27- 39. 14 Razprav a ne obravnava teološko vsestransko predmeta vere. Za izhodišče ima le dva člena is Tomaževe Teološke sume. -1. Ali je predmet vere prva resnica? -2. Ali je predmet vere nekaj sestavljenega na način povedi. V nadaljevanju kaže na tista vprašanja, ki so podlaga veii, oziroma razodeti resnici. III. Sveto pismo :930.26 1 o Sveto pismo in arheologija Aleksič J/akob/: Prehistorična arheologija in sv. pismo. - IV/1954, str. 100-135. Razprava ima 4 poglavja: -1. Uvod (100-105)). -2. Arheologija in geološke formacije (105-110). -3. Palestinska kamena obdobja (110-121). -4. Prazgodovina in Geneza (1-2). (121-131). Opombe (132-135). • 07 2. Uvajanje v sveto pismo Alersio Jakob: Judejska puščava je spregovorila. - V/1955, str. 99-148. ' " *16 Razprava podaja kratek historiat najdb Qumranskih rokopisov. Lato opiše njihovo vsebino in značag. končno nakaže nekaj znanstvenih izsledkov v tej zvezi. Aleksič Jakob: Mrtvomorski rokopisi - Sv. pismo in krščanstvo. -.III/I953, str. 72-123. 17 Razprava daje v 1. poglavju zgodovinski prikaz odkritij mruvomorskin rokopisov. V 2. delu so odgovori na vprašanje kaj so ti rokopisi prispevali k rešitvi biblične kritike stare in nove zaveze, Aleksič Jakob: Sveto pismo včerej in danes. - Ki/1962, str.163-184 18 Članek osvetljuj e misel, da Bog sv. pisma ni neko abstraktno bitje, o katerem govorijo razne filozofijo, ampak osebni Bog, ki se človeku razodeva dialogično. A1eksio Jakob: Okrožnica Humani generis in svetopisemski študij. -1/1951, str. 69-38. 19 Razprava ima 2 poglavji: I. Zgodovinski pregled in ozadje biblicistike. -1. Eksegeza in pozitivne znanosti v novem veku (69-72). -2. Vdor "evropizma" v biblično eksegezo (72-74). - 3. Obnova katoliške eksegeze (74—77)o -II. 1. Splošni okvir in biblični teksti okrožnice (77-31). -2. Okrožnica in pozitivne znanosti (81-85)o Zaključki (85-36). Opombe (87-38). nleksič Jakob: Štirje evangeljski simboli. - 11/1952, str.74-96). 20 Razprava dokazuje, da j e vse sveto pismo enota. S.Z. se usmerja h Kristusu,H,Z. pa izhaja od njega. Tudi štirje evangeliji obravnavajo isto stvarnost, le da ima vsak pisatelj svoje izhodišče in svoj namen. Štirje evangeljski simboli so vzeti iz S.Z. Snoj Andrej: Novozavezna znanost v luči najnovejših bibličnih rokopisnih odkritij. - ZI/1962, str. 213-240. 21 Zapisek po uvodu (213) obravnava zgodovino in znanstvena dognanja v zvezi z najnovejšimi mrtvomorskimi rokopisnimi najdbami v 2 poglavjih: -1. Qumranska odkritja in njih pomen za novo zavezo (214-231). - 2. Papirusi iz Nag-Hamadij a (231-240). 22.05 3o Sveto pismo. Prevodi Snoj Andrej; Ob stoletnici 7/olf ove izdaje svetega pisma. - V1/1S5 ■ str. 1-18. 22 Razprava ima 2 poglavji: -1. Od Japlja do Wolfa (1-7). -2. 7olf - Volčeva izdaja sv. pisma (7-14). Drugo poglavje govori pod točko 1 o kraju, kjer naj bi izšlo sv. pismo. Pod točko 2 govori o organizaciji dela in o sotrudnikih in pod točko 3 o važnosti in pomenu 7/olfovega prevoda. Opombe (1-18). /223.01/06 4-Stara zavgza.Uvodi.Prevodi.Eksegeza -'.eksič Jakob: dblična met : stvarjenja in sv. Tomaž Akvi : (Predavanje na akedemiji v čast sv. u Akvinskemu sn c 7.1111553 - VI/1956-VII/1957, str. 40- 63. 23 R n/: Nekaj opomb k Schfljflebnbvim mariološkim delom . -IV/1954, str. 201-208. ~ 38 Zapisek dopolnjuje misli Franca Ušeničnika, ki jih je o isti temi podal v Katoliškem obzorniku. Letnik VIII/1904,str. 413-426. .d/trlo/ A/nto.V: Slovenski mariolog SchSnleben o soglasju vernikov kot teološkem viru. (Ob stoletnici proglasitve Marijinega brezmade -nega spočetja). - IV/1954, str. 2-23. 39 d a z p r a v a ima uvod ±n(2-3) in 3 poglavja. -1. SchRnleben o pomenu soglasja vernikov pri možnosti opredelitve nauka o Marijinem brezmadežnem spočetju (3-7). -2. Soglasje vernikov ter "Ineffabilis Deus" in "Munificentissimus Deus". (7-13). -3. Soglasje vernikov in nauk o Cerkvi kot skrivnostnem telesu Kristusovem (13-17). Opombe (19-23). Strle Anton: Schtijleben in Ambrozij Catharinus. - V/1955, str.204-211. Razprava govori predvsem o prizadevnaju Ambrozija Cathari^usa za uveljavitev pobožne sentence o Marijinem brezmadežnem spočetju. Na njega se je S c h ti n 1 e b e-^ v svojih pri sad e v anj in za isto stvar pogosto skliceval. Strle Anton: SchSnleben o mnenju sv, Tomaža Akvinskegs g] iriji- nega brezmadežnega spočetja, - //1955, str, 1; '• "^kenleben ^ R az p r a v a dokazuje, da se je veliki mariologVpri dokazovanju o resničnosti Marijinega brezmade" nega spočetja naslanjal tudi na nauk sv o Tomaža Akvinskega. 233 8 o Antro oologij a -Grmi č Vek o slav: Osnove strahu v evangelijih* - XI/1962, str,185—212. 42 Razprava z dogmatičnega vidika osvetljuje upravičenost in neupravičenost eksistencialnega in predvsem eshatološkega strahu,ki je človeku vedno prisoten. Strle A/nton/: Krščansko vrednotenje telesa. - 1/1960, str.118-143. 43 Razprava zavrača mišljenje, da krščanstvo prezira telo. S citati is sv. pisma dokazuj e, da trditev Bozidara Borka , da je krs krščanstvo podleglo tragičnemu dualizmu duše in telesa, nima osnove. 238.1 9o Kat-eklzrni Demšar Jo si,): Misli k novemu ne uu katekizmu. - 71/1956 -711/1957, str. 211-214. 44 0 c ena priporoča katekizem. Odlični strokovnjaki so ga začeli pripravljati že leta 1938. 239 10. Specialna anolo,'etika Pa.idi.ua Vilko: Albert Lang, Die Sendung Christi, Mttnchen,(Ilueber) 1954, str. 264. - 12/1959, str. 247-253. 45 Ocena prišteva Lan;-^/ovo knjigo v sam vrh tovrstne literature. Pa.idiua V/ilšo/: Herman Lais, Probleme einer zeitgemSssen Apologetik, 'Jien 1956, str. 232. - 12/1959, str. 239-243. 46 Ocena ne prizna knjigi izčrpnega in znanstvenega prikaza vseh apologetičnih problemov. Vendar je uporabna kot majhen kompendij pri dokazovanju vabljivosti krščanstva. Pa.jdiga Vilko:"Humani generis" o "Novi teologiji". - 11/1952, str. 106-123. 47 Poročilo komentira predvsem tista poglavja okrožnice papeža Pij a XII.,ki zavračajo "Novo teologijo". Pri delu je avtor uporabljal slovenski prevod okrožnice, ki ga je dobil na razpolago na ordinariatu v Lj . /ajdi a 711 ko: Katoliška teologija na obnovljenih po tiku - V/1955, str0 191-203. 48 Poročilo ob R.Aubertovi knjigi , La Theologie catholiaue au milieu du -Ki siecle, Pariš 1954. Ocena potrjuje mnenje drugih kritikov, da j e naslov knjige preširok. V knjigi je izčrpno podana le francoska teologija. Vendar se lahko iz nje razkrije tudi splošno stanje teologije. _i j li ;"i Vilko; 0 odločilni vlogi volje pri verovanju« - 21/1962, str. 59-73. 49 Razprav a govori o apologetiki. Pretiran racionalizem v njeni interpretaciji jo zadnje čase vzrok za kritiko. Paj:ij -a Vilko: Še o predmetu apologetike. - IV/1954, str. 72-88. 50 Razprav a skuša rešiti vprašanja, ki so nastala v zadnjih nekaj desjtletjih na področju apologetike. Rešitev je nakazana v delitvi predmeta v dve samostojni znanosti - V praktično apologetiko, katere formalni predmet naj bi bil vabljivost krščanstva in v teoretično apologetiko z dosedanjim naglasom,verovnost krščanstva. Vajdi/za V/ilko/: Poročilo o knjigah. Albert Lang, 'Vesen und V/ahrheit der Religion, MOnchen 1957. str. 265. - I/19Č0, 217-219. 51 0 c ena. Vajdi ~a Vilko: Vera in znanost. Razmišljanje ob H.Friesovi knji _i. -X/1960, str. 177-5-93. 52 Razprava govori o splošni težki situaciji, ki je nastala zaradi nesoglasja med vero in zndjbstjo. Friesovo knjigo ocenjuje kot poizkus iskanja skupne poti, oziroma avtonomnosti vere, kakor tudi znanosti. Grivec F/rane/: 0 apologetiki sv. Avguština.- VIII/1958, str. 1-11. 53 K a ta p r a v a dokazuje, da so bili najboljši tisti apologeti, ki so se naslanjali na sv. Avguština. Grivec P/ranc/: Signa certissima et omilium inteligentiae accommodata.-12/1959, str. 232-235. 54 Zapisek govori o nauku 1.vatikanskega cerkvenega zbora o dolžnosti verovanja, ki sledi iz znakov verovnosti, čudežev in prerokb . V.Praktična teologija 1. Moral^na teologija Jeraj Josio: Krščanska ljubezen in pravo. - IV/1954, str.48-54. 55 Razprava dokazuj e motnost nekaterih struj v krščanstvu, ki so učile in še uče, da socialna zakonodaja ni . , 2° lahko nadomesti krščanska moral; . J era.i Jo si . : Hov e j ' ne sprem ono o v o r v 1 ■- logije. - XI/1962, str. 241-149. 56 Zapisek kaše na reformo v moralni teologiji, navaja misli Tillmanna, Haringa in Ermenckej , ki imajo za spre- membo metode poučevanja moralke. Zaveda se le prvega koraka. Pred moralisti je še dol.ga pot. Jeraj Jccl-: N ejši ;>— :ec ki p] Lemi t sr :ie- VI/1956s-VI1/1957, str. 215-219. 57 Poročilo o novih smereh v moralni teologiji. Prehod od kazuis* tike h karitasu, oziroma vzoru - Kristusu, 241:17 2, Moralna teologija in etika Jeraj Joot;:: Eksistencialna situacijska etike, ter r..oralna teologija.-VI/1956 - VII/1957, str. 84-102. 58 Razprava obravnava nazore radikalnih zastopnikov eksistencialne situacijske etike. Kato zastopnike zmerne katoliške situac.etike. V zaključku opredeljuje katoliški nauk v splošno filozofskem in še posebno v moralno-teoldškem pogledu. Jeraj Joeir: Načelne osnove krščanske morale ter humanitetne etike.-1/1960, str. 61-75. 59 Razprava razvija načela morale v 4 poglavjih: -1. Naravna nravnost (61-63). -2. Kristusova nravnost bo;:jega kraljestva (63-65). -3. Etika moderne humanitete (65-71). -4. Naravna nravnost ter krščanska morala (71-75). Opombe (75). 148.143 3. Holitev Otrle Antoj": Molitev za časne zadeve in božja previdnost. - VTII/1953, str. 34-62. 60 Razprava je J^e razvrščena v pet poglavij: -1. Nekatere zmote o prosilni molitvi (34-37). -2. Molitev za časne zadeve v liturgiji (37-41). -3. Uslišanja in nespremenljivost božjih sklepov (41-45). -4. Uslišanja in nespremenljivost prirodnih zakonov (45-51). -5. Molitev za časne zadeve in versko življenje (51-55). Povzetek (55-56). Opombe >056-62). 253 VI * Dušni pastir .^očnik Vinko: Župnik in župna maša.- 1/1951, str. 58->8. 61 Razprava govori: -1. 0 dolžnosti maševanja za župijane vobče. -2. 0 pravnem položaju preganjanega župnika in -3. 0 njegovem brevir-. ju in njegovi župni maši. 256 VII.L aiški apostolat Strle Anton; Sodelovanje 1 Lkov pri apostolskem delovanju Cerkve. -VIII/I958, str. 150-180. 62 Razprava govori najprej o splošnem delovanju katoliških laikov v svetu. Kato je obširno opisano delovanje "Marijine legije", kot organiziranem delovanju za širjenje vere = 26 VIII. Krščanska Cerkev 26°.1 1. Cerkev splošno Grivoc Vrano: DojVLnila k drugi izdaji knjige "Cerkev". -111/1953, str, 124-146. 63 Razprava je dopolnilo k drugi izdaji avtorjeve knjige "Cerkev", ki je izšla v Lj. 1943. Da bi ostala na sodobni znanstveni višini, ji a' o-zirom. na okrožnico Pij a XII, "De Mystico Jesu Christi vorpore" in z ozirom na splošni napredek znanosti o Crkvi, daje to dogUolnilo. Grivec Pr/anc/; Kristus v Cerkvi-nepremagljiv, - IV/1954, str. 67-71 64 C a p i s e k osvetljuje bogastvo in moč Kristusove navzočnosti v Cerkvi. Griv ec ..'■rane: Sebastianus Tromp, Pius PP.ZII. et Theologia fundamen-talis. Roma 1959. Str. 19. - IX/1959, str, 237-238. 65 C c e n a pripominja, da je škoda, da ugledni rimski teolog v svojem delu ni upošteval opomb Vatikanskega koncila, kar je avtor članka obravnaval že v prejšnjih letnikih zbornika in v svoji knjigi "Cerkev". Grivec Prane; Skrivnost sv. Cerkve, - VIII/1953, str. 209-212. 66 Poročilo o avtorjevem sodelovanju ob povabilu papeške univerze salezijancev v Tsrinu s temo: "De successine apostolica". Ob-. sirna razprava je bila objavljena v reviji "Salesianum". Snp.4. 1957 str. 635-657. 260.1:082 2. Literatura o Cerkvi Grivec Franci Iz novejše bogoslovne znanosti. - K/1960, str. 200-216 67 Poročilo obsega 3 poglavja: -1. Cerket) spočeta, rojena, slovesno objavljena (200-205*). V tem poglavju navaja predvsem literaturo in komentira polemiko, ki se je razvila med prof.Trompom z njegovo knjigo "Corpus Christi quod est Ecclesia" ter okrožnico "i.iyst<>ci corporis " z ene strani, in°prof. Zapel ena z njegovimi nasprotnimi tezami. -2 . Profesor Zapel ena med svojimi rojaki (206-214). Se Zapelenova polemika ter prijateljski opomin rojaka in sobrata J0 Salaverija. -3« Spomini in opomini. -Antonianum (214-216). Misli tretjega poglavja so zaključek prvih dveh zs sodbo, da so mučne zadeve polemike premagane. Griva; franc: Iz novejše literature o Cerkvi. - VI/1956-VII/1957, str. 248-255. 68 Ovc ena naslednjih knjig: -1. A.Mitterer, Geheimnisvoller Leib Christi nach St.Thomas von Aquin und nach Papst Pius XII. 1950. -2. Henri de Lubac, Meditation sur 1’Eglise 1954. -3. Charles Jour-net, L 'Eglise du Verbe inčama"? 2. ed.Tom 1. 2. Pariš 1951-1955. Griv--"-.: /muc: Opombe k novejši literaturi o Cerkvi. -V/1955, str. 214-220. 69 Ocena se poleg splošnih opomb ustavi predvsem ob delu T. - Zapelena, ki je napisal knjigo "De Scclesia Christi" v dveh delih: 1. Apologetica, Roma 1950. 2. Apologetica dogmatioa, Roma 1954. Opom be daje pod štirimi vidiki: 1. Zakaj ni Kristus evangelija oznanil poganom, 2. 0 empirični mefcodi znakov v Cerkvi, 3. Zveze primata z Rimom, 4. Kauk o mističnem telesu Jezusa Kristusa v dogmatiki G, Pr enima. ' v«1: 5.3 3. Cerkev in evharistija Gl e Knt on: Cerkev in evharistij n. (Ob hvaležnem spominu no. osemdeseto obletnico rojstva g.prelata prof. Fr.Grivca), - IK/1959, str. 128-185. 70 Razprav a ima uvod in 4 poglavja:—10 Cerkev kot novozavezno božje ljudstvo in evharistija (128-139). -2. Cerkev kot skrivnostno telo Kristusovo in evharistija (139-156). -3. Cerkev kot prazakra-ment in evharistija (15 -166). -4. Praktični pomen zavesti o tesni zvezi med Cerkvijo in evharistijo (166-173). Opombe (174-185). ^^^ 0 ^ 4. Ud.ie Cerkve Strle A.uto■ ■: Očrt nauka o splošnem duhovatvu. - VI/1956-VII/1957, str. 103-l62„ Razprava po kratkem uvodu z veliko znanstveno prizadevnostjo govori o pr v ' poglE /ji : -1 . t nj 1 ' (103-105) • -2. Edi ■ ic K: d fcusovega duhovstva in duhov s tv o vseh vernikov (105-1X0) „-3"Duhovne" d ritve kot pr fc "not] ' (110-112). -4, Jploi.no duhovetvo in evharistična daritev (112-121)« -5« J ;tvo i i tv ( :-125). -■ . oj - nova spjhošnega duhovstva (125-129). -7. Odnos med splošnim in posebnim duhovetvorr (129-135). -8. Teoretični in praktični zaključki 6135-141). Opombe (141-162)« 26le8 5o Ekumenizem G r i v e c Pr ano: Od sv. Tomaža. Akvineke; a do Vladimir a Jer je j eviča Solov-jeva.(Slavnostni govor dne 7.marca 1960, - 1/1960, str« 19-35. 72 Razprava ima uvod in 3 poglavja.. -1. Pogled v dobo sv.Tomasa Akvinskega in v prvi veliki poskus za cerkveno zedinjenje (20-22). -2. Zgodovinski pregled prj ovanj za cerkveno zedinjenje od Florentinskega cerkvenega zbora do 19. stoletja (22-25). -3. Osebnost in delo V.3. Solovjeva (26-34). Opombe (34-35). 262.131.1 6 o Prvenstvo Petrov e.-".a. s od e z a Grivec Tr/anc/: Na scmfc Petre - Super hunc Petram.- III/1953, str. 98-117 + 2 nalepijfini sliki. 73 Razprava ima uvod (98-99) in 2 poglavji. -1. Filološko in bogoslovno vprašanje (99-106). Avtor dokazuje proti občemu mnenju slavistov in teologov, det je prevod staroslovenskega izraza "na semfc Petre" tako prvoten in Cirilov, kakor tudi njegova druga varianta "na sem kamene". -2. Petrovo prvenstvo v uveli spomenikih srednjeveškega srbskega in makedonskega slikarstva (107-112).Avtor dokazuje, da je slika sv.Petra v ohridski cerkvi sv.ulimena izvirno zasnovana. Izjemno svoboden prevod "na senlbPetre" pa daje slutiti geni/alnost in širokosrčno pomiri j ivost tedanjih slovanski/) cerkvenih predstavnikov. Opombe 1113-114). Conceptus (115-117). Griv oo Prano: Slika sv, Petra v Ohridu. - VIII/1958, str.215-220.74 Zapisek o odmevu na avtorjev članek "na sem Petre" v reviji Slovo 4-5. Zagreb 1955. 262„135 7. Volitve paoeža Iločnik Vinko: 0 volitvi papeža. - 11/1952, str. 185-188. 75 Zapisek nudi obilo podatkov o zgodovinski praksi in današnjem načinu volitve papeža. 262. 5 8„ Vesoljni cerkveni zbori Por a c ni k Jo L, e: Priprava na vesoljni cerkveni zbor c - /11/196 k, str, 32-46. 76 Razprava poudarja sekularno pomembnost zbora. Opisane so težave pri pripravi Tridentinskega cerkvenega zbora in Prvega vat. c.z. Obširneje so opisane priprave na Drugi vat. c.z. Griv ec -'rane: Čudež Cerkve na vatikanskem cerkvenem zboru. - V/1955, str. 4-17. 77 Razprava govori o delu prvega vatikanskega cerkvenega zbora. Predvsem govori o Cer^i kot velikem moralnem čudežu, ki naj bi bil T po nauku zbora tudi eden od dokaznov za verovnost krščanskega razodetja. Grivec P/rane/: Ločeni kristjani na vesoljnem cerkvenem zboru.-12/1959, str. 236* 78 Zapisek omenja Lijonski in Florentinski cerkveni zbor, na katerih so sodelovali tudi vzhodni škofje. 264 IX. Liturgika 264-03 1. Liturgični predmeti /Tominec Roman/: Poročilo o razstavi "uporabne sakralne umetnosti" ob priliki petstoletnice ljubljanske škofije. (Od 8.do 12.sept. 1962. -11/1962, str. 369-372. 79 Poročilo. 264-061 2. Sv.maša Lukman F/ranc/: Cčenaš v rimski mašni liturgiji za papeža Gregorija I.- 1/1951, str. 23-26. 80 Razprava dokazuje, da so mnogi razlagalci znanega spora med papežem Gregorijem I. in sicilijanskimi kritiki glede molitve očena-ša v mašni liturgiji prišli do čudnih, nepravilnih zaključkov. Lato po vrsti navaja razloge, zaradi katerih je papež uvajal spremembe/in utemeljuje njegov zagovor pred kritiki. Ctrle Anton: Navzočnost Kristusovega daritvenega dejanja pri sv.maši. 2/1960, str. 144-176. 81 Razprava se omejuje na vprašanje ali je pri maši navzoč sam dogodek Kalvarije "pasio Christi",ali le njegovi sadovi "Christus passus". "Oblacijslco" in "misterijsko" teorijo zavrača, zagovarja pa teorijo mističnega oziroma zakramentalnega žrtvovanja. 264-068 3 - rlimne Lukman K/ranc/: Akathistos hymnos, - IV/1954, str. 24-31. 82 Zapisek ima 2 dela: -1. Pripombe o himni in njenem pesniku (24-25). -2. Prevod (25-31). Opombe (31). Lukman ff/rahc/: Himnološke drobtine. Sv.Ambroža parafraza lastne prsmi. - 1/1951, str. 134-139. 83 Razprava o vsebini in nekaterih prevodih. Lukman F/ranc/: Himnološke drobtinice. - 111/1953, str. 118-119• — -------------------------------------------------------------------84 /nadaljevanje/. Gl. Zbornik teol.fak. j.« 134-139. ’.-'runo: \ 1 r- 'I. ';r- !; ■ i; fin-" „ - VI/195Č—VII/1957, str. 205-208. ------------------------------------------------------------------------ 35 Zapisek razlaga kitice 9-12 v himni hvalnic praznika presvete Krvi Kristusove. Lukman P/ro.nc/:Himno!osko drobtine. VIII.himna v hvalnicah sobotnega oficija med letom. - IV/1954, str. 136-135. 36 Zapisek daje nekaj bešednih razlag, slovničnih razčlenitev in nekaj kritike k prevodu, ki ga je objavil Jože Vovk v knjigi "Cerkvena poo :ija”. Celovec 1953/. Lukman V/rano/: S ’ v ri ki liturgiji,, - 1/1951, str. 140-145. 71 3- Samostant S /no .i / A/nd r e .j /: Atiya As iz Surial, Le onastere de Ste Catherine du i.Iont Sinni. Gairo 1950« - 1/1951, str. 137-198. 182 0 c e n o. d daje pričuj ocemu delu pečat znanstvenosti, ker ga je pisal strokovnjak—zgodovinar. Predvsem je zgodovina knjižnice prvič strokovno opisana, V njej se, po njegovi oceni, nahaja nad 3000 rokopisov, tudi precej slovenskih. 276 4„ Patrologi.ja Jeraj Josip: Avguštinova kritika nazorov antične filozofij s o človekovem cilju '1 ženosti. (P] jen i ji ~ • 7 • 3» 1959-)- - 12/1959, str. 87-110. 103 Razpz' ava navaja najprej nekaj biografije o Avguštinu, nato komentira njegova najvažnejša dela in daje pregled njegove filozof- ske misli, ki je izražena predvsem v odnosu do glavnih filozofskih tokov njegove dobe. Lukman Prane: Cerkvenih očetov izbrana dela in še kaj. - 1X1/1953, str„ 167-169. 1°4^ Zapisek o načrtu za prevod in izdajo nekaj izbranih poglavr*' iz patristicne literature, ter poročilo o načrtu za slovensko izda^ knjige "Hoja za Kristusom". Lukman Prane: Govor sv. Janeza Krizostorna novokrščencem z začetkom "Bog bodi hvaljen". - 11/1952, str. 164-173. 185 Razprava ima 2 dela. -1 Uvodna pojasnila govore o polemiki med pelagijancem Julianom Eklanskim in sv, Avguštinom, ki je branil pravovernost sv. Janeza Krizostorna v zvezi z njegovim govorom novo-krščencem. -2. V drugem delu jev prevodu podana cela KriZostomova pridiga. Opombe, Lukman Prane: Sv, Ambrož o Jezusovi molitvi. - VI/1956-V11/1957, str 209-210. 106 Zapisek o Ambroževi razlagi Gospodovih besed v (Lk ,12.13). 2&1 XIV0 Vzhodne cerkve Grivec P/rane/: Slovstvo. 1, Pregledi. Orientalia v Dictionaire-u de theologie cathplique, -L/1951, str. 167-169. 107 Ocena pohvalno govori o avtorjih oziroma znanstvenikih, kizpisa li o vzhodnih cerkvah v, francoski enciklopediji "Dictionaire de theo logie catholique! Ti zapisi presegajo po znanstveni vrednosti vse prejšnje razprave. Vendarfz ozirom na dolgodobno (50 let) izhajanje leksikona, potrebni še mnogi dodatki. Založništvo je to skrb izročilo A. iviichelu. Grivec Br/anc/: Vzhodno bogoslovje 1903-1953. - 111/1953, str. 173-180. 108 Zapisek kaže na splošno zanimanj e katoličanov za vzhodno bogoslovje v zadnjih nekaj desetletjih. V ta namen so bili ustanovljeni razni centri, ki so izdajali tudi svoje publikacij e. Tipr. v Rimu "Bee-sarion" v Parizu wBchos d’Orient", v Mttnchnu wBysantinische Zeit-schriftV Velehradu so se zbrali Slovani iz vseh delov sveta in se navduševali za Ciril-hetodijsko idejo o slovanskem bogoslužju.ha soncu objavlja avtoryv katerih časopisih je sam pisal o teh, za nas Slovane važnih vprašanjih. 29 XV. N ekrš canska verstva 291 Splošno in primerjalno veroslovje Bajdi,ra Vilko: Ideja najvišjega bitja v zgodovini verstev. - III/1953, str. 17-53. 109 Ocena treh najnovejših del s področja etnologije oziroma primerjalnega veroslovja:—1„ W.Koppers, Der Urmensch und s e in V/eltbild, Vien 1949.-2. Oh. Hainchelin, Izvor religije, Lj.1952.AMnig CKristus und die Religionen der Brde,^=zv.Wien 1951. Daj d Iga Vilko :0 ljubezni do Boga izven krščanstva. - IV/1954, str. 139-195. 110 Ocena knjige: Thomas Ohm, Die Liebe zu Gottjin den nichtchristli-chen Religionen, hUnster 1950. Bajdi,-..a Vil'-o: 0 veri in verstvih. - VIII/1958, str. 124-138. 111 Zapisek želi pokazati kakšen naj bi bil pravilni odnos med katoliško vero in ostalimi verstvi. -•'/ a j di: • •/ V/llko/: V/ilhelm Schmidt, Der Ursprung der Gottesid.ee. Bde VII-I2. Llttnster 1940-1949. - 1/1951, str. 193-200. 112 Ocena knjig. Avtorju, osemdeset-letniku V/. Schmidtu prizna nesmrtne zasluge za delo, ki je izšlo v 13 zvezkih. Predvsem hvali njegovo metodo in kritičnost pri zbiranju podatkov. 3 DRUŽBENE Y E 5J 348 I.Cerkveno g r a v o 348.1/7 1.Katoliško cerkveno ?jravo . Sološno i^oonik /i/;.); Drobne iz cerkvenega prava. - VI/1956-VII/1957, str. 163-204. 113 Razprava ima 7 poglavij: -1. Podelitev novoustanovljene ij e (163-197). -2 o Pravica proste podelitve (167-171)e -3. Sprejem v Cerkev in odveza od izobčenja (171-174). -4. Večkratno nadevanje na dan in mašnina (174-173). -5. Problemi o župnijah zamejcev (179-187). -6. 0 razlagi can 2319 paragr&f t„1 (187-192). -7» 0 služ-nikih prisostvovaleih (192-204). i;'"hk Vinko: Nove knjige oziroma nove izdaj e cerkvenopravne vsebine,- 111/1953, str. 187-189. 114 Ocena. ^ Ločni.--: Vinko; Nove odločbe AS. -III/1953, str. 153-166. 115 Zapisek o raznih novih odločbah Apostolskega sedeža. t-oonžkigVinko; Nove odločbe AS. - 12/1954, str. 182-188. 116 Razprava govori o raznih kanonih cerkvenega prava, katerih vsebina je zaradi novih odločb postala sporna, Ročnik Vinko: Pomen in smisel pravca 6 Zbornika G.P. (Vis et signifi-catio can 6 CIO). - 21/1962, str.328-340. 117 Razprava poroča v uvjelu (328-329), da so ob izdaji novega Zbornika GP nastale neke nejasnosti. Vprašanje je, ali pravec 6 ureja samo odnos do prejšnjega pisanega prava, ali pa nemara tudi prejšnjega nepisanega prava. V 1. poglavju so nato navedeni nazori raznih kanoni s tov (329-333) . v 2. poglavju je razčlenjeno besedilo pravca 6 (333-337). V 3. pogl. je|še nekaj pojasnil. ^48.12:271 2. Papeške okrožnice močnik i/inko; Dve apostolski konstituciji o bogoljubnem življenji. -III/1953, str. 147-152. 118 Razprava kaže, da sta ti dve apostolski konstituciji prinesli nekaj novih določil glede redovnega življenja, posebno glede klavzure in samostanskih zvez. 348,41 3. Duhovne zadeve:zakramenti močnik Vinko: 0 zadržku zakonskega sorodstva. - 11/1952, str. 189-192. 119 Zapisek govori najprej o tistih cerkvenih virih, kjer najdemo kaj zapisanega o zakonskem zadržku iz posvojitve. Nato govori o praksi Cerkve na osnovi rimskega prava in še o današnji praksi, ko se Cer- kev v teh vprašanjih prilagojuje civilnim zakonom različnih dežel. Močnik Vinko: Polsvaštvo in nekristjani, - IK/1959, str. 111-.-.:':'. 12Q Razprava daje zgodovinski pregled, mnenj, ki so se pojavljala ob vprašanju zadržka iz pdlsvaštva, priležništva in zakonov nekristjanov, ki so pozneje sprejeli krst. Močnik Vinko: 0 temelju svaštva.- VIII/1958, str. 63-71. 121 Razprava govori o zgodovinskem razvoju zapreke sbaštva in o načelih, ki jih je sprejel Zakonik cerkvenega prava. Močnik Vinko: Polastitev za poroko.- 1/1951, str. 159-165. 122 Razprava o napisani ali ustni pooblastitvi, ki jo da pristojni župnik nekemu drugemu duhovniku, da more njegove župljanC, veljavno poročiti. 348,6 4. Kanonsko zasebno pravo Močnik Vinko: 0 duhovniški bradi. - 11/1952, str. 124-143. 123 Razprava ima 5 poglavij:-!. Zgodovina brade vobče (124-126), -2. Duhovniška brada po starem pravu (126-123). -3, Duhovniška brada po novem pravu (128-133). -4. Oblast škofa glede nošenja oziroma ne-nošenja brade v odnosu do cele škofije (133-136). -5, Oblast škofa v posameznih primerih (136-139). Opombe (140-143). 348.819 II. Cerkveno pravo n e k a t o 1 iš ki h cerkva Močnik /inko: Avtentična razlaga vzhodneje prava. - IV/1954, str. 174-181. 124 Zapisek o imenovanju in delu komisije za sestavo kodeksa vzhod-prava, katerega posamezni canoni so tudi komentirani. -^78 III. Vzgoja,visoko šolstvo 78.12 1.Visoko šolstvo. Promocije Cajnkar Sta : ( p: sij j j ubij škofa, Ir.Ant • dvI * doktorja teološke fakult t 1 . - /1. k), str. 3-8. 125 R a z p r a v a daje nekaj podatkov o f ku i L elikem k n-clerju dr.A.Vovku, ki je postal častni dol tor fakultete. McV' •' kancler ljubljanske Teološke fakultete.ljubljanski škof.prev-zvišeni gospod Anton Vovk theologiae sacrae doctor honoris causa. - K/1960, str. 1-2. + 1 priloga s 3 fotografijami. 126 Poročilo o razglasitvi škofa za časjnega doktorja. o 2>0 37802 2o Akademske stopnje. Diplome ■Jc..' 31 \ ko: ede, (: A '•- 21/1962, str. 5-6. 127 7 U M S T N 0 S T 7,01 I. Esteti k s. umetnosi Torni n s c H pran n: Izgubljene osnove 0 (Problemi ; umetnosti).- IV/1954, str. 147-157 + 8 prilog z 8 fotografijami. Razprave, o sodobni umetnosti. Pravo kritiko prepušča bodočnosti. 7,01:2 11» Estetika cerkvene u met nos ti Tominec Roman: Ar s reditiva,- 11/19 3 2, str. 341-354. 129 Razprava je usmerjena predvsem na prikaz barvnih oken,Romantika je le be no omenjena. Več je govora o gotiki, ki predstavlja v svojih mogočnih barvnih rozetah in skrivnostnih oknih prave bisere z stransko simboliko. Čas renesanse in reformacije je prikazan kot obdobje z malo posluha za tovrstno umetnost. V novejši dobi pa zopet . Ivi potreba po prelesti sakralnega prostora, ki ga daje svetloba živih barvnih oken. Tominec R< : Ocena knjige,^Kirchliche Kunst der Gegenwart” von Anton Henze. - V/1955, str, 212-213. 130 Ocena priporoča knjige vsem, ki se bavijo s cerkveno umetnostjo. Tominec Romar: Vrednotenje sakralne umetnosti. Posvečeno dr .h. c. prof. in arhitektu J.Plečniku za njegovo 80-letnico 1872-1952. - 11/1952, str.144-151 + 7 prilog s slikami. 131 Razprava posega v razne dobe zgodovine in na razna področja umetnosti. ITa koncu omenja arhitekta J.Plečnika ter prikaže njegova velika sakralna dela: cerkev sv.Antona v Baslu, cerkev sv. Antona v Beogradu in cerkev sv. 5'rančiška v Ljubljani. Ra 4 zgoraj omenjenih slikah so prikazana Plečnikova dela. 8 JEZIKI. KNJIŽEVNOST ^08 I. Slovanski jeziki ^8.101 Starocerkvena slovenščina Brivec Prane: Drevo prahneno - jagoda izginila. - IV/1954, str.89-99• 132 Raz prava -o slovstvenega in eksegetičnega vidika razlaga nekatere staroslovenske besede v Savinem prevodu naj starejše staroslovenske knjige, Evhologija. Brivec P/ranc/: Iz čeških slavističnih razprav. - 1/1951, str.170-180. Razprava posega na različna področja starocerkv ene slovenščine ; -1. Staroslovenski člen. -2.Stsl.prevod evangelijev. -3. Praga središče slavistike. -M. Murko. -4« J • Vaj s. . Vaj sov zborni/ . -6. Ho rdi ek o zgodovini st sl. evangel j skega teksta. -ri . Savina knjiga. -8. J.Vasica.Stsl.govor o prenosu relikvij sv.Klementa. -9 = Izvor hrvatske glagolice. -1C. Metodov govor. -11. Stsl.cerkveno petje. Grivec i/ranc/: Iz eksegeze sv.Cirila Solunskega. -Iv/1954, str.32-47. c--------------------- - 134 Razprava v uvodu naglasa, da so staroslovenske knjige zanimive tudi za bogoslovno znanost. V nadaljevanju pod petimi točkami obravnava posamezne izraze oziroma pojme. -1. Pregled eksegetičnih vprašanj. -2. Vsakdanji kruh. -3. Starost. -4. Kraljestvo bolje jev vt:.. . -5. Kt tebe. Zaključek. Grivec P/ranc/: Josip Vajs, Haj starejši hrvatskoglagolski misa". S bibliografskim opisom svili hrvatskoglagoljekih misala. Zagreb 1943.-1/1951, str. 193-195e 135 Ocena daje veliko priznanj e praškemu prof.J.Vajsu, ki kljub svoji 70-letnici in upokojitvi še vedno neutrudno dela. Ugotovil je, da j e glagol/ski misal Illir 4. najstarejša staroslovenska knjiga, ki se je ohranila v vatikanski knjižnici. Grivec ?r/anc/: Ha sem Petre - Super hunc Petrum. - III/1953, str. 98-117 + 2 vstavljeni sliki. 130 /Bibliografki opis pod št.73./ Grivec Pr/anc/: O staroslovenski cerkveni glasbi„- 111/1953, str. 120-123. 137 Zapisek je dopolnilo članka o istem vprašanju v "Razpravah" Slovenske akademije znanosti in umetnosti, razred za filološke in literarne vede. 1/1950/ 27-58. Grivec Prane: S'&prestol(?n - synthronos. - 1/1951, str. 13-22. 138 Razprava ima 2 dela: -1. Stbprestolb n - s%prestolnilc v glagolskem Sinajskem evhologiju in v drugih staroslovenskih spomenikih (13-15) Tu Govora jp o nastanku in uporabi nekoliko sporne besede "svprestolGn". V zvezi s študijem Sinajskega evhologija. omenja izsledke V.Jagiča in R.Hahtigal- in še nekaterih 'drugih avtorjev. Ugotovljeno je, da je izraz Cirilov in so prvotno uporabljali le ra teologiji za enakost oseb v sv.Trojici. -2. S* p^estolnik v Domentija-novem Zitiju sv.Save (15-19). Drugi del govori o razširjeni rabi besede s^prestolfen za profano uporabo. Vprašanje rešuje pod tremi -v p ra-- vidiki $ a) kaj znači soprestolnik, ) v kakšnem smislu ja papež o— prestolnik sv. Petra in c) odkod je vzel Domeni,ian uo iziuzanj* . Opombe (20-21). Gonceptus (22). Grivec F/anc/: Slovstvo. Orientalij a v,fDictionaire-u de theolt a catholiqueV- 1/1951, str, 17-169 • ' Poročilo o Egoraj navedeni reviji in njenih urednikih, rreo-vsem so omenjeni 3. Amann, ki ima veliko zaslug za dragocene član...e o vzhodnem bogoslovju ter sedanji urednik A.Michel, ki pripravlja kazala in dopolnilne članke o hrvatski in slovenski bogoslovni znanosti. . — Gr iv e c Pr anc: Staroslovenska akademija - Staroslavenski institu Hl/1953, st-. lS>f-l$lf. 140 Zapisek o ustanovitvi Starosladvenske akademije na otoku Krku, o njenem delovanju in propadu ter o ustanovitvi Staroslavens-kog instituta v Zagrebu. Grivec Franc: Vselenskij - sobornyj. - VI/1956-VJ1/1957, str. 64-83. 141 Razprava ima 2 poglavji. -1. Pomenski razvoj grških izrazov in prvotni staroslovenski prevodi (64-70). -2. Poznejši staroslovenski ter cerkvenoslovanski prevodi (71-30). Concep_tus (30-3). Snoj Andr/ej/: De Codicibus biblicus paleoslavicms in dpi Bibliotheca Patriarchatus graeci Hierosolymitani.- 1/1951, str. 153-1. • 142 (članek je bil napisan ob 70-letnici prof.dr.Grivca za "Acta Acaden miae Velehradensis", a ni bil objavljen, ker je revija prenehala iz-haj ati). Snoj Andrej: Sinajski Evhologij - Pogrešan in zopet najden. -IV/1954, str. 55-66. Razprava opisuje zgodovino odkritja dragocenega staroslovenskega rokopisa iz 11.stol. ,kd|ga hrani samostanska knjižnica na Sinaju, '"Prednik" - staroslovensko, grško-"Svhologij" je bil nekaj časa izgubljen, in sicer zaradi napačnega katalogiziranja pod nazivom "Illi-rikon Psalterion". Po večletnem prizadevanju je avtor tega članka knjigo zopet odkril. Uspelo mu je priti tudi do popolne fotokopieje, katera se hrani sedaj v Lj.v knjižnici SAZU. 320/899 II. Književnost posameznih narodnosti ^36.3.03(091) Slovenska literarna zgodovina - prevodi Lukman F/ranc/: Ogerskega jezuita Gabriela Hevenesija "^uadragesima sancta" v dveh slovenskih prevodih leta 1770 in 1773. - IV/1954, str. 158-167. 144 Razprava primerja med seboj dva prevoda iste a dela, ki sta nastala neodvisno drug od drugega. Rupnik je prevajal bolj svobodno, ker je bil njegov prevod namenjen kmečkim, ljudem. Hasežl pa se je pri- zadeval, da bi lepe latinske misli čim vernej e prevajal, 9 BIOGRAFIJE. ZGODOVINA 92/920,91 I«K orespondenca. Biografij Spomini 92(044) 1. Korespondenca .Griv ec dr: ur;: Dr .Josip Vaj s. - VIII/1958, str. 27-33. 145 Razprava ima 2 dela: -1. J.Vaj s in škof A»Mahni5 (27-307. d j - i rij mjepis. Opisano je njegovo sodelovanje 1 o ) Mahničem na področju znanstvenega raziskovanja glagolice. -2. J»Vaj (13-33), V drugem delu je prikazana korespondenca e V.. Jagičem in J.Vaj som. Griv ec J/v n-./: VI i iir Sergejevič Solov jev in njegovo delo. -I3C/1959 str. I-860 146 Razprava je sestavljena na osnovi pisem, zlasti Fr.Račkega in škofa Strossmayerja,ki so uporabljena zelo izčrpno ter pisem in spisov samega Solovjeva. Obširna razprava ima uvOd in več poglavij. Predgovor in literatura (1-6)„ Mladost (6-7).Moška doba (7-3). Slav-janofilstvo in zapadništvo (8—9). Fjodor Dostojevskij in Vladimir (10-14). Ne -pot ju. (ly-^j,V •. S^vjanofilsko bjreme^ (18-22), r . . x ii/> —1 jfiVsyyyxA^uCM>« w, n iv e 1 v - 4) e ■ VI 5- ). . teo- tij (30-34). Neprijetno leto v isiji (34- ). : ) o V , - ). ir j j< .e iji (40-41). Vdrugič v ■ , 1-d 3). ki o Solov j evu (43-45)« u ' j in vesoljna Cerkev (45-49). ■ por v Rusiji (49-51). Obr ja- : : 11 - (52-55). 1 i : 1 (55-60) -^rioka leta. - Razočaranje (61-63). Zopet kvišku (63-65). Solovjev -katoličan? (66-86). ra u v - ti (69-72). Smrt (72-74). Osebnost Via . ira dolovjeva (75-79). Pomembnost Vladimira Solovjeva (79-83). Opombe (83-36). 9 2 A/g 2 o Biografij e F GRS TER FRANZ V/ILHELM Strle A/nton/: Dogmatičnost krščanstva po gledanju FreW.Foersterja. -X/1960, str. 194-199. I47 Zapisek nam predstavlja FOrsterja predvsem po njegovi knjigi "Erlebte V/eltgeschichte",v kateri govori o svojem pogledu na dogmatično st krščanstva. P Jer ranči - . onorarni predavatelj in bivši knjižničar. - Priloga VIII/1958, str. 49. 1^8 Osmrtnica. JERE FRANČIŠEK Sno.i Andr e.1: Dr.Frančišek Jere. - Pril. Vlll/19b^, str. 50-55. 149 Nekrolog z opisom življenja in delovanja. JERE FRANČIŠEK Šimenc J/oše/: Dr.Frančišek Jere.-Pril. VIII/1958, str. 54-55. 150 Nekrolog z življenjskimi podatki. LUKMAN FRANC KSAVER Cajnkar Plan::o: Govor dekana (ob smrti prof.F»K.Lukmana). - Pril. VIII/1958, str. 15-30. 151 Nekrolog z živi j enjskimi podatki in naštevanjem vseh služb, ki jih je pokojnik opravljal, del, ki jih je napisal in častmi, ki so mu bile podeljene. LUKMAN FRANC KSAVER Redni profesor protonotar dr. Fr.Ks.Lukman 1880-1958. - Pril.VIII/1958 str. 11. 152 Osmrtnica. LUKMAN F RANG K. Vovk Anton: Redni profesor dr. Fr.K.Lukman. Ob odprtem grobu dne 14. junija 1958 govoril veliki kancler fakultete, prevzv.šlcof Anton Vovk,-Pril. VIII/1958, str. 12-14. 153 Nekrolog s podatki o življenju in delu. NEWMAN JOHN HENRY Fabijan Janez: Cardinal Nev/man Studien. Brste Folge. Kttrnberg 1948, Str.345. - IK/1959, str. 250-260. 154 Zapisek o veliki osebnosti Nevvmanct in njegovih zbranih delih. NEBIAN JOHN HENRY Fabijan Janez: John Henry Newman. (Ob stopetdesetletnici rojstva).- 1/1951, str. 181-192. 155 Razprava o veliki osebnosti Nev/mane in pregled njegovih naj-pomebnejših spisov. NEV/KAN JOHN HENRY Fabijan Janez: John Henry Newman.Fischer Bttcherei. Frankfurt 1953. Str 113. - 11/1959, str. 260. 156 Ocena pripisuje delu tak izbor Nevvmanovih spisov, da pri čital-cu vzbudi zanimanje za veliko osebnost Newmana. N3 i'jLlAj.n J Oxlij rLihiiR I gabi .ian Janez; J.H.Walgrave, Newman. Le developpement du Dogme. Cahi er a de 1’actialit"e religieuse. Casterman 1957. Str. 337. - IX/h. , str. 261-264. 157 Ocena prizna Val gr a v emu delu odlično mesto v literaturi o lev.— manUo In i-i i i/liAil J 0 Lun irlEi^ a X .hi.jan JanSv. Comaž Akvinski in J.H.Newman. (Predavanje na aicade— mi ji s v. Tomaža 7 .111.1958). - 7111/19 57, str. 1 J.-2o. 153 Razprava prikazuje življenje in delo kar d. H ev/mana = H e zagovarja alternative - Tomaž ali N e v,man. Poudarja pomemono s L o o eh. PIJ XII. Pa.idi ~a Vilko: Njegova svetost papež Pij XII. Spominski govor prodekana V.P. - Pril. VIII/1958, str. 2-10. 159 Nekrolog in govor o veliki osebnosti Pij a Ali. PIJ XII. Pij XII.-papež 1876-1958. - Pril. VIII/1958, str.l. Osmrtnica. PIRC FRANC KSAVER Lukman F/ranc/: Nov življenjepis ameriškega misijonarja Franca Iv. Pirca 1785-1880. - 111/1953, str. 135-186. l6o Ocena pripisuje knjigi skrbno pripravo in dober izbor gradiva. Le slike na lesorezih kvarijo estetski videz knjige in slabo ponazo-rujejo besedilo. POTOČNIK CIRIL F/a.idi-:a/ V/ilko/: Dr. Ciril Potočnik. - 1/1951, str. 166. 161 Nekrolog. SGHOHLEBEN JANEZ LUDVIK Strle Anton: J.Ludvik SchOnleben in jezuiti. - IX/1959, str. 224-231« 162 Zapisek ima 3 poglavja: -1. Podatki v dosedanjih Schttnlebnovih biografijah (224-225). -2. Podatki o Schflnlebnu v osrednjem jezuitskem arhivu v Rimu (226-229). -3. Sklepanje iz Schflnlebnovega značaja (229-230). Opombe 230-231). SLAVIC MATIJA Aleksič J/akoh/: Redni profesor prelat dr.Matija Slavič. Govor izrednega prof. v'. Aleksiča. - 2?rxi. VJ.ll/x950, str. 38-48. 163 Nekrolog z obšimifii .• življ erjskimi podatki ter opisom njegovega delovanja in zglednega življenja. o ju A vIO A jjrzecnik 1'aksi ilijan: Redni prof .prelat dr .Kati ja Slavic .Govor prev. . s .dr.1 ..z i Pril.VIII/1958, str.32a-32č. 'C Nekrolog a živi j enjskimi podatki. SLAVIC ivIATIJA Najff a Z/ilko/: Redni pro . it dr.Matija Slavič. Govor prodekana '/.Najdija. - Pril. VII /1958, strc 34-37. 165 Nekrolog z življenjskimi Dodatki in opisom njegovega bogatega J zivlj enja. SLA v Iv MALIJA Hedni prof.prel. . .atija Slavič 1877-195 . - Pril. VIII/195 , .fr. 31. 166 Osmrtnica. SLAVIČ MATIJA '/ovi: Anton: Redni prof.prelat dr.Matija Slavič. Govor velikega kanclerja monš.Antona Vovka. - Pril. VIII/1958, str. 32-33. 167 Nekrolog s kratkim opisom, živi j erjske poti. STROSSMAYER JOSIP JURAJ Grivec Parane/: De episcopo J.G.Strossmayer. - 1/1951, str. 146-152. 163 Zapisek govori v prvem delu o škofu Štrossmayerju in njegovem delovanju na I.Vat.koncilu ter o poznejšem podtikanju neresničnih izjav v govorih, ki jih je imel na koncilu. V drugem delu je opisano njegovo delovanje za edinost kristjanov (Članek je napisan v latinskem in nemškem jeziku.Poslan je bil uredništvu leksikona:Dietionaire de theol.cath. Izšel je v dopolnilnem snopiču). UŠENIČNIK AlES Gajnkar Stanko: V spomin dr. Alešu Ušeničniku. Govoril dr.Stanko Cajnkar na seji Pak.sveta teološke fakultete dne 31 marca 1952. -11/1952, str. 179-181. 169 Nekrolog. Cio EN I Vin IK AL ES Grivec E/rane/: Ob grobu Aleša Ušeničnika. (Na pokopališču Sv.Križa v Lj. dne 1.Aprila 1952 govoril E.Grivec. - 11/1952, str. 15-18. 170 H e k r o 1 o g s orisom življenjske poti velikega človeka, znanstvenika in duhovnika.Na koncu odlomek iz uvoda k Izbranim spisom. USENIGUIM PRAN G Ja.jnkar vbanuo: Doktor VrancetKUšeničniku. Govoril dr. tanko Cajnkar na žalni seji fak.sveta teološke /fakultete dne 17.aprila 1952. -H/1952, str. 132-134. 171 Nekrolog. UoEi.IC.u±Iv EilAE0 >tanc Lk, t v - 11/1952, str o 54-1. 172 L s e k p: >oročd l rologa. De UijiL; IG.. li*. C A/ndre.i/: . Lka. Na Sv. 15 52. - j Snoj. -I /195 , Jt3' "53. Nekrolog s pregledom dolge in -lodne pokojni' ove iivljeij k e poti. /OVii A± 1T v... i to Jo.ml o: Govor prevzv.g.dr.J . jčiča,na . - V1960, tr. 9-13. 174 z p r a v a dr. Ant : . Ltvi :• 1 ti". (Teksd ' Lku). VOVK ANTON tete,ljubij L škof. . . - Vcvk theologdae stcr" tor h rd . -K/1960, str. 1-2 -r 1 pril. s 3 slikami. 175 Zapisek o razglasitvi 1 j ubija] Ir. Ant . velikega kanclerja teološke fakultete v Lj c VOVK ANTON -v: Antnm; Govor prevsv.g. r.h.c.Antona Vovka, škof Lj ubij ../1960, sir. 14-1 . 176 Z a p i s e 1 ' 1 pri o i' ■ ■- moči j e za ča-'jne;..a dok tor j a. z235o3 3. la iorrafije. AVGUŠTIN AVRLlIJ -■ — - / - . V : Sv. A\ tin. rojstva -iv.Avguštin, . - V/195 , t . 2-3. 177 C Indij-kal uN -'r . c: Ciril-Metodijska i< . - 1/196 , . i.- P t k - Lril-lvletodi j Ideja v šd stvend rogi! pravil bd od za skupno ekumensko prd e. je , , Slovani nost med kulturnimi narodi. CIRlL -LNTCD .............. lZ: • v , , ar iti, Praga 194 i. - 1/1951, tr. 195-197 170 Ocena govori o dveh izdajah istega dela. Prvo je napisal zgoraj P 2? t 13. : lo u o, le slovanski viri so : 1 ilo upoštevani. Zelo dobro ga jo dopolnil J.. js, :i je k ji- al, j o 1 z u.\ in li. CIRIL -METOD Grivoo ,7r:ap/: Ob stoletnici slove s Lju< — toda. (Ob proslavi na Teološki fakulteti v Lj.dne 28„nov. 951).— 11/1932, str. 2-14. Ro. a y g, ima 3 deles —1» Cerkvenohistoricni pomen slovenske— nja sv. Cirila in Metoda. (3-3). Govori predvsem o Slomšku, velikem častilcu sv r tov, ki je lota 1031 n t r v 31 tovščino bv.Cirila in et( , -2. Najnovejši rezultati zgodovinskih ra is ..iv o .Cirilu in |o (6-9) . -3. ogo va i L. knji. evnosti(10-12). Zaključek (12-14). GttEGORIJ 'I nnl Li J Lukman Prane: Papež Gregorij I. in solinska škofa Natalis in Maki (Poglavje iz monografije "Gregorij I.in njegov čas".) - 11/1952, str. 62-73. 181 Zapise k obravnava spore, ki so nastali med salonskim škofom t 3 i ■ rimskim sedežem zaradi arhidiakona Honorata. Spor se je še nadaljeval, ko je po smrti škofa liatalisa zasedel škofovski sedež samozvani škof Maksimus. Citiranih je več pisen’ pepr. < . ■■ cri^ I.,v 1 ?rih skuša s svojim blagim, toda odločnim nastopom urediti žalostne razmere v salonski škofiji. GREGORrJ VEnlKI L n' a- / •' mc/: Papež Gregorij I. in carigrajska oblast. (Dve poglavji iz monografije "Gregorij I. in njegov čas".) - 111/1953, str.2-16. 132 /Bibliografsi opis pod št. 99./ Hjii.uuAGGi.iA in PORTUNAI Miklavčič Lak s; Hermogenes - Hermagoras. Utemeljitev novih lekcij za spomin sv.Hermogena (Hermagora,Mohorj a) in sv.Portunata, mučencev in drugotnih zaščitnikov ljubljanske ne ;ko ije. - 111/1962, str.363-367. 183 METOD Grivec Prane: Prepir o Metodovih ječah. - 11/1952, 152-163. 184 Razprava je dopolnilo Članka "Questiones Cyrillo-Methodianae" v časopisu Orientalia Christiana periodica, 1952. Str. 113-117. Po uvodu (152-153) ima, razprava še 2 poglavji: -1. Kje je bil sv.Metod zajet, kje sojen in vpričo katerega vladarja (153-157). Po natančni presoji rasnih mnenj pride do zaključka, da ga je zajel pasavski škof i ic r na I oravskem. Sodili so mu škofje salzburšk s o-1 j v irgu, ob prisotnosti kralja Ludovik ij £ " 1 Karlmana, -2. Kraji ; etodovih ječ (157-161) , Avtor je mnenja, da jo bil Metod zaprt v samostanih v Kjfderaltaich, ^reising in Ellwangen-u. Opombe (162-163). METOD .Grivec Pr/ : :•/: Me o Metodovih ječah. - 1V/1954, str. 168-173. 185 Razprava opisuje nova dognanja v zvezi z Metodovim ujetništvom na J- var s k e;: . lava j a raziskovanja in domneve profesorja A.V/.Zig-rja-. Summarium. Dodatek o samostanu Niederaltaich, kj< v je bil ve: -jetno Metod nekaj časa zaprt„ T0i.iA.2i Aii. \i ii.oul Strle Anton: Sv. Tomaž Akvinski - “doctor eucharisticus“. (Predavanje na akademiji v čast sv.Tomažu Akvinskemu dne 7.III. 1957). - VI/1966-VII/1957, str. 19-39. 186 Razprava o sv.Tomažu ima j poglavja. -1. Tomaž Akvinski - evharistični svetnik (20-23)« -2. Teolog sv.evharistij e (23-29), -3. Pesnik sv.evharistij e (29-37). Opombe (37-39), TOiaAzj Al*. V*lii Sii -L Trst j Ant : Pom! Akvi isI i Ln profan znanost . (Pr iv m j e na akademiji v čast sv. o - A' ' iu, J. -a 15 ;. -V/1955, str. 13-29, 187 Razprava v splošnih potezah oriše stanje srednjega veka z ozirom- na teologij o in profane znanosti, ki so se začele bujnej e razvijati. Tomaža Alcv,slika kot genitalnega človeka, ki je znal najti tisti čas pravilno sintezo obeh področij, oziroma avtonomijo obeh. 920,91 4, Spomini Grivoc franc; Jernej Kopitar in Ignacij Knoblehar. - VIII/1958, str. 213-214. 188 Zapisek o ustanovitvi Gršlcorusinskega kolegija v Rimu in o namenu, da bi J.Kopitar ali I.Knoblehar prevzela profesuro za staroslovenski jezik, 93/99 II, Zgodovina 949,712 1„ Zgodovina Slovenije .Grivec Pr/anc/: Prudentissimus vir. - IV/1954, str.I4O-I46, 189 Zapisek utemeljuje že domnevno predstavo,da je iz papeževih vljudnostnih nagovorov/v korespondenci s knezom Kocljem mogoče sklepati, da je bil Kocelj velik knez in značajen krščanski mož, ki se je zelo prizadeval za ustanovitev panonske nadškofije. - Summarium. II. DEL DAZALA K AVTORSKO KAZALO A0S. Gl.: Snoj Andrej A.S. Gl.: Strle Anton Aleksič Jakob: (1951-69) 19, (1952-74) 20, (1953-54) 24, (1954-100) 15, (1955-99) 16,(1956-40) 23, (1953-33) 163, (1953-72) 17, (1962-163) 13. Čajnic ar Stanko: (1952-179) 169, (1952-182) 171, (1953-15) 151, (1960-3), 125, (1962-3) 3, (1962-5) 127. ■Debevec Prane e: (1962-312) 7 = Demšar Josip: (1954-195) 95, (1956-211) 44, (1962-355) 94. Držečnik Maksimilijan: (l953-32a) 164. Pabijan Janez: (1951-27) 14, (1951-131) 155, (1953-12) 153, (1959-254) 38, (1959-186) 35, (1959-253) 154, (1959-261) 157, (1959-260) 156. Fajdiga Vilko: (1951-104) 93, (1951-166) 161, (1951-193) 112, (1952-I06) 47, (1953-17) 109, (1954-72) 50, (1954-139) 110, (1955-191) 43, (1956-1957-223) 13, Priloga (1953-2) 159, Pril. (1958-34) 165, (1953-124) 111, (1959-239) 46, (1959-244) 37, (1959-247) 45, (1960-177) 52, (1960-217) 51, (1962-59) 49, (1962-353) 92. Grivec Pranc: (1951-13) 138, (1951-146) 168, (1951-167) 107,139, (1951-170) 133, (1951-193) 135, (1951-195) 179, (1952-2) 130, (1952-15) 170, (1952-152) 184, (1952-174) 28, (1953-93) 73,136, (1953-120) 137, <1953-124) 63, 61953-173) 108, (1953-181) 140, (1954-32) 134, (1954-67) 64, (1954-89) 132, (1954-140) 189, (1954-168) 185, (1955-4) 77, (1955-214) 69, (1956-1957-64) 141, (1956-1957-248) 68, (1958-1) 53, (1958-27) 145, (1958-209) 66, (1958-213) 138, (1958-215) 74, (1959-1) 146, (1959-232) 54, (1959-235) 96, (1959-236) 73, (1959-237) 65, (1960-19) 72, (1960-200) 66, Pril.(1960-220) 33, (1962-47) 178. Grmič Vekoslav: (1962-135) 42. Janžekovič Janez: (1951-39) 4, (1952-19) 11, (1962-250) 10. Jeraj Josip: (1951-40) 9, (1954-48) 55, (1956-1957-84) 53, (1956-1957-215) 57, (1956-1957-220) 5, (1955--:?) 12,103, (1960-61) 59, (1962-241) 56. Jere Frančišek: Pril, (1958-49-) 148. an Prane: (19 1-23) 80, (1951-134) 3, (1951-140) 87, (1952- 2) 131, (1952-164) 105, (1953-118) 64, (1953-16?) 104, (1953-185) 160, (1953-190) 2, (1953-2) 99,132, (1954-24) 32, (1954-136) 86, (1954-15-) 144, (1955-2) 177, (1956-1957-205) 85, (1956-1957-209) 106, Pril. (1956-11) 152. Mihelčič Prane: (1953-198) 97. Miklavčič Pake: (1962-7) lel, (1962-363) 183. Počnik Vinko: (1951-53) 61, (1951-159) 122, (1952-124) 123, (1952-135) 75, (1952-139) 119, (1953-147) 118, (1953-153) 115, (1953-187) 114, (1954-174) 124, (1954-132) 116, (1956-1957-163) 113, (1953-53) 121, (1959-111) 120, (1962-328) 117= Oračem Jane s: (1952^-ig1) 172. Pij XII. (1953-1) Pril.)160. Pogačnik j oče: (1962-32) 76. .Redni profesor .. .Slavič: Pril. (1958-31) 166. Rueh Dušan: (1958-181) 98. Slavič Katij a: (1953-32) 26, (1955-30) 25, Smolik Karijan: (1962-372) 1. Snoj Andrej: (1951-1) 29, (1951-153) 142, (1951-197) 102, (1952-52) 173, ( 1952-97) 27, (1954-55) 143, (1956-1957-1) 22, .ril.( 195 .-50 ) 149, (1962-213) 21. Strle Anton: (1954-2) 39, (1954-201) 38, (1955-66) 31, (1955-149) 32, (1955-171) 41, (1955-204) 40, (1956-1957-19) 136, (1956-1957-103) 71, ' • -34) 60, (1958-139) 90, (1953-150) 62, (1959-123) 70, (1959-196) ’ (1959-224) 162, ( 1960- 36) 34, (1960-76) 36,91, (1960-118) 43, (19oC-i44) 81, (I96O-I94) 147, (1962-74) 30. Šimenc Joče: (1958-54) Pril.) 150. Pominec Roman: (1952-144) 131, (1954-147) 128, (1955-212) 130, (1962-341) 129, (1962-369) 79. Prst enjak Anton: (195$-170) 6, (1955-18) 187, (1962-270) 8. Ujčič Josip: (1960-9) 174, v*P• 01.: Fajdiga Vilko veliki kancler...(196O-I) 126,175 Vovlc Anton: (1958-12) 153, (195—32) 167, /Obe pril./(1960-14) 176. PREDMETNO KAZALO A.S. Gl.: Acta sedis Aachen. (Slovenski beneficij) 101 Abstraktna umetnost.(Sodobne smeri)128 Academia Velehradensis. (Mednarodna ustanova za vzhodna vprašanja) 108, (ustanovitev) 178 Acta Academie Velehradensis. (Glasilo Velehradske Akademije) 108, jezikoslovne študije) 133 Acta sedis.(Redovne obljube) 118 Ad Petri cathedram. (Namen koncila) 30 Adalvin. (Metod) 184, 185 Adler Alfred. (Individualnepsihološka psihoterapija) 8 Afanasejev Nikolaj. (Cerkev) 70 Agagioniani (Jubilej v Mttnchnu) 92 Agrapha. (Qumranski rokopisi) 21 Akathistos-hymnos. (Pravoslavna liturgija) 82 Akvileja. Gl.: Oglej Albert Veliki. (Nauk o odrešenju) 34 Albright William Foxwell. (Qumranski rokopisi) 18 Aleksander VII.-papež. ("Sollicitudo omnium Scclesiorum") 38 Aleksandrovič Sergij. (Solovjev V.) 146 Allegro John. (Qumranski rokopisi) 21 Ambrozij. (Himne) 83,(vpliv na sv. Avguština) 12, 103 Anatolij. (Papežev apokrizarij v Carigradu) 181 Anastazij/papežev knjižničar/. (Ciril-Metod) 137 Angeli (Nauk sv.Tomaža o padcu angelov) 35 Ano. (Obdolžen,da je ugrabil Metoda) 185 Antonin. (Subdiakon v Solinu) 181 Antonianum. (Slovenski in hrvaški profesorji) 66 Antropologija. (Strah) 42,(teologija)30 A^crifi. (Najdbe ob Mrtven morju) 16,17,21 Apologetika. (Humani generis) 47, (literatura) 48, 45, 51, (praktičana) 46,50,(Sv. Avguštin) 53, (vera in znanost) 52, (volja odločilni faktor verovanja) 49 Apologia. (Prevod) 5 Apostolat. (Marijina legija) 62, (sestre) 118 Apostolska dela. (Rokopisi najdeni v Qumranu) 17 Apostolske konstitucije. (Redovno življenje) 118 Apostolska stolica. (Kitajski misijoni) 93, (nove odločbe) 115 Apostolska vera. (Legenda o nastanku) 95 Arabeske. (Barvna okna) 129 Arheologija. (Sv. pismo) 15, 18 Arheološke najdbe. (Ninive) 18 Arhdtdiakoni. (Cerkvena oblast) 101 Aristotelj. (Etične norme) 9 Arnold Franz Xaver. (Kristusova navzočnost v liturgiji) 36, 91 Asirci. (Verstva) 109 Asirija. (Arheološke najdbe) 18 Astronomija. (Razlika med biblično in pogansko) 18 Atiya Aziz Sural. (Samostan sv.Katarine na Sinaju) 102 Assemanijev glagolski evangelistar (Slog) 132 Assemanijev rokopis. (Razlaga slovenskega prevoda) 73, 136, (primerjava z Ostromirovim in Zografskim glagolskim rokopisom) 134 Assyj. (Barvna okna) 129,(slika Križanega) 128 Aubert Roger. (Cerkev naj se ne omejuje na ohranjevanje "dobrih1') 30, (kerigma) 32, ("La theologie catholique au mileu du XX.siecle")48 Avari. (Salona) 181 Avguštin Avrelij. (Avtoriteta Cerkve) 53,(biografije) 12,103, (Janez Krizostom) 28,(Ambrozij) 12, 103, (Katholikos,pomen) 141, (odnos do antične filozofije) 103, (Platonove ideje) 23, (proslava 1600-letnice rojstva) 177, (splošno duhovstvo laikov) 71 Avignon. (Papeži v pregnanstvu) 72 Avtobiografije. (Nevvman J.H.) 158, (Vovk A.) 176 Avtogeni trening. (Psihoterapeutična metoda) 8 Babilonci. (Svetovni nazor) 18, (verstva) 109 Balduini Helenoccei. (SchOnleben, pseudonim) 38 Balič Karlo. (Virtualno razodete resnice) 31 Bandali Vincent. (Dogma o Brezmadežnem spočetju) 38 Batiffol Pierre. (Le catholicizme de St.Avguštin) 53 Bazilij. (Molitev psalmov) 24 Bea. (Ekumenizem) 30 Bekkos Janez. (Ekumenizem) 72 Bellarmin Roberto. (Kritika prevodov psalmov) 24, (usoda brez krsta umrlih otrok) 89 Beneševic V.N. (Sinajski Evhologij,Psalterij) 142 Benkovič Josip. (Ljubljanska škofija steber steber slovenstva) 101 Berulle'Pietro de. (Razprave o skrivnostih Kristusovega življenja) 36, 91, 34 Bessarion. (Florentinski cerkveni zbor) 72 Bessarione. (Revija za vzhodna vprašanja) 108 Biblicistika.(Humane gfeieris) 19 biblična kritika.(Qumranski rokopisi) 17 Bibliografije. (Hrvatskoglagolski misali) 135, (Lukmanovi članki v raznih revijah) 151,(Newmanova dela) 154, (slovenska cerkvena zgodovina 101, (slovenska teološka literatura) 1 Biblioteka. Gl.: Knjižnice Bičarji. (Obračun z njimi) 101 Bizanc. (Naziv patriarha) 141 Bizantinn. (Ocena vzhodnih člankov v DTC) 107, 139 Blaženost. (Avguštinovo pojmovanje) 12, 103 Bliweis Theodor. (Krščevanje med slovesno mašo) 89 Blondel Maurice. ("Dejanje" 1893) 10,(voluntarizem) 10 Bogoslovna akademija v Zagrebu. (Dediščina Staroslovenske akademije na Krku) 140 Bogoslovna šola v 1j. (Nekaj podatkov ob razstavi teol. literature)! Bohoričica. (Gollnayerjev prevod sv. pisma) 22 Bolgarija. (Razcvet staroslovenske književnosti) 141, staroslovensko cerkveno petje) 137 Bolonja. (Hvalov cirilski rokopis) 73, 136, (Tridentinski Cerkveni zbor) 76 Boman Thorleif. ("Das Hebrflische Denken...") 18 Borko Božidar. (Krščanski dualizem) 43 Boros Ladislav. (Smrt odločitev človeka za zveličanje) 35 Boulia&t Gabriel. ("Thesaurus philosophiae thomisticae") 10 Božje kraljestvo. (Cerkev) 63 Božje lastnosti. (Spoznavne po sv. pismu) 18 Božje ljudstvo. (Evharistija) 70 Božja Previdnost. (Molitev) 60 Bfabanski Siger. (Sv. Tomaž) 187 Bratovščina sv. Cirila in Metoda) (¥& Češkem) 178, (Slomšek A.) 180 Braun Wern von. (Znanost kažipot k nadzeiiskemu bitju) 52 Brener- Freud. ("Uber den psychischen Mechanismus hysterischer Phttno-mene") 8 Brežice. (Bratovščina sv. Cirila in Metoda) 180 Brezmadežno spočetje. (Catharinus) 40, (dogma) 38,(ljudsko verovanj e)39, (Schdnleben J.L.) 41, 38, 39, (zgodovina dogme) 31 Brižinski spomeniki. Gl.: Frisinški spomeniki Broglie Auguste Theodor Paul de.(Razlaga mašne daritve) 81 Bruckner Alexsander. (Metod) 184, (pristransko ocenjevanje Ciril-Metodo-vega ekumenskega delovanja) 178 Brunner August. (Prosilna molitev) 60 Bruselj. (Razstava katehetičnih pripomočkov) 98 Budimpešta. (Evharistični kongres 1938) 30 Budizem. (Japonska) lo9 Bulck Gaston von.(" Autur du probleme missionaire" 1960) 92 Bule. (Quanta cura in SyUaba) 76 Bulgakov Sergij. ( Evharistija) 70 Bultman Rudolf. (Demitologizacija) 31, 46 Buswanger Ludvig. (Eksistencialistična psihoterapija) 8, (West Silen) 8 Byzantinoslavika. (Mednarodno slavistično glasilo v Pragi) 133 Gaj etan Jacques. (Želja staršev nadomestilo za krst otrok) 90 Gappello Felix M. (Pravec 6 v ZGP) 117 Garrel Alexis. (Lurška uslišanja) 60 Gasel Odo. (Misterijska teorija za daritev sv.Maše) 81, (nauk o navzočnosti Kristusa v vseh liturgičnih opravilih) 36, 91 Gatharinus Ambrosius. (Človek nagnen k slabemu tudi z dušo) 43, (Schfln-leben) 40 Geccani Eugenio. (Zgodovina Trident.c.z.) 76 c?.: Gerkev. (Čudež Cerkve znak verovnosti) 53, (dopolnilo h knjigi; “Cerkev") 63,(Kristusova navzočnost) 64, (literatura) 69, (mistično telo Kristusovo) 65, (nesimpatična današnjemu človeku) 46, (odnos do evharistije) 70, (udje) 64, 66, 71 Gerkvena poezija. (Prevod himne) 86 Gerkvena umetnost. (Barvna okna) 129, (novi slogi) 130 Gerkvene službe. (Podelitev) 113 Gerkvena zgodovina. (Ljubljanska škofija) 101, (papež Gregorij I. in carigrajska oblast) 99,182 Gerkvene zgradbe. (Cerkev sv.Antona V|Bgd.,v Baslu.sv.Frančišek v Lj.,sv. Križ v Frankfurtu, S.Apollinare in Classe v Raveni, La chapelle du Rosaire des dominicanes de Vence) 131 Gerkveni zakon. Gl.: Zakon Gerkveni zbori. Gl.: pod posameznimi nazivi zborov Gerkvenih očetov izbrana dela.(Lukmanov prevod) 104 Gerkveno edinstvo. Gl.: Ekumenizem Gerkveno petje. (Staroslovensko) 133, 137 Cerkveno pravo. (Literatura) 114, (nove odločbe AS) 115, (pravice in dolžnosti župnikov) 113, (pravec 6) 117, (razlaga raznih kanonov) 116, (zakonski zadrski iz posvojitve) 119 Cerkveno učiteljstvo. (Varuh resnice) 30 Charles Journet. ("La volonte divine salvifique...") 88 Charles Pierre. (»Etudes missiologique") 13 Chelm-Holm. (Misijoni) 72 Chirbert Qumran. (Razvaline) 21, (rokopisi) 16 Ciril. (Pesnik) 137, (staroslovanski jezik) 133, (staroslovanski obrednih) 138, (zaroka s Sofijo) 178 Ciril-Metod. (Dobravsky Jos.) 179, (Grka) 180,(enakopravnost Slovanov) 178, (‘pohvale") 137, (posredovlca med Vzhodom in Zahodom) 178, 180 Ciril Jeruzalemski. ("Kateheze") 141 Ciril Solunski. (Konstantin) 134 Codices biblici Sinaitici. (Cerkvena slovenščina) 142 ^oncilv. Gl. pod posameznimi nazivi Confessiones. (Auguštin Aur.) 12, 103 Congar Yves de. (Laiki) 71 Constitucio dogmatica. (Prvi Vat.c.z.) 77 Črnica Anton. (Razlaga pravca 6 v ZCP) 117 cebqšek Andrej. (Wolfova izdaja sv. pisma) 22 Cedadski evangelij. (Študij slovanskih imen) 133 Češka. (Bratovščina sv. Cirila in Metoda) 178 Človek. (Dualizem) 43 ^Udeži. (Cerkev moralni čudež) 77, (vstajenje Kristusovo) 33, (znak ve-rovnosti) 54 ^&chau. (Jezuitje) 49 Dalmatin Jurij. (Prevod sv. pisma) 132 ^amoščanski dokument. (Najdbe v Qumranu) 16 ^aničič Djuro. (Nikolajski cirilski rokopis) 73,136 ^anielou Jean. (Zagovor "Nove teologije") 30 Caujat J.(Ustanovitelj "Centre d*etudes religieuses") 62 Ce civitate Dei. (Avguštin Aur.) 12, 103 Ce Myetico Jesu Ch.Corporis. (Nauk o Cerkvi) 46 Ce Trinitate. (Auguštin Aur.) 12, 103 Ceizem. (Molitev) 60 ^elcuve P. (Katoliški center v Bruslju) 98 Celehaye Hipolite. ('Hieronimov Martirologij") 183 ^emitologizacija. (BultmanR.) 31 Ceecartes. (Splošni dvom) 52 k. Desqueyrat A. ("La crise religieuse") 13 Determinizem. (Kavzalnost) 4, (molitev) 60 Diakoni. (Pravice in dolžnosti pri obredih) 113 Diktionaire de the"ologie catholique. (Orientalia) 107, 139 Diptihi. (Oglej) 183 Disertacije. Doktorji Teološke fakultete v L°. Divino afflante Špiritu. (Razlaga sv.pisma) 23,(reforma brevirja) 24 Dobravsky Josip. (Ciril-Metod) 179 Dogma. (Brezmadežno spočetje Marijino) 38, 39, (Nevman J.H.) 157. (Sua-res) 31 Dogmatika. (Odnos do človeka) 30, (zgodovina) 31, 147 1 Doktor Angelicus. Gl.: Tomaž Akvinski Dolničar. (Družinska kronika) 162 Domentian. (Žitija sv.Save) 138 Dominikanci. (Kitajski misijon) 93,(Marijino brezmadežno spočetje) 40, (polemika s SchOnlebnom) 38 Donder F. (Kerigmatična teologija) 32 Dostojevski Fjodor Mihajlovič. (Slavjanofili) 72, (Solovjov V.) 146 Drugi vatikanski koncil. (Anketa v Avstriji) 30, (priprave) 76 Društvo sv. Mohorja. Gl.: Mohorjeva družba Družina. (Verska vzgoja otrok) 96 Dualizem. (Borko Božidar) 43, (eseni) 17 Dublin. (Marijina legija) 62 Duff Frank. (Marijina legija) 62 Duhovniki. (Nošenje brade) 123 Dunaj. (Katehetski kongres 1912) 94, (dunajska antropološka šola) 109 Duranti Viljem. ("Rationale divinorum officiorum") 129 Durrwell Francis Kavier. (Razlaga pojmov sarx-pneuma) 43 Duša. (Ločena od telesa) 35 Dvornik Franc. (Žitija Metodija) 178 I Dbioniti. (Qumranski rokopisi) 16 Dclesiologia. Gl.: Cerkev Egipt. (Najdbe rokopisov) 21 Einstein Albert. (Dinamično pojmovanje znanosti) 23, kavzalnost 4 Eksegeza. (Enajsto pogl. Geneze) 23, Humani generis) 19, Mt.11,28) 169 (staroslovenščina v Evhologiju) 132, (štirje evangelji) 20 Eksistencializem. (Vzroki pojava) 8, 58, 59, 30, (zmotni filozofski nazor) 47 Ekskomunikacija. (Vprvi Cerkvi) 70 Ekumenizem.(Beccos J.) 72, (ekumenska teologija) 30, (ideja 0irila in Metoda) 178, 180, (Marija vez Vzhoda in Zahoda) 48, (Lionski in Florentinski c.z.) 78, (Solovjev V.) 146, (Strossmayer J.J.) 168 Ellv/angen. (Metod) 184, 185 Enchridion de fide, epe et charitate. (^vguštin Avfr.) 12, 103 Enciklopedija. (Načrt za slovensko encikl.) 2 Enuma Eliš. (Ep o stvarjenju sveta) 18 Epikija. (Moralne norme v raznih sitacijah) 58 Epikurejci. (Človekov cilj) 12, 103 Erazem Roterdamski. (Vpliv na Lutra) 132 Escudero Augustin J.de. (Strossmayer J.J.) 168 Eseni. (IDamaščanski document") 17, (Qumranski rokopisi) 16, (sekta) 21 Eahatologija. (Razni nazori, zmote) 35, 43, 42 Etika. (Avguštin) 12, 103, (Aristotelj) 9, (humanizem) 59, (situacijska morala) 58 Etnologija. (Najvišje bitje pri raznih narodih) 109, (W.Schmidt) 112 Euchologium Sinaitikum. (Starocerkvena slovanščina) 142 Eudaj^nonizem. (Etični nazori) 59, (grške filozofske šole) 12, 103, (na-grda za krepost) 9 Evangeliji o (Štirje simboli) 20 Evharistija. (Laiki) 71, (prazakrament) 70 Evolucionizem. (Eksegeza) 19, (modernizem) 47, (Teilhard de Chardin) 30 Evtihij. (Cerkev sv.Bogorodice v Ohridu) 73, 136 Evzebij. Molitev psalmov) 24 Nagnani. (Pooblastitev za poroko) 122 E^jdon. (Prevod) 5 ^talizem. (Molitev) 60 Štirna. (Prikazovanja) 37 ti errari-Florentinski cerkveni -$bor. (Sodelovanje vzhodnih kristjanov)78 ^rrarius. (Oglesjski svetniki) 183 ^■deizem. (Zmotni nazor) 33 ^ilon iz Aleksandrije. (Eseni) 21 ^lozofija. (Indeterminizem) 4, (spoznavoslovje) 11, (zgodovina)10 ^Ithaut Theodor. (Cerkvena umetnost) 130 ^orentinski tierkveni zbor. (Bessarion) 72 ^erster Franz V/ilhelm. (MErlebte Weltgeschichte,,) 147 ^°ftunat. (Legende) 183 ^ij. (Cerkveni razkol) 72 '■^nc Jožef II (Cerkvene razmere pri nas) 101 Francija. (Ateizem) 30 Frančiškani. (Kitajski misijoni) 93 Franki Viktor. (Logoterapija) 8 Franzelin. (Papežev primat) 69 Freizing. (Metodove ječe) 184, 185 Freud Sigmund. (Psihoterapija) 8 Fridrik III. (Ustanovitev ljubljanske škofije) 101 Frizinški spomeniki. (Metodova teologija) 178, 180 Fundamentalna teologija. Gl.: Apologetika Furlan Villiam. (Življenjepis Franc K.Pirca) 160 G&lski psalterij. (Prevod) 24 Gandhi Mahatma. (Krščanstvo v Evropi) 111 Garrigou-Lagrange Reginald. (Molitev) 60, (teološki sklepi) 31 Geneza. (Moderna eksegezaO 23 Gerhard Dietrich. (Grivec Franc) 74 Germanos. (Domnevni avtor Akathistosa) 82 Gezen A. (Starocerkvena slovanščina) 141 Gilgameš. (Ninive) 18 Glagolica. (Nastanek) 133 Glagolita Glozianus. (Oeena rokopisa) 178 Glagolski misal. (Fragmenti) 133 Globočnik Felicijan. (Wolfova biblia) 22 Gnidovec Franc. (Disertacija) 178 Gnosticizem. (Eseni) 17, (herezija) 43, (Nag-Hamadij) 21 Godina H. ("France, pays mission") 30 Goethe Johann Wolfgang. (Faust) 59, (Italiflnische Reise) 131 Golubinski E. (Krščanstvo v Rusiji) 72, (Sinajski Evhologij) 142 Gollmayer Andrej. (Wolfova biblia) 22 Gornji grad. (Arhidiakonat) 101 Gotika. (Barvna okna) 129 Gottifredi. (Schflnleben L.J.) 162 Grabner Jurij. (Wolfova biblia) 22 Grabmann M. (Tomaž Akvinski) 186 Gračanin Djuro. (Apologetika) 50 Gregor ZV. (Volitve papeža) 75 Gregor I. (Konklave) 75 Gregor I. (Carigrajski dvor) 99, 182, (oče naš) 80, (Salona) 181, (Sup-raseljski rokopis) 134, (zgodovina maše) 80 Grillmeier A. (Nauk o odrešenju) 34 Grki. (Običaj nošenja brade) 123 Grivec Franc. (Ciril-Medodijska ideja) 101, (posvetilo članka) 70, (Slo- venski knez Kocelj) 178, (70-letnica) 142, (Zapelena) T.) 66 ^Škorueinski kolegij v Rimu. (Slovenski profesorji) 188 Guillou M.-J.le. ("Mission et unite") 30 Guiton Jean. ("Jesus") 13 Gute B. (£lauben oder Wissen") 52 Hadrian II. (Slovani) 180, (knez Kocelj) 189 Hagiografije. (Avguštin Avtr.) 177, (Ciril-Metod) 178, 179, 180, (Gregorij I.) 181, 182, (Hermagora- Fortunat) 183, (Metod) 184, 185, (Tomaž Akv.) 18$, 187 Hflring Herman. (Morlaka) 56, 67, (situacijska etika) 58 Harizrnatika. Gl.: Karizma Hartmann N.von. (" Die Stufenbau der Welt')46 Hasl Jožef. (MQuadragesima sancta") 144 Hauptmann Ljudmil. (Slovani za časa Cirila- Metoda) 178 Havenesij Gabriel. ("Quadragesima sancta”) 144 Hazari. (Cirilov misijon) 73, 136, 180 Hebraizmi. (Sv.pismo) 27 Hebrejci. (Koamos) 18, (jezik v sv. pismu) 24 Hebrejski psalterij. (Hijeronimov prevod) 24 Hedonizem. (Aristotelj) 9 Heideger Martin. (Radikalna situacijska etika) 58 Heisenberg Werner. (Kavzalnost) 4 Heksapla. (Origen) 24 Helena. ( Srbski samostani)73, 136 Helenizem. (Verstvo) 109 Herbart Johann Friedrich. (Formalne stopnje) 94 Herbigny Michael de. (Avguštin Avr.) 53, (Solovjev V.) 146 Hermagora. (Legende) 183 Hermanrik. (Metod) 184, 185 Hicinger Peter. (Zgodnja Danica) 101 Hierarhija. (Oblast) 63 Hieronim. (Prevod psalmov) 24 Himne. (AKathistos) 82, (liturgija) 84, (oficij) 86, (razlaga) 85 (sveti Ambrozij) 83 Hipnoza. (Podzavestno delovanje) 8 Hipohondrija. (Simptomi) 7 Hirscher Janez B. ("Die christliche Moral") 56 Historicizem. (Svetovni nazor) 47 Hogelius Zaharija. (Brezmadežno spočetje Marijino) 38 Hoja za Kristusdun. (Lukmanov prevod) 104 Honorat. (Arhidiakon) 181 Horalek Karl. (Staroslovenski rokopisi) 134, (študije staroslovenščine v Acta academie Velehradensis) 133 Hraber. (Naum-pseudonim) 179 Hrvatska. (Izvor glagolice) 133 Hudobni duh. (Povzročitelj strahu) 42 Hume David. (Vzročnost) 4 Hurley Josef Patrik. (Beograjska nunciatura) 176 Huxley Julian. (Teilhard de Chardin P.) Humanae salutis. (II. Vatikanski C.Z.) 76 Humani generis. (Apologetika) 50, (Cerkev) 65, (sv. pismo) 19, (KNova teologija!') 47 Humanizem. (Etični nazori) 59, (prevod psalterija) 24 Ignacij Antiohijski. (Katholikos) 141 Ikonoklazem. (Barvna okna) 129 Illir 4. (Vatikanska knjižnica) 135 Illirikdn Psalterion. (Sinajski Evhologij) 143 Impresionizem. (Krščanska umetnost) 130 Innocentij,pretorjanski prefekt v Afriki. (Gregor I.) 99, 182 Institut za misijonsko znanost v Mtlnstru. (Jubilej) 92 Irenizem. (Humani generis) 47 Italska legenda. (Ciril-Metod) 180 Ivan VIII. (Staroslovensko cerkveno petje) 137 Izobčenje. (Vrnitev v Cerkev) 113 Izidor.moskovski metropolit.(Florentinski cerkveni zbor) 72 Izidor Seviljski. (Splošno duhosstvo) 71 Izvirni greh. (Janez Krizostom) 28, (poželjivost) 41 Jagi<5 Vatroslav. (Vajs J.) 145, (Solov j ev V.) 146, ( starocerk. slov. )73,136 ,B8 Janez VIII. (Knez Kocelj) 189 Janez XXIII. (II. Vatikanski c.z.) 76 Janez Krizostom. (Govor novokrščeneem) 105, 28 Janez Krstnik. (Ciumran) 21, (qumranska družba) 17 Janzenizem. (Krščanstvo) 111 Japelj Jurij. (Sv.pismo) 132 Jaspers Karl. (Situacijska etika) 58, (vera) 46, 52 Javornik Placid. (Sv. pismo) 22 Jeglič Anton Bonaventura. (Sv. pismo) 27, (zavod sv. Stanislava v St. Vidu) 176 Jeran Luka. ( Wolfova izdaja sv. pisma) 22, ("Zgodnja danica") 101 Jere Frančišek. (Nekrolog) 148, 149, 150, (sv. pismo) 27, 149 Jeriha. (Arheologija) 18 Jeruzalem. (Nabuhodonozor) 18 Jezikoslovje. Gl.pod jezikoslovnimi nazivi (npr.:Starocerkvena slovenščina) Jzuitje. (Arhiv v Rimu) 162 Jezus Kristus. (Qumranska družba) 17 Johannes de Ragusio. Gl.s Stojkovič Ivan Joga. (Psihoterapija) 8 Journet Charles. (Zelja staršev, nadomestni krst za otroke) 89, 88 Jožef II. (Apsolutizem) 101 Jožef Flavij. (Oumranska družba) 21 Jubileji. (Bratovčšina Cirila-Metoda) 92, 180, (misijonski centri) 92 Judejska puščava. (Qumranski rokopisi) 16,17 Jugij e Martin. ("Bizantinion") 107, 139 Julij II. (Simonija pri volitvi papeža) 75 Julian Eklanski. (Avguštin Avr.) 106, (Janez Krizostom) 28 Jung Karl Gustav. (Analitična psihologija) 8 Jungmann Josef. (Katehetika) 30, 95, (laiki) 71 Justinjan - cesar. (Vandali v Afriki) 99, 182 Kairo. (Rokopisi v biblioteki) 21 Kant Immanuel. (Etični postulat) 12, 103, (kategorični imperativ) 59 Kapustin Antonin. (Sinajski Evhologij) 142,143 Kardelj Edvard. (Ciril-Metod) 180 Karel Veliki. (Salzburg in Oglej) 101 Karitas. (Moralna teologija) 57 Karizme. (Skupna korist) 62 Karrer Otto.(Apostolsko nasledstvo) 66, (literatura) 60 Katarina Sienska. (Marijino brezmadežno spočetje) 38 Kartuzije. (Ziča7 101 Katharsis. (Zdravljenje duševnih bolezni) 8 Katehet. (Morlana osebnost) 94 Katehetični center. (Bruselj) 98 Katehetika. (Literatura) 95, 98, (reforme) 94, (stanje v svetu) 95 Kateheza. (Doznost staršev) 96, (kerigma) 30, (metoda poučevanja) 97 Katekizem. (Nemški) 44 Katholikoj. (Različni pomeni) 141 Katholischer Katechismus. (Ocena) 44 Katoliška akcija. (Verdier J.) 47, (izobrazba) 62 Kavzalnost. (Determinizem) 4 Kazuistika. (Situacijska etika) 58, (Vzor Kristus) 57 Keller James. ("Kristonosci") 62 Kerigma. (Nosilci) 30, (širjenje božjega kraljestva) 32, 95 Kerularij Mihael. (Cerkveni razkol) 72 Kierkegaard Stiren. (Radikalna situacijska etika) 58, (strhh) 42 Kimovec Prane. (Sakralna umetnost) 79 Kitajska. (Misijonski spor) 93 Klančnik Simon. (Sveto pismo) 22 Klavzura. (Prepoved vstopa) 116 Klemen Bolgarski. (Škof v Ohridu) 180 Klemen IV. (Karl Anžuvski) 72 Kliment. (Ikonografija sv. Peter v Ohridu) 73, 136, (relikvije) 133 (Vajs J.) 179 Knjižnice. (Samostan sv. Katarine na Sinaju) 102, (vatikanska Knj.)135 Knoblehar Ignacij. (Grškorusinski kolegij v Rimu) 188 Kocelj. (Časni naslov "Prudentissimus vir”) 189, (pokrovitelj slovenskega misijdmstva) 180, 184 Kondakov N. (Sinajski Evhologij) 142 Konfucij. (Kitajski misijoni) 93 Kongresi. (Praga 1929) 133,(Ljubljana) 178 Konstitucije. (Redovi) 118 Konvertiti.(Foerster V/.F) 147, (Solovjev V.) 146 Kopitar Jernej. (Dobrovsky J.) 179,(Grškorusinski kolegij v Rimu) 188, (ocena Clozovega rokopisa) 178, (sv. pismo,prevod) 22 Korespondenca. (Jagič J.,Vajs J.) 145,(Mahnič A.,Vaj s J.) 145,(Snoj A. Joahim,knjižničar na Sinaju) 143, (Soiovjev-Rački-Strossmayer) 146 Kos Milko. (Znanstveni prispevki o Metodu) 184, 189 Mames Dominikus K. ("Ekklesiologie im V/erden”) 53, 70 Kozmologija. (Različni pogledi pri Babiloncih in Hebrejcih) 18, 23 Kregar Stane. (Barvna okna) 129, (sakralna umetnost) 79 Kreposti, (glavne krščanske) 57,(pojmovanje v Antiki) 9, 12, 103 Kretschner Ernst. (Zdravljenje duševnih bolezni s psihoterapijo) 8 Kristonosci. (Apostolat v USA) 62 Kristusovo vstajenje. (Eshatologija) 42 Kriton. (Sovretov prevod)5 Krk. (Staroslovenska akademija in tiskarna) 133, 140 Krsti Iluminacijska teorija) 90, (usoda brez krsta umrlih) 89, (vključitev v splošno duhovstvo) 71, (zveličanje) 35, 88 Krst krvi. (Razne teorije) 90 Krst želja. (Razne teorije) 90 Krščanstvo. (Odnos do ostalih verstev) 111 Kunčevič Josafat. (Ekumenizem) 72 Kftng Hans. (Drugi Vatikanski koncil) 76, (Krščanska ljubezen) 30 Kilnkel Fritz. (Individualna psihologija) 8 Kurykta. (Tiskarna na Kr k ti) 140 Kvietizem. (Novoplatonizem) 12, 103 Laiki. (Apostolat) 62,(Drugi vat.c.z.) 48, (Tridentinski c.z.) 71 Lais Herman. (^Probleme einer zeitgemfissenen Apologetik11) 46 Laiški apostolat. (Pij XII) 62. Lambert Žiga. (Ljubljanska škofija) 101 Lanzani Franc. (Oglejski in sirmiski mučenci) 183 Laplace Pierre Simon. (Determinizem) 4 Legende. (Mohor-Fortunat) 183 Leitner Martin. (Svaštvo) 121 Leon XIII. (Ekumenizem) 72, ("Provida Mat ris') 66 Lesar Anton. (Wolfov prevod sv. pisma) 22 Levičnik Jernej. (Cerkvena zgodovina v obliki epa) 101 Liber archivi collegii Labacensis Societate Jsu) (Vilchar Jožef) 162 Liber divinae doctrinae. (Zajčki rokopis) 38 Life,New York 1957. (Ocena) 13 Lijonski c.z. (Sodelovanje pravoslavnih kristjanov) 78 Likovna umetnost. (Ohrid) 73, 136 Limbuš infantium. (Hipoteza brez trdnih osnov) 89 Lipgenz Walter. (Nevtman J.H.) 156 Literatura. (Cerkev)68, (Nevrman J.H.) 154 Liturgična oprema. (Razstava) 79 Liturgija. (Molitev) 60. (očenaš) 80 Liturgika. (Razlaga himen) 85, (Sedulus) 87 Ljubezen. (Dialog) 58, (odnos do drugih verstev)lll, (pravo) 55 Ljubljana. (Kongres za vzhodna bogoslovje) 178 Ljubljanska škofija. (Drugotna zaščitnika) 183, (praznovanje petstolet nice) 3» 79, 101, (Vovk Anton) 125 Ljudske šege. (Pravo) 117 Lochet Louis. if ("Muttergottes Erscheinungen') 37 Loeschke W. (Slika sv. Petra v Ohridu) 74 Logoterapija. (Dopolnilo psihoterapije) 8 °ng Albert. ("Die Sendung CHristi?) 45, ("Wissen und Wahrheit der Religion") 51 ^°rt z Joseph. (Kerigma) 32 L^bac Henri. (Laiki v Cerkvi) 71, (?,Meditation sur 1 »Eglise*1) 68, ("La recontre du buddhisme) 13 Ludovik. (Metodova obsodba) 184 Ludovik Ho (Gornjegrajska opatija) 101 Lukaris Ciril. (Rusinska unija) 72 •Lukman Prane. (Martyres Christi.) 141, (biografija) 153, (nekrolog) 151, (osmrtnica) 152, (urednik raznih revij) 151 Lurd. (Marijina prikazovanja) 37, (ocena knjige o prikazovnaju) 13 Luter Martin. (Splošno duhovstvo) 71 Lyon. (Ekumenski cerkveni zbor) 72 Magija. (Zakramenti) 59 Mahnič Anton. Staroslovenska akademija in tiskarna na Krku) 133, 140, (Vajs J.) 145 Makedonija. (Starocerkvenoslovenska književnost) 141 Maksim. (Samozvani škof v Solini) 181 Mal*cev Aleksej. (Epikleza) 108, (kongres v Velehradu) 178 Malmberg Felix. CUnum Corpus et unum Spiritus") 1960 Maniheizem. (Avguštin Avr.) 12, 103, (dualizem) 43 Manila. (Zborovanje voditeljev laiškega apostolata) 62 Mantova. (Oglejska metropolij a) 101 Marcel Gabriel. (Ljubezen) 35, (situacijska etika) 58 Marešič Frančišek. (Jere F.) 149 Marija Gl.: Mariologija Marijina legija. (Apostolat) 62 Mariologija. (Prikazovanje Marijino) 37, (Schtinleben J.L.) 37, 38, 39, 40, 41 Marn Jožef. ( Wolfova izdaja sv. pisma) 22 Martyres Christi). (Lukmanov prevod) 141 Martin IV. (Unija) 72 Maša. (Način Kristusove navzočnosti) 81, (strežništvo) 113, (uporaba za katehezo) 97, (zgodovina maše) 80, (župnik) 61 Mašnina. Gl.: Štipendij )Mai±sM inuet Matisse Henri. ("La Chapella du Rosaire...0 131, 129 Mauricius. (Gregorij I.) 99, 182 Mausbach Joseph. (Moralna načela) 57 Mazimum illud. (Misijoni) 93 Mayr. (Prva tiskarna v Lj.) 1 Mayer Suso. (Razlaga paeag* l.canj2319) 113 Mediator Dei. (Cerkev) 53, (evharistija) 70, (laiki) 71, (nauk o načinu Kristusove navzočnosti v liturgiji) 36, 91 Metelko Frančišek. (Wolfov prevod sv. pidma) 22 Metod. (Ano) 185, (govor) 133, (ječe) 184, 185 Mežnarc Anton. (Wolfov prevod sv. pisma) 22 Michael VIII. (Ekumenske težnje) 72 Michelangelo. (Sikstinska kapela) 131 Mikec Ema. (Sakralna umetnost) 79 Miklošič Franc. (Latinski prevod Žitij e Medoda) 180 Milost. ( Vera) 45, 59 Minnesoto, (Pirčev misijon) 160 Misijoni. (Kitajska) 72, 93,(ljubezen do Boga pri poganih) 110, (vrednote v raznih verstvih) 111 Misijonska fakulteta v Rimu. (Jubilej) 92 Misijologija. (Razni znanstveni centri) 92 Mistično telo. (Božje ljudstvo) 70, (Cerkev) 63, 65, (Premm M«,) 69 Mišle. Gl.s Pregovori 25 Mittern Albert. ("Geheimnisvoller Leib Christi") 68 Modernizem. (Humani generis) 47, (Newman J.H.) 155 Mohamed ed-Dib. (Qumranski rokopisi) 17 Mohorjeva družba. (Izdaja sv. pisma) 22 Molina Michael. (Dogma) 31, (molitev) 60 Molitev. (Prošnje za časne zadeve) 60, (nine) 118, (psalmi) 24 Monizem. (Kitajski misijoni) 93 Montini. (Izjave o življenju Pij a XII.) 159 Moralna teologija. (Nove smeri) 57, (osnovna načela) 59, (situacijska etika) 58, (spremembe) 56, (socillgna zakonodaja) 55 Moralno življenje. (Vzor Kristus) 56 Moravska. (Metodovo delovanje) 184, (Moravska legenda) 179 Moskva. (Tretji Rim) 72 Mrtvomorski rokopisi. Gl.2 Qumranski rokopisi* Mttnchen. (Katehetski tečaj) 94 Murko Matija. (Slavistični center v Pragi) 133 Mestici corporis. (Cerkev) 66, (karizme) 68 Nadarbine. (Upravljanje) 113 Naravni zakon. (Božje nepismeno pravo) 117, (krščanska ljubezen) 55, MataSiji. (Podelitev župnije) 113 Naturalizem. (Etika) 59, (stoični epikurejci) 12, 103, (umetnost) 130 Naum. (Ekumenizem) 73, 136, (pseudonim) 179 Nekrologi. (Jere Franc) 148, 149, 150, (Lukman F.K.) 151, 152, 153, (Pij XII.) 159, 160, (Potočnik Ciril) 161, (Slavič M.) 163, 164, 165, 166,, 167, (Ušeničnik A.) 169, 170, (Ušeničnik F.) 171, 172, 173, Nestle. (Nov prevod psalmov) 24 Nevesta Kristusova. (Konstitucija o redovništvu) 118 Nevroza. Gl„: Psihonevroza Newman John Henri. (Antipapistična gonja v Angliji) 155, ("Apologija pro vita sua") 158, (ekumenizem) 30, (izdaja njegovih spisov) 156, (literatura) 157, (nauk o zakramentalnem misteriju) 36, 91, (Stopet-desetletnica rojstva) 155, ("Studien') 154, (vera in znanost) 52 Niederaltaich. (Metodove ječe) 184, 185 Nigg V/alter. ("Die grossen Heiligen") 131 Nihilizem. (Heidiggeri Martin) 58 Nikolaj II. (Volitve papežev) 75 Nikolajski cirilski rokopis. (Danicič D.) 73,136 Nietzsche Friedrich. (Situacijska etika) 58, ("Also sprach Zaratustrah 30 Nikomahova etika. (Aristotelj) 9 Ninive. (Arheološke najdbe) 18 Noetika. (Reflek&o completa) 10 Noldin Hermann. (Kazuistika) 57 Nova teologija. ("Humani generis") 30, 47 Novoplatonizem. (Avguštin Avr.) 12, 103 Nravnost. Gl.: Etika Nune, (Brevir) 6l,(Saobljube) 118 Obhajilo. (Pravni vidiki) 95 Obrednik. (Staroslovenski) 138 Occam Viljem. (Harmonija med vero in znanostjo) 52 Odrešenje. (Albert Veliki) 134, (pomen in način uresničevanja) 34, (splošno) 35 Oesterle Gerhard. (Razlaga can.2319 pragr.l) 113 Oficij. (Himne) 86, (nune) 61, 118 Oglej. (Legenda o ustanovitvi škofije) 183 Oglejska škofija. (Propad po več stoletjih) 101 Ohm Thomas. ("Die Liebe zu Gott...") 110. 111, (misiolog) 92 Ohrid. (Slika sv. Petra) 74, 180 Oietti B. (Razlaga pravca 6 v Zakoniku derkvenega prava) 117 Oikomenikos. (Ražlični pomeni izraza) 141 Olle-Laprune Le'on. (Sv. Tomaž Akv.) 10 Orožen Ignac. ("Das Bistum und die Ditizese Lavant". I-VIII) 101 Orožen Valentin. (Wolfov prevod sv.pisma) 22 Orthodoksen. (Izraz za pravovernost na Vzhodu) 141 Osmrtnice. Gl.: Nekrologi Ostromirov evangelistar. (Prevod Assamanijevega glagolskega evangelistar-ja v Rusiji) 132 Ostromirov rokopis. (Assamanijev in Zografski rokopis) 134 Ostroška biblia. (Konstantin z Ostroga) 72 Pacelli Eugen. (Vzhodno pravo) 124 Palmieri Aurelio. (Asšamaniej ev glagolski rokopis) 73, 136, Parili eri Dominico. (Rimski primat) 69 Panteizem. (Vpliv na moderne etične sisteme) 58, 59 Pantokrator (Sikstinska kapela) 131 Papež. (Nezmotljivost) 77, (prvenstvo) 63, 69, 73, 136, (volitve) 75 Paschini Pio ("Storia del Friuli III.") 101 Pastoralna psihologija. (Trstenjak A.) 6 Patrologija. (Slovenski prevod izbranih poglavij) 104, (sv. Ambrož) 106, (sv. Janez Krisostom) 28 Pavel Apostol. (Preganjalec Kristusove Cerkve) 64, (qumranski rokopisi) 17 Pecham Janez. (Sv. Tomaž) 186 Pečjak Gregor. (Prevod sv. pisma) 27 Pelagij II. (Odnos s solinsko Cerkvijo) 181 Pelagijanizem. (Avguštin) 105 Pellagrinetti Ermenegildo. (Govor o sv.Cirilu in Metodu) 180 Perrone Johannes. (Papežev primat) 69 PersonjLalizem. (Krščanska ontologija) 58 Pesem nad pesmimi. Gl.: Visoka pesemi Peter Veliki. (Rusinska unija) 72 Phaidon. (Platon) 9 Philips George. (Laiki v Cerkvi) 48 Piccolomini Enej Silvio. (Rimska kurija) 101 Pigmejci. (Schebesta Paul) 109 Pij XII. Enciklia o katehezi) 97, (instrukcija o misijonih) 93, (nauk o Cerkvi) 64, (nekrolog) 159, (zakon o volitvi papeža) 75 Pij II. (Kanonična ustanovitev ljubljanske škofije) 101 Pij. Gl.s tudi Pius Pintar Anton. (Wolfova izdaja sv. pisma) 22 Pirc Prane. (Biografija) 160 Pius XII. (Le Mystici corporis CKristi’) 63, 46, ("Divinum illud”) 66, ("Provida Matris”) 66, ("Humani generis”) 19, 47, (Motu proprio) 113, (Vacantis apostolicae sedis) 75 Planck Maks. (Vzročnost) 4 Platon. (Politea, Phaidon) 9, (Trilogija, prev. Sovre A.) 5 Plečnik Jože. (Sakralna umetnost) 79, 13 Plini j (Es eni) 21 Plotin. (Novoplatonizem) 12, 103 Podzavest. (Analitična psihoterapija) 8 Pojsvaštvo. (Zakonski zadržek) 120 Poroka. (Pooblastitev) 122, (zakrament) 113 Portmann Adolf. (Izvor čih