tržiški tekstilec bombažna predilnica in tkalnica i tržič 100 let LETO XXVI NOVEMBER-DECEMBER 1985 ŠTEVILKA 11-12 -------------------------------------------------- Spoštovane sodelavke, sodelavci in upokojenci BPT V------------------------------------------------- Jubilejno leto obstoja in delovanja naše delovne organizacije je za nami. Prav bi bilo torej, da se spomnimo, kako smo ga preživeli, kako smo delali in ne nazadnje s kakšnimi problemi smo se srečevali. Leto se je pričelo, ko smo ugotovili, da je bilo preteklo poslovanje razmeroma zadovoljivo. To je bila spodbuda za nas vse, da še naprej izboljšujemo tako delovne kot tudi finančne rezultate. Tako smo tudi načrtovali. Zavedali smo se, da so to v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja težko uresničljivi cilji. V tem trenutku že vemo, da kljub nekaterim dobrim rezultatom bistvenega nismo uspeli uresničiti. Kljub temu, da smo z uspešnim delom proizvedli več kot leto poprej, da se je tudi število prodanih izdelkov povečalo in da je bil izvoz na konvertibilna področja zadovoljiv, svojega programa nismo uspeli ustrezno vnovčiti. Posledica tega je, da zaradi visoke rasti stroškov nismo ustvarili ustreznega dohodka, kar še nadalje poglablja že tako velike težave. Vsi vemo, kaj najbolj obremenjuje naše tekoče poslovanje. Da bi zagotovili neprekinjeno proizvodnjo smo morali najemati blagovne kredite za reprodukcijske materiale, ki pa niso poceni. Dolgoročni program gospodarske stabilizacije nam je z novimi sistemskimi zakoni naložil drugačen način poslovanja, kar pa zaradi hitrega prehoda tudi upočas- nuje rast sredstev za sklade. In ne nazadnje, padec kupne moči prebivalstva ter široka ponudba posteljnine na trgu, onemogočata ustrezno oblikovanje cen. Kaj bo potrebno storiti? Še hitreje bomo morali spreminjati naš proizvodni program. Čeprav smo tu omejeni z roki dobave novih tehnologij, se moramo kar najbolj mobilizirati, da bomo te dočakali ustrezno organizirani, seznanjeni s temi novostmi in imeli dovolj konkretnih programov, ki nam bodo čim prej dajali boljše rezultate. Spoštovane sodelavke in sodelavci. V težavnih časih, v katerih živimo, imamo priložnost, da uredimo probleme, katere še nismo uspeli dokončno rešiti. Spremeniti moramo predvsem naš odnos do dela in tako vnesti v svoje delo še več kakovosti in odgovornosti ter nadalje izvajati načrtovane spremembe, ki bodo dolgoročneje pomenile boljšo učinkovitost poslovanja. Prepričan sem, da mora to uspeti. To verjamem zato, ker ste tudi z dosedanjim delom pokazali pripravljenost, ko je treba še več in bolje delati. Za to vaše razumevanje se vam moji sodelavci in jaz zahvaljujemo, Vam in svojcem pa želimo srečno, uspeha polno Novo leto. Direktor DO dip. oec. Josip Eržen Iz zbora združenega dela Odgovori na delegatska vprašanja Družbenopolitični zbor občine Tržič je na svoji 32. seji ob obravnavi gradiva »Stanovanjska gradnja z vidika potreb, sredstev in prostorskih možnosti« razpravljal tudi o problematiki vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Ker je SGP Tržič zadevo pojasnilo že ob podajanju odgovora na vprašanje, ki je bilo s tem v zvezi postavljeno v zboru združenega dela, smo tako SGP Tržič kot SGP Gradbinec Kranj zaprosili za informacijo o tem, kako teče akcija vpisa in kaj je bilo storjenega v zvezi s tem od lanskega oktobra, ko je bila zadnja informacija posredovana. Odgovor: Sporočamo vam, da na področju vpisa etažne lastnine od lanskega leta nismo napredovali. Kot vam je znano, so bile na naši strani težave v tem, da je bil referent, zadolžen za to delo, zaradi bolezni skoraj vse leto odsoten, v začetku tega leta pa je umrl. Sedaj smo sprejeli v delovno razmerje novega referenta, diplomiranega pravnika, ki je uspešno pričel urejati zadeve. Na žalost je neurejenih zemljiških zadev toliko, da jih bo treba urejati najmanj 2 leti. (Odgovor je posredovalo SGP Gradbinec Kranj). SGP Tržič odgovora ni posredovalo. Delegacija TOKOS Tržič je v pisni obliki posredovala naslednje delegatsko vprašanje: Zakaj je za zavarovanje objektov (požarna polica) v občini Tržič še enkrat večji znesek kot v občini Kranj? Odgovor: Pri veljavnih zavarovalnih podlagah (pogojih in premijskih cenikih) vplivajo na določanje višine zavarovalne premije za požarno zavarovanje objektov zlasti: — vrednost objekta — način gradnje (leseno, zidano) in — oddaljenost posameznega kraja od poklicne gasilske službe, opremljenost s protipožarno vodo in telefonska povezava z gasilsko enoto (razen zaščitnih ukrepov). Prva dva kriterija učinkujeta za določanje premije enako pri vseh zavarovancih ne glede na kraj, kjer stoji objekt. Oddaljenost gasilske poklicne enote pa pogojuje razliko v premiji do razmerja 1:3, odvisno od tega, ali pridejo poklicni gasilci na kraj požara v 15-tih minutah, pol ure ali kasneje. Glede na to so bili vsi kraji razvrščeni v tri: a, b in c razrede zaščitnih ukrepov. Ker je za Tržič najbližja poklicna enota v Kranju in le-ta prispe do Tržiča v času od 15 do 30 minut, je razlika v premiji med Kranjem in Tržičem v razmerju 1:2. Vprašanje upravičenosti teh razlik je v ZS Triglav prisotno že nekaj let ob upoštevanju dejstva, da so tudi oddaljenejši kraji gasilsko dobro opremljeni in da v skupino požarnih zavarovanj uvrščamo tudi škode v'viharju, toči, streli in še nekatere nevarnosti. Spreminjanje teh določil je pogojeno s celotnim jugoslovanskim prostorom in je zato proučevanje problematike in iskanje ustreznih rešitev potekalo več let. V naslednjih dneh pa daje Odbor za zavarovalne podlage pri ZS Triglav v razpravo spremenjen predlog, po katerem naj bi se razlike med posameznimi razredi zaščitnih ukrepov bistveno zmanjšale in bi bile v povprečju okoli 1:3 (sedaj 1:2), poleg tega pa naj bi kot poklicne gasilske enote upoštevali tudi stalne gasilske enote v OZD. Prepričani smo, da bodo v javni obravnavi te rešitve podprte, kar lahko posredujete tudi preko vaših delegatov. V naši območni skupnosti bomo tako po 1. 1. 1986 upravljali bolj vsklajeno premijsko razmerje tudi v gorenjskem prostoru. (Odgovor je posredovala Zavarovalna skupnost Triglav, gorenjska območna skupnost Kranj). Na 28. seji zbora krajevnih skupnosti skupščine Občine Tržič je delegacija KS Podljubelj opozorila na ponovno pogosto pojavljanje psov, ki niso privezani. Delegati so predlagali, da se preko radia Tržič in preko drugih sredstev javnega obveščanja opozori lastnike psov, da imajo le-te privezane. To velja tudi za planinske pašnike, kjer so izpuščeni psi preganjali živino, ki se je tam pasla. Izpostavili so tudi vprašanje, če ni več nevarnosti stekline, saj so bili ukrepi za nadzor gibanja psov v tem primeru še strožji. Odgovor: Na območju občine Tržič od leta 1981 ni bilo ugotovljeno nobenega primera stekle živali, zato odredba izvajanja kontumaca v občini Tržič ni v veljavi. V kolikor psi motijo posest ali občane se zoper lastnike ukrepa po zakonu o javnem redu in miru, kar pa izvaja in nadzoruje pristojna milica. Veterinarska inšpekcija nadzoruje izvajanje zaščitnega cepljenja psov — to je bilo večkrat kontrolirano, vendar razen brejih psic in mladičev, mlajših od 4 mesecev, ki se ne cepijo, ni bilo ugotovljeno, da psi ne bi bili zaščitno cepljeni. Vsi lastniki psov, katerega pes je izvršil ugriz brez nadzorstva oziroma, da ni bil na vrvici, pa so dani sodniku za prekrške v postopek. V letu 1985 pa v občini Tržič ni bil preko Zavoda za socialno medicino v Kranju registriran noben primer ugriza v občini Tržič (v občini Kranj je bilo registriranih 36 primerov in vsi so bili dani v postopek). Občane, ki vedo za lastnike nenadzorovanih psov ali psov, ki ogrožajo občane ali otroke naj sporočijo točen naslov teh lastnikov, da se bo zoper njih ustrezno ukrepalo. (Odgovor je posredoval veterinarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko). Na 34. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič je bilo postavljeno naslednje delegatsko vprašanje: Spričo vse težjih pritiskov na življenjske razmere postavljamo vprašanje, koliko je v občini Tržič socialno ogroženih družin in s kakšnim številom naraščajo družine, ki so potrebne oz. prejemajo družbeno pomoč, razne subvencije in podpore? Odgovor: V občini Tržič jev tem obdobju sledeče število prejemnikov socialnovarnostnih pomoči: Družbeno denarne pomoči otrokom prejema 368 družin za 856 otrok, subvencije stanarin 83 družin, socialnovarstvene pravice iz socialnega skrbstva 11 upravičencev, plačilo električne energije za 1 družino, pomoč v denarni obliki 25 družinam. Pomoč iz naslova domicilnega varstva je bila dodeljena 208 družinam za 281 otrok. Primerjava za leto 1984—1985 1984 — družbeno denarne pomoči otrokom — subvencija stanarin — plačilo šolske prehrane — plačilo oskrbnih stroškov WZ — pomoč v denarni obliki 228 družin 639 otrok 43 uprav. 168 otrok 7 otrok 20 družin 1985 368 družin 856 otrok 83 uprav. 202 otrok 17 otrok 25 družin Seja 10 ZITT Slovenije v BPT Izvršni odbor Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije ima običajno svoje seje izmenično zdaj v eni, zdaj v drugi delovni organizaciji. Tako je bila zadnja seja v letošnjem letu 6. decembra v naši delovni organizaciji. V imenu individualnega poslovodnega organa je udeležence sestanka pozdravil vodja Tozd Predilnica ing. Cakič, jim predstavil našo delovno organizacijo ter jih po končanem sestanku povabil na ogled tovarne in skupno kosilo, ki je bilo v našem obratu družbene prehrane. Izvršni odbor je razpravljal in sklepal o pripravah na prihodnjo programsko volilno skupščino, evidentiranju kandidatov za izvršne organe skupščine v naslednji mandatni dobi, Tekstiliadi 1986, ki naj bi bila prihodnje leto na Rogli v organizaciji DITT Celje in pod pokroviteljstvom ZITT-a Slovenije, problematiki članarine in finansiranju Tekstilca, poročilu o dejavnosti uredniškega odbora in izdajateljskega sveta glasila »Tekstilec«, blagajniškem poročilu in ponudbi Kompasa za organizacijo obiska naslednjega sejma ITMA-87, ki bo v Parizu. Dan tekstilnih delavcev Gorenjske Tretje srečanje gorenjskih tekstilcev je bilo v soboto, 16. novembra v športni dvorani Poden v Škofji Loki v organizaciji Gorenjske predilnice. Podobno kot lani se je zbralo 450 delegatov iz 13 gorenjskih tekstilnih tovarn, katerim je v uradnem delu spregovoril Janez Bohorič, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije. V svojem govoru je poudaril, da so se tekstilci vedno opirali na lastne sile in ogromno prispevali k razvoju drugih panog, da kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja med gorenjskimi tekstilnimi delovnimi organizacijami ni izgubašev, dohodek na zaposlenega pa je višji od povprečja v tej dejavnosti v Sloveniji in višji od dohodka na zaposlenega v gorenjskem gospodarstvu. V nadaljevanju je spregovoril o aktualnih problemih naše družbe in gospodarstva, pri tem pa naglasil nujnost obnove in posodobitve strojev in opreme in nadomeščanje uvoženih surovin in repromaterialov z domačimi. Govoru je sledil kulturni program, kjer je vse zbrane navdušil mešani pevski zbor Lubnik, čigar pokrovitelj je Gorenjska predilnica. Za zaključek uradnega dela je bila na programu modna revija, na kateri so bila prikazana oblačila iz tkanin gorenjskih tekstilcev. Med njimi so bila tudi oblačila narejena iz naših tkanin in priznati je treba, da so bila toplo sprejeta. Drugi del srečanja je bil družabni, popestren s plesom, prej pa je bila še razglasitev rezultatov športnih tekmovanj v kegljanju, streljanju in šahu. Naši športniki na tem srečanju niso ravno blesteli, še najboljše so bile ženske v kegljanju z osvojenim tretjim mestom. Naslednje leto bo v Kranju srečanje vseh tekstilnih delavcev Gorenjske združeno s proslavo 50-letni-ce velike tekstilne stavke. š: « Ob dnevu tekstilnih delavcev Gorenjske so svoje moči preizkusili tudi v šahu Občni zbori OOS Osnovne organizacije sindikata TOZD, VEO in strokovnih služb so imeli v mesecu novembru svoje občne zbore na katerih so pregledali in ocenili opravljeno delo v preteklem obdobju ter sprejeli usmeritve za bodoče delo. Iz poročil v vseh osnovnih organizacijah je razvidno, da je bila v vseh sindikalnih organizacijah izredno pestra in uspešna aktivnost in dejansko so bili sindikati prisotni na vseh ravneh dogajanj v temeljnih organizacijah in DSSS. Dobro so delale sindikalne skupine, pri celotni aktivnosti pa so se izkazali izvršni odbori, ki so poskrbeli, da so bili realizirani zastavljeni programi. Na občnih zborih so bili sprejeti tudi programi dela za naslednje obdobje iz katerih je razvidno v kateri smeri bo potekala aktivnost. Kot prva, dosti zahtevna naloga, bo obravnava dokumentov za 11. kongres ZSS. V razpravah naj bi članstvo temeljito obdelalo gradivo s poudarkom na razmere v BPT ter sprejelo ustrezne zaključke in predloge. Sledile bodo priprave na volitve ter še cela vrsta drugih aktivnosti, ki bodo terjale veliko napornega in odgovornega dela tako samih izvršnih odborov kot vodij sindikalnih skupin in celotnega članstva. Pred novoizvoljenimi izvršnimi odbori (volitve so bile izvedene na občnih zborih) so tako mnoge obveznosti, vendar ni dvoma, da ne bi bile uspešno realizirane. V nova vodstva OOS so bili izvoljeni: OOS TOZD PREDILNICA Izvršni odbor 1. Rugovac Zečir 2. Bajrič Marija 3. Horvat Boris 4. Ibradžič Čerima 5. Bijelič Bernarda 6. Kranjc Milka 7. Šlibar Slavi 8. Gašperlin Ani 9. Primožič Elza 10. Slabe Ivanka 11. Bukovnik Peter 12. Rožič Ana Nadzorni odbor 1. Godnov Joži 2. Lončar Janez 3. Mali Marjan OOS TOZD TKALNICA Izvršni odbor 1. Štefe Stojan 2. Srečnik Pavel 3. Žnidaršič Jožica 4. Kavčič Karmen 5. Kosmač Tomaž 6. Dovžan Valentin 7. Mažič Ajša 8. Sukalo Zora 9. Vodnik Marija Nadzorni odbor 1. Kešina Anton 2. Zavrl Danica 3. Žonta Anton OOS TOZD OPLEMENITIL-NICA Izvršni odbor 1. Rustja Milan 2. Bajželj Milan 3. Servai Mirjana 4. Kovačevič Nedeljko 5. Ropret Olivera 6. Kozina Ana 7. Slapar Jože 8. Štefe Anica 9. Zrim Tatjana 10. Laibacher Dragica Nadzorni odbor ^ 1. Bukovnik Marija 2. Boštnar Slavka 3. Bešlagič Osman OOS TOZD KONFEKCIJA Izvršni odbor 1. Paplar Marija 2. Hvala Bronislava 3. Bole Nataša 4. Tavčar Jožica 5. Pene Anka 6. Sajovic Sonja Nadzorni odbor 1. Kopač Kristina 2. Ahačič Janez 3. Brodnik Tatjana OOS VEO 1. Lang Vili 2. Bahun Leon 3. Vidic Stane 4. Štefe Pavel 5. Urbančnik Marjan 6. Zaplotnik Franc 7. Primožič Izidor 8. Bitežnik Lado 9. Hrovatič Anton 10. Klemše Zoran 11. Truden Janez 12. Špendal Janko Nadzorni odbor 1. Krsnik Milan 2. Pernuš Jože 3. Narat Polde OOS DSSS Izvršilni odbor 1. Čanak Andreja 2. Čebron Joži 3. Dornig Marta 4. Filipovič Dragica 5. Gabrič Damjana 6. Gradišar Nevenka 7. Gregorčič Magda 8. Jaklič Lori 9. Končina Jelka 10. Meglič Janko 11. Ovniček Erika 12. Pucelj Marinka 13. Savič Zoran Nadzorni odbor 1. Pirjevec Ignac 2. Praprotnik Dragica 3. Roblek Sonja Občni zbor konference OOS BPT Konferenca osnovnih organizacij sindikata BPT je imela svoj občni zbor v petek, 13. decembra v dvorani TVD Partizan. Po otvoritvi in izvolitvi organov občnega zbora so bila na dnevnem Tovarišice, tovariši delegati, dragi gostje! V prvi vrsti želim poudariti to, da naj moje oz. poročilo IO Konference za zadnje mandatno obdobje ne bo le dokument, ki ga bomo formalno potrdili, ampak naj bo poročilo o našem delu, osnova in vodilo za kasnejšo današnjo razpravo in kasnejšo akcijo v vseh sredinah, tako političnih kot strokovnih. Finančno poročilo je podal Drago Koder Mislim, da vsi želimo v razpravi prerešetati vse tisto kar nas teži, vse tisto kar smo v preteklem obdobju obravnavali, počeli, pa smo kasneje ugotovili, da smo bili neuspešni, neteme-Ijiti. Tudi tisto, kar smo dobro izpeljali je potrebno obravnavati, kajti zavedati se moramo, da ni stvari tako dobro organizirane, ki bi se ne dala še bolje speljati in urediti, seveda z malo več volje in truda. redu poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. Predsednik je ob pregledu aktivnosti v zadnjem mandatu dejal: Saj vemo, da smo večkrat ugotavljali določena nasprotja, katera smo z razumsko razpravo speljali tako, da je bilo prav, predvsem za delavce. Končno pa je bila to naša naloga in drugače tudi ni moglo biti, saj filozofija trdi, da nasprotja porajajo nove kvalitete. Vendar pa moramo priznati, da vedno le nismo bili uspešni, da nismo realizirali sklepov, ki smo jih dolžni še predprejšnjemu mandatu, kolektivu pa še danes. Na naših sejah smo imeli v obravnavi skoraj vedno vsaj eno od področij družbenega standarda. Če sem bolj konkreten, kaj vse smo imeli v načrtu z našim Porečem, s počitniškim domom na Kalu, z obratom družbene prehrane. Kdaj smo že sprejeli sklep, s katerim je soglašala večina sodelavcev, da bi eno soboto delali za svoj družbeni standard, za njgove objekte, ki propadajo. Vodilo v to akcijo je bilo dejstvo, da se zavedamo težke situacije, ko ni denarja za take stvari. To je bil naš sklep, poleg katerega smo se dogovorili, da za preostala manjkajoča sredstva pridobimo soglasje občinskega izvršnega sveta za prekoračitev SSP. Nobeden od navedenih sklepov ni bil realiziran, teh 250.000.000 bi zelo koristno porabili za novo jedilnico ali za sanitarije v Poreču, za dokončno ureditev koče na Kalu. Mislim, da smo v zvezi s tem vredni kritike, tako sindikalno kot strokovno vodstvo. Ne vem ali se res ne zavedamo, da delavci od nas pričakujejo, da jim bomo uredili oz. obdržali naš dom v Poreču, brunarico naredili še prijetnejšo itd., kajti delavci v težkih pogojih dela so potrebni prijetnega in poceni počitka. V nadaljevanju je govoril o nalogah, ki so bile in so naloga sindikatov in sindikalnih funkcionarjev. »Težji časi, ki jih preživljamo, so nas pripeljali do prepričanja, ki ga še pred letom nismo sprejeli, da je oskrba z ozimnico tudi delo sindikatov, vendar pa sem prepričan, da je pomen sindikalnega dela globlji, odgovornejši kot nekateri mislijo, delo sindikatov je skrb za delavca, skrb za humanizacijo njegovega dela, za njegovo socialno varnost, za njegovo počutje na delovnem mestu, in nikakor nenazadnje tudi skrb, kako se delavec počuti tudi izven DO, na dopustu itd. O zaključkih nadzornega odbora je spregovoril Božo Eler Vendar te naloge niso le skrb sindikalnih funkcionarjev, temveč celotne organizacije, kajti večkrat sem se vprašal, kaj je funkcija sindikalnega funkcionarja? Včasih je bilo to čast, funkcija, akcija? Kaj pa danes? Velika odgovornost je pred vsakim, ki prevzame kakršnokoli funkcijo. Kaj lahko stori funkcionar? Statutarne pravice in dolžnosti so velike, jasno opredeljene, kaj pa možnosti in dejanskost? Kar poglejmo obravnavo periodičnih obračunov, pri nas ni to več tabu, temveč dogovorjena navada, ki smo jo dokončno oblikovali, ko so v vseh sredinah začele delovati sindikalne skupine.« V svoji razpravi je poudaril tudi to, da se je treba pri reševanju opreti na lastne sile in znotraj poiskati rezerve. Delal je: »Opiranje na lastne sile sicer zveni politikant- sko, pa vendar se ozrimo okrog sebe in poglejmo kje vse se nam valjajo razni navitki in kosi blaga, drugi repromateriali. In to kar vidimo, to je naš denar, to je tista razlika od naših sedanjih do boljših OD. Starejši delavci, tisti, ki živijo z DO, imajo preprost pregovor: denar se nam valja po tleh, le pobrati ga je treba. Od nas vseh pa je odvisno, kdaj ga bomo pobrali.« Del svoje razprave je predsednik posvetil delovni disciplini, ki nikakor ni zadovoljiva in jo bo nujno treba izboljšati na vseh nivojih in v vseh sredinah. Menil je, da so bistveni pogoji za izboljšanje trenutnega stanja v tem, da se popravi delovna disciplina, najracionalneje ravna za osnovnimi in pomožnimi materiali, štedi z energijo, ustrezno dogovarja in dogovore tudi realizira ter spremeni organizacija dela. Dejal je, da vse to za člane konference ni nič novega, saj je bila ta problematika često na dnevnem redu sej. O delu sindikalnih skupin je dejal: »Končno pa smo se širše dogovorili za obliko socialističnega samoupravljanja, najvišje vrednote življenja, to ni zraslo na naši konferenci, to niso naše kaprice, to je nujnost. Zato smo organizirali sindikalne skupine, da bi bilo odločanje čim bliže slehernemu delavcu. Tako smo rekli, tako smo zahtevali in tako želimo še naprej. Pa vendar včasih delamo drugače. Precizno smo imeli razdelan pojem sindikalnih skupin, jasno nam je, da je to najboljša oblika, ki približuje delavcem možnost odločanja. Trdim, da sindikalne skupine delujejo prav v BPT najbolje, gledano v občinskem merilu. Koliko truda je bilo potrebno, da je ta oblika zaživela, kako smo bili zadovoljni, ko smo prebili zadnji led. Tem večje pa je razočaranje tistih, ki smo na tem gradili, ko včasih ne vedno in ne povsod, ugotavljamo, da nam kakšna stvar oz. razprava uide iz rok. Smatram namreč, da sindikalne skupine, kjer se včasih neos-novano bombardira določene strokovne službe, določene sredine, posameznike, politične akcije, ki so v veliki večini dobronamerne. Kritiziramo določene kadre, strokovne in politične. Prav je, da kritiziramo, ko je Delovno predsedstvo na občnem zboru konference Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva kritika potrebna, ko ima osnovo, vendar pa moramo ločiti zdravo, tovariško kritiko od kritizerstva. S kritizerstvom bomo naše medsebojne odnose, ki niso na najvišjem nivoju, še poslabšali. Dobri medsebojni odnosi so tudi eden od porokov za dobro delo, za boljše poslovanje. Zaradi slabih odnosov nam je ušlo že veliko kadrov. Zamislimo se nad tem, in obdržimo tisto kar je dobrega in tistim, ki so željni delati, dajmo primerno ceno. Poročilom blagajnika in nadzornega odbora je sledila razprava za katero je žal treba povedati, da v določenih primerih ni sodila na občni zbor. Izredno malo je bilo izrečenega na račun uspešnosti dela konference, čeprav je predsednik v svojem poročilu naglasil naj članstvo oceni izvedeno aktivnost v zadnjem obdobju. O uspešnem delu konference je spregovoril le predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Srečnik, ki se je v imenu sveta zahvalil za izredno dobro in plodno sodelovanje. Po razpravi in razrešnici dosedanjim članom konference in IO so bile volitve na katerih so bili izvoljeni naslednji sodelavci: Za člane konference 1. Horvat Boris 2. Kranjc Milka 3. Rožič Ana 4. Štefe Stojan 5. Srečnik Pavel 6. Kešina Anton 7. Rustja Milan 8. Laibacher Dragica 9. Kozina Ana 10. Papier Marija 11. Mirič Bolte 12. Sajovic Sonja 13. Štefe Pavel 14. Bahun Leon 15. Bitežnik Lado 16. Jaklič Lori 17. Dornik Marta 18. Pucelj Marinka 19. Haler Krsto 20. Meglič Janko Za člane 10 konference 1. Horvat Boris 2. Kranjc Milka 3. Štefe Stojan 4. Srečnik Pavel 5. Rustja Milan 6. Laibacher Dragica 7. Mirič Bolte 8. Papier Marija 9. Jaklič Lori 10. Pucelj Marinka 11. Bitežnik Lado 12. Bahun Leon 13. Haler Krsto Predsednika 10 konference in nadzorni odbor bodo člani izvolili na prvi seji. Prisotnim je bil posredovan tudi plan dela v bodoče pri čemer je bilo poudarjeno utrjevanje samoupravnega, družbenoekonomskega položaja delavca, povečanje aktivnosti pri uresničevanju programa gospodarske stabilizacije, izpeljava nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter obravnava dokumentov za kongres sindikata. OOS in KOOS naj bi več pozornosti posvetile področju SLO in DS ter družbenemu standardu delavcev. Tekstilni krožek za učence osnovnih šol V prejšnji številki smo poročali o akciji po osnovnih šolah s katero bi zainteresirali mlade za tekstilne poklice. Tokrat v slikah prikazujemo kako učenci v krožkih delajo in kaj so doslej naredili. Izdelovanje tapiserij na tkalskih okvirjih Izdelki, ki so jih udeleženci krožka izdelali na ročnih statvah Plan delovnih dni v letu 1986 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 i i IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 D P N D P 0 P P N _DP D Io PN D p D D P N D P D D P N n p n 0 P N .D p n 1 Sr M AL 1 So c oo 0 A 1 So B O O A O A 1 To C A B B A A 1 Če /b\ /c\ /A 1 Ne 2 Če A/b\/c\ /a\ /b\ A 2 Ne 2 Ne 2 Sr c A B B A A 2 Pe OOO È à 2 Po CAB A- B A 3 Pe □ 0] s a 0 □ 3 Po B c A ß A A 3 Po A B C B A A 3 Če c A B B A A 3 So O 3 To CAB A B A 4 So 5 Ne °? 0 L.O 4 To B C A B A A 4 To A B C B A A 4 Pe c A B B A A 4 Ne ...TTl 4 Sr cab A B A 5 Sr B C A B A A 5 Sr A B C B A A 5 So c oo B O A 5 Po ABC A B A 5 Če CAB A B A 6 Po CAB B A A 6 Če B C A B A A 6 Če A B C B A A 6 Ne ìlù : 6 To ABC A B A 6 Pe CAB A B A 7 To CAB B A A 7 Pe B C A B A A 7 Pe A B C B A A 7 Po B C A A B A 7 Sr ABC A B A 7 So c oo A 0 A 8 Sr CAB B A A 8 So 0 0 CO B Q A 8 So A OO Đ > A 8 To B C A A B A 8 Če ABC A B A 8 Ne i 9 Če CAB B A A 9 Ne .... 9 Ne 1 9 Sr B C A A B A 9 Pe ABC A B A 9 Po B C A B A A 10 Pe CAB B A A 10 Po ABC A B A 1C Po C A B A B A B C A A A B A B A 10 So A 00 A 0 A B C A B A A 11 So c QQ B O A ABC A B A C A B A B A 11 Pe B C A 11 Ne Isii 11 Sr B C A B A A 12 Ne ' I ' 12 Sr ABC A B A 12 Sr icT A B A B A 12 So B O O A 0 0 12 Po CAB B A A 12 Če B C A B A A ŠffiKč B C A A B A 13 Če ABC A B A 13 Če c A B A B A 13 Ne CAB B A A 13 Pe B C A B A n M 14 To B C A A B A 14 Pe ABC A B A 14 Pe hc A B |A_ B A 14 Po A B C B A A 14 Sr CAB B A A 14 So B OO B O 15 Sr B C A A B A 15 So 00 0 0 15 So c 1X0 A OO 15 To A B C B A A 15 Če cab B A A 15 Ne vi / 16 Če B C A A B A 16 Ne 16 Ne » 16 Sr A B C B A A 16 Pe CAB B A A 16 Po ABC A B A 17 Pe B C A A B A 17 Po CAB B A A 17 Po B C A B A A 17 Če A B C B A A 17 So C oo □ o 0 17 To ABC A B A 18 So B0O A Q O 18 To CAB B A A 18 To » C A B A A 18 Pe A B C B A A 18 Ne 18Sr ABC A B A 19 Ne WÈ>M.. 19 Sr CAB B A A 19 Sr B C A B A A 19 So A$0 00 0 19 Po B C A A B A 19 Če ABC A B A 20 Po ABC B A A 20 Če CAB B A A 20 Če B C A B A A 20 Ne 20 To B C A A B A 20 Pe ABC A B A 21 To ABC B A A 21 Pe . CAB B A A 21 Pe B C A B A A 21 P0 C A B A B A 21 Sr B C A A B A 21 So A d [a] ■alblTal 22Sr ABC B A A 22 So c oo B Q .GL 22 So B OO B OO 22 To c A B A B A 22 Če B C A A B A 22 Ne /■ s ; 23 Če ABC B A A 23 Ne 23 Ne iil 23 Sr c A B A B A 23 Pe B C A A B A 23 Po CAB B A A 24 Pe ABC B A A 24 Po B C A A B A 24 Po A B C A B A 24 če c A B A B A 24 So B OO OO 0 24 To CAB B A A 25 So ®bicJ >1 >1 [al 25 To B C A A B A 25 To A B C A B A 25 Pe c A B A B A 25 Ne 25 Sr CAB B A A 26 Ne mm .. 26 Sr B C A A B A 26 Sr A B C A B h26 So OOO 00 0 26 Po ABC B A A 26 Če CAB B A A 27 Po CAB A B A 27 Če B C A a in A 27 Če A B C A B A 27 Ne 27 To ABC B A A 27 Pe CAB B A A 28 To CAB A B A 28 Pe co < < o co A 28 Pe A B C A B A 28 Po B C A B A A 28 Sr ABc B A A 28 So C € IbXbTaXal 29 Sr CAB, A B A 29 So A OOOOO 29 To B C A B A A 29 Če ABC B A ! A 29 Ne HHW 30 Če CABi A B A 30 Ne I 30 Sr B C A B A A 30 Pe ABC B A i A 30 Po B C A ab] -1 31 Pe C a B ! A B A 31 Po C A B B A, A I 31 So EEEQS HO jy _±J -Jt p SKUPAJ SKUPAJ —mri - SKUPA. SKUPA J ■ oi\urHj p 1 i “ £ Izmena A_ nr C ; A ; B^ “Ä Izmena A B C A B A Izmena Ai B C A B A 23 Izmena A B C A B A Izmena A ■b C A B A Izmena A_ B c A B A ■ ■ Del.dni 21 21 21 j~21~ 21 21 Del.dni 21 21 22 22_j 22 22 Del dni 23 23 22 23 23’ ■Del dni 23 23 23 23 23 b Del.dni 21 21 21 21 21 21 Del. dni 22 22 23 22 22 22 a ■ Plač.dni 24 24 24 j 24 24 24 Plač.dni 2T 21 22 22] 22 22 Plač dni 23 23 22 4 23 3 23 3 23 Plač dni 23j 23 23 23 23 23 Plač.dni 23 23 23 23 23 23 Plač.dni 22 22 23 22 22 Ì22 1 ^r^obot - 3 3 : 3 3 Pr. so bot 3 3 2 i 2 2 Pr. sobot. 3 m 3 à 3 3 3 3 Pr. sobot. 4 4 4 4 4 4 Prsobot 3 3 ~2 3 3 r Legenda: OOO IZMENE @ DAN DELA ZA SOLIDARNOST »Šil* NEDELJE DAN IZPLAČILA OD OOO PROSTE Opomba : Dvoizmenski in enoizmenski delavci izrabljajo letni dopust po planih DSSS v času od 7 julija do 9. avgusta. SOBOTE ■ LETNI DOPUST A DRŽ. PRAZNIKI PLAČANI TOZD oz. sektorjev in odd. V mesecu novembru in decembru so v našo DO prišli v JLA naslednji delavci: Mišič ivan TOZD PREDILNICA Čehič Subhija Sadič Semira Nuhanovič Mehmed TOZD TKALNICA Petoš Boro Skenderovič Mirsada Glavič Darja Trožič Medina Trajkov Sande Markišič Šef kij a Dizdarevič Senija Blaževič Ivica Jokič Jela Berbič Hamid Jakšič Ana Jakšič Martina Palenkič Viktorija Čančar Mirjana Pehlič Senad TOZD Konfekcija Šober Stanka Tomič Radojka Smajlovič Mediha Gutnik Darja VEO Markelj Janez DSSS Gaberc Helena Disciplinska izključitev Skenderovič Kimeta — TOZD Konf. Bektaševič Hikmet — TOZD Tkal. Horozovič Dursuma — TOZD Tkal. Po lastni izjavi Damastagič Mirsad Furlan Alenka Janc Francka Osmančevič Smajla Petoš Dragana Jakelič Marija Stojčev Slavko Bektaševič Refika Radovič Milja Naše mamice Bahun Petra rodila 29. 10. 1985 docket V istem času so iz DO od- Ljujič Jelena rodila 13. 10. šli naslednji delavci: 1985 dečka Invalidska upokojitev Banovič Nedeljko Novkovič Marija Bizjak Marija Predčasna upokojitev Dolžan Kristina Ribnikar Tončka Upokojitev Ropret Štefka Kneževič Koviljka rodila 30. 9. 1985 dečka Skenderovič Fikreta rodila 5. 10. 1985 deklico Mandič Irena rodila 10. 11. 1985 deklico Končina Jelka rodila 18. 11. 1985 dečka Bambič Milena rodila 29. 10. 1985 deklico Mladenovič Sladjana rodila 11. 11. 1985 deklico Nezgode pri delu Grdič Cilka, zaposlena v TOZD Tkalnica se je poškodovala pri delu na merilnem stroju. S škarjami se je vrezala v dlan leve roke. Vzrok: nevaren način dela Avramovič Ljubisav, zaposlen v TOZD Tkalnica si je pri vlaganju praznega osnovnega valja v škrobilni stroj poškodoval prstanec desne roke. Vzrok: neprevidnost Jokič Nevenka, zaposlena v DSSS — VEO je čistila sanitarije v kalorični kotlarni in z nogo stopila na jekleno žico, ki je gledala iz tal in se vbodla. Vzrok: slaba tla. Kosmač Tomaž, zaposlen v TOZD Tkalnica je popravljal tkalski stroj. Nenadoma mu je na levo roko padel zobnik in mu poškodoval dva prsta. Vzrok: naglica pri delu Foto vesti V predilnici so pričeli z montažo prstančnih strojev TEXSTI-MA tip 2113 B, ki imajo 768 vreten in na katerih se bo izdelovala preja od Nm 50 do 100. Od šestih strojev sta doslej montirana dva. Mladi so tudi za letošnji dan republike pripravili proslavo v delovni organizaciji. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji in moški pevski zbor BPT. Čeprav je bila proslava izredno uspešno izvedena pa je vse skalilo dejstvo, da je bilo sodelujočih le nekaj manj kot ostalih prisotnih. ZAHVALE Ob smrti moje drage mame Antonije Jakopič se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija za izraze sožalja, za podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Ivanka Dolžan Vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Konfekcija se naj lepše zahvaljujem za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Zaga Sajovic Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem TOZD Predilnica najlepše zahvaljujem za prejeta darila in izkazano pozornost. Vsem želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Marija Bizjak Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka pnevmatskih in ELITEX strojev za dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem skupaj pa želim še veliko delovnih uspehov, ter medsebojnega razumevanja. Štefka Ropret »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. - Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. Novoletna nagradna križanka m KEMiĆni ZNAK. ZA DUŠIK MALI TRAVEN TV kgmeutat. (MARKO) _ -KcMlCNl ZNAK ZA ALUMINIJ NAS OTOK. ENOTA ZA MERJENJE EL TOKA # MESTO V VIPAVSKI DOUKil MESTO V SREDNJI ANGLIJI RILSKA 1 KEHIČNI ZNAK ZA GALU IME alpinista MAHKOTE TRAČNICA TRAVA DRUGE KOŠNJE '3LAMSKI POSTNI mesec . à t*'**£•*** * M, j '' I ;; sr- • VRSTA VELIK plazilca NASELJE NAD TRŽiĆEp 111,.“; POKRAJINA V ČRNI GORI KAMP v VRSARJU TUJE M-IME 1 SREČNO 1986J WE ZABAV ansambla ŽIVAL5KO OGLJE jel OJTR.EŠJA NEKDANJI SMUČ SKAKA! (LUDVIK) OTOČJE V ATLANT. OCEANU NAŠE MORJE ČUSTVA AVTOM. OZN VALJEVA El .L Vi, n A j - \ OKRASNA RAST UNA GRŠKA ČRKA SOUTH V USTA LIRSKE PESMI MESTO V SEVERNI ITALIUI NEKDANJI ». IVAN MINATTI TOVARNA V MARIBORU Pot v SNEGU SLOV PESNIK in Pisec (VALENTIH) letoviški K.RAD V ISTRI neumen zaslepljena privrženost MiC, KORALNI OTOK MESTO V FRANCIJI DEL (ČOKE VRSTA VELIKEGA KUŠČARJA 3UG0SL0V. TURI ST. ACCxtCjjA, CIGAN Gospodinj. PKlPOMOcSK KttATlcA EVE. PR/V-ATLfT AVTOM. OZN. LUKSEMBURG, Clodalec NIC HRVAŠKI VEZNIK ORANJE KNJIGA L ZEMLJEVIDI Oziralni ZAIMEK MISTER SOGLASNIK OSKAR TOMAŽIČ MILAN ŽEŽELJ Avtom. ozu. REKE TELEVIZIJA HLADNO STRELNO OROŽJE 1 DOHAOiJA PREDLOG IR. ČRKA ABECEDE AVTOmOB. OZNAKA ITALIJE OKS/GEN DOVRŠNI. PRETEK, ca«, SESTAVIL G.U ❖ SAMOGLASN. SAMOGLA3- fe. ČRKA AfeECEDC. Rešitve nagradne križanke oddajte do 15. 1. 1986 v nabiralnik ob vhodu v okrepčevalnico 8