Medij Mestne občine Ptuj, leto XXI, številka 1, 29. JANUAR 2016 Poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj PTUJCAN f A \ 56. Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija 2.-9. februar 2016 L 9 i* u Prebujamo pomlad www.kurentovanje.net 2. februar 2016, 24.00 Tradicionalni kurentov skok 3. februar 2016, 10.00 Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti župana princu karnevala O 4. februar 2016, 10.00 ' Srečanje veselih maškar iz vrtcev 5. februar 2016, 18.00 C/C/ Večerni sprevod demonov, zombijev in ostalih domišljijskih mračnih likov 6. februar 2016 Mestni pustni korzo, 10.30 Tradicionalna humanitarna Obarjada Lions kluba Ptuj, 10.00 Veliki karnevalski bal, 19.00 7. februar 2016, 13.00 Mednarodna FECC EtnoFest in KarnevalFest povorka Februar 2016 ArtFest - Mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj 2016 9. februar 2016, 17.00 Pokop pusta t 8 norih noči v Karnevalski dvorani na Vičavi Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, CID Ptuj, Furstova hiša, Stara steklarska delavnica, Poetovio LXIX - društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, Hiša stare trte Maribor, Grand hotel Primus, Hotel Mitra, MuziKafe, Kavarna Bodi, Bar Divino, Gostilna Ribič, Gostilna PP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo. "TI Zavarovalnica XI Maribor Cestno podjetje Phtf adlriaplio medijski partner iPTUJČAN - .—.....- . Jeruzalem Ormož tecci ^H MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj ^Sfekegonce LOVE UVODNIK Z etnografsko kulturno dediščino in tradicijo prebujamo pomlad Ocenjujemo, da smo Ptuj z lanskim jubilejnim, 55. Kurentovanjem potrdili kot slovensko pustno metropolo in evropsko karnevalsko mesto, ki je postalo nepogrešljiv del koledarja FECC in se uveljavilo na zemljevidu najpomembnejših karnevalskih mest. Tradicionalni pustni čas po svečnici do pepelnice nam letos onemogoča organizacijo 11-dnevne prireditve z uveljavljenim konceptom, s petimi povorkami in več kot sto prireditvami. Spremenjen je tudi organizacijski okvir, saj je MO Ptuj s pogodbenimi sodelavci in soorganizatorji prevzela organizacijo in izvedbo prireditve, vključno s karnevalsko dvorano. Verjamem, da bodo ti s svojimi idejami, energijo in pristopi pomagali nadgraditi doseženo evropsko raven prireditve, na katero smo upravičeno ponosni. Verjamem tudi, da je moč etnografske dediščine močnejša od morebitnih osebnih, ideoloških ali političnih razlik, saj v pustnem času prevladajo tran-spersonalna, holotropna in spontana mistična stanja, ki razširijo zavest in perspektivo ega ter nas privedejo do vrhunskih doživetij. Kurentom se bodo tudi letos pridružili tradicionalni pustni liki in maske iz drugih krajev Slovenije pa tudi iz Evrope in sveta, tako da se bo Ptuj s Spodnjim Podravjem prelevil v pravi etnografski festival z največjim prikazom tradicionalnih pustnih likov in mask v srednji Evropi. Tudi urbana kultura ptujskih mask in maskiranja pridobiva mednarodni značaj. Obhodi kurentov so pomemben del lokalne in regionalne identitete, ki vplivajo na prepoznavnost Ptuja, regije in Slovenije. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je eden od simbolov slovenske identitete, saj skupaj s spremljevalci ostaja prava etnografska poslastica. Zato nam veliko pomeni, da je Vlada RS sprejela odlok o razglasitvi obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena in da je pripravljena vloga za nominacijo na Unescov reprezentativni seznam kulturne dediščine človeštva. S Kurentovanjem 2016 bomo utrdili poslanstvo ohranjanja in predstavljanja bogate etnološke dediščine pustnih tradicij ptujskega območja s kurentom na čelu, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Pomen tega bogastva želimo približati mladim in s tem spodbujati ohranjanje tradicije ter povečati zavedanje, prepoznavnost in javno dostopnost. Na Ptuju bo tako februarja vse v znamenju povezovanja etnologije, kulture, umetnosti, zabave in ljudi od blizu in daleč, tudi s kančkom satire, ki je del pustnega časa. Zato se nam je vredno pridružiti, prebuditi v sebi mistično moč kurenta, žlahtne pustne dediščine in karnevalskega duha ter nam pomagati v plemenitem poslanstvu pod geslom »Prebujamo pomlad«. Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2016 in podpredsednik FECC str. 6 OSREDNJA TEMA Juhu, kmalu bodo tu! Maske! Fotografija z naslovnice: Kurent, mistična maska, najbolj prepoznaven lik na Ptujskem Avtor: Langerholc str. 16 STARO MESTNO JEDRO »Kulturno« ozaveščeni tesar na Prešernovi ulici 13 str. 27 NAPOVEDNIK DOGODKOV Pestro dogajanje v pustnem februarju str. 8 INTERVJU »Maska je lahko dogodek v malem« str. 17 PTUJČANI Rajko Jurgec Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Katja Gonc, telefon: 748 29 20, e-pošta: katja.gonc@ ptuj.si. Uredništvo: mag. Darja Harb (Lista župana dr. Štefana Čelana), Mateja Lapuh (Lista ZA Ptuj), Jožef Lenart (SDS), mag. Sonja Purgaj (SD), Dejan Klasinc (SMC), Jožica Težak (DeSUS), Peter Pribožič (NSi), Slavko Kolar (Mladi in upokojenci za delovna mesta), Branko Brumen (SLS), dr. Vlasta Kokolj Voljč (Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj). Sodelavci: Barbara Ferčič, Mateja Tomašič, Bronja Habjanič, Boris Voglar, Črtomir Rosič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684 910. Tisk: Evrografis, Puhova ulica 18, 2000 Maribor, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694, e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9,5 %. Naklada: 9200 izvodov. Ptujčan v elektronski obliki je dostopen na www.ptuj.si/ptujcan. ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 3 MESTNA KRONIKA Mestna kronika Mestna kronika je pregled dogodkov, ki so pomembno zaznamovali utrip Ptuja v minulem mesecu. V tej rubriki uredništvo izpostavlja jagodni izbor dogajanja v najstarejšem mestu. DAN SAMoSToJNoSTI IN enotnosti • •"•¿•'a. J /i: " -Mf i »Pred 25 leti nam samostojnosti niso podarili, zanjo smo se odločili sami. Z močjo odločitve in enotnostjo smo dokazali, da lahko krojimo tok zgodovine in da lahko spreminjamo zemljevid sveta. Čeprav smo majhen narod na relativno majhnem teritoriju, nam majhnost nikoli ni bila ovira, prej prednost, ki smo jo znali izkoristiti in tako v ključnem trenutku vplivati na podobo Evrope,« je na slovesnosti 26. decembra 2015 med drugim povedal župan Miran Senčar. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj sta nastopila Pihalni orkester Ptuj in skupina Katrinas. spust božičkov s strehe bolnišnice V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so se letos odločili, da polepšajo bolnišnične dneve otrokom, ki morajo čez praznike ostati na zdravljenju. Ekipa PGD Leskovec, preoblečena v Božičke, se je s strehe bolnišnice spustila skozi okna otroškega oddelka, kjer so Božički obdarovali otroke (hvala podjetju Pikapolonica). Ti so prišli z namenom, da otrokom polepšajo bolnišnične dneve in prinesejo predvsem tisto, kar najbolj potrebujejo - zdravje. silvestrovanje Na Mestnem trgu je novo leto pričakala množica, kot že dolgo ne. Ko je nebo nad najstarejšim slovenskim mestom razsvetlil ognjemet, se je mesto še enkrat zavrtelo ob zvokih glasbenih skupin Nude in Štajerski fakini. Novoletna zabava je trajala vse do jutranjih ur. Župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar je zbranim na trgu voščil srečno in uspešno leto 2016! nagrajene ideje a % s H K v , IV .,4 » ri Manager klub Ptuj je razglasil najpodje-tniško idejo za leto 2015 v štirih kategorijah. Med dijaki je zmagala ideja Sabine Štuhec Glas dežele, med študenti sta prvo mesto osvojili Veronika Pernat in Natalija Zupanič z idejo Mlečko - predelava mleka. Med malimi podjetji in mikropodjetji je zmagala ideja podjetja MZK elektro - Tehnološka linija BA-COMtech in v kategoriji srednjih in velikih podjetij ideja Projekt Niagara podjetja LP Mycron. ptujski mestni avtobus Ptujski mestni avtobus je toplo sprejet med občani in obiskovalci mesta. Brezplačne vožnje so skozi mesto že popeljale številne in tako olajšale prehodnost z ene strani reke Dravo na drugo. Mestna občina Ptuj vabi vse, da se namesto z osebnim avtomobilom popeljete z mestnim avtobusom. a "I PTUJČAN 4 OSREDNJA TEMA Kurentovanje bo prebudilo pomlad S & I if P ' A Katja Gönc 5 ivJÜJ I I . J V -/i fj* i/i Fi ^ ■ X& Ž Ponovno bo slišati zven mogočnih zvoncev, ki bodo rezali zimsko noč, da bi pregnali mraz in jutranje ivje. Prihajajo kurenti, pokači, orači, piceki in drugi liki ter prinašajo pomlad, čas obilja in smeh. Pred nami je najbolj nori čas, ko si tudi sami nadenemo masko in se prelevimo v magična bitja ali norčave maske. Kurentovanje, že 56. po vrsti, bo razveseljevalo ulice, trge in dvorane najstarejšega slovenskega mesta od 2. do 9. februarja. Tokratni pust bo trajal le sedem dni, saj je letos pepelnica na koledarju malce pohitela. Kljub temu pa je pred nami magičnih sedem dni koncertov, predstavitve etnografskih likov, povork, plesa in rajanja. Na Ptuju ne bo manjkalo niti umetnosti, niti glasbe, niti jedače in niti ... Dobrodošli v karnevalsko prestolnico Evrope! ■ ü i> * '/ . ¡t ■ /'■ ; f/i k ■ Juhu, kmalu bodo tu! str. 6 Perspektive str. 7 Maska je dogodek v malem str. 8-9 Kurentovanje je pred vrati str. 10 ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016 5 OSREDNJA TEMA Juhu, kmalu bodo tu! Rado Škrjanec Pred vrati je praznik etnografsko bogate zakladnice kulturne dediščine. Maske so stalnica človeške civilizacije že stoletja. Svoj pečat so pustile v verovanju in umetnosti ter prek ustnega izročila našle svojo vlogo v življenju sodobnega človeka. Osrednji lik ptujskega kurentovanja je kurent oziroma korant. Korant je narečni izraz, ki se je in se še uporablja v vaseh okrog Ptuja, od koder ta lik tudi izhaja. S prihodom v mesto se je pojavil izraz kurent. Pernati in rogati, rdeče ali zelene? Maska in kožuh obeh sta narejena iz ovčjega kožuha. Naličje pernatega kurenta je iz svinjske, rogatega pa iz goveje kože. Rogati imajo jezike iz usnja, pri pernatih je prisotnih že nekaj umetnih materialov. Rogati imajo prave kravje ali volovske rogove, pod rogovi pa usnjena ušesa, ki po obliki spominjajo na kravja. Tudi pernati kurent ima rogove, ki pa so narejeni iz usnja ali iz umetnega usnja ter napolnjeni s slamo, peresa pa so v bistvu njegova ušesa. Pri roga-tem je nos rilčaste oblike. Kurent je oblečen v kožuh in prepasan z verigo, na kateri je pet kravjih zvoncev. Obuti so v visoke čevlje in rdeče (kurenti s Ptujskega polja) ali zelene (kurenti z Dravskega polja) pletene nogavice. Pri pernatih kurentih se morajo robčki pripeti na verigo med zvonci, pri rogatih pa samo na usnjeni pas ježevke. Rogati imajo ježevke v naravni podobi, nebarvane - gorjača iz gozda, ki ni stružena, pernati imajo ježevke v raznih barvah. Pokači, orači in rusa Že v noči takoj po svečnici fantje in možje zavihti-jo težke biče, ki so jih v predpustnem času spletli iz konopljinih vrvi. Obhod oračev na vasi lahko označimo kot obhod kolednikov in obrednega obiska za debelo repo, za dobro letino in blagoslov kmečke hiše. Pokačem in oračem se pogosto pridruži rusa. To je konjska živalska maska, s katero so skušali vplivati na zdravje in plodnost konj. Ploharji, jurek in piceki Cirkovški ploh je včasih služil kot kazen in opomin vsem samskim dekletom. Če se v vasi v času od enega do drugega pusta ni poročilo nobeno dekle, so morala vsa dekleta iz te vasi za kazen vleči ploh, na katerem sedi slamnati ženin - Onzek. Najstarejše dekle iz vasi je moralo biti nevesta, se z njim poročiti, z njim spati in zjutraj nedotaknjena vstati. Haloški jurek s svojim zelenjem predstavlja pomlad, veselje in ponovno življenje. Ves čas obhoda od hiše do hiše pleše ob glasbeni spremljavi glasnega bobna in nežne žvegle, poskakuje in se vrti ter tako s svojim početjem preganja demona rabolja izpod Donačke gore. Tukaj so še piceki. Vanje se našemijo fantje, ki si nadenejo oblačila, ki spominjajo na staro žensko spodnje krilo, speto okoli vratu, na glavi imajo kapo iz kartona, okrašeno s pisanimi trakovi, med nogami pa leseno palico, ki ima spredaj kurjo glavo, zadaj pa šop kurjih peres. Piceke spremlja pobirač, ki ima v rokah košaro s plevelom, semenom in grablje. Želijo dobro letino in nesnost kokoši. PTUJČAN 6 OSREDNJA TEMA F. ERSPEKTIVE Milan Klemenc, predsednik društva Koranti Grajena Priprave na kurentovanje potekajo skozi vse leto Na pobudo naših krajanov smo začeli delovati kot društvo, društvo Koranti Grajena. Letos bomo izvedli že sedmi skok ko-rantov, udeležijo se ga tako naši člani kot drugi koranti s širšega grajenskega konca. Skok se bo zgodil ob polnoči v športnem parku Grajena, potem pa se bomo združili z drugimi koranti na Mestnem trgu in tako naznanili začetek preganjanja zime. Naše društvo ima približno petdeset članov in precej pomlad-ka. Kar nekaj naših otrok je že obleklo kurentijo. Smo pravzaprav kakor ena velika družina, ki se druži skozi vse leto, ne le ob kurentovanju. In to je pomembno, ker smo povezani prek številnih druženj, piknikov, izletov in celo dopustovanj. Vsako leto si izberemo novo destinacijo za jesensko druženje: bili smo na Madžarskem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, zdaj pa že zbiramo novo lokacijo za popustni izlet. Ob koncu leta pa vsakič organiziramo tudi zaključek z vsemi člani in družinami. Povezanost korantov onkraj kurentovanja je pomembna, saj tvori tesno vez med člani in krepi prenos na nove generacije. Priprave na kurentovanje potekajo skozi vse leto. Vsak od nas, ki je korant, ima poseben odnos do svojega kožuha. Nanj je treba paziti kot na punčico svojega očesa, da se ne zaredijo molji, da je lepo razčesan, da je koža namazana s kremo in da vedno ostaja elastična. Tudi maska mora biti urejena. Vsako leto znova je treba poiskati peresa, fazanja, ki jih je vedno težje dobiti. Rejci fazanov namreč gojijo predvsem kratkorepe fazane, zato povpraševanje po lepih, dolgih fazanovih peresih močno presega ponudbo. Tisti, ki ima lepa peresa, velja med koranti za pravega frajerja. Sicer pa koranti za svoje kurentije skrbijo prav po vsakem obhodu. Kožuh je po »ruženju« vedno prepoten, zato ga je treba posušiti. V našem društvu gojimo zavest, da je kurentija urejena in ko-rant dostojanstven. Želimo, da ostajata korant in druga etnografska dediščina zapisana v identiteto Spodnjega Podravja in da se naša edinstvena tradicija nadaljuje. Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja Zveza društev kurentov deluje že drugo leto in je plod prizadevanj vodstva Kurentovanja ter društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. Dolgoletna želja posameznih društev in skupin je bila, da bi se medsebojno povezala v doseganju skupnih ciljev. Zveza danes združuje 20 društev z več kot 900 člani, kar pomeni, da je v zvezo vključena glavnina posameznikov, ki ohranjajo kurentovo obredje. Kurentovo obredje je živ pojav, ki se spreminja, vendar je treba biti pri njegovem izvajanju kar se da previden. V sodobni družbi je še posebej pomembno, da smo pri vnašanju novosti v etnografsko izročilo kritični. Društva, nosilci izročila, se tega zavedajo, zato je bil ključen povod za Zvezo prav želja po skupni kritični presoji novosti v obredju in vračanje k prvobitnosti. Navedene cilje lahko društva dosežejo le skupaj, saj omogoča združevanje tesnejše sodelovanje, boljši pretok informacij in večji vpliv na okolico. Izredno pomembno je, da skupine sodelujejo in ena drugi podajajo dobronamerne predloge ter skupaj oblikujejo živo izročilo. Pomemben korak k temu je vpis kurentovega obredja na Une-scov seznam žive kulturne dediščine, za kar si Zveza prizadeva skupaj s še nekaterimi organizacijami. V zvezi s tem je pomembna lanskoletna razglasitev kurentovega obredja za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za vpis na Unescov seznam, ta pa se bo zgodil predvidoma leta 2017. Hkrati je Zveza aktivna pri ozaveščanju o etnografskem izročilu, s čimer želi zajeziti nekatere moderne in neprimerne oblike prikazovanja kurentovega obredja. Končno, na vseh ravneh zastopa interese svojih članov, kar bo počela tudi v prihodnje. Pogled v prihodnost: z željo, da se v Zvezo vključijo še preostala društva kurentov z našega območja in nekoliko več dialoga oziroma sodelovanja, predvsem s strani MOP ter z organizatorji Kurentovanja. Kurentovanje smo namreč v prvi vrsti mi, ki ohranjamo to plemenito kulturno dediščino. 7 ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016 OSREDNJA TEMA Maska je lahko dogodek v malem Kaj potrebujemo za dober kostum? O tem in še marsičem smo se pogovarjali s Stanko Vauda Benčevič, vodjo karnevalskega dela letošnje povorke na 56. Kurentovanju 2016. Barbara Ferčič Kostumografinja in oblikovalka je prepričana, da je bolj kot sam kostum pomembna zgodba, ki jo pripovedujemo z masko, pri čemer ima še poseben čar skupina več ljudi, med katerimi se ustvari posebna, »pustna« energija. »Če imamo dovolj domišljije, kreativnosti in jima pustimo prosto pot, potem so možnosti neskončne,« je še povedala. Kako bomo »prebujali pomlad«, kar je tudi tema letošnje osrednje nedeljske povorke? Prebujanje pomladi je v tem letnem obdobju naravni proces. Pust je vsako leto v času, ko se zima počasi poslavlja, prebujati se začenja tako novo leto, narava, z njo pa mi vsi. Iz rahle umirjenosti, introvertiranosti prehajamo v vse večjo aktivacijo. Določeni pustni etnografski liki so od nekdaj naznanjali pomlad. Človek je bil od nekdaj odvisen od zemlje in njene rodnosti skozi leto. Seveda smo na zemljo, pomembnost narave skorajda pozabili, zaradi vse večje naseljenosti v mestih, odvisnosti od nakupovalnih centrov, kjer je zmeraj kaj kupiti ne glede na letni čas. S tem smo se nehote odmaknili tudi od sebe. Prebujanje pomladi je hkrati prebujanje nas samih, morda želja, da se otresemo globalizacije in se zazremo v svoje korenine in lepoto naše kulturne dediščine ter izhajamo iz nje. Torej nam letošnja pustna tema »Prebujanje pomladi« omogoča, da iščemo inspiracijo v sebi, okrog nas, izviramo iz dediščine, iz ljudskih pesmi, pripovedk, vključimo domišljijo in se predstavimo na svoj igrivi, humorni, hudomušni ali mistični način. Pomlad pa predstavlja tudi spremembe, ki jih doživljamo na vsakem koraku v državi, svetu, na družbenopolitičnem področju, kar je lahko prav tako inspiracija za pustno aktivacijo. Pomembno je le, da to dobro zapakiramo, da je celotna zgodba dogodek v malem, ki se združuje v povorko, sestavljeno iz barvitih mozaikov tako vizualno kot vsebinsko. Ne želimo omejevati. Prebujanje pomladi sta le sugestija in motivacija po odkrivanju samega sebe in lepote v naši deželi, v naši bližini. Na Ptuju imamo izjemno bogato etnografsko pustno kulturno dediščino. Kako te like predstaviti na sodoben način? Če imamo dovolj domišljije, kreativnosti in jima pustimo prosto pot, potem so možnosti neskončne. Barvne rože, trakovi, belina, zelenina, rastline, živali, dlaka, mladost, veselje, sonce, luna ..., vse te detajle, značilnosti in povezave lahko opazimo pri etnografskih likih. Danes imamo polno sodobnih materialov, tudi možnosti za recikliranje iz različnega kakovostnega odpada, bodisi tekstila bodisi drugih produktov sodobnega .s sveta. Za vse to je potrebno le dovolj časa, angažiranosti, pripa- . | dnosti, smisla in volje, pri tem pa ne smemo zanemariti odnosa ® organizatorjev in gledalcev. Zavedanje, da je v vsako skupino ° vloženo ogromno dela, kolektivnega duha in energije, rodi £ PTUJCAN 8 OSREDNJA TEMA medsebojno spoštovanje, tudi občudovanje, ki zagotovo pusti za sabo lep rezultat in energijo ter spodbudo za naprej. Kako bi Ptuj lahko še bolj izkoristil kulturni, turistični... potencial kurentovanja kot ene najpomembnejših karnevalskih prireditev v Evropi? Morda je dobro vedeti, da je Ptuj z okolico na zemljevidu sveta - zraven seveda bogate zgodovinske vrednosti in starosti -predvsem zaradi Kurentovanja, kajti dogodek ima potencial, originalnost in izvirnost, kar se danes v svetu išče. Je nekaj, česar ni drugje, je unikat - govorim seveda o etnografskem delu in dogajanju. Zato je pri tem projektu treba delati skozi vse leto, da se pomena tega dogodka najprej zavedamo prebivalci tega mesta in okolja, ki smo pomemben člen in ambasador dogajanja in lahko to prenašamo tako na naslednje rodove kot vsakokratne obiskovalce. Zagotovo je kurent magnet, ki pripelje tako ® februarja kot čez vse leto veliko turistov. Zraven etnografske 5 zbirke na gradu bi si zagotovo zaslužil prostor s kakovostno # multimedijsko projekcijo, kjer bi energija in moč te podobe za-o čarala tako turiste od daleč in blizu kot domačine, predvsem £ otroke. Kako vi kot kostumografinja in oblikovalka gledate na pust in Kurentovanje? Kako pomemben je kostum? Pustni kostum je pomemben seveda za ljudi, ki ga radi nosijo, ki se radi transformirajo in vsaj v enem delu leta zbežijo od vsakdanjika, tako da se preobrazijo v nekoga oziroma nekaj in se »odklopijo«, spustijo vse zavore ter se tudi s pomočjo kostuma, maske sprostijo. Lahko rečemo, da se očistijo vsega, kar se je nabralo pozimi, da lahko sveži delujejo naprej. Na Ptuju je že vrsto let močno kostumsko pustno aktivirana sobota, ko dajo ljudje vse od sebe in jim velikokrat za nedeljo zmanjka energije. Kurentovanje in povorka v nedeljo pa sta možnost, da skupine z vseh koncev Slovenije predstavijo dojemanje določene tematike, pri tem si seveda dajo duška in zgodbo po svoje oplemenitijo s petjem, plesanjem, skratka sproščanjem energije. To gotovo zanima marsikaterega Ptujčana: kaj potrebujemo za dober kostum? Za dober kostum potrebujemo domišljijo, sproščeno kreativnost, željo, voljo in čas. In pa samega sebe, da nam ta kostum dobro »sede« in omogoča, da se uspešno transformiramo v izbran lik, da se v pustnem času dobro poveselimo in napolnimo baterije za prihajajočo pomlad. 9 ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016 OSREDNJA TEMA Kurentovanje je pred vrati Od 2. do 9. februarja se bo zvrstil program že 56. Kurentovanja pod sloganom Prebujamo pomlad Ptuj se bo spet odel v pisane barve in postal slovenska pustna prestolnica. Tradicionalno ptujsko Kurentovanje, eden največjih evropskih etnografskih festivalov, bo na Ptuju vnovič združilo obilico karnevalskih dogodkov in likov ter tisoče radovednih, sprostitve in zabave željnih obiskovalcev. Kurentov skok Zaznamuje začetek pustnega časa na Ptuju, ko si kurenti/koran-ti tradicionalno prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju, in tako začnejo svoje poslanstvo odganjanja zime in zla ter kličejo pomlad, srečo in dobro letino (v noči z 2. na 3. februar ob polnoči na dveh lokacijah, Budina in Grajena). Pa začnimo s predajo oblasti Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji s simbolično predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem in 15. ptujskim princem karnevala Rajkom Jurgecem, Bertoldom Draneškim, ki bo v času pusta vodil »mestno oblast«. Na Mestno hišo bodo izobešene zastave kurentovanja, princa karnevala in FECC, ki jo bodo krasile v pustnem času. Prebujamo pomlad Osrednji dogodek Kurentovanja na Ptuju s poudarkom na pustnih skupinah, katerih podstat je etnografska kulturna dediščina, ki jo bodo predstavili kurenti in drugi tradicionalni pustni liki ptujskega območja, Slovenije, Evrope in Afrike. Na povorki se bo v svojih kreacijah in koreografijah predstavilo več kot 3000 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Belgije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Senegala, Srbije in Turčije. Izbor in nagrajevanje najlepših in najbolj domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani po-vorki v karnevalski dvorani. Karnevalska dvorana na Vičavi Bolj pestro kot zabava v ptujski karnevalski dvorani ne gre. Tudi tokrat na Vičavi! Kakovosten program za vse, tudi za najbolj zahtevne maske. Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Pošte Slovenije, Eventima in Petrola, v TIC Ptuj, v Kavarni Kluba ptujskih študentov in (na dan dogodka) v kiosku pred karnevalsko dvorano na Vičavi. Tisti, ki jih boste kupili v predprodaji, boste prihranili. Po brošuro v TIC Dogodkov letošnjega Kurentovanja je preveč, da bi jih prešteli in našteli. V TIC Ptuj vam bom prijazno osebje razdelilo brošure, v katerih je zbrano dogajanje na Ptuju in v bližnji okolici. Opremljeni z lično brošuro boste vedno vedeli, kje se kaj dogaja in česa ne smete zamuditi. Sicer pa so informacije tudi na spletu www.kuren-tovanje.net in Facebookovi strani Kurentovanje. PTUJČAN Organizator Kurentovanja 2016 razpisuje nagrade za 56. mednarodno karnevalsko povorko na Ptuju v vrednosti 6.000,00 EUR za najbolj domiselne skupinske maske na 56. mednarodni karnevalski povorki. Posebna komisija bo na 56. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 7. februarja 2016, izbrala 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in število udeležencev. Pisne prijave skupin (najmanj trije člani) lahko oddate do petka, 29. januarja 2016, na naslov: Mestna občina Ptuj Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Slovenija Tel. 02 784 29 57 ali e-naslov: monika.klinc@kurentova-nje.net. Prijava naj vsebuje ime in kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Kriteriji za ocenjevanje in prijavnice v elektronski obliki so objavljeni na www.kurentovanje.net. Povabilo ptujskim lokalom MO Ptuj vabi vse gostinske lokale, da pustno okrasijo prostore in da je tudi osebje maskirano, saj tako s skupnimi močmi pričaramo pustno vzdušje, ki naj preveva Ptuj ves teden od 2. do 9. februarja 2016. 10 MESTNI SVET S pestrim dnevnim redom v novo leto Na 14. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj so mestni svetniki ustanovili Javni zavod za turizem Ptuj Po enomesečni javni razpravi, v katero so se vključili številni posamezniki in institucije s področij turizma, kulture in raziskovalne dejavnosti, so mestni svetniki potrdili predlog Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za turizem Ptuj. S tem je Ptuj dobil novi javni zavod, krovno organizacijo na področju turizma, ki bo skrbela za mestno podobo, promocijo, prireditve in uresničevanje turističnega potenciala. Posebej se poudarjata pomembnost nujne povezovalne vloge zavoda in sodelovanje z drugimi zavodi in institucijami. Na področju kulturne dejavnosti so svetniki glede na prispelo pobudo odločili, da se priznanje velika oljenka podeli Borisu Miočinoviču za dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja ter zasluge pri promociji Mestne občine Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Spremembe subvencij V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina (prva faza). Mestni svet je spremenil višino subvencioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo. Subvencija je bila s 65 odstotkov znižana na 45 odstotkov, kar pomeni, da se odslej uporabniku mesečno subvencionira 1,77 evra in DDV. Sprejeli pa so tudi sklep o višini subvencioniranja cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Omrežni-ni obeh storitev se subvencionirata v 45-odstotnem deležu, kar pomeni 1,42 evra pri storitvi odvajanja odplak in 3,69 evra pri storitvi čiščenja odplak, skupaj mesečno 5,11 evra in DDV pri posameznem uporabniku. Razpravljali so tudi o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj za leto 2016. Volitve in imenovanja Medij Ptujčan bo odslej urednikovala Barbara Ferčič, ki je z januarjem prevzela odnose z javnostmi v Mestni občini Ptuj. Mestni svet je podal pozitivno mnenje k imenovanju Roberta Harba za ravnatelja Višje strokovne šole Ptuj in pozitivno mnenje kandidatu Marjanu Horvatu za ravnatelja Biotehniške šole Ptuj. URADNI VESTNIK, ŠTEVILKA 2/2016 Iz vsebine Uradnega vestnika, ki izhaja v elektronski obliki in je objavljen na spletni strani Mestne občine Ptuj, na voljo pa je tudi v naši sprejemni pisarni. - Obvestilo o vpisu otrok v prvi razred osnovnih šol na območju Mestne občine Ptuj za šolsko leto 2016/2017 - Tehnični popravek Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del poselitvenega območja P11-S14/2 Budina (prva faza) - Sklep za podelitev priznanja Mestne občine Ptuj na področju kulturne dejavnosti - velika oljenka - Sklep o spremembi sklepa o višini subvencioniranja cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo - oskrba s pitno vodo v Mestni občini Ptuj - Sklep o višini subvencioniranja cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ptuj - Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ptuj za leto 2016 - Sklep o razrešitvi in imenovanju novega urednika medija Ptujčan Čestitka ob kulturnem prazniku Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 SVETNIŠKE POBUDEIN VPRAŠANJA Svetniške pobude in vprašanja Objavljamo vprašanja in pobude, ki so jih mestni svetniki podali na 13. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. V celoti si lahko vprašanja, pobude in odgovore preberete na spletni strani Mestne občine Ptuj pod rubriko Pobude in vprašanja (www.ptuj.si/ pobude_in_vprasanja). Tiskan izvod je na voljo tudi v sprejemni pisarni na Mestnem trgu 1, Ptuj. Tanja Meško Tonejc (Lista ZA Ptuj) je podala vprašanje št. 85/13: Kdo je dovolil na skrajnem zahodnem delu parcele 4039/1 ob gostilni Ribič, kjer je dostop do stopnic, ki vodijo proti pešmostu, postaviti zapornico in znak privatno parkirišče? Tanja Meško Tonejc (Lista ZA Ptuj) je podala vprašanje št. 86/13: Ali ni nenavadno in tudi zavajajoče, da se svetniška skupina še vedno imenuje Svetniška skupina Lista župana dr. Štefana Čelana, čeprav že več kot eno leto dr. Štefan Čelan ni župan? Viktorija Dabič (občanka Mestne občine Ptuj) je vložila pobudo št. 87/13: Predlagam, da se dogovorite z Dravskimi elektrarnami, da se pot ob Ptujskem jezeru uradno odpre za sprehajalce in da se zagotovi varnost. Mag. Darja Harb (Lista župana dr. Štefana Čelana) je v imenu članov ČS Spuhlja vložila 3 pobude, in sicer: pobudo št. 88/13, da se v zgornjem delu Spuhlje (v bližini Salona pohištva Šmigoc) čim prej postavijo betonska korita in se s tem onemogoči uporaba te ceste za »se-kanke poti«; pobudo št. 89/13: da se ob zgornji cesti postavljene prometne table, ki usmerjajo promet proti Čakovcu in Ormožu ter Varaždinu in Zavrču, prestavijo za nekaj metrov naprej od lokalnega križišča, ki vodi levo v naselje Brstje, in se postavijo pred gostiščem oz. tako, da se bodo vozniki lahko pravočasno usmerili; in pobudo št. 90/13: Zaradi gostega prometa skozi naselje naj se preuči možnost izgradnje krožišča v zgornjem delu naselja, pri križišču, ki vodi v Ormož ali Zavrč. Helena Neudauer (Slovenska demokratska stranka) je podala pobudo št. 91/13: Na naslednjo sejo naj se na dnevni red uvrsti točka Odlok o izdajanju medija Ptujčan, na kateri se bo razpravljalo, ali sploh želimo ta medij in kakšnega. Hkrati želi pojasnilo, zakaj v tej zadnji številki ni bil objavljen prispevek, ki ga je poslala Slovenska demokratska stranka, in ob tem tudi zahteva opravičilo v naslednji številki medija Ptujčan. Mag. Martin Mlakar (Lista ZA Ptuj) je podal vprašanje št. 92/13, vezano na vprašanje št. 77/12: Zanima ga, ali in kaj je dogovorjeno glede tega, da postane MO Ptuj stranka v postopku ob izgradnji avtoceste Dražen-ci-Gruškovje Mag. Martin Mlakar (Lista ZA Ptuj) je podal pobudo št. 93/13: Predlagal je, da se naredi primerjava cen vseh storitev z drugimi občinami in ocena o tem, kaj se lahko naredi pri stroškovnem delu, da bo pokrita lastna cena in da podjetje na tem področju več ne bo ustvarjalo minusa. Dr. Štefan Čelan (Lista župana dr. Štefana Čelana) je podal pobudo št. 94/13: Predlaga, da se enaka zadeva, kot jo je predlagal mag. Martin Mlakar, pripravi za vse obvezne in neobvezne javne gospodarske službe. Miran Meško (Socialni demokrati) je podal pobudo št. 95/13: Pripravi naj se pregled oz. integralna postavka vseh postavk iz proračuna, ki so namenjene za potrebe turizma, promocije, kulture in umetnosti (dogodki, kot so festivali in prireditve). Janez Rožmarin (Nova Slovenija - krščanski demokrati) je podal vprašanje št. 96/13: Ali je možno imenovati neodvisno komisijo, ki bi pregledala, kaj je bilo določeno v pogodbi z družbo Teleing, d. o. o., in katere od teh določb so bile realizirane, saj se izteka petletno obdobje upravljavca kabelskega omrežja Teleing, d. o. o. Janez Rožmarin (Nova Slovenija - krščanski demokrati) je podal vprašanje št. 97/13: Ker je prišlo do dviga cene, ga zanima, ali obstaja komisija, ki bi preverila metodologijo določitve dviga cen. PTUJČAN 12 LISTE IN STRANKE SPOROČAJO Liste in stranke sporočajo I Pred nami je pustni čas med svečnico in pepelnico, ko se na Ptuju in v Spodnjem Po dravju izkaže, daje moč etnografske kultur- ™ ~ ne dediščine in tradicije močnejša od morebitnih osebnih, ideoloških ali političnih razlik, saj takrat prevladajo transpersonalna, holotropna in spontana mistična stanja, ki razširijo zavest in perspektivo ega ter nas privedejo do vrhunskih doživetij, ki pričajo tudi o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Želimo vam, da v tem času prebudite in izživite v sebi in s prijatelji mistično moč kurenta, žlahtne pustne dediščine in tradicije ter karnevalskega duha. MO SLS Ptuj SDS Slovenija je država, ki postopno postaja vse bolj obkoljena V SDS z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje z migrantsko krizo, saj na eni strani migrantski tok vztraja, po drugi strani pa se slovenska vlada ne odzove, predloge opozicije pa stalno zavrača. V SDS poudarjamo, da se politika ciljnih držav zaostruje. Zaradi sprememb politike Nemčije se sosednje države pripravljajo na dan, ko bo Nemčija zaprla svoja vrata. Pogajanja EU s Turčijo niso prinesla želenih rezultatov. Minimalno zmanjšanje migrantskega toka z dnevno 5000 na 4000 migrantov pa je mogoče prej pripisati slabemu vremenu in manj ugodnim spremembam politike držav EU. V SDS menimo, da je ravnanje sosednjih držav nezaupnica slovenski vladi, ki ni sposobna zagotavljati dosledne uveljavitve vseh schengenskih določil in drugih predpisov na območju Slovenije. MO SDS Ptuj Izzivi novega leta V letu 2016 so pred nami številni izzivi, ki se jim bomo, tako kot do sedaj, posvetili strokovno, v dialogu in posvetu z javnostjo ter tako v Mestnem svetu delovali preudarno. Nedavno organizirana javna razprava o ustanavljanju zavoda za turizem je pokazala, da lahko z odpiranjem vrat združimo politično odločanje in strokovno javnost. Razvoju turizma na Ptuju dajemo spodbudno popotnico in upamo, da na tem področju nastane čim več sinergij. Ptujsko gospodarstvo potrebuje zagon, zato je z začetkom leta Gorazd Orešek prevzel funkcijo poklicnega podžupana z jasnim ciljem: ustvariti pogoje za nadgradnjo in nove razvojne možnosti gospodarstva. Lista ZA Ptuj ^ Da se ve in ne pozabi! Ptujski socialni demokrati smo se januarja udeležili dveh slovesnosti ob spominu na težke boje partizanov in velike žrtve zaradi zločinov okupatorjev v drugi svetovni vojni. Ob 73. obletnici poslednjega boja borcev Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici sta v imenu Mestne občine Ptuj venec položila Nuška Gajšek, vodja svetniške skupine SD, in Andrej Lacko. Ob 74. obletnici dražgoške bitke pa je delegacija SD s predsednikom Dejanom Židanom na čelu položila venec in se poklonila v spomin žrtvam v Dražgošah. . NSi Ptuj - Ptujski turizem, kam? Januar je na Ptuju v znamenju sprejemanja odločitve o ustanovitvi zavoda za turizem. Sama ustanovitev krovne organizacije za turizem še ne obeta vizije razvoja. Koliko profesionalnih organizacij smo že imeli, pa so vse klavrno končale? Tudi nova ne bo nič boljša, če ne bomo znali povezati akterjev na področju kulturne in turistične ponudbe. Vendar zato ne potrebujemo novega zavoda, ki se bo ukvarjal sam s seboj in s tem, kdo bo zraven iz lokalne politike. Ptuj potrebuje v turizmu osebo z imenom in priimkom, ki bo znala povezati turistične akterje, tako javne kot zasebne. Lep primer nepovezanosti je projekt kurentovanja, ki je deležen največje javnofinančne podpore, ekonomski učinek pa slab; o tem priča tudi analiza obiska Ptuja. Naj bo svetla točka 8. februar, ko se spomnimo neumornih kulturnih ustvarjalcev. Čestitamo jim! Mestni odbor NSi Iskreno opravičilo Svetniški skupini SDS se iskreno opravičujem za izpad obvestila v Ptujčanu št. 11/2015 in svetniški skupini SLS za izpad obvestila v Ptujčanu št. 12/2015. Napaki nista bili namerni, zaslužita pa iskreno opravičilo tako svetniškima skupinama kot bralcem. Odgovorna urednica 13 ŠTEVILKA 2, FEBRUAR 2016 IZ MESTNE HIŠE Svež veter v kabinetu župana Katja Gönc Novo leto je prineslo kar nekaj novosti, tudi v Mestno hišo. Kabinetu župana Mestne občine Ptuj sta se pridružili dve mladi sodelavki, ki imata obilico izkušenj z mediji in moderacijo. Odslej bosta skrbeli, da boste občani in mediji dobro in ažurno obveščeni tako o dogajanju v občinski upravi kot o premikih v mestu in okolici. p) uSl C »T Veliko izkušenj z mediji in moderacijo. Barbara Ferčič in Tina Baštevc sta pomembni okrepitvi v občinski upravi, saj bosta vez med upravo in občani, mediji in obiskovalci mesta in okolice. Odnose z javnostmi je prevzela Barbara Ferčič, diplomantka Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena naloga bo delo z mediji, ki je osredotočeno na pripravo odgovorov na številna novinarska vprašanja na vseh področjih delovanja mestne občine. Odgovori bodo ažurno pripravljeni skupaj s strokovnimi službami. Med drugim je Barbara Ferčič tudi kontaktna oseba za informacije o prireditvah in dogodkih, ki jih pripravlja Mestna občina Ptuj, ter vodja Galerije Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše. S februarjem prevzema tudi mesto odgovorne urednice medija Ptujčan, ki bo kot doslej vsak mesec v vseh ptujskih nabiralnikih. Sicer pa se tukaj delo odnosov z javnostmi ne konča, ampak šele začenja. Priljubljenost Fa-cebookove strani Mestne občine Ptuj v zadnjih mesecih zelo narašča, zato je skrb za družbena omrežja ena bistvenih komponent komuniciranja občine. Tina Baštevc je prevzela delovno mesto v Kabinetu župana. Njene naloge so vezane na županove aktivnosti, prireditve in sprejeme ter mednarodno sodelovanje oziroma sode- lovanje s pobratenimi in partnerskimi mesti. Diplomirana politologinja, ki je v študentskih letih svojo študijsko pozornost namenjala obramboslovju, je že od nekdaj zgovorna in vedoželjna. Po pridobitvi splošnih družboslovnih znanj na Fakulteti za družbene vede je bila tako logična posledica želja po aktivnem delovnem mestu, raziskovanju in spoznavanju ljudi. Mediji so bili več kot primerni. Tina Baštevc je po začetku delovne poti na sedežu Zveze veteranov vojne za Slovenijo v Ljubljani prve korake v medijih začela na televiziji RTS, nadaljevala kot novinarka in redaktorica pri časopisu Mariborski utrip. Leta 2011 pa jo je novinarstvo pripeljalo na domači Ptuj. Kot novinarka in voditeljica na Ptujski televiziji PeTV je več let spremljala različne dogodke ter pripravljala televizijske oddaje. Lansko poletje pa je kot koordinatorica moči usmerila v festival Art Stays 2015. Ptujčanom je morda najbolj poznana kot moderatorka različnih prireditev, od proslav ob državnih praznikih do vodenja tradicionalnih in zabavnih prireditev ter moderiranja odprtij razstav. PTUJCAN 14 IZ MESTNE HIŠE V sedmih dneh več kot 90 dogodkov Predstavniki Mestne občine Ptuj in organizacijskega odbora Kurentovanja 2016 so na novinarski konferenci sredi januarja predstavili pestro dogajanje v najbolj norčavem času leta Barbara Ferčič Letošnje Kurentovanje, že 56. po vrsti, bo med svečnico in pepelnico znova gostilo pustne like od blizu in daleč. Na novinarski konferenci, ki je potekala 15. januarja 2016 v Mestni hiši na Ptuju, so župan MO Ptuj Miran Senčar, predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2016 Branko Brumen, 15. princ karnevala Bertold Draneški, Rajko Jurgec in vodja projekta Pavel Magdic razgrnili vse podrobnosti letošnjega pustnega časa, tako po vsebinski, programski kot organizacijski ter izvedbeni plati, predstavili pa so tudi programsko brošuro, še svežo iz tiskarne, ki je tako letos izšla prej kot v preteklosti. Častni pokrovitelj predsednik Državnega zbora RS Organizacijo je letos prevzela MO Ptuj, saj gre za eno najpomembnejših ptujskih, slovenskih in evropskih etnografskih blagovnih znamk, ki jo je treba upravljati odgovorno, pregledno in skrbno - kot dober gospodar -, in to ne le v času pusta, temveč skozi vse leto. Častni pokrovitelj letošnjega Kurentovanja je predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez. Osrednje prireditve V sedmih dneh bo obiskovalcem na voljo več kot 90 različnih dogodkov, katerih preplet predstavlja moč in presežno vrednost festivala. Železni repertoar ostajajo kurentov/korantov skok, mednarodna pustna in karnevalska povorka, mestni pustni korzo, srečanje veselih maškar iz vrtcev, mednarodni slikarski ekstempo-re in še veliko drugih, tem se drugo leto zapored priključuje tudi nočna povorka, znotraj Kurentovanja pa letos kot novost poteka tudi študentski Kurentanc. Celoten program tako osrednjih prireditev kot vseh dogodkov v karnevalski dvorani je objavljen v programski brošuri in na spletni strani www.kurentovanje.net, za vse sveže informacije pa spremljajte Kurentovanje tudi na družbenih omrežjih. 15 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 STARO MESTNO JEDRO »Kulturno« ozaveščeni tesar Schiklgruber Kratka zgodovina hiše na Prešernovi ulici 13 Dr. Dejan Zadravec, Zgodovinski arhiv Ptuj Najstarejši znani lastnik hišice na vogalu današnje Cankarjeve in Prešernove ulice je urar Lovrenc Folker. Hiša je bila tudi v lasti tesarja Schiklgruber-ja, pri katerem ne gre spregledati njegove razgledanosti in načitanosti ter občutka za zgodovino in umetnost. Omenjena hišica je tudi ena redkih hiš v ulici, ki je po vojni ni doletela nacionalizacija. Veliki urar Lovrenc Folker je na Ptuju prvič pisno omenjen 1723, ko je v mestni župnijski cerkvi sklenil zakon s Terezo Stubner. Spadal je med urarje za izdelavo velikih ur (GroEuhrmacher), kar pomeni, da je lahko izdeloval le hišne in velike javne ure z mehanizmi, ki so jih poganjale uteži. Kateri ptujski urar je v tem času izdeloval hišne in žepne ure s pogonom na vzmet (Kleinuhrmacher), ni znano. Folker je meščanske pravice užival kar štiri desetletja, vse do svoje smrti, ki je 72-letnega starčka doletela 1764. Ravno v tem času pa si je status ptujskega tesarskega mojstra urejal 30-letni Andrej Tanzer. Obrtno pravico je podedoval po umrlem očetu, medtem ko hiše ne. Tesarsko delavnico in stanovanje si je uredil v hiši pokojnega urarja Folkerja. Kako in kdaj je postal lastnik, ni povsem jasno, najverjetneje pa z nakupom nekje med letoma 1764 in 1766. Vidnejšega pečata mu v mestu ni uspelo pustiti, saj je že čez nekaj let umrl in za sabo pustil vdovo, dva majhna sinova in tudi dolgove. Avtor znamenite vedute Hišico je leta 1773 na licitaciji za 222 goldinarjev kupil Benedikt Schiklgruber in jo šest let pozneje nekoliko obnovil (še danes obstoječi napis na portalu hiše, s takratno konskripcijsko številko No 56, označuje lastnika B(ENEDIKTA) SCH(IKL) G(RUBERJA) in leto obnove 1779). Družina Schiklgruber je bila osrednja nosilka tukajšnje tesarske dejavnosti v zadnji četrtini 18. in prvi četrtini 19. stoletja. To je še posebej prišlo do izraza, ko je očetovo delavnico prevzel sin Leopold. Slednji je postal leta 1794 tesarski mojster in je do svoje smrti sodeloval pri večini pomembnejših gradbenih projektov. Med drugim je 1809 pomagal obnoviti prezbiterij v župnijski cerkvi, v dogovoru z magistratom pa je prevzel tudi skrb za dravski in grajenski most ter druge mostiče v mestu. Uspešno se je ukvarjal s trgovino z lesom in gradbenim materialom, ne gre pa spregledati njegove razgledanosti in načitanosti ter občutka za zgodovino in umetnost. V starosti 20 let je narisal znamenito veduto Ptuja s pogledom na mesto z južne strani, v zrelih letih pa je zapisal še kratko zgodovino Ptuja ter opisal splošne in posebne razmere v mestu v začetku 19. stoletja. Hiša v ženski lasti Ko se je Schiklgruber 1804 preselil v novozgrajeno hišo, je nekdanje domovanje prodal splavarskemu mojstru Schranzhoferju g za 1800 goldinarjev. Po smrti slednjega leta 1831 pa vse do kon- -¡= ca 19. stoletja je bila hiša v ženski lasti, kar je pravšnja redkost. Njena prva ženska lastnica, in sicer med letoma 1832 in 1846, | je bila nekdanja ptujska kavarnarka Alojzija Neiß (prej Strauß), £ ki je nekaj mesecev pred tem svojo kavarno (danes hotel Mitra) ö prodala Ivanu Kocijaniču iz Samobora. £ PTUJCAN 16 PTUJČANI Častna funkcija, ki se ne konča na pustni torek Rajko Jurgec, 15. princ karnevala, ki med Kurentovanjem prevzema mestno oblast Ksenija Mrgole Rajko Jurgec je v preteklem letu v času prinče-vanja pokazal izjemno spoštljiv odnos do pustne dediščine, o kateri pravi, da povezuje, osvobaja, prinaša dobro in krepi identiteto, ki je za obstoj vsakega naroda tako zelo pomembna. Spomini na obhode oračev v rodnih Cirkulanah so tako prijetni, da si želi skupaj z nekdanjimi sošolci podoživeti mladostniško izkušnjo. Takrat so se fantje zbirali bolj iz šegavosti, danes pa pustna obredja doživlja v smislu duhovne obogatitve človeka in odmika od materialnega sveta, ki je v duhu potrošniške družbe danes mnogo preveč opevan. Ko se maski, maskiranju in prenašanju izročila etnografske pustne dediščine zavežeš že v otroštvu, so ljubezen, spoštovanje in dojemanje sporočilne vrednosti pustnih obredij del tvoje biti. In ni neobičajno, da je Rajko Jurgec, ki že iz rosnih let deluje v duhu ohranjanja bogate tradicije kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem, sprejel povabilo kandidirati za 15. princa ptujskega karnevala. Funkcijo je kot član Turističnega društva Koranti Pobrežje prevzel na martinovo leta 2014. Že v študentskih letih se je zavedal družbene odgovornosti in je kot funkcionar deloval v menedžmentu akademije, prav tako pa je bil kot izvoljeni prodekan študent povezan z delovanjem Univerze v Mariboru. Po končani Pedagoški akademiji se je zaposlil kot učitelj tehnike in fizike, kasneje pa svoja znanja nadgrajeval na Univerzi na Primorskem. Ravnatelj evanje na OŠ Majšperk je sprejel z vso odgovornostjo, svoje delo pa opravljal predano in zavzeto. Rajko Jurgec je med drugim zaprisežen planinec, nekoč član Planinskega društva Majšperk in planinski vodnik. Prepričan je, da tako kot pustna obredja tudi pesem povezuje in širi duhovno zavest, zato še danes rad prepeva v sestavi MPZ DPD Svoboda Majšperk. V svojem življenju je Jurgec razpet med rodnim Medribnikom pri Cirkulanah, Majšperkom, Lovrencem, Pobrežjem pri Vid- mu in Ptujem. Vrsto let je vodil OŠ Majšperk in v sodelovanju z občino oral ledino pri oblikovanju pustne povorke v Majšper-ku, ki je v veliki meri plod kreativnih zamisli učiteljev in spretnih rok nadobudnih učencev in staršev, ki ustvarjajo pustne maske. V Pobrežju se je vključil v Turistično društvo Koranti Pobrežje, s čimer si je izpolnil dolgoletno željo postati korant in izkusiti mistično moč pustnega obredja. Ptuj pa je kot pokrajinsko središče stičišče njegovega udejstvovanja. V času med sveč-nico in pepelnico pa v vlogi princa celo prevzame odgovornost za mesto, meščane in okoličane. Vlogo princa dojema kot častno funkcijo protokolarne narave, ki se ne konča na pustni torek. Dobro ime Ptujskega - vest o prijetnih ljudeh z bogato etnografsko in kulturno dediščino, pretanjenim občutkom za vzgojo in nego vin, odlično kulina-riko - širi skozi vse leto. Na uradnih izmenjavah med karnevalskimi mesti vzpostavlja vezi za izmenjave karnevalskih in etnografskih skupin. Po sestopu s funkcije princa karnevala želi v okviru sveta princev ptujskega karnevala z izkušnjami in znanjem soustvarjati podobo kurentovanja. Prinčevanje ga je duhovno obogatilo in mu ponovno vlilo vero vase, ki je bila zaradi neprijetne osebne izkušnje nekoliko okrnjena. Dokazal je, da še vedno zna, zmore in želi tej družbi dajati svoje potenciale. 17 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 IZOBRAŽEVANJE S skupnimi, mladimi močmi okrasimo Ptuj Rado Škrjanec Že čez nekaj dni bo naše kraje zajelo pustovanje. Tradicionalno bodo za okrasitev mestnih stavb in izložb v starem mestnem jedru poskrbeli najmlajši iz Vrtca Ptuj, ptujski osnovnošolci ter uporabniki VDC Sožitje, Sonček in Ozara. Tema tokratnega kurentovanja je Prebujamo pomlad, zato so se v OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena odločili, da bodo izdelovali ptice iz lepenke, jih pobarvali s tempera barvicami in jim dali pustni pridih. Z njimi bodo okrasili Mestno gledališče in izložbe trgovine Peko. Pri izdelavi okraskov so sodelovali vsi učenci šole, izdelki pa so nastajali pri urah Likovne umetnosti, interesnih dejavnostih, neobveznem izbirnem predmetu LUM in dnevnih dejavnosti. OŠ Olge Meglič bo okrasila Ptujsko pekarno, hotel Mitra in izložbe obrtnikov v Prešernovi in Murkovi ulici. Osnovnošolci iz Mladike bodo z izdelki okrasili TIC in optiko Clarus na Mestnem trgu, iz OŠ Breg pa Turistično agencijo Sonček in gostilno Pošta. VDC Sožitje bo okrasilo trgovini Cecilija in Pod gradom ter slaščičarno Sladki butik, OŠ dr. Ljudevita Pivka pa Bar Divino. Mestno hišo letos krasi Vrtec Ptuj, ki je pred leti tudi začel tovrstno krasitev mesta. Odeli jo bodo v spomladanske cvetlice, po katerih se imenujejo njihove enote. Vsako leto z izdelki okrasijo več stavb, saj se tudi na tak način želijo posameznim institucijam zahvalit za pomoč, ki jim jo čez leto nudijo. Tako bodo letos okrasili še Ljudsko univerzo, Radio-Tednik Ptuj, knjižnico, Javne službe Ptuj, stojnice oziroma hišice na tržnici, UE na Slomškovi in Prešernovi ulici, upravo Vrtca Ptuj, Pokrajinski muzej, hotel Primus in gostišče Amadeus. Pri izdelavi okraskov sodelujejo vsi otroci Vrtca, najmlajši delajo odtise, večji rišejo, izrezujejo, lepijo... Okrašene stavbe našega mesta predstavljajo neizmerno otroško ustvarjalnost. Z domiselnimi pisanimi likovnimi izdelki bodo mladi mesto krasili v začetku februarja. Že tradicionalno bodo za okrasitev mestnih stavb in izložb v starem mestnem jedru poskrbeli otroci. PTUJČAN 18 ZDRAVJE IN SOCIALA Dora - državni presejalni program za raka dojk odslej tudi na Ptuju Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je kot prva izpolnila vse strokovne zahteve in pridobila status izvajalca ter postala stacionarni presejalni center v okviru državnega programa Dora. Prostori so v pritličju bolnišnice, tik ob glavnem vhodu. Bronja Habjanič Dora je organiziran državni program presejanja za raka dojk, ki omogoča ženskam med 50. in 69. letom slikanje dojk z ma-mografijo na dve leti. V tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk, presejalna mamografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samopre-gledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Ženske bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program pa se lahko naročijo tudi same, in sicer tako, da pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 27 28 vsak dan od 9.00 do 12.00 ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si. »Vzpostavitve programa Dora v regiji Spodnje Podravje smo izredno veseli, saj bomo lahko v večji meri uporabljali sodoben digitalni mamograf, ki smo ga kupili leta 2013 s sredstvi lokalnega prebivalstva s pomočjo obširne akcije kluba Soroptimist in z našimi sredstvi. To pomeni tudi nadaljnjo utrditev temeljev obstoja in prihodnosti naše bolnišnice,« je povedal Andrej Le-vanič, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Ptuj. palčkova ustvarjalna delavnica s presenečenji Eno od decembrskih popoldnevov je bilo namenjeno palčkovi delavnici, na kateri so otroci ustvarjali izdelke za darilca in okrasitve ter uživali v zanimivem in presenečenj polnem dogajanju. Delavnica v izvedbi Društva ZA Ptuj v Furstovi hiši je pokala po šivih, palčicam pa se je med drugim pridružil tudi Božiček. i J i leo klub obdaril več >CO š kot 60 oseb > ^ Leo klub Ptuj je v sodelovanju s Klubom ¿z ptujskih študentov decembra organizing ral tradicionalne praznične dobrodelne | stojnice, na katerih sta obe društvi zbi-o rali finančne prispevke, hrano in higi-£ enske pripomočke ter jih nato v posebej oblikovanih paketih osebno dostavili na domove socialno ogroženih otrok in njihovih družin. Na stojnicah jim je uspelo zbrati 1872 evrov, s 25 bogatimi paketi pa so obdarili več kot 60 oseb. K uspešnosti projekta so odločilno prispevali Merca-tor, d. d., Q-center Ptuj, Lions klub Ptuj, Blok, d. o. o., Intersnack, d. o. o., Oljarna Kocbek in Marko Kolarič. dobrodelna gesta za živali »Zahvala gre vsem občanom, ki so se ustavili ob naši stojnici in s prispevkom izrazili pripravljenost pomagati,« je povedala pobudnica dobrodelne akcije Vesna Hojnik Meznarič iz Društva ZA Ptuj. »Člani društva in številni ljubitelji živali smo se ob popoldnevih in vikendih zbirali in ročno izdelovali voščilnice, ki smo jih na stojnicah na Ptuju ob različnih pri- ložnostih ponudili obiskovalcem za prostovoljni dobrodelni prispevek.« Tako so zbrali 665 evrov in kar 225 kilogramov suhe hrane za živali ter jih namenili Društvu proti mučenju živali Ptuj. vegetarijanski bazar za urgentni center V vinski kleti Osterberger v hotelu Mitra je decembra potekal dobrodelni vegetarijanski bazar. Vsa zbrana sredstva so organizatorji namenili v sklad za izgradnjo Urgentnega centra Ptuj. Tudi v prihodnje bodo dobrodošli prav vsi prispevki posameznikov, v lokalno iniciativo pa se lahko vključi kdorkoli, ki to želi. Odprt je tudi transakcijski račun, na katerega lahko vsakdo prispeva po svojih močeh. Naslednji projekt se obeta v maju 2016 -dobrodelni teniški turnir. 19 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 ŠTUDENT NAJ BO? Ptujčani na študiju v tujini Neva Kumer: »Že od nekdaj sem si želela preživeti določen del svojega življenja v Aziji, predvsem zaradi spoznavanja nove kulture, jezika in načina življenja. Ko se mi je ponudila možnost opravljanja dvojne diplome v Južni Koreji, sem vedela, da je to prava pot zame.« Pogovarjala se je: Bronja Habjanič Kraj študija: Južna Koreja Univerza: Kyungpook National University Kaj študirate in kakšne so kasneje možnosti za zaposlitev? Obiskujem tretji letnik dodiplomskega študija in opravljam program dvojne diplome - KEUDO. Moja študijska usmeritev je kombinacija menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Ta usmeritev mi omogoča zaposlitev tako v domovini kot tudi v tujini. Načeloma me ta študij pripravlja na delo v večjih mednarodnih korporacijah kot tudi v manjših podjetjih, ki se želijo postopoma vključiti v globalno poslovno okolje. Kako poteka študij - primerjava s študijem v Sloveniji? Prednosti in slabosti. Največja prednost je, da so skupine študentov v Južni Koreji veliko manjše. Načeloma je maksimalno število študentov pri predmetu 70, in celo to število veliko profesorjev zmanjša, saj menijo, da v tako velikih skupinah ne morejo učinkovito prenesti znanja na študente. Prav tako je ocena sestavljena popolnoma drugače kot v Sloveniji. Pri nas v Sloveniji so študenti ocenjeni s kolokviji in izpiti. V Južni Koreji pa zraven izpitov in kolokvijev štejejo še aktivno sodelovanje pri urah, timsko delo in prisotnost na predavanjih. Vsi ti dejavniki skupaj sestavljajo končno oceno pri predmetu. Še zadnja velika razlika pa so izpitni roki. V Sloveniji imamo tri brezplačne ter nato še tri plačljive - skupaj torej šest izpitnih rokov. Ko sem prvič to dejstvo omenila v Koreji, so vsi osupnili. S tem ne mislim samo Korejcev, ampak tudi vse preostale študente, ki sem jih tam spoznala. V tujini poznajo le en izpitni rok. Če te ni, te pač ni. Konkurenca je žal tako velika, da ne potrebujejo ljudi, ki študija ne jemljejo resno. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Si želite ostati in delati v tujini ali se vrniti nazaj domov? Trenutno raziskujem svoje nadaljnje možnosti. Moj cilj je osta- Neva, oblečena v tradicionalno korejsko nošo hanbok. ti v tujini vsaj še prihodnjih deset let. Izkušnje, ki jih pridobiš z bivanjem, študijem in delom v tujini, so neprecenljive in jih ne moreš pridobiti v nobeni izobraževalni instituciji. Najprej želim zaključiti še podiplomski študij nekje v tujini, nato pa bom začela iskati zaposlitev. Tudi pri tem mi je študij v tujini odprl marsikatera vrata. Spoznala sem ljudi z vsega sveta, kar | je močno povečalo moje stike in možnosti za iskanje zaposlitve ^ po svetu. Nimam točno določene končne destinacije, kjer se ® želim v prihodnosti ustaliti. Prav tako pa ne odvračam možno- j= sti vrnitve domov, vendar močno dvomim, da bo to v bližnji ™ prihodnosti. £ PTUJČAN 20 GOSPODARSTVO O izzivih ptujskega gospodarstva Podžupan Gorazd Orešek: »Treba je zavihati rokave in postaviti Ptuj nazaj tja, kjer mu je mesto na vrh.« »Če komu v tujini na kratko opišeš Ptuj in zelo površinsko preletiš ptujsko zgodovino, dediščino in trenutno kulturno dogajanje na Ptuju, sogovorniki v nadaljevanju logično pričakujejo, da je mesto večinsko usmerjeno v turizem. Pa ni tako. Osebno sem prepričan, da je največji potencial ravno v razvoju turistične ponudbe. Potrebujemo pa drugačne pristope! Potrebujemo samozavest, drznost in predvsem mnogo bolj agresiven marketinški in trženjski pristop. Dovolj je bilo čakanja, da nas bo kdo opazil. Dovolj je skrivanja v povprečnosti. Treba je zavihati rokave in postaviti Ptuj nazaj tja, kjer mu je mesto - na vrh,« je na začetku pogovora poudaril podžupan Gorazd Orešek. Črtomir Rosič Turizem, generator ptujskega podjetništva Po njegovem mnenju se v turizmu odpirajo možnosti za razvoj podjetništva in novih delovnih mest: »Verjetno se vsi strinjamo, da imamo na Ptuju ogromno neizkoriščenega turističnega potenciala. Prav tako je vsem jasno, da potrebujemo krovno organizacijo za turizem, če resnično želimo na tem področju napredek. Prepričan sem, da lahko že relativno mala skupina neobremenjenih in dinamičnih ljudi, ki so strokovno podkovani in primerno motivirani, doseže vidne rezultate. Upam, da bodo temu sledili tudi javno mnenje in komentarji lokalnih medijev, ki so vse preveč podvrženi senzacionalnosti in kritiziranju. Zavedati se moramo, da bo treba spremeniti tudi nekatere trdno zasidrane lokalne miselne vzorce, če želimo razvoj in napredek na katerem koli področju. Razvoj in napredek se odražata tudi v dvigu poslovne iniciative in ustvarjanju privlačne klime, kar ima pozitivne posledice za razvoj podjetništva, obrtništva in gospodarstva kot celote ter s tem nova delovna mesta.« Drugi ukrepi za razvoj gospodarstva Odlok o občinskem prostorskem načrtu in posledično znižanje komunalnega prispevka sta po mnenju podžupana zagotovo pozitiven doprinos gospodarskemu razvoju. »Predviden je tudi podjetniški inkubator s coworking prostorom, ki bo zagotovo prispeval k dvigu podjetniške iniciative v našem okolju. Želimo ustanoviti tudi pisarno za investitorje, kjer bo potencialni investitor dobil hitro in profesionalno storitev. Enostavno si ne moremo več dovoliti, da pošiljamo potencialne investitorje od vrat do vrat in da postopki trajajo leto ali več. Če želimo pripeljati svež kapital v naše okolje, se bo treba tudi primerno organizirati. Osnova vsega pa je pravočasna in pravilna komunikacija.« Tudi zato so se na Mestni občini Ptuj odločili, da bodo z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Štajersko gospodarsko zbornico in Manager klubom Ptuj organizirali redna srečanja podjetnikov, gospodarstvenikov, obrtnikov in predstavnikov občin Spodnjega Podravja. 2' ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 KULTURA Artfest: 8. Mednarodni slikarski extempore Ptuj Tudi letošnje Kurentovanje bo posebej zaznamoval mednarodni slikarski ekstempore, ki znotraj Artfe-sta že tradicionalno poteka na Ptuju v času pusta. Največja likovna prireditev v tem obdobju letos poteka že osmič, nagrade pa že čakajo na najboljše ustvarjalce. Skoraj sto ustvarjalcev Vsako leto se prijavi nekaj manj kot 100 slikarjev iz Slovenije in tujine. »Posebnost naše prireditve pa je, da razstavimo vsa prispela dela. Dela finalistov razstavimo v Galeriji Magistrat v Mestni hiši, preostala pa bodo razstavljena v enem izmed ptujskih razstavišč,« je razložil organizator Jernej Forbici, KUD Art Stays. Razpisana tema je karnevalsko obarvana, od pusta do pomladi, letos, ob 777-letnici Ptujske kleti, je ena od tem tudi trta in vino, prepuščajo pa tudi možnost proste teme. Nagrade za umetnike Mednarodna strokovna žirija bo podelila veliko odkupno nagrado grand prix MO Ptuj, veliko in malo odkupno nagrado MO Ptuj, odkupno nagrado KUD Art Stays, nagradi dveh galerij - Galerije FO.VI, Kidričevo, in Galerije 3D, Benetke, dva vikendpaketa v ptujskih hotelih in druge praktične nagrade. Podelitev nagrad in odprtje razstav, ki bodo v Galeriji Magistrat in Dominikanskem samostanu postavljene na ogled do 19. februarja, bo v petek, 5. februarja 2016, ob 14. uri pred Mestno občino Ptuj. B.F. Jernej Forbici Pravi čas za obisk muzeja Metka Stergar Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož že vrsto let na slovenski kulturni praznik vabi na brezplačni ogled zbirk v ptujskem gradu. Tudi letos se lahko 8. februarja brez plačila vstopnine sprehodite skozi grajske sobane ali se nam pridružite pri družinskem programu Prešerne maske, ko bomo izdelali picekovo kapo. Ob 11. uri bo osrednji dogodek: predstavitev nove pridobitve v zbirki glasbil - pozitiva (orgel) Janeza Frančiška Janečka iz leta 1748 - s krajšim koncertom. Od 2. do 9. februarja vabimo po simbolični ceni 1 evro na ogled stalne razstave Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju in v muzejsko trgovino, kjer so naprodaj publikacije s tematiko šemljenja. V Miheličevi galeriji bomo gostili ptujskega kulturnega ustvarjalca Gabriela Berliča z razstavo lesenih skulptur Iz dežele kurenta. Na odprtje vabimo 4. februarja ob 18. uri. V palaciju ptujskega gradu pa bo do 21. februarja na ogled fotografska razstava Borisa Fariča Topographia Sloveniae Modernae. Začetek februarja je res pravi čas za obisk muzeja! 22 KULTURA NAGRAJENO FILMSKO DELO TINČKA IVANUŠE Poznani in priznani ptujski filmski ustvarjalec Tinček Ivanuša, lani nagrajen z nazivom zaslužni občan Mestne občine Ptuj, je v minulem letu požel kar nekaj priznanj in nagrad za svoje dokumentarno filmsko delo. V vetru poje stari mlin je na 15. Mednarodnem videofestivalu v Italiji osvojil prvo mesto. Film je oris edinega še delujočega mlina na veter na Stari Gori. Na FESTEF 2015 v Kučevu v Srbiji je njegov film Običaji velike noči, ki z veliko nostalgije odkriva šege ob praznovanju v Prlekiji, prejel srebrnega pastirja. Ne nazadnje je bil s filmom Maščevaje uspešen na 23. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Kamera 300 oktobra lani v Bi-toli v Makedoniji. Enominutni film, v katerem junak petelin Koko v maščevanju za napad nanj ustreli lisico, je prejel posebno nagrado za inovativni pristop. LETNI NASTop BALETNEGA oDDELKA Na odru Mestnega gledališča Ptuj so 21., 22. in 23. januarja izvedli deseti Letni nastop baletnega oddelka Glasbene šole Karola Pahorja, v katerem so nastopili vsi učenci baleta. Sestavljen je bil iz dveh delov. V prvem so se predstavili najmlajši iz plesnih pripravnic z razrednimi točkami. V drugem pa so pripravili odlomek iz baleta Hrestač, v katerem so se predstavili učenci baleta. RŠ Knjiga Metke Stergar Mali kurent Do koder mi sega spomin, pomnim, da je bila knjiga vedno moja stalna sopotnica. Sopotnica, ki širi obzorja in osvobaja duha. Razkriva, odkriva, povezuje, je vez s preteklostjo, prenaša kulturna in umetniška sporočila ter znanja. Knjiga je zame vir neusahljivega bogatenja in zadoščenja. Ksenija Mrgole Še zlasti otroci so tisti, ki čas pustovanja pričakujejo vznemirjeno, v duhu izpolnitve želje postati junak iz risanke, pravljice ali filma. Nekateri med njimi pa si nadenejo tradicionalne pustne maske, saj jih k temu vzgaja družinska tradicija. Za vse tiste nadobudne malčke, ki bi želeli o naši bogati etnografski pustni dediščini izvedeti kaj več, predlagam, da skupaj s starši preberejo slikanico Mali kurent avtorice Metke Stergar, kustodinje v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Stergarjeva v okviru pedagoške službe muzeja med drugim spodbuja k izobraževanju otrok in mladostnikov o etnoloških posebnostih Ptuja in njegove okolice. Mali kurent se je vse leto veselil očkove obljube, da bo lahko nastopil na prvem pustnem karnevalu. A glej ga zlomka, v nepopisni gneči šem je izpustil roko očka Kurenta in rajal z drugimi pisanimi šemami. Pozabil je na očka in kasneje spoznal, da je ostal sam. Čeprav ves prestrašen, se je pogumno lotil iskanja svojega očeta in medtem spoznal številne tradicionalne pustne like, od medveda, vil in picekov, ruse, rabo-lja, zelenega jureka, oračev in rogatega kurenta. Strgarjeva je slikanico zasnovala kot pedagoški pripomoček pri usvajanju znanja o tradicionalnih pustnih likih, staršem pa ob koncu namenila poglavje, v katerem opiše njihove značilnosti. Bejži čopič, kurent gre Leo klub Ptuj že 12. leto zapored organizira likovno kolonijo »Bejži čopič, kurent gre«. Tudi letos so zbrali osem slik in dve fotografiji priznanih slovenskih umetnikov, ki jih bodo v petek, 5. februarja 2016, od 19.30 naprej dražili v Furstovi hiši na Ptuju. Izdali bodo katalog s predstavitvami umetnikov in njihovih del, tako da si jih bodo lahko bodoči kupci predhodno ogledali in se tako lažje odločili za nakup. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene, in sicer za socialno ogroženo družino. Več na www.leoptuj.si. 23 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 REKREACIJA Ples: rekreacija za vse generacije v ritmu glasbe Ples je v vseh kulturah način izražanja, druženja in sprostitve in zanj nismo nikoli premladi ali prestari. Je idealen način rekreacije, saj pri plesu uživamo v prijetni glasbi, dobri družbi, krepimo srce ob aerobni vadbi in si kot izziv za možgane in telo zadamo vadbo vedno zahtevnejših plesnih korakov. Rado Škrjanec Na izbiro imamo ogromno različnih plesov - standardni, latino, swing, salsa, show plesi in tudi plesne aerobne vadbe, kot sta zumba in latino aerobika. Ponovno priljubljen pri odraslih »V zadnjih letih postaja ples pri odraslih spet aktualnejši, vse bolj pa se uveljavlja kot čudovita oblika rekreacije, ki omogoča aktivno preživljanje prostega časa in je primerna za oba partnerja,« pove Metod Peklar, vodja PC Mambo, kjer za odrasle v tečajniški ali individualni obliki poučujejo družabne plese (standardni, latino in swing plesi) in salse. V obliki rekreacije je možno plesati čez vso sezono, prav tako se rekreirati v programu latino aerobike. Zavrtite se lahko tudi v hotelu Mitra ob torkih med 18.30 in 21.30. Jernej Brenholc poučuje fokstrot, disco swing, čačača, sambo in valček. Lahko pa se vrnete nekaj stoletij nazaj in zaplešete srednjeveške plese v skupini Pel-legrina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj (vsak torek v Narodnem domu) ali se pridružite kateri izmed folklornih plesnih skupin (FS Bolnišnice Ptuj in FS Kulturnega društva Rogoznica). Ob sredah zvečer lahko v prostorih CID-a plešete swing. Še posebej v plesu uživajo otroci V Plesni šoli Mambo se lahko otroci od treh let naprej udeležijo celoletnih plesnih programov, kjer spoznavajo osnovne plesne zakonitostmi, kot so ritem, dinamika in gibalni nivoji, ter ob tem razvijajo motoriko, obvladovanje prostora, ritmiko in družabnost. »Pri sedmih oz. osmih letih imajo otroci že možnost usmerjanja v določene plesne smeri in tehnike. Učijo se show plesov in plese v paru,« pojasnjuje Peklar. Vsak ponedeljek v CID-u plesalce, stare od 3 do 18 let, že desetletje poučuje Špela Tratnik Peklar: »Moji plesalci se ne učijo samo plesnih korakov in koreografij, ampak splošne plesne vzgoje. Razvijajo se osebnostno in plesno, spoznavajo nove prijatelje. Velik poudarek dajem timskemu delu, razdelim jih v skupine, kjer sami na določeno glasbo in temo sestavijo svoj ples. Ples, ki jih učim, bi poimenovala slovenski power pop. Plešemo na tujo popularno glasbo, prav tako slovensko, hrvaško, pri majhnih eksperimentiramo tudi z ljudskimi plesi.« Mladi od 6 do 14 let plešejo tudi v Plesnem klubu Mainstream, koreografije pa zajemajo plesne zvrsti hiphop, show dance, street jazz in street dance. Vaje imajo v Narodnem domu, plesalci pa nastopajo na prireditvah, revijah in festivalih. PTUJČAN 24 ŠPORTNI DOSEŽKI Nagrajeni za izjemne športne uspehe Najuspešnejša športnika leta 2015 sta boksar Dejan Zavec in plezalka Mina Markovič - priznanje za življenjsko delo Milanu Zupancu Bronja Habjanič Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in Mestna občina Ptuj so 27. januarja 2016 organizirali tradicionalno prireditev Športnik leta 2015 MO Ptuj, ki je tudi letos potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Na prireditvi so bili športniki, klubi in zaslužni športni delavci nagrajeni v kar dvanajstih različnih kategorijah, med katerimi pa so bile najpomembnejše tri - najuspešnejša športnica leta, najuspešnejši športnik leta in nagrada za življenjsko delo. Prireditev je povezoval Kristijan Šmid, na njej pa so nastopili mladi glasbeniki iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, plesalci Plesnega kluba Mambo in vrhunska ptujska plesalka Ana Ekart s soplesalcem. Rdeča nit prireditve je bila posvečena Dejanu Zavcu ob zaključku njegove izjemno uspešne boksarske kariere. Najuspešnejša je ptujska plezalka Mina Markovič (Športnoplezalni klub Plus), ki že vrsto let kraljuje na vrhu plezalnega športa, je postala najuspešnejša športnica leta 2015 MO Ptuj. Sledita ji Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) in Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj). Boksarska legenda Najuspešnejši športnik leta 2015 MO Ptuj je postal Dejan Zavec (Boksarski klub Legionar Ptuj). Drugo mesto med športniki je zavzel Peter Balta (Aeroklub Ptuj), tretje pa boksar Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj). Ekipni duh Med ženskimi ekipami so bile za najuspešnejše prepoznane članice Namizno-teniškega kluba Ptuj, med moškimi pa Boks klubu Ring Ptuj. Med srednjimi šolami je v letu 2015 izstopala Gimnazija Ptuj. V kategoriji najuspešnejša trenerja leta 2015 sta bila nagrajena Zoran Krajnc (Teniški klub Terme Ptuj) in Aleš Bezjak (Atletski klub Ptuj). Za življenjsko delo Priznanje za življenjsko delo na področju športa v MO Ptuj za leto 2015 je prejel Milan Zupanc (Ženski rokometni klub Ptuj, Plavalni klub Ptuj, Avto-moto društvo Ptuj). Na prireditvi so bili izpostavljeni tudi zaslužni športni delavci, ki so pomembno zaznamovali področje športa na Ptuju v letu 2015. Kot najuspešnejši na področju športa invalidov 2015 MO Ptuj je na oder stopil Mitja Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj). Na prireditvi so izkazali spoštovanje tudi do vseh, ki so posegli po nazivih državni prvaki in državni reprezentanti, pa najperspektivnejših športnikov leta (Maja Bedrač, Luka Sagadin in Grega Pavlovič) in do posebnih dosežkov (Fredi Kmetec - 10 let uspešnega vodenja ŠZ MO Ptuj, Igor Kopše - amaterski svetovni kolesarski prvak, Akademija bojevniških veščin Ptuj - 20 let delovanja, Kolesarski klub PP - 30 let delovanja, Klub borilnih veščin Ptuj - 40 let delovanja, Šahovsko društvo Ptuj - 80 let delovanja). 25 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 MESTSA OBČrtA Svetla točka: Mestni avtobus Avtobus rdeče barve je brezplačna in okolju prijazna mobilnost - Hop, na mestni avtobus! Katja Gonc Z mestnim avtobusom je Ptuj pridobil mobilnost in prijaznost. Brezplačno so se po mestu popeljali že številni Ptujčani in obiskovalci, mnogim pa nova možnost še ni postala navada. Z javnim potniškim prometom je Ptuj ne le občanom prijazno mesto, ampak tudi pozorna gesta okolju. Zato namesto da sedete v svoj osebni avtomobil, raje skočite na mestni avtobus, ki vas v 30-minutnih intervalih popelje z levega na desni breg in nazaj. Dvanajst postaj krožne linije Pravzaprav vozi po krožni trasi: od parkirišča Zadružni trg do Term Ptuj, nato do avtobusne postaje Ptuj in Doma upokojencev. Od tam nadaljuje pot do Rimske peči in Ulice 25. maja (banka, Spar), naslednja postaja je pri Bratih Reš, nato pod gradom. Avtobus nato zavije do Mestne tržnice in na Slovenski trg (TIC), postajo ima tudi pred Osnovno šolo Olge Meglič, od tam pa se vrača na svojo izhodiščno postajo na parkirišču Zadružni trg. Vabljeni na mestni avtobus. 26 NAPOVEDNIK Izpostavljamo v pustnem februarju MESTNI PUSTNI KORZO 6. 2. od 10. do 13. ure, staro mestno jedro 56. MEDNARODNA ETNO-KARNEVALSKA POVORKA 7. 2. ob 13. uri, Ulice in trgi POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI 9. 2. ob 17. uri, Mestna tržnica NAPOVEDNIK DOGODKOV prireditve, kultura in izobraževanje GLEDALIŠČE PETEK, 29. 1. PETEK, 29. 1. Vojak na poti v Camino, potopisno predavanje, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob 19.00; Busted Beatz vol. 2: David Nyx, Sasha Mikac (CRO), Kolnkišta ob 22.00 SOBOTA, 30. 1. The Doors Tribute: Cassandra at the Well, koncert, Kolnklsta ob 22.00 TOREK, 2. 2. Filatelistična razstava, Galerija Magistrat, Mestna občina Ptuj, 8.0014.00; Dušica Kunaver: Evropska kulturna dediščina v slovenskih šegah, predavanje, Dom kulture Muzikafe ob 18.00; Večer sveta prin-cev karnevala, Sedež rimskega društva ob 19.00; Čuki, Gadi, koncert, Karnevalska dvorana ob 20.00; 14. tradicionalni kurentov-ko-rantov skok, Budina pri Ptuju, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija, ob 24.00 SREDA, 3. 2. Srečanje veselih maškar iz vrtcev, Mestni trg ob 10.00; Nastop učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja ob 19.00; Pustna pravljica z jogo in obrazna poslikava s pustnimi motivi, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob 17.00; Gabriel Berlič: Iz dežele kurenta, Miheličeva galerija ob 18.00; Damjan Ovsec: Kaj in zakaj je mitologija, predavanje, Dom kulture Muzikafe ob 19.00; Čudovite obrazne poslikave, Kavarna Bodi, 19.00-22.00; Parni valjak, Drugo dugme, koncert, Karnevalska dvorana ob 20.00 PETEK, 5. 2. Veliki pok, MGP ob 9.30 in 11.00 za šole in izven SOBOTA, 30. 1._ Zapiranje ljubezni, MGP ob 19.30 za izven PONEDELJEK, 1. 2. Pravljično srce (Philip Ridley), MGP ob 9.30 in 11.00 za šole in izven SREDA, 3. 2._ Palčica, MGP ob 9.30 za šole in izven PETEK, 5. 2._ Mali priročnik biznisa/Od pizdeka do tajkuna, MGP ob 9.30 in 12.30 za šole in izven SREDA, 10. 2. Otvoritvena slovesnost 56. Kurentovanja, Mestni trg ob 10.00 7. tradicionalno pustovanje invalidskih organizacij, Karnevalska dvorana, 10.00-14.00; Izid pesniške zbirke Prvi koraki, prireditev ob kulturnem prazniku, OŠ Olge Meglič ob 17.00; Pokač, rusa, orač, baba deda nosi, prikazi tradicionalnih etnografskih likov in skupin, Mestni trg od 17.00 in Kurentova tržnica, 17.30-18.30; Marija Hernja Masten: Pustovanje na Ptuju, predavanje, Dom kulture Muzikafe ob 19.00; Učiteljice, Petra Kovačevic, Kingston, koncert, Karnevalska dvorana ob 20.00 ČETRTEK, 4. 2. Ko noter padeš ... (ali 5 Pepelk), Stara steklarska delavnica ob 18.00 PETEK, 12. 2._ Lepotica in psihoanalitična zver, MGP ob 19.30 za izven SOBOTA, 13. 2._ Lunožer, MGP ob 10.00 za abonma Kresnička in izven ter ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven ČETRTEK, 18. 2. Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Stara steklarska delavnica ob 19.30 TOREK, 23. 2._ Matjaž Javšnik v komediji Striptiz, MGP ob 19.30 za izven Pustni BazArt: Tržnica unikatov, Furstova hiša, 10.00-19.00 2. vseslovensko seniorsko pustovanje, Karnevalska dvorana, 11.0017.00; Mednarodni slikarski ekstempore: podelitev nagrad, Mestna občina Ptuj ob 14.00; PETEK, 29. 1. Medo s severa, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.00; Oskarjevi nominiranci: Soba, drama, Mestni kino Ptuj ob 17.30; IFFR Live: Ko odprem oči, Mestni kino Ptuj ob 20.00 27 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 NAPOVEDNIK PRIREDITVE, KULTURA iN iZOBRAZEVANJE ■ KiNO Tradicionalni, 8. prinčev pohod z baklami, Grad Turnišče ob 17.00; Kopjaši, vile, piceki, medvedi, cigani, prikazi tradicionalnih etnografskih likov in skupin, Mestni trg ob 17.00 in Kurentova tržnica, 17.3018.30; Nočna povorka 56. Kurentovanja, Mestni trg ob 18.00; 12. Likovna kolonija »Bejži, čopič, kurent gre«, Furstova hiša ob 19.00; Kurentanc: MI2, Happy Ol'Mcweasel, Cover Lover, koncert, Karnevalska dvorana ob 19.00; Veliki karnevalski ples v maskah z živo glasbo in pustno večerjo, Hotel Mitra ob 20.00; Divino pustni petek, Bar Divino ob 20.00; Čudovite obrazne poslikave, Kavarna Bodi, 19.00-22.00; Pustni disco žur, DJ D*SUn in koncert WhatDaFunk, CID Ptuj ob 22.00 SOBOTA, 6. 2._ 10. karnevalska dobrodelna kulinarična obarjada, dvorišče mino-ritskega samostana, 10.00-13.00; Mestni pustni korzo, Vrazov trg, Slovenski trg in Mestni trg, Kurentova tržnica, 10.00-13.00; Pustna poslikava obrazov, Furstova hiša, 10.00-13.00; Poli žur, tradicionalni karnevalski animacijski program za otroke, Karnevalska dvorana ob 11.00; Pustni BazArt: Tržnica unikatov, Furstova hiša, 10.00-19.00; Kulturni program, posvečen etnografskim likom, Mestni trg in Kurentova tržnica, 17.00-18.00; Tanja Žagar, ansambel Pajdaši, veliki karnevalski bal, Karnevalska dvorana ob 19.00; Nora pustna noč z »norim« DJ Stančem, Dom kulture Muzikafe ob 20.00; Veliki karnevalski ples v maskah z živo glasbo in pustno večerjo, Hotel Mitra ob 20.00 Čudovite obrazne poslikave, Kavarna Bodi, 19.00-22.00; Divino pustna sobota, Bar Divino ob 20.00; Kištin Maskenbal, Kolnkišta ob 22.00 NEDELJA, 7. 2._ 56. mednarodna pustna in karnevalska povorka, Mestni trg ob 13.00; Pustne delavnice za otroke, Furstova hiša, 13.00-16.00; Popovorka party z DJ-jem, Furstova hiša ob 16.00; Pustni BazArt: Tržnica unikatov, Furstova hiša, 10.00-19.00; Prljavo kazalište, Poskočni muzi-kantje, koncert, Karnevalska dvorana ob 21.00 PONEDELJEK, 8. 2. Predstavitev najnovejše pridobitve, pozitiva (orgel) Janeza Frančiška Janečka iz leta 1748, in krajši koncert organista Toneta Potočnika, Ptujski grad ob 11.00; Prešerne maske, muzejska delavnica za družine, Ptujski grad, 9.00-17.00; Velika otroška maškarada, Karnevalska dvorana Ptuj, 15.00-18.00; Prikazi etnografskih likov: kurentov-korantov, Kurentova tržnica, 17.30-18.30; Magnifico, Mambo Kings, koncert, Karnevalska dvorana ob 20.00 TOREK, 9. 2._ Pustni torek z zabavnim programom, Kurentova tržnica, 12.00-22.00 Pokop pusta in predaja oblasti, Mestna tržnica ob 17.00 Divino »After Work« zabava, Bar Divino ob 12.00 Igralna urica s knjigo (otroci od 5 do 9 let), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob 17.00 Tradicionalno pustno rajanje za otroke v sodelovanju z Vrtcem Ptuj, Hotel Primus ob 17.00 Finale strasti, glasbe in kurentovanja, nastop glasbenih gostov iz Škotske, Hotel Mitra ob 13.00 Modrijani, Nina Pušlar, koncert, Karnevalska dvorana ob 20.00 SREDA, 10. 2._ Gregor Samastur: Prebujanje - Percepcija, odprtje razstave likovnih del, CID Ptuj ob 20.00 SOBOTA, 30. 1. Medo s severa, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.00; Oskarjevi nominiranci: Soba, drama, Mestni kino Ptuj ob 17.30; IFFR Live: Ko odprem oči, Mestni kino Ptuj ob 20.00 NEDELJA, 31. 1._ Medo s severa, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.00; Oskarjevi nominiranci: Soba, drama, Mestni kino Ptuj ob 18.00; Oskarjevi nominiranci: Povratnik, Mestni kino Ptuj ob 20.00 ČETRTEK, 4. 2. Oskarjevi nominiranci: Most duhov, Mestni kino Ptuj ob 20.00 PETEK, 5. 2. Alvin in veverički: Velika alvintura, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.30; Petdeset odtenkov črne, Mestni kino Ptuj ob 18.00; Oskarjevi nominiranci: Most duhov, Mestni kino Ptuj ob 20.00 SOBOTA, 6. 2. Alvin in veverički: Velika alvintura, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.00; Petdeset odtenkov črne, Mestni kino Ptuj ob 18.00; Oskarjevi nominiranci: Most duhov, Mestni kino Ptuj ob 20.00 ČETRTEK, 11. 2._ Novi novi filmi AGRFT, filmska projekcija kratkih filmov in pogovor, Mestni kino Ptuj ob 19.00 PETEK, 12. 2. Čas za sneg, animirani film, Mestni kino Ptuj ob 16.30; Oskarjevi nominiranci/Liffe po Liffu: Savlov sin, Mestni kino Ptuj ob 18.00; Oskarjevi nominiranci: Povratnik, Mestni kino Ptuj ob 20.00 SOBOTA, 13. 2. Čas za sneg, animirani film, sinhronizirano, Mestni kino Ptuj ob 16.00 Oskarjevi nominiranci/Liffe po Liffu: Savlov sin, drama, Mestni kino Ptuj ob 18.00; Oskarjevi nominiranci: Povratnik, akcija, Mestni kino Ptuj ob 20.00 SREDA, 17. 2. Gostovanje 10. festivala gorniškega filma, Mestni kino Ptuj ob 19.00 ČETRTEK, 18. 2._ Gostovanje 10. festivala gorniškega filma, Mestni kino Ptuj ob 19.00 SOBOTA, 20. 2. Kino vrtiček: Hokus pokus Albert, Mestni kino Ptuj ob 10.00 PTUJČAN 28 NAPOVEDNIK prireditve, kultura in izobraževanje ■ redne razstave in dogodki PETEK, 12. 2._ Jam Session: Jaka Kopač, Marko Korošec, Kolnkišta ob 22.00 SOBOTA, 13. 2._ Tribute to the Masters of Trash Metal, koncert skupine Ashine, posvečen Metallici, CID Ptuj ob 21.00; SsmKOSK, NeoPogo (psychadelic, experimental), Kolnkišta ob 22.00 TOREK, 16. 2._ Kako kvalitetno preživeti doma čas z otrokom, predavanje, Šola za starše, zasebni vrtec Vilinski gaj, Ptuj ob 18.00 ČETRTEK, 18. 2._ Pravljica z jogo (otroci od 4. leta dalje), Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ob 17.00 SOBOTA, 20. 2._ Reggae vibracije w/Tadiman & Robbie Herbalist, Kolnkišta ob 22.00 NEDELJA, 21. 2._ Fenomen Bruno Groning, projekcija dokumentarnega filma, Narodni dom Ptuj, 14.00-19.30 (z dvema odmoroma) Vojna bolnišnica Sternthal/Strnišče pri Ptuju med letoma 1915 in 1918, muzejska razstava, PMPO, Ptujski grad, od 29. 1. do 29. 2. 2016, vsak dan, 9.00-17.00 Boris Farič: Topographia Sloveniae Modernae, fotografska razstava, PMPO, Ptujski grad, od 29. 1. do 21. 2. 2016, vsak dan, 9.00-17.00 Gregor Samastur: Prebujenje - Percepcija, razstava, CID Ptuj, od 10. 2. do 29. 2. 2016, od ponedeljka do petka, 9.00-18.00 Regijska fotografska delavnica in razstava Pust in maskiranje, Stara steklarska delavnica, od 30. 1. do 13. 2. 2016 Zimske počitnice z bratoma Malek in Rud Eleja, dopoldanske počitniške delavnice za otroke, CID Ptuj, od 22. 2. do 26. 2. 2016, 10.00-12.00 Smučarski tečaj na domačem hribu - za otroke, od 22. 2. do 26. 2. 2016, prijave na CID Ptuj Artfest - mednarodni slikarski ex-tempore Ptuj, Galerija Magistrat, Dominikanski samostan, od 29. 1. do 19. 2. 2016 Pustna knjižna razstava Ste videli pusta, kako zimo hrusta?!, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, od 1. 2. do 11. 2. 2016, 8.00-19.00 Ohranjena filmska dediščina o kurentovanju na Ptujskem, Zgodovinski arhiv Ptuj, od 2. 2. do 9. 2. 2016, vsak delovnik, 9.00-14.00 Razstava Ko zavlada Ptuju kurent, odsev kurentovanja v arhivskih virih, Zgodovinski arhiv Ptuj, od 2. 2. do 9. 2. 2016, vsak delovnik, 9.00-14.00 Sneg se topi, maska nori, tematska razstava, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, od 2. 2. do 9. 2. 2016, 8.00-19.00 Hiša dvorskih norcev ali jokerjev, stand up komedije, Dom kulture Muzi-kafe, od 2. 2. do 9. 2. 2016, 8.00-23.00 Karneval z okusi Ptuja in Škotske, koncertni popoldnevi s škotsko skupino Absurdist Pipe Band, Hotel Mitra, od 2. 2. do 9. 2. 2016, 16.00-23.00 Zbirka tradicionalnih pustnih mask, Ptujski grad, od 2. 2. do 9. 2. 2016, 9.00-17.00 GIMNAZIJA PTUJ 29. JANUAR šport in rekreacija SOBOTA, 7. 2._ RK Drava : RK Dol TKI Hrastnik, mladinci, 17.00, Dvorana Center SOBOTA, 13. 2._ RK Drava : RK Krim, člani, 19.00, Oš Ljudski vrt SOBOTA, 27. 2._ RK Drava : RD Hertz Šmartno, člani, 19.00, OŠ Ljudski vrt Popolnejši seznam dogodkov najdete na spletnem portalu www.discoverptuj.eu, kjer je v rubriki Prireditve dogodki Ptuj na voljo tudi obrazec za vpis dogodkov. Direktna povezava na obrazec je http://discoverptuj.eu/prireditve--dogodki-ptuj/vpis-dogodkov/. 29 ŠTEVILKA 1, JANUAR 2016 KOLUMNA Boris Voglar Večni pust in tradicija maskiranja Ni naključje, da se prav v tem ciklu enega obrata, ki ga naš lepi modri planet naredi okrog sonca, ko se najkrajši dan počasi prevesi in se povrne moč toplote in svetlobe, na neki točki v času pojavi obredje, ki mu pravimo pust ali fašenk. Prav tako ni naključje, da Kitajci poznajo začetek novega leta šele nekje v februarju, ko se pri nas porabljajo zadnje, čez zimo prihranjene zaloge hrane in priboljškov. Tako je že od pradavnin. Od tod tudi obhodi po vaseh z znanim »imate kaj za pusta hrusta« in »pust mastnih ust«. Od pepelnice naprej je namreč sledil štiridesetdnevni post. Pred tem pa si dajmo duška. Ne nazadnje je prav za pusta svet obrnjen na glavo. Tisti, ki so sicer spodaj, ki jim je vladano, si v tem času privoščijo vloge vladajočih. Cesarjev, šerifov, kraljev, predsednikov. In obratno. Vsi, ki se sicer nekako brzdajo in si ne dovolijo, da bi jih vodila čustva, si v tem času vendarle smejo privoščiti vsaj nekaj zabave. A to je le mili opis. Še nedavno se je dogajalo, da so se prav ob pustu izravnale kakšne stare zamere in se poravnali stari računi. Pod krinko je bilo to vendarle lažje. Ali z drugimi besedami: maska dostikrat razkrije pravi karakter. Maskiranje in karnevalsko obredje - pustni rituali plodnosti in želje po bogati, plodni in obilni letini, ob prebujajoči se pomladi ter preganjanje zime in mraza - poznata ob magični funkciji še drugo: satirično, zabavljaško, humorno. Vseeno je resnica najlažje sprejeta, če je podana skozi smeh, na komičen način. Ko se čas nekako ustavi, se skozi kulturo praznovanja pojavljajo maske in šemski liki kot nekakšni ljudski pravičniki, kot personifikacije ljudskega prava, ki prevzamejo vlogo varuhov družbenih V teh časih zategovanja pasu in padajoče natalitete pa vsekakor še kako velja tisti znani izrek: »Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste.« O AVTORJU Boris Voglar je cenjen in vedno bolj iskan fotograf, umetnik in pisec. Je zvest kronist družbeno-kulturnega dogajanja na Ptuju in po Sloveniji. PTUJCAN 30 bodylife VHVl XWll, Rajípova ulica 15 2250 Ptuj 051 60 60 52 www.body life.S! Sladkanje v Pomaranči 0) 3 3 /7\ promerna soia marmor Kf*) srednja prometa šola Možna namestitev v DIJAŠKEM DOMU! Sodoben poklic, kakovostno izobraževanje! Vidimo se na INFORMATIVNEM DNEVU 12. in 13.2.2016 prometna šola maritior 3 3= W višja premerimo soDa vabi h vpisu v naslednje vfijeSolske programe: • INŽENIR LOGISTIKE PROGRAM LOGISTIČNO INŽENIRSTVO • INŽENIR VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE PROGRAM VARSTVA OKOLJA IN KOMUNALE REDNI IN IZREDNI ŠTUDIJ PODPRT Z e-IZOBRAŽEVANJEM Cz/ 8 norih noči v Karnevalski dvorani na Vičavi Torek, 2. februar, ob 20. uri Čuki, Gadi Vstopnice v predprodaji 9 eur, na dan prireditve 12 eur. Sreda, 3. februar, ob 20. uri Učiteljice, Petra Kovačevič, Kingston Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur. Četrtek, 4. februar, ob 20. uri Parni Valjak, Drugo dugme Vstopnice v predprodaji 15 eur, na dan prireditve 18 eur. Petek, 5. februar, ob 20. uri Kurentanc MI2, Happy Ol'Mcweasel, Cover lover Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur. Za člane KPŠ 9 eur. Sobota, 6. februar, ob 19. uri Veliki karnevalski bal Tanja Žagar, Ansambel Pajdaši Vstop z večerjo 28 eur, na dan prireditve brez večerje 14 eur. Vstop mask ob 22. uri. Nedelja, 7. februar, ob 21. uri Prljavo kazalište, Poskočni muzikantje Vstopnice v predprodaji 15 eur, na dan prireditve 18 eur. Ponedeljek, 8. februar, ob 20. uri Magnifico, Mambo Kings Vstopnice v predprodaji 12 eur, na dan prireditve 15 eur. Torek, 9. februar, ob 20. uri Modrijani, Nina Pušlar Vstopnice v predprodaji 9 eur, na dan prireditve 12 eur. Prodajna mesta vstopnic za karnevalsko dvorano Pošta Slovenije, Eventim, Petrol, Tic Ptuj, Kavarna Kluba ptujskih študentov, Kiosk pred karnevalsko dvorano na Vičavi (na dan dogodka) IflHnUOBČDIAPmi javne službe ptuj ^^ITeruzalan Orm slcmnste gorice A Zavaroval Xl Maribor eni adriaplin fPTUJČAN Terme Ptuj SAW HCflïLS & RESORTS OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v sodelovanju z Vrtcem Ptuj Torek, 9.2.2016, ob 17.00 v Klubu Gemina XIII. Vstop prost za vso družino. Informacije: ) 02/7494 506 * hotel.primus@terme-ptujsi Svet savn Flavia Okrepite svoj imunski sistem in poskrbite za boljše počutje Čudovit svet savn Flavia v Grand Hotelu Primus vam je na voljo med tednom že od 13.00 ure. Informacije: ) 02/7494 150 * wellness@terme-ptuj.sM Petkove ugodnosti v bazenih Termalnega Parka do 19.2.2016: dan za družine Vsak petek do 4.3.2016, 20.00 - 24.00 Ob nakupu 2 celoanevnin NOČNO KOPANJE V odraslih «topmc za odrasli: 6 €/osebo, k°panjese d° 3 otroc| otroci (5-15 let): 5,50 €/osebo kopajo brezplačno. Valentinov vikend v Grand Hotelu Primus 12.2.2016 ob 20.00 Štorija o vinu - vina kleti Goriška Brda / Primusove vinske zgodbe Vstopnica za vinsko-kulinarični večer (strežena večerja ob spremljavi izbranih vin) 25 €/osebo 13.2.2016 ob 19.00 Valentinov ples s streženo večerjo in živo glasbo Vstopnica : 25 €/osebo Rezervacija omizja: 02 /7494 506. VALENTINOV BRUNCH Nedelja, 14.2.2016, med 12.00 in 15.00 (Kulinarično razvajanje z bogatim izborom jedi na bifeju, ki se bodo pripravljale tudi neposredno pred vami (show cooking) s kuharskim chefom Robertom Žibratom. ^^ Rezervacija omizja : 02/ 7494 506 f Medico-wellness Valens Augusta Samoplačniški pregledi priznanih ortopedov Terapevtska masaža hrbta (30 min) v februarju -20% ugodneje Dodatne informacije in naročanje: ) 02/7494 150 * wellness@terme-ptuj.si Termalni Park ali Hotelski bazeni Vespasianus ^ rt / na celodnevno vstopnico za kopanje. Kupon — rf I I v/- velja za do 2 osebi ob enkratnem koriščenju. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon je veljaven do 313.2016. Terme Ptuj Pot v toplice 9 2251 Ptuj Wellness _ ^ popusta ob nakupu wellness storitev nad t 20 EUR. Ne velja za nakup darilnih bonov in ™ "j ^^ se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja ^ za 1 storitev. Terme Ptuj Pot v toplice 9 Kupon je veljaven do 31.3.2016. 2251 Ptuj Hotelska restavracija A popusta ob nakupu cele torte iz «II \ //\ slaščičarne Grand Hotela Primus. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon Terme Ptuj lahko vnovčite ob nakupu 1 cele torte Pot v toplice 9 (minimum 8 kosov). 2251 Ptuj Kupon je veljaven do 31.3.2016.