VSEBINA — Sprememba plana razvoja str. 2 — Participacija, Na pragu volitev str. 3 — Vtisi s seminarja str. 4 — Sprejem novih članov v ZK Zdravstvi varstvo str. 5 — Rezultati tekmovanja gasilcev str. 6 — Naš vzpon na Triglav str. 7 — Po poteh AVNOJ-a str. 8 — Požar v oddelku PP str. 9 — Kadrovske vesti str. 10 — Poškodbe, Upokojili so se Gradnja novega zdravstvenega doma str. 11 ■— Sprememba prometnega režima Dan varčevanja str. 12 — Predstavljamo vam DE str. 13 — Križanka str. 14 Leto XVIII. Litija, oktober 1977 Številka 10 Gradnjo nove skladiščne hale in piedmešalnlce vlaken V okviru spremenjenega razvojnega programa Predilnice Litija (o tem smo poročali v informacijah št. 52 — sklep delavskega sveta), bomo pričeli z gradnjo nove skladiščne hale in predmešalnice sintetičnih vlaken. Nova zgradba bo stala poleg sedanjega skladišča gotovih izdelkov — na sliki je temno obarvana. Skladiščna hala bo merila 450 m2, predmešalnica pa 1125 m2. Komisija za razvoj podjetja je za izvajalna dela izbrala GIP — »Beton — Zasavje«, ki je bilo najugodnejši ponudnik. Predvidena cena gradnje je 10.200.000 din. Izgradnja predmešalnice sintetičnih vlaken je pogoj za uresničevanje srednjeročnega razvojnega programa naše tovarne za obdobje 1976—1980, saj bomo tako lahko izločili 50 % sedanjih strojev za pripravo (rahljači, melanžirne mize in baterji) in pridobili prostor za premontažo strojev in organiziranje novega tehnološkega postopka, kot ga predvideva program. S pripravljalnimi deli bomo pričeli že v tem mesecu, z gradnjo objekta pa takoj, ko bo izdano gradbeno dovoljenje. Predvideni rok gradnje je šest mesecev od pričetka del. Ar Sprememba plana razvoja podjetja v obdobju 1976—1980 z investicijskim programom Razvojni program podejtja za obdobje 1976—1980 je bil obravnavan že v letu 1975, sprejet pa na zboru kolektiva dne 25. 6. 1975. Glavna vsebina programa je bila: 1. ukinitev nočnega dela žena, ter prehod na dvoizmensko obratovanje celotnega Podjetja 2. odprava ozkih grl v posameznih fazah proizvodnje 3. povečanje proizvodnje preje od 6.450 ton na 8.456 ton ali za 31 % s tem, da se poveča proizvodnja sintetične preje za 48 % 4. celotni dohodek se bi povečal od 412 milj. na 524 milj. ali za 27 % v istem razmerju pa tudi ostali elementi delitve celotnega dohdoka 5. za realizacijo programa se porabi 466 milj. din, letos pa bi z realizacijo progra- □ ___, SITUACIJA ____________ skladiščne hale s predmešalnice vlaken ma potrebovali že 611 milj. din zaradi podražitev. Poleg dinarskih sredstev se bi porabilo še 170 milj. din konvertibilnih deviznih sredstev. Načrtovani program zaradi objektivnih vzrokov ni mogoče realizirati v celoti. Odprava nočnega dela zahteva velika investicijska sredstva (511 milj. din), ki pa ne da adekvatne proizvodne rezultate poleg tega pa jih tudi ni bilo mogoče dobiti z ugodnimi odplačilnimi pogoji. Kredite za odpravo nočnega dela žena bi bilo možno dobiti največ z odplačilnim rokom do 8 let in po obrestni meri 8 % kar je izredno visoko. Anuiteta bi bila tolikšna, da bi angažirala vsa ustvarjena sredstva in večino amortizacije med tem ko bi obresti od kreditov neugodno vplivale na dohodek in čisti dohodek podejtja. Tudi za načrtovani nakup strojev, ki se ne proizvajajo v Jugoslaviji bi potrebovali 170 milj. din konvertibilnih sredstev. V se- (Nadaijevanje na 2. strani) 1. november — Dan mrtvih Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata; odprta noč in dan so groba vrata; al’ dneva ne pove nobena prat'ka. Iz svetlobe življenja odhajajo dan. za dnem živa bitja v svet smrti. Bolezni, vojne, nesreče prekinejo utrip srca našim naj- bližjim. Preminejo. Vemo, da so odšli za vedno tja, kjer ni sreče in smeha, pa tudi gorja in solz ne. Edina vez je spomin, toda ta je mogoč samo živim. Zato je počasen naš korak po odpadlem jesenskem listju, sklonjena naša glava v meglenem novembrskem dnevu, zamegljene oči, uprte v plamene sveč. V teh majhnih ognjih vidimo vaše obraze, postave, kretnje; vaše življenje, prepletajoče se z našimi. Zopet ste del nas. Svetloba ugasne ob sunku vetra. Krizanteme — rože žalosti — bodo povesile glave ob jutranji slani. Vaše podobe pa ne bodo izginile iz naših src. Zato je naš korak, ko se vračamo iz pokopališča, nekoliko živahnejši, hitrejši, odločnejši. Sprememba plana razvoja podjetja . .. (Nadaljevanje s 1. strani) danjem sistemu dodeljevanja deviznih sredstev za tekstilno industrijo pa tolikšnih sredstev ni mogoče zagotoviti. Navedena dejstva so narekovala revizijo programa. Korigirani program razvoja upošteva vse dane možnosti zato ga je možno v kratkem času realizirati. Upošteva tudi vse načrtovane učinke prvotnega programa oz. jih celo povečuje. Glavna sprememba je le v tem, da se odprava nočnega dela začasno preloži in prenese v naslednje petletno obdobje, ko bodo za odpravo le-tega podani boljši pogoji. Smernice korigiranega plana razvoja podjetja v obdobju 1976 — 1980 so naslednje: 1. ukinitev štirizmenskega dela v predpredilnici in prehod na troizmensko delo. Za izvedbo te naloge bo potrebno dopolniti strojne kapacitete v predpredilnici ter izvršiti določena adaptacijska dela. 2. Zgraditi skladiščno halo s predmešalnico vlaken. S predmešalnico vlaken se nadomesti obstoječa melanžir-nica, ki je zastarela in istro-šena. Z novogradnjo se sprosti prostor v stari melanžir-nici za predpredilnico. 3. Z montažo dodatne opreme odpraviti ozka grla v posameznih fazah proizvodnje, s čimer bo omogočeno z minimalnimi vlaganji povečati proizvodnjo na 8.650 ton do leta 1980, kar je predvideno v planih družbeno političnih skupnostih. S to količino pa bi bile pokrite tudi potrebe po preji, ki jih načrtujejo kupci. 4. Intenzivna rast podjetja v preteklem obdobju, ki jo je pogojevala velika konjuk-tura v prodaji preje, je preprečevala zamenjavo is trošenega strojnega parka, posebno v končni fazi — predilne kapacitete. Zaradi intenzivne proizvodnje je del kapacitet v slabem stanju, da se morajo zamenjati z novimi. Zato se v obdobju 1976—1980 nadomestijo izrabljeni stroji z novimi, ki bodo popolnejši v pogledu tehnologije. PREDRAČUNSKA VREDNOST INVESTICIJSKIH NALOŽB 1976—1980 a) posamezna sredstva din v '°/o — gradbeni objekti 11.760.000 —• strojna oprema domača 72.702.628 — strojna oprema iz uvoza 30.544.904 — montaža uvožene opreme 137.600 — carina in ost. str. uvož. opreme 11.060.769 — ostala oprema domača 24.938.619 Skupaj 151.144.520 86,8 b) obratna sredstva — povečanje obratnih sredstev c) v zvezi z investicijo druga plačila — posojila EGS za financiranje energetskih objektov 12.000.000 6,9 a) od investicijskih naložb 7.497.344 b) od blagovnih kreditov 3.385.061 Skupaj 10.882.405 6,3 d) Vsega skupaj (a + c) 174.026.925 100,0 VREDNOST OPREME IZ UVOZA dobavitelj ! . devizna valuta j vrednost SIV tečaj NDR — firma HERGETH —■ oprema za mešalnico vlaken DM 987.455 6.862.812 — mikalnik z linijo DM 315.116 2.190.056 DM 1.302.571 9.052.868 CSSR — firma INVESTA — brezvretenski predilni stroji za bombažno prejo ČO$ 630.676 11.352.168 — brezvretenski predilni stroji za sintetično prejo co$ 325.000 5.850.000 čos 955.676 17.202.168 DDR — firma UNITECHNA — česalni stroji VNO$ 197.291 3.551.238 — previjalni stroji VNO$ 41.035 738.630 — montaža (VNO$ = 17,20) VNO$ 8.000 137.600 VNO$ 246.326 4.427.468 Vsega skupaj v din po tečaju SIV 30.682.504 STRUKTURA VLAGANJ V OSNOVNA SREDSTVA din v !% — domači del 120.462.016 79,7 — uvozni del 30.682.504 20,3 Skupaj 151.144.520 100,0 PLANIRANI VIRI FINANCIRANJA a) za osnovna sredstva —■ lastni viri sredstev 104.129.780 63,8 — komercialni krediti 47.014.740 28,8 firma KRUŠIK, Valjevo 30.492.000 18,7 firma INVESTA, Praga 13.281.507 8,2 firma UNITECHNA, Berlin 3.241.233 1,9 Skupaj 151.144.520 92,6 b) za obratna sredstva —• posojilo podružn. LB, Ljubljana 12.000.000 7,4 Skupaj viri financ, poslov, sredstev 163.144.520 100,0 c) za druga plačila — lastna sredstva-energ. 10.882.405 — STRUKTURA FINANCIRANJA INVESTICIJE din V '% — dinarsko 132.462.016 81,2 — devizno 30.682.504 18,8 v tem: konvert. devize (DM) 9.052.868 5,5 klirinš. devize (ČOS, VNO$) 21.629.636 13,3 Skupaj 163.144.520 100,0 REZULTATI INVESTICIJSKIH NALOŽB Proizvodnja — v tonah: 1975 1980 Indeks — količin, proizvod, podjetja 9.139 12.745 139 — enojna preja 6.317 8.651 137 — sukana preja 2.894 4.166 143 — previta preja 4.654 7.020 151 — kard. bombažna preja 2.437 3.595 148 — česana bombažna preja 611 707 117 — kard. preja iz kem. vlaken 3.269 4.349 133 Zaposleni: — 0 število zaposlenih 1160 1190 103 Elementi delitve CD — v 000 din: — celotni dohodek 411.942 624.058 151 — dohodek 131.330 227.824 173 — čisti dohodek 112.664 184.322 164 Produktivnost: — tehnična kg/delavec — ekonomska doh./delavec 139.416 241.083 173 Ekonomičnost: — celot. doh. : porablj. sred. 1,47 1,57 107 Rentabilnost: — akum. + Am : vlož. sred. 0,22 din 0,26 din 118 Kazalci delitve: — delež v D. v C. D. 32% 37 % 116 — delež C. D. v C. D. 27 % 30% 111 Glavno breme investicije bo nosilo podjetje. Potrebno pa bo najeti tudi posojila za obratna sredstva, v katerih so sedaj vezana amortizacijska sredstva. Pozdravi naših planincev z vrha Triglava Triglavski dorrwia Kredarici — 2515 rr Participacijo - soudeležba pri financiranju idravstv. zavarovanja Dnevno časopisje obravnava in tudi kritično presoja nov sistem naše soudeležbe pri kritju stroškov v zdravstvenem zavarovanju. Za to soudeležbo uporabljamo izraz — participacija. Soudeležba zavarovancev ni nekaj novega. Do sedaj smo prispevali del stroškov za zdravila, neobvezna cepljenja, ob določenih pogojih za stroške zdravljenja v bolnicah, itd . . . Z predložitvijo samoupravnega sporazuma o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva SR Slovenije, uvaja Zdravstvena skupnost SR Slovenije nov sistem financiranja zdravstvenega zavarovanja. Kako pokrivamo stroške iz naslova zdravstvenega zavarovanja? Pri izplačilu osebnih dohodkov dajemo osnovni prispevek, ki procentualno pokriva stroške pokojninskega in invalidskega zavarovanja (dolgoročno zavarovanje) ter zdravstvenega zavarovanja (kratkoročno zavarovanje). Iz osnovnega zavarovanja niso bili pokriti vsi stroški iz zdravstvenega zavarovanja, /.ato so morale delovne organizacije plačevati dodaten prispevek za zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Ce iz dodatnega prispevka niso bili pokriti vsi stroški iz z nravstvenega zavarovanja so zdravstvene skupnosti v soglasju z občinskimi skupnostmi predpisovale izreden prispevek, ki je bremenil osebne dohodke. Plačeval se je po solidarnostnem načelu. Plačevali smo ga vsi zavarovanci, la sistem kritja stroškov je zašel v resno težavo, ker se primanjkljaji v zdravstvenem zavarovanju večajo. Članek nima namena obravnavati, ali se sredstva namenjena za zdravstveno zavarovanje gospodarno uporabljajo. Na drugi strani je očitek, da predpisanih zdravil ne uporabljamo in se ne ravnamo po zdravnikovih navodilih med zdravljenjem. Stroški za nadomestilo bolniškega staleža neprenehoma rastejo. Zdravstvena skupnost SR Slovenije je postavila nov si-sistem financiranja zdravstvenega zavarovanja na zagotavljanju pravic iz enotnega programa. Koriščenje pravic iz enotnega programa je brezplačno. V enotni program sodi odkrivanje, preprečevanje, zatiranje in zdravljenje nalezljivih bolezni: zdravstveno varstvo novorojenčkov in predšolskih! otrok do 6 leta starosti; zdravstveno varstvo šoloobveznih otrok, dijakov in študentov do 26 leta starosti; varstvo žena med nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo, zdravljenje sladkornih bolezni, zvišanega krvnega pritiska, predrakastih in rakastih obolenj in duševnih bolnikov, zdravljenje alkoholizma, epilepsije, zdravljenje in nego na domu s patronažo, zdravstveno varstvo v primerih nesreč pri delu ter poklicnih bolezni; zdravstveno varstvo udeležencev NOV; aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, pravico do zdravil in potnih stroškov; zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po mednarodnih sporazumih oziroma med njihovim delom ter bivanjem v tujini. V programu so navedeni še pogoji zdravljenja po enotnem programu. Dodatni program zdravstv. varstva Pravice iz dodatnega programa določa posebni program, ki ga sprejme občinska ali regionalna zdravstvena skupnost. V dodatni program sodijo denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja ter neposredno zdravstveno varstvo, ki je take narave, da si ga v zdravstveni skupnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani v celoti, ali s sorazmerno visoko soudeležbo skupnosti k posameznim storitvam. Dodatni program se v celoti izvaja, če ima zdravstvena skupnost finančna sredstva. Pri koriščenju dodatnega programa stroške plača koristnik, skupnost pa več ali manj, odvisno od storitve in bolezni k bolnikovem strošku. Pravice iz dodatnega programa obsegajo: zdravniške preglede in zdravljenje pri splošnih zdravnikih, zdravljenje pri specialistih na podlagi napotnice, laboratorijske in rentgenske preiskave, umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje v naravnih zdraviliščih, itd. Kadar je podana utemeljitev (indikacija) za nujnost prevoza bolnika v zdravstveni dom ali bolnico, se krije stroške obiska in sam prevoz iz enotnega programa. O nujnosti obiska in prevoza razsoja zdravnik. Po programu so zavarovanci razdeljeni v štiri skupine. V prvi skupini so tisti, katerih skupni dohodek na družinskega člana v preteklem letu presega 100 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki, v drugi skupini so tisti, ki so imeli dohodek nad 50 do 100 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki, in v tretji skupini tisti, ki so imeli v preteklem letu na družinskega člana skupni dohodek do polovice zneska povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Četrta skupina je doplačil oproščena. Delo naše delegacije Pred sejo skupščine občinske zdravstvene skupnosti Litija, je naša delegacija samoupravnih interesnih družbenih skupnosti pri občini Litija, obravnavala predloga nove organizacije zdravstveno skupnosti. Delegacija je mnenja, da v predlogu odstopamo od solidarnostnega načela, da prispevajo k stroškom zdravljenja tudi tisti zavarovanci, ki niso bolni. Upoštevati moramo tudi okolnosti, ki vplivajo na porast stroškov v zdravstvenem zavarovanju, to je nočno delo, neugodne delovne razmere doma ali na delovnih mestih. Problem finansiranja je potrebno temeljito proučiti. Delegacija se je solidalizirala s stališči predsedstva RS ZS Slovenije, ki poudarjajo, da je potrebno program zdravstvenega varstva in same udeležbe zavarovancev proučiti, ga oblikovati tako, da bo zavarovanec prispeval k plačilu tistih storitev, ki niso neodložljive za ohranitev človekovega zdravja ali zavarovanja okolice pred širjenjem nalezljivih bolezni. Participacija ne sme okrniti načela solidarnosti ter ne odvračati bolnega od potrebnih zdravstvenih storitev. Sindikati predlagajo, naj bi participacijo uvajali postopno. Mnenja so 1. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. — Da bi v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji zagotovili: načelo sporazumevanja in dogovarjanja, večji vpliv zavarovancev in upokojencev na delo skupnosti, možnost neposrednega odlo- V novembru poteče mandat sedanjim samoupravnim organom in komisijam, v katerih je sodelovalo preko 120 delavcev. Kandidate za nove volitve določi in postopek izvede sindikalna organizacija. Seveda je treba pri tem upoštevati strukturo delavcev po delovnih enotah, spolu, starosti, politični organiziranosti in drugih kriterijih. Volitve bodo v drugi polovici novembra. Ob izbiri ustreznih kandidatov pa je treba imeti pred očmi tudi to, kaj so dolžnosti delegata in kaj volivci od svojega delegata pričakujemo. Zakon o združenem delu navaja o določanju v delovni organizaciji naslednje: Če delegat v delavskem svetu delovne organizacije soodloča o vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarjanje materialnih obveznosti, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki jih določata statut delovne organi-cije in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, se mora izjaviti in glasovati v skladu s stališčem, ki so ga zavzeli delavci. Če delegat v delavskem svetu delovne organizacije soodloča o vprašanjih o katerih delavci ne odločajo z osebnim izjavljanjem, mora pri izjavljanju ravnati v okviru smernic, ki so jih določili delavci. Delegat, v delavskem svetu, je odgovoren za svoje delo delavcem, ki so ga izvolili. O odgovornosti za opravljanje samoupravi j alskih funk- tudi, da mora biti znesek za boleznino do 30 dni bolova-nja in nad 30 dni, enak. Zagotoviti je potrebno tekočo valorizacijo bolezni in ne jemati merilo dohodkov v preteklem letu, ko so osebni dohodki nižji od osebnih dohodkov v tekočem letu. Občinska zdravstvena skupnost Litija je 3. 10. 1977 na 19. seji obravnavala samoupravni sporazum o pravicah iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in o načinu urejanja drugih pravic iz zdravstvenega varstva. Pri obravnavi bolniškega staleža je občinska zdravstvena skupnost predlagala delovnim organizacijam, da organizirajo laično kontrolo oseb v bolniškem staležu. če- čanja, se oblikujejo deli skupnosti SR Slovenije, občinske skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. — Od 1. januarja 1978 bo pričelo delovati samoupravno sodišče združenega dela, kjer bodo po samoupravno določenem postopku urejali sodno varstvo pravic zavarovancev in upokojencev s področja invalidsko—pokojninskega zavarovanja. Poleg tega je predvideno še cij pa navaja zakon naslednje: Delavec j c osebno odgovoren za vestno opravljanje samoupravi j alskih funkcij. Statut delovne organizacije, samoupravni sporazum o združitvi, v delovno organizacijo določata v skladu z zakonom obveznosti članov delavskega sveta, članov izvršilnega organa, individualnega poslovodnega organa oz. predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa ter članov samoupravne delavske kontrole pri izvrševanju samoupravljalskih funkcij, vrste odgovornosti za kršitev teh obveznosti in postopek za ugotavljanje odgovornosti . V veliko pomoč pri delu delegatov je pravočasno obveščanje pred sprejemanjem sklepov, prav tako pa tudi obveščanje o sprejetih sklepih in stališčih samoupravnih organov. Za delegata, ki nas bo zastopal in v našem imenu odločal, je treba izbrati delavca, ki bo sposoben zastopati stališča volilcev, pa tudi odločati se drugače, v splošnem interesu delovne organizacije in nato zagovarjati takšne odločitve pred delavci. V začetku prihodnjega leta bomo volili, tudi delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in delegacije za skupščino samoupravne interesna skupnosti. Tudi kandidati so že evidentirani. M. Kralj prav ta sklep ni popolnoma usklajen s principi samoupravnih odnosov, je uvedba laičnega kontrolorja v Grosupljem odpravila neupravičeno koriščenje bolniškega staleža. Na skupščini je bilo rečeno, da je težko razsojati upravičenost dela med zdravljenjem če je mati gospodinja in mora skuhati kosilo ali oprati pleničke. Praksa bo pokazala upravičenost in ekonomičnost kontrole. Zaključujem z besedami člana zdravstvene skupnosti občine Litija: »Na seji skupščine smo dali pripombe k samoupravnemu sporazumu o pravicah iz zdravstvenega varstva. Upajmo, da bodo naša stališča upoštevana v določilih samoupravnega sporazuma.« F. Lesjak nekaj dopolnitev o delovnem področju in nalogah skupnosti. 2. Uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za čas od leta 1976 do 1980, v letu 1977. — Na podlagi republiške ustave, naj se v vsaki občini oblikujejo občinske skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bodo imele nekatere izvirne pristojnosti, zlasti na področju uresničevanja pravic do rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, izvajanje ukrepov za zmanjšanje invalidnosti, reševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev, itd. —■ Pokojnine so bile usklajene glede na družbeno ekonomsko gibanje v letu 1977. — V tem letu se tudi izpolnjuje delo v zveznih in republiških komisijah za pripravo izhodišč za nov, sodobnejši sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 3. Izhodišča za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti v letu 1978. •— V prihodnjem letu bo potrebno zlasti oblikovati skupnosti SRS kot dele skupnosti v občinah. — Izhodišča za ocenjevanje izdatkov skupnosti v letu 1978 so naslednja: enak obseg pravic kot v letu 1977, planirali porast vseh uživalcev pokojnin z 2,5 % in sicer: starostnih za 1,8 %, invalidskih za 2,5 %, druižnskih za 3,7%. Letna valorizacija pokojnin po oceni porasta poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1977. Na podlagi teh izhodišč ocenjujemo, da bodo znašali vsi izdatki 18,6 % več, kot v letu 1977. Izhodišča za oceno dohodkov v letu 1978 so primerjava z oceno realizacije dohodka v letu 1977; kaže, da se bodo skupni dohodki skupnosti povečali za leto 1978 za 14 %. Takšno povečanje združenih sredstev pa predstavlja relativno zmanjšanje obveznosti podpisnikov samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, za obdobje 1976—1978. D. Nastran V ponedeljek, 10. 10. 1977, se je sestala delegacija samoupravne interesne skupnosti družbene dejavnosti, na kateri smo obravnavali: Na pragu volitev Vtisi s seminarja v NDR V zvezi z nabavo štirih česalnih strojev in ene dublir-ke od vzhodnonemške firme Textima, je omenjena firma organizirala 14-dnevni seminar za tri člane našega kolektiva. Seminarja smo se udeležili: Miro Tišler, Brane Kastelic in Vojko Bizjak. Na pot smo se odpravili že 17. 9. 1977 preko Avstrije in Zahodne Nemčije v Vzhodno Nemčijo oziroma v NDR (Nemško Demokratično Republiko). Nemška Demokratična Republika meri 108.178 km2 in ima 17 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Berlin, ki ima 1,1 milijona prebivalcev. Državno področje Nemške Demokratične Republike je razdeljeno na 15 okrajev, katerih glavna mesta so: ROSTOCK, SCHVVERLIN, NEUBRANDENBURG, BERLIN, MAGDEBURG, POTSDAM, FRANKFURT - ODER, HALLE,LEIPZIG, COTTBUS, ERFURT, DRESDEN, SUHL, GERA in KARL - MARX -STADT. Okraji se imenujejo po omenjenih glavnih mestih. Nemška Demokratična Republika je nastala po drugi svetovni vojni, po osvoboditvi nemškega naroda od fašizma. Datum ustanovitve je 7. oktober 1949. čeprav so še vidni sledovi druge svetovne vojne, je nemško gospodarstvo doseglo že lepe uspehe. Prebližno četrtina industrijske proizvodnje predstavlja izdelava strojev in vozil. Veliko pozornosti posvečajo tudi kemijski industriji in elektrotehniki oziroma elektroniki, nekaj tudi prehrambeni industriji. Delovne organizacije, katerih je 697 in ima vsaka preko tisoč zaposlenih delavcev, so večinoma državne oziroma narodne, ter manjša podjetja, kot so pekarije, mesarije in podobne, so v privatnem lastništvu. Vsako državno podjetje ima poleg firme zapisano tudi kratico VEB (VOLKSEIGENER BE- TRIEB), kar jo loči od privatnih obrti. Razumljivo je, da narodna podjetja ustvarjajo največji del narodnega dohodka. Kolikšen pomen posvečajo masovnemu športu nam pove podatek, da je v skupnem športnem programu sindikata, mladine in športne zveze v letu 1976 sodelovalo preko pet milijonov odraslih, mladine in otrok. Izgradili so 460 športnih centrov in v času olimpijskih iger 1976 leta osvojili 190 medalj. Program seminarja: Naš program je bil razdeljen na dva dela, in sicer: Prvi teden: — montaža česalnih strojev, — montaža dublirke, — poizkusni tek omenjenih strojev, — ogled Dresdena. Drugi teden: —■ delo na česalnih strojih, — delo na dublirki, — naravnava in čiščenje česalnih strojev, — naravnava in čiščenje dublirke. Prvi del programa smo opravili v Kombintu VEB Spinnereimaschinenbau v Karl - Marx - Stadtu, drugi del pa v Baumtvollspinnerei v Mittweidi. V Karl-Marx-Stadt smo prispeli 18. 9. 1977 proti večeru. Čeprav nas ni nihče pričakoval na kolodvoru, smo kmalu našli Interhotel »Kongress«, ki ni daleč od glavnega kolodvora. V hotelu smo imeli rezervirani dve sobi v 23. nadstropju. Lahko rečem, da je Interhotel »Kongress« najmodernejši hotel v Karl-Marx -Stadtu. V neposredni bližini hotela je kip oziroma velika izklesana glava Karla Marxa, v ozadju pa lepa zgradba družbenopolitičnih organizacij Karl-Marx-Stadtskega okraja. Omenim naj tudi to, da na sami vožnji nismo imeli nobenih problemov s carinskimi organi. Najbolj pa se nam je vtisnilo v spomin ve, liko število majhnih hišic, kjer Vzhodni Nemci preživljajo proste dneve ob urejanju vrtičkov. Naslednjega dne, 19. septembra 1977 so nas odpeljali v Kombinat VEB Spinnereimaschinenbau, kjer so nas sprejeli: Heinrich Schreyer, Dieter Schreiber, Roland Muhberg in Gerhard Tutzsch-ky, ki se nam je pridružil kasneje, ko smo obiskovali drugi del programa v Mit-tvveidi. Omenjeni tovariši so nas zelo lepo sprejeli in nam nudili vso pomoč, ki smo jo potrebovali. Prvi dan smo si ogledali Kombinat in oddelke, v katerih smo kasneje sodelovali pri montaži česalnih strojev in dublirke. Tako smo prvi del seminarja zaključili 23. 9. 1977 z ogledom Dresdena. Na poti v Dresden smo se ustavili v manjšem mestecu Freiber. Tam smo videli, kako državljani potrpežljivo čakajo v vrsti, da se ob 9. uri dopoldan odpre kavarnica, kjer bodo popili skodelico kave in prigriznili košček peciva. Dresden je poleg Berlina, Leipziga in Karl-Marx-Stadta eno večjih mest v NDR. Po pripovedovanju tovariša iz Textime ima približno 600.000 prebivalcev in ima enkrat več prebivalcev kakor Karl-Marx-Stadt, ki jih ima približno 300.000. To je mesto z močno industrijo in bogato kulturno preteklostjo. Tu smo si ogledali tudi muzej s slikami starih mojstrov, ki so neprecenljive vrednosti. Tu so še vidni sledovi bombardiranja med drugo svetovno vojno. Ker v Kombinatu VEB Spinnereimaschinenbau ob sobotah in nedeljah ne delajo, smo imeli tudi mi dva dni prosto. Tako smo si lahko ogledovali življenje Karl-Marx-Stadta. Življenje v Karl-Marx-Stadtu je potekalo v pripravah na 60 letnico oktobrske revolucije. Bilo je veliko kulturnih prireditev, ki so bile kar na prostem. Videli smo tudi program sovjetske armije, z raznimi solisti in skupinami. To je bil zelo kvalitetni program. Življenje v Karl-Marx-Stad-tu je precej podobno življenju v Freibegu. Tudi tu so ljudje čakali pred gostišči in raznimi lokali, da bi dobili prostor. Avtomobilizem je kar precej razvit, vendar je za državljana NDR precej drag. Zelo poceni pa je prevoz s tramvaji, avtobusi in taksiji. Med osebnimi avtomobili prevladujejo Trabanti, manj pa je Škod, Moskvičev, Zapo-rožcev in Volg. Zanimalo nas je tudi, kako menjajo naš dinar. Odšli smo na banko in dobili za 100 dinarjev 12,40 (marke). Nemcu iz Zahodne Nemčije menjajo 1 DM = 1 M, dočim mora Nemec iz NDR odšteti v Za-padni Nemčiji 3—4 M za eno DM (zahodnonemško marko). Česalni stroj Dublirka Ameriški dolar velja 2,20 M. Najbolje menjajo ruski rubelj, saj velja kar 3,30 M. Tako smo spoznali, da z menjavo dinarjev ne bomo naredili dobre kupčije. Drugi del našega programa se je nadaljeval v bombažni predilnici v Mittweidi. To je precej stara predilnica, kjer predelujejo bombaž, cel in poliester. Takoj so nam priskrbeli potrebne izkaznice, katere smo morali vsak dan pokazati pri vratarju. Opazili smo, da imajo vsi delavci zaposleni v tej tovarni izkaznice, ki jih uporabljajo tako pri prihodu na delo, kakor tudi pri odhodu z dela. Mojster česalnice Erich VVerber nam je povedal, da obratujejo pri njih česalni — kontrolira delo delavk na česalnih strojih in dublir-kah (posebno je pozoren, da dublirka, katere svitek je polovičen ne stoji več kot 3 minute. Stanje dublirke s polovičnim svitkom povzroča slabo kvaliteto in okvaro stroja). Posluževanjc strojev: ena delavka poslužuje: — 2 raztezalki in 1 dublir-ko ali ■— 4 česalne stroje ali —■ 2 grobi in 2 fini raztezalki ali — 2 flyerja Šetvilčenje: mikalniki: N m 0,21 predraztezalke: Nm 0,27—0,28 dublirka: 68 gr/m česalni stroji: Nm 0,26 grobe raztezalke: Nm 0,25 Karl-Marx-Stadt stroji in dublirke že tri leta brez kakršnih koli okvar. Poudaril pa je, da se strogo drže predpisanih navodil. Ko smo spraševali, kakšen je sestav mešanice, ki teče na česalnih strojih, nam tega kot mojster česalnice ni znal odgovoriti, ker to ne spada v njegov delokrog. Vendar smo do konca naše prakse v omenjeni predilnici prišli do naslednjih podatkov: Sestava mešanice: Za česano prejo uporabljajo ruski bombaž prve in druge klase v sestavu: 32.5 % 2. klasa 31/32 67.5 % L klasa 31/32 Delo mojstra česalnice: — odgovarja za 34 česalnih strojev in 7 dublirk, —- kontrolira plan čiščenja strojev, — kontrolira plan mazanja strojev, — kontrolira % izčeska, fine raztezalke: Nm 0,25 flyerji: Nm 2,2 — 2,4 Dublirko uravnavajo z menjavo na predraztezalkah. Ob koncu naj omenim še eno zanimivost iz okolice Karl-Marx-Stadta, to je preko 500 let staro kovačnico s tremi kladivi, za katero pravijo, da je bila osnova za razvoj nemške industrije. Kovačnica je bila zgrajena 1436. leta in se je ohranila do današnjih dni. Kladiva poganja mlinsko kolo na vodo preko lesenih vzvodov in lesenih zobnikov. Kladiva imajo različno število udarcev na minuto. Najmanj udarcev ima najtežje kladivo, najživahnej-ši pa je najlažji, kakor jih je v šali predstavil kovaški mojster. Ohranjena je tudi še hiša gospodarjev, ki danes služi kot gostišče v pritličju in muzeju v prvem nadstropju. VOJKO BIZJAK Sprejem novih članov v Zvezo komunistov Tov. EU Pavliha pripenja nagelj novosprejetemu članu Branku Poljšaku Poročilo predsednika komisije o realizaciji zakona o združenem delu je bilo spremljano z vso pozornostjo Tov. Janez Remec prejema izkaznico ZK, knjižno darilo in čestitke lili Tov. Ankon razlaga osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in osnutek statuta Sekretar sveta ZK pozdravlja navzoče in predlaga dnevni red skupnega sestanka Okrepili smo svoje vrste! V obdobju od leta 1974 pa do danes se je število članov ZK v naši delovni organizaciji povečalo za 15 novo sprejetih članov, od katerih jih je 12 iz neposredne proizvodnje, kar pomeni, da smo sledili napotilom VII. kongresa. Kljub nenehni nalogi, da povečamo odstotek članov kolektiva, ki so organizirani v ZK nam ni v celoti uspelo, saj danes štejejo vse tri 00 ZK PL skupaj 148 članov. V obdobju po VII. kongresu, so trije člani ZK (dve tovarišici in en tovariš) izstopili iz naših vrst (tovarišici zaradi socialnega stanja in obveznosti do otrok, tovariš pa na podlagi pismene izjave v kateri ni navedel tehtnih razlogov, teh pa tudi nismo mogli ugotvoiti iz večkratnih razgovorov z njim, zato je tretja 00 ZK sprejela njegovo zahtevo o izstopu). Na zadnjem sestanku 00 ZK PL so bili sprejeti na- slednji člani kolektiva v naše vrste: Poljšak Branko — mojster v predilnici sintetike 3. izmena, Remec Janez — vodja izmene v predilnici A, 1. izmena, Kaplja Milan — pravni referent, pripravnik. .. Zdravstveno varstvo v Predilnici Lilija V Predilnici Litija je od 1183 zaposlenih delavcev 813 žena. Na nočni izmeni še vedno dela 573 žena. Podjetje ima sanacijski program postopnega zmanjševanja dela žena na nočni izmeni. Sanacijski program bazira na izgradnji nove predilnice sintetike. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, zlasti deviz za nabavo nove strojne opreme, se izvajanje programa odlaga na naslednje obdobje. Po kratkoročnem programu rekonstrukcije podjetja bo v bližnji prihodnosti v predpre-dilnici in čistilnici ukinjena četrta izmena. Tako bi bilo ukinjeno delo ob nedeljah. Razmišljati bo tudi potrebno, kako organizirati delo, da bi imeli neposredni proizvajalci prosto tudi kako soboto. Ne smemo pozabiti, da imajo žene dodatno delo še doma. Izgradnja samskega doma bo nedvomno imela vpliv na zaposlitev novih delavcev. Vendar se bodo novi delavci usmerjali v podjetja, kjer bo zagotovljen večji osebni dohodek in ugodnejše delovne razmere. Za zdravstveno varstvo zaposlenih v delovni organizaciji skrbi obratna ambulanta, ki dela pogodbeno za predilnico Litija (zdravstveni dom Domžale). V sami organizaciji sodeluje na področju zdravstvenega preventivnega varstva kadro-vik, socialna delavka in varnostni inženir. Delovna organizacija skrbi za socialno blaginjo, ki je tudi del preventivnega zdravstvenega varstva. Nosečnice, ki imajo med nosečnostjo težave, zaposlujemo v zbiralnici cevk. Pri posluževanju strojev je izključno stoječe delo, kar povzroča pri ženah obolenja nog, hrbtenice in druga obolenja. V primerjavi z letom 1976 je bolniški stalež v letu 1977 v prvih osmih mesecih za 0,5 % manjši, vendar je razmeroma velik, saj dosega 8,34 °/o (glej statistične podatke na 11. strani). V 8 mesecih tega leta je bilo izgubljenih zaradi bolezni 20.170 dni, od tega v breme delovne organizacije. 61 °/o, v breme socialne zdravstvene skupnosti pa 39 °/o. Za bolniški stalež do 30 dni smo plačali 1,430.058,25 dinarjev, nad 30 dni bolniškega staleža pa 1,646.774,90 dinar- jev. Pri nadomestilih so zajeta nadomestila tudi za porodnice in dojilje, ki delajo skrajšani delovni čas. Skupno s porodnicami je bilo v 8 mesecih izgubljeno 26.843 dni. V strukturi izgubljenih dni zaradi bolezni, nosečnosti in poroda odpade v osemmeseč-ju tega leta zaradi nege družinskega člana 1.693 dni ali 6,3 %, zaradi spremstva obolelih družinskih članov 316 izgubljenih dni ali 1,2%. Poškodb na delu in na poti na delo in z dela je evidentiranih 46 z 1.057 izgubljenimi dnevi ali 3,9 %. Vse nesreče na delu se analizirajo, ugotavljajo vzroki in izvajajo preventivni ukrepi. Neposredni stik z obratnim zdravnikom, ki prihaja redno enkrat tedensko v delovno organizacijo nam omogoča, da hitreje zaposlujemo invalidne osebe, nosečnice in osebe z zmanjšano delovno sposobnostjo na ustrezna delovna mesta. Teh delovnih mest pa imamo zaradi narave dela malo, saj zaposlujemo nosečnice in žene z zmanjšano delovno sposobnostjo že pri prebiranju cevk. Obratna ambulanta še ne vrši vseh pregledov. Za av-diometrične preglede slušnih organov ni v območju tovarniških zgradb in zdravstvenega doma primernega okolja, tako, da avdiometer, ki ga je kupila delovna organizacija ni izkoriščen. Predhodne zdravstvene preglede, to je preglede oseb pred zaposlitvijo in preven- tivne zdravstvene preglede oseb, ki delajo na nočni izmeni ali na zdravju nevarnih delovnih mestih opravlja obratni zdravnik predvsem v jesenskem in zimskem razdobju. Zaradi večjega obiska zaposlenih v obratni ambulanti je zelo težko ločiti preventivo od kurative. Zdravstveni dom Domžale dostavlja obratni ambulanti dvakrat letno poročilo o zdravstvenem stanju zaposlenih. Zaradi analitične ocene delovnih razmer po posameznih delovnih enotah, bo potrebno voditi analizo bolniškega staleža in obolenj skozi vse leto. Z obratno ambulanto se bomo dogovorili o vodenju in spremljanju zdravja zaposlenih s strani strokovnih in pooblaščenih oseb. Na podlagi teh podatkov bomo lažje izvajali tehnične varnostne mere in odpravljali pomanjkljivosti, ki pogojujejo posamezna obolenja. Delovna organizacija prispeva del sredstev za zdravljenje članov kolektiva v zobni ambulanti. Zobozdravnik dela dvakrat tedensko za našo delovno organizacijo. Zobna ambulanta opravlja izključno kurativne storitve. Zdravstveni dom Domžale TOZD Litija, se na območju Litije dogovarja z delovnimi organizacijami o izvajanju preventivnega zdravstvenega varstva. To varstvo razen obratnega zdravnika dr. Pavla Lebingerja, ki vodi obratno ambulanto za Predilnico Litija, izvajajo zdravniki splošne prakse. Perspektivno se kaže potreba, da se v Litiji organizira Center medicine dela, ki bo primerno opremljen izvrševal preventivno zdravstveno varstvo v delovnih organizacijah na območju občine Litija. Delovne organizacije bodo imele samo korist, ker bo center za medicino dela opravljal v celoti preventivne zdravstvene preglede in druge storitve. F. Lesjak Rezultati tekmovanja gasilcev v Predilnici Litija Ob praznovanju tovarniškega praznika, sodelovanja v požarnovarnostnem tednu, je upravni odbor industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija sprejel sklep, da se organizira ocenjevanje strokovne usposobljenosti gasilskih desetin v mesecu oktobru. Prvo ocenjevanje je bilo izvedeno že lansko leto, letos pa so bili pogoji ocenjevanja malo spremenjeni, predvsem kar zadeva praktične vaje. — s katerim gasilnim sredstvom povsem pogasimo tleči bombaž. Rezultati testov so osnova za nadaljnje preventivno izobraževanje gasilcev. Praktična vaja je obsegala napad iz hidranta pred menzo. Tu je bila poglavitna težava majhen pritisk vode iz hidranta, ki ni presegal 2 atm. Pokazalo se je tudi, da bo treba za naslednje tekmovanje precizno podati pravila za praktično vajo. Čas praktične vaje se je gibal od 39,1 sekunde do 66,5 sekunde. Pokazalo se je, da so najbolje pripravljene gasilske desetine iz predpredilnice, ki so se poleg remonta in mehanične delavnice uvrstile na prva šesta mesta. To je pa tudi ra-zaumljivo, saj vemo, da je v predpredilnici in čistilnici največ zanetkov požarov, in morajo biti zaposleni v teh oddelkih vedno pripravljeni. Čas, ki ga je desetina porabi- Tekmovanje je bilo izvedeno pod nadzorstvom strokovne komisije, udeležilo pa se ga je 10 desetin (4 desetine predpredilnice in čistilnice, 3 desetine predilnice in sukal-nice, desetina remonta, mehanične in elektro delavnice, transporta). Predvidena je bila tudi udeležba ženske desetine, ki pa je odpadla, ker so bile članice neposredno pred tekmovanjem razporejene na izmene. Desetine so za ocenjevanje strokovno pripravili poklicni gasilci: Jernej Gril, Rudi Zupan, Karel Podkrajšek in Rudi Štrus. Ocenjevanje strokovne usposobljenosti gasilskih desetin je bilo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je obsegal preizkus znanja iz varstva pred požarom v obliki testov. Test je obsegal 18 vprašanj. Poleg članov tekmovalnih desetin so ga reševali tudi vsi člani izmene. Vprašanja so bila predvsem iz gasilske preventive. Vsako napačno vprašanje je bilo ocenjeno z eno kazensko točko. Te kazenske točke so se prištele k času praktične vaje. Najpogostejši nepravilni odgovori so bili pri vprašanjih: — kakšen je alarmni znak za požar —■ kje so nameščene sprin-kler naprave in požarne sirene — s katerimi ročnimi gasilnimi aparati gasimo naprave, ki so pod električno napetostjo la za izvedbo vaje, se množi s 10, in prišteje k negativnim točkam testa. Način ocenjevanja: Način ocenitve si najbolj nazorno prikažemo na praktičnem primeru. Vzemimo npr. predpredilnice in čistilnico 4: —■ število kazenskih točk iz testov je 23 kazenskih točk — čas praktične vaje je 45,0 sekund krat 10 t. j. 450 kazenskih točk — skupaj je 473 kazenskih točk — vse skupaj odštejemo od 1000 je 527 točk Končni rezultat je torej 527 točk, 6 mesto. Čas smo množili z 10 zato, da je bila bolj poudarjena praktična vaja. Posvetovanje komisije — odločale so sekunde A. K. REZULTATI OCENJEVANJA GASILSKIH DESETIN PREDILNICE V MESECU OKTOBRU 1977 Št. DESETINA Čas praktične vaje,v sek. Kazen, točke pri testih skupno dos. kazen, točke 1000 -kazen .točke Uvrstitev 1. Zunanji transport 66,5 9,5 674,5 325,5 10 2. Remont 40,0 6,0 406 594 1 3. Predpredilnica čistilnica 4 45,0 23 473 527 6 4. Predilnica sukalnica 2 55,0 26 576 424 9 5. Predpredilnica čistilnica 2 44,5 6 451 549 5 6. Predilnica sukalnica 3 46,0 15,5 475,5 524,5 7 7. Predilnica sukalnica 1 45,5 34,0 489 511 8 8. Predpredilnica čistilnica 1 43,0 13,5 443,5 556,5 4 9. Mehanična in elektro delavnici 4i,e 418 582 3 10. Predpredilnica čistilnica 3 39,1 22,5 413,5 586,5 2 V soboto, 1. oktobra, je v domu ribičev, predsednik sindikata inž. Pavle Koprivnikar podelil pokale in diplome prvakom športnega tekmovanja ob prazniku Predilnice Litija. Na žalost je bila. udeležba zelo skromna, kljub temu pa je prireditev potekala v prijetnem vzdušju. Pokale so dobili: Nasi najboljši športniki Toni Kos, prvak v kegljanju Jože Vizlar, najboljši strelec Jože Rink, prvi med šahisti Pred spomenikom padlih gornikov Naš vzpon na Triglav Posnetek na vrhu očaka Ko smo letos praznovali praznik naše tovarne, se je tudi planinska sekcija, ki deluje v naši tovarni, vključila v program praznovanja. Odločili smo se, da se povzpnemo na 2863 m visoki Triglav, najvišji vrh naših gora. Prijavilo se je 32 udeležencev. Večina od teh še ni bila na Triglavu. Najstarejši udeleženec je bil tov. Cveto Vidovič, star 56 let, najmlajša udeleženka je bila Magda Sončar, stara 15 let. Po kratkih pripravah in posvetovanjih, smo krenili na pot. V nedeljo, dne 11. 9. 1977, ob 4,40, smo startali na železniški postaji v Litiji. V Ljubljani smo prestopili na avtobus, ki nas je popeljal do Mojstrane. Imeli Udeleženci vzpona na Kredarici smo eno uro postanka, in tako smo si lahko ogledali Mojstrano. Skozi Mojstrano teče še zelo bistra Sava Dolinka. Z lokalnim avtobusom smo se peljali po strmi cesti v dolino, imenovano Vrata. Med Potjo smo se ustavili pri zelo lepem slapu Peričniku, vendar ni bilo časa za ogledovanje, ker nas je čakala dolga Pot. Avtobus nas je pripeljal do Aljaževega doma v Vra tih. Od tukaj se nam je prikazal Triglav v vsej svoji lepoti, s strmo severno steno. Sam Aljažev dom je na nadmorski višini 1014 m. To je ena najpomembnejših in najbolj obiskanih planinskih postojank v tem delu Julijskih Alp. Večina pristopnikov na Triglav si ta dom izbere za izhodiščno točko, saj od tukaj Peljejo tri poti, po katerih lahko pride vsak planinec na vrh Triglava. Poleg tega je tu še več poti na razne druge vrhove. Za naš pristop na Triglav smo izbrali pot »čez prag«. To je ena lažjih, a ne-koliiko daljših poti, po kateri se pride na Kredarico, in naprej na vrh. Na tej poti stoji pri odcepu Tominškove poti spomenik padlim gornikom v NOB. Pri spomeniku smo imeli postanek, saj je navada, da se vsak udeleženec pohoda na Triglav tu ustavi. Pot nas je vodila po grušču in melišču, pod samo severno steno Triglava. Prestopili smo melišče, in že se je pot začela strmo dvigati v skale. Tukaj smo se spoprijeli s prvimi klini. Bilo nas je malo strah, toda pogum in dobra volja premagata vse. Po pre- stanih prvih težavah smo zopet prišli na bolj ravno pot. Ni pa bilo najhuje v skalah in klinih. Ta dan nismo bili namreč sami na tej poti, kajti istočasno je sestopalo v dolino 350 slovenskih! železar-jev. Tako smo se morali umikati in čakati, da je bila kolona mimo. Zamudili smo dobro uro časa, ki smo ga izkoristili za počitek in malico. Tako spočiti smo pot nadaljevali nekoliko hitreje. Bližala se je 12 ura in čas kosila. Ustavili smo se med skalami pod Begunjskim vhodom. Ko so se odprli nahrbtniki, je bilo kaj videti. Mesa je bilo več, kot ga premoreta obe litijski mesnici. Našlo se je tudi nekaj domačega žganja in še druge pijače. Po obilni pojedini smo zopet krenili na pot po strmem melišču. Kmalu smo prispeli do studenčka, ki izvira iz stene Begunjskega vrha. Ugasili smo si žejo, in takoj krenili naprej. Prišli smo do odcepa na Kredarico in Staničevo kočo. Planinci, ki so imeli s seboj dnevnike Slovenske planinske poti, so krenili na Staničevo kočo, saj je to ena izmed naštetih kontrolnih točk te transverzale. Ostali smo krenili čez »pode« na Kredarico, kamor smo prispeli ob 15. uri. Kljub utrujenosti se je kmalu slišala pesem vedno veselih Litijanov. Najbolj je bila vesela naša Zinka, sa je ujela »zadnji vlak« na Triglav. Njena velika želja je bila videti Triglav vsaj od blizu, če že ne bi mogla na sam vrh. Bila je druga najstarejša udeleženka pohoda in se pripravlja na zasluženi pokoj. Po večerji in Stanetovem zabavnem programu, smo legli k počitku. Vstali smo okoli 6 ure, in bili nagrajeni s čudovitim vremenom, ki nam je obetal lep razgled z vrha Triglava, saj to je želja vsakega planinca. Zbrali smo se pred kočo, se prešteli in krenili naprej. Ker je pot speljana po strmih stenah, smo nekatere člane odprave navezali. Prvi postanek in počitek je bil na Malem Triglavu. Od tukaj je še dobrih 30 minut do vrha. Ker jc hotel biti vsak čim preje na vrhu smo počasi krenli. Končno smo dosegli 2863 m visoki Triglav. Ni bilo konca veselju in čestitanju. Vsakega začetnika je čakal še planinski krst in smo morali kar pohiteti. Bilo je kar precej takih, in našega vodiča Janeza so kar bolele roke. Ne da se opisati razgled, ki se nam je nudil z vrha! Na nebu ni bilo oblaka in tudi vetra ni bilo. Ostali bi kar na vrhu, v sve tu tišine, miru in svežega zraka. Toda čakal nas je sestop, ki je težji od vzpona. Po 6 urah počasne, toda varne hoje, smo se spustili zopet v dolino Vrat, kjer nas je čakal avtobus in nas popeljal na Jesenice. Ves čas vožnje je minil v veselem razpoloženju. Končno smo prispeli v Litijo. Po kratkem okrepčilu v restavraciji Pošta, smo se razšli z željo, da bi ta pohod postal tradicionalen ob prazniku naše tovarne in da bi se pohoda udeležilo še več članov kolektiva. V imenu vseh udeležencev pohoda na Triglav se zahvaljujem našemu sindikatu za finančno pomoč, ki nam je omogočila ta pohod. Jože Gretič Ob zaključku mandatne dobe -izlet delavskega sveta po poteh AVNOJ-a Udeleženci izleta fliPP .. 'R-LLlU Po poteh AVNOJ-a Običaj je, da ob koncu mandatna dobe priredimo izlet za člane samoupravnih organov, kot nagrada za delo, marsikdaj tudi v prostem času. Letos, v letu partijskih in Titovih jubilejev, smo se odločili za dvodnevni izlet po Bosni, saj to bratsko republiko malo poznamo. Na začetku poti smo na hitro spoznali tudi razsežnosti razvijajočega Zagreba in avtomobilsko cesto do Novske. Prva točka izleta je bil Jasenovac, pravzaprav »Jasenovački cvijet« ogled spomenika in spominskega parka, enega naj starejših evropskih koncentracijskih taborišč v Jasenovcu, kjer so bili zaprti in umirali prebivalci vseh naših republik, tudi 80 Slovencev. Skozi Bosansko Dubico in Prijedor smo se povzpeli na vrh Ko-zare, kjer je v parku na Mra-kovici veličasten spomenik nepremagljivi borbi Bosancev, ki so se prav na tem območju legendarno branili pred okupatorjem. Ta spomenik je pred petimi leti odkril maršal Tito. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot v Banja Luko, živahno mesto ob reki Vrbas. Že v temi smo se sprehodili po središču me sta, ogledali Ferhad — pašino džamijo s Sahat — kulo iz leta 1579, kjer muslimani še vedno opravljajo tradicionalne verske obrede. Vajene večerov v družinskem krogu, nas je presenetil živahni »korzo« kjer se shaja menda vsa mestna mladina. Naspro- ti tradicijam, smo se srečali v modernem hotelu »Bosna«, kjer smo prenočili, v udobju sedanjega časa. Naslednji dan je bil pred nami daljši del poti. Iz Banja Luke se vije cesta po čudoviti dolini relke Vrbas, ki si utira pot med tisočakoma Manjače Zaradi pomanjkanja časa smo bili prikrajšani za slapove Plive, mudilo se je na dolgo pot, ki je bila še pred nami. Vozili smo se skozi Mrkonjič Grad, Ključ in Bosanski Petrovac, in se spoznavali s še dokaj nerazvitim po dročjem, od koder prihaja v Slovenijo številna delovna si- Hotel na Kozar! in Čemernice. Doživetje je bilo tudi prihod v Jajce, mestecem na Plivi, s tipično bosansko arhitekturo, živo bosansko folkloro na cestah, predvsem pa z zgodovinskim spomenikom II. zasedanja AVNOJ-a. V muzeju, obnovljenem sokolskem domu, kjer je bilo leta 1943 drugo zasedanje AVNOJ-a, oživijo šolske ure zgodovine. Človek razmišlja v kako skromnem okolju so sprejemali najpomembnejše odločitve. la. V Bihač, pobrateno mesto z Litijo, smo prispeli že utrujeni. V slabo voljo nas je spravil zaprt muzej I. zasedanja AVNOJ-a, pa tudi precejšnja zamuda s kosilom v hotelu. To je utrdilo spoznanje da Bosanci še niso povsem pripravljeni na turistični naval, ki so ga doživeli letos. Vse pomanjkljivosti gostinskih storitev poti po Bosni, je popravila tipična slovenska večerja v Dolenjskih toplicah, ki bi lahko tekmovala na razstavi narodnih jedi. Smučarska izkaznica za sezono 1977—1978 V prizadevanju za čimboljšo organiziranost smučarstva in pridobivanja članstva, je Smučarska zveza Slovenije, s predhodnim soglasjem osnovnih smučarskih organizacij, izdala za smučarsko sezono 1977/78 tri vrste izkaznic, po naslednjih cenah: 1. za člane nad 15 let — 150,00 din 2. za pionirje stare do 15 let (rojeni do 30. junija 1964) — 60,00 din Dvorana v Jajcu, v kateri je bilo II. zasedanje AVNOJ-a Škoda, da nam je utrujenim, šla premalo v tek. Na hitro smo preleteli Bosno. Ko smo se odpočili in uredili spomine, lahko rečemo, da smo se srečali z legendarnimi spomeniki naše zgodovine, dobili predstavo o bosanski pokrajini, doživeli utrip bosanskega mesta, skratka dobili nekaj predstave o tem, o čemer smo kljub bližini, prej iskali predstave le iz knjig in zemljevidov. Hiša, v kateri je bilo II. zasedanje AVNOJ-a b) 10 % na slovenskih žičnicah c) 10 % vse leto ne glede na število dni bivanja (razen od 9.7. do 20.8.) v hotelih, campih, kopališčih in športnih objektih Zavarovanje — vsak član, razen podpornih članov je zavarovan za primer smrti in invalidnosti. Podporni člani imajo popuste v hotelih, avto-campih in športnih objektih. Organizacije združenega dela, ki se včlanijo kot podporni člani, dobijo brezplačne izkaznice za podporne člane za socialno šibke delavce. Vsem ljubiteljem smučanja! 3. za podporne člane (ne glede na starost) — 50,00 din 4. za podporne člane (organizacije združenega dela — 500,00, 1.000,00, 2.000,00, 3.000,00 din Člani pod točko 1. in 2. imajo ob predložitvi smučarske izkaznice naslednje ugodnosti: a) 10 % popust pri nabavi smučarske opreme in tudi 2 kompleta spodnjega smučarskega perila. Ta popust lahko izkoristijo člani do 30. junija 1978. leta (v Litiji — trgovina Mercator) Športna oprema in vse druge usluge se lahko koristijo samo s predhodno predložitvijo izkaznice, zato jo nosite vedno s seboj. Vsi zainteresirani se lahko včlanijo pri edini registrirani smučarski sekciji v Litiji, pri šolskem športnem društvu »Tišje« Šmartno. Vse informacije lahko dobite pri referentu za tisk in informacije, tov. Maticu Malenšku, (interna številka 76), ali direktno v šolskem športnem društvu »Tišje« Osnovna šola Šmartno, telefon 88-442. Spomenik na Kozari Požar v oddelku predpredilnice 13.9.1977 je ob 21. uri (zaključek izmene), dežurni elektrikar Marjan Jug opozoril pcsluževalca mikalni-kov Ivana Kralja, da občuti vonj po tlečem bombažu. Ivan Kralj je takoj pritisnil na stikalo požarne sirene, in sprožil notranji alarm v proizvodnih oddelkih. V instalacijskih kanalih ni gorel samo bombažni prah. Vneli so se tudi električni kabli, ki so jih morali električarji v dolžini dveh metrov zamenjati V flyerski napravi 5 in 6 linije so gorele nylon mreže. Zaradi okvarjenih cevovodov je zaneslo iskre v podzemne kanale, kjei so položene sesalne cevi, po katerih se od vaja bombažni prah in bombažni odpadki v filtrske naprave, ki so nameščene v posebnem prostoru. Gasilci so pod vodstvom dežurnega gasilca Jerneja Grila gasili zanetek z vodo, ki se je črpala iz zidnega hidranta. Zaradi težjega gibanja po podzemnem kanalu je bilo samo gašenje otežkoče-no, ker so tleli bombažni odpadki za stenami pločevinastih kanalov. Kanali niso bili v vseh smereh prehodni. Po namestitvi filtrskih mrež in pregledu električnih kablov, ki so položeni nad kanali, so mikalniki pričeli z obratovanjem 14. 9. 1977 ob 13. uri. Ob 14. uri, 50 minut je ponovno zgaorelo v kanalu 3 in 4 linije odsesalnih naprav. Tleli so tudi električni kabli, ki so speljani nad sesalnimi cevovodi. Ob 20. uri, 50 minut so bili po odstranitvi tlečih odpadkov in zamenjavi pregorelih električnih kablov, mikalniki ponovno dani v obratovanje. 15. 9. 1977 se je ob 2. uri 30 minut ponovno vnel bombažni prah v podzemnem kanalu 3 in 4 linije. Po od- stranitvi zanetka so pričeli z obratovanjem mikalniki prve, druge, pete in šeste linije transportnega pretoka bombažnih vlaken. 3 in 4 linija je bila dana v obratovanje 15. 9. 1977 ob 11. uri. Pri pregledu mikalnikov je bilo ugotovljeno, da je nastal zanetek požara na dovajal-nem valju 21 mikalnika. Zaradi drgnjenja navitih vlaken ob zaščitno pločevino, je nastala iskra vnela bombažni prah v odsesalnem cevovodu in kasneje v podzemnem kanalu. Posamezni stroji v bombažni čistilnici in mikalnici niso obratovali 26 ur. Zaradi zastojev je bila zmanjšana proizvodnja predpreje za 10 ton. V predilnici so bile uporabljene medfazne zaloge pred- preje, in zato ni bilo v predilnici večjih zastojev zaradi pomanjkanja predpreje. Stvarno ocenjena škoda znaša 14.948 din. Kanali, v katerih so sesalni cevovodi, se čistijo štirinajstdnevno. O čiščenju se vodi pismena evidenca. Pri analizi zanetka požara, v kateri so sodelovale posamezne strokovne službe, je ugotovljeno: 1. Zaradi občasnega povratnega delovanja ventilatorja, sesalne cevi ne vzdržijo povratnega pritiska, in so zato štirioglate sesalne cevi na zvarjenih mestih počene. Na teh mestih prihaja bombažni prah v sesalne kanale. 2. Sesalni kanali so med mikalniki ozki in brez odprtin ,in je bilo zato onemogočeno gašenje. Ko so bile na podu nad kanali, med mikalniki 6 linije, urejene odprtine, so delavci odstranili tleče bombažne odpadke iz kanala. 3. Električni kabli nad sesalnimi kanali s spodnje strani niso zavarovani in je zato stalna nevarnost, da se zanetek požara razširi iz kanalov na električne instalacije. 4. Prostor, kjer so filtrske naprave, je večkrat založen z vozički in nadomestnimi Zaradi počenih cevi se je požar prenesel iz cevi v instalacijske betonske kanale, Pri gašenju v kanalih so člani desetin uporabljali zaradi dima, plinska masko strojnimi deli. Zaradi hrapavosti zidu se na stenah nabira prah. Predvideni požarnovarnostni ukrepi: — Sl. 11. 1977 se uvede pismena evidenca o čiščenju klimatskih naprav v predpre-dilnici, predilnicah in sukal-nici. Kontrolo nad vodenjem evidence izvaja služba varstva ljudi na delu, čiščenje in vodenje evidence o čiščenju podzemnih kanalov v mikalnici, še nadalje opravlja sektor proizvodnje. — Med mikalniki Platt bombažne predpredilnice se uredijo primerni dostopi v podzemne kanale, da bo omogočen dostop po dolžini kanalov, kjer največkrat zagorijo bombažni odpadki. — V delovno organizacijo bomo povabili predstavnike švicarske firme Luwa, ki je projektirala v podjetju klimatske naprave, zaradi odprave pomanjkljivosti na obstoječih klima napravah v oddelku predpredilnice. K sodelovanju bomo povabili tudi zastopnike klima Celje. — Med mirovanjem obrata je prepleskati stene prostora, kjer so nameščene filtrske naprave, da se na stene ne bo nabiral prah. — na krivinah kanalov odsesalnih naprav v predpredil-nici in sukalnici se električni kabli s spodnje strani, primerno izolirajo. — Posluževale! strojev smejo, ob zaključku izmene, zapustiti delovno mesto šele takrat, ko prevzemajo stroje posluževale! naslednje izmene. Za izvajanje varnostnega ukrepa so odgovorni mojstri in vodje izmen v čistilnici in predpredilnici. — Služba vzdrževanja bo v sodelovanuj s sektorjem proizvodnje izdelal plan obnove odsesalnih kanalov, upoštevajoč ozko grlo v tehnološkem procesu, v predpredilnici. Z varnostnimi ukrepi bomo odpravili glavne vzroke, ki povzročajo zanetek požarov v odsesalni napravi mikalnikov in v podzemnih kanalih. Pri avtomatskem pretoku bombažnih vlaken od mikalnikov in pri centralnem odsesavanju odpadkov in prahu v prašne komore, ne moremo preprečiti vseh za-netkov požarov. Zato je odstranitev tlečih vlaken, ob nastanku zanetka požara, bi- stvenega pomena za pravočasno pogasitev. Na izmeni mora biti stalno prisoten dežurni delavec, ki nadzira delovanje strojev in čistilnih naprav in po potrebi alarmira ostale posluževalce ob nastanku zanetka. Čistilec klima naprav je odgovoren za redno vzdrževanje in čiščenje osesalnih kanalov klima naprav. (Nadaljevanje na 10. strani) Med mikalniki instalacijski kanali niso prehodni, zato so morali zidarji prebiti na 6 liniji betonsko ploščo, da so lahko gasilci odstranili tleče odpadke. Odprtine so bile urejene tudi na ostalih linijah med mikalniki. Pri projektiranju odsesalnih naprav projektant ni predvideval okvar na instalacijskih ceveh. Po odsesalni cevi je zanesel zračni vlek iskro v prašni filter, kjer so zgorele nylon mreže in bombažni odpadki Zanetek požara je nastal v dovajalnem delu mikalnika št. 21, ker so sc navila bombažna vlakna okoli kovinskega valja in drgnila ob zaščitno pločevino nad trgalnim valjem. Na fotografiji so še dobro vidna ožgana bombažna vlakna Požar v predpredilnici Zaradi pomanjkanja mikalnikovih pramen so predlce na raz-tezalkah in flyerjih stroje izključile iz pogona (Nadaljevanje z 9. strani) Pri gašenju požara moramo pohvaliti delavce v čistilnici in predpredilnici, ki so skupno z dežurnimi gasilci in mojstri iz zadimljenih podzemnih kanalov odstranjevali tleče bombažne odpadke. Remontni delavci so zamenjali filtrske nay!onske mreže in sodelovali pri gašenju požara. Električarji so prihiteli od doma in v dveh urah zamenjali pregorele kable, in tako omogočili nemoteno obratovanje strojev v predpredilnici. Kasneje so tudi nadomestili na dovodnem kablu izolacijsko oblogo, ki je pri požaru zgorela. Pri vsakem požaru se učimo. Ali bomo predvidene ukrepe tudi dejansko uresničevali? Franc Lesjak V bombažni predilnici so zaradi medfaznih zalog predpreje stroji normalno obratovali Iz fotografije je razvidno, da je zaloga posameznih kvalitet predpreje povsem skopnela. Potrebno je bilo več dni, da so se predali ponovno napolnili KANALI Ml KALNI KOV MIKALNIKI PLATT V PP BOMBAŽA ~1 --- ----- ----- KANALI LINIJA -II- NA 21. MIKALNIKU JE NASTAL ZANETEK POŽARA odvod zraka v klima naprave PRAŠNE KOMORE Tako se je širil požar po podzemnih kanalih mikalnikov Kadrovske vesti Prišli v mesecu septembru 1977 1. 9 1977 Hadžič Stana, Zagorje, Cesta 9. avgusta 9 — sukalnica, 1. izmena 2. 9. 1977 Brkovič Veronika, Zagorje, Polje 17 — predilnica bombaža, 2. izmena 1. 9. 1977 Sotlar Jožefa, Litija, Rozmanov trg 14 — kad-rovsko-splošni sektor 1. 99. 1977 Rovšek Magdalena, Litija, Prvomajska 4 — finančni sektor 5. 9. 1977 Ilič Danica, Litija, Vrvarska 4 — predpredilnica, 4. izmena 5. 9. 1977 Stritar Mojca, Litija Prvomajska 3 — finančni sektor 5. 9. 1977 Majcen Marija, Litija, Levstikova 2 — čistilna kolona predpredilnice 5. 9. 1977 Šink Metka, Zagorje, Kopališka 4 — predilnica sintetike, 1. izmena 5. 9. 1977 Borišek Janez, Stranski vrh 9, Polšnik — predpredilnica, 2. izmena 5. 9. 1977 Rogelj Nada, Vin-tarjevec 21 — predilnica sintetike, 2. izmena 7. 9. 1977 Kvas Jelka, Sir manski hrib 8 — predilnica sintetike, 3. izmena 7. 9. 1977 Balta Milka, Zagorje, Podvine 49 — predilnica sintetike, 3. izmena 7. 9. 1977 Sislič Nazif, Litija, Trg na Stavbah 3 — predilnica bombaža, 1. izmena 12. 9. 1977 Dimitrijev.č Miroslav, Litija, Vrvarska 4 — predpredilnica, 1. izmezia 16. 9. 1977 Prašnikar Marija, Potoška vas 25, Zagorje — predilnica sintetike, 3. ,zmena 21. 9. 1977 Štikovac Stanka, Litija, Vegova 6 — predilnica sintetike, 2. izmena 26. 9. 1977 Agatič Ana, Litija, Ljubljanska 20 — predpredilnica, 2. izmena Odšli v mesecu septembru 1977 1. 9. 1977 Mušanovič Zej neba, Zagorje, Kopališka 4, predilnica bombaža, 2. izmena — ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu 3. 9. 1977 Skender Marija, Litija, Ponoviška 9, predilnica bombaža, 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 3. 9. 1977 Grčar Leopoldina, Litija, Ljubljanska 26, pred- predilnica, 2. izmena — pismeni sporazum 10. 9. 1977 Lebar Marija, Vače 27, predpredilnica, 4. izmena — pismeni sporazum 7. 9. 1977 Buchmeister Marija, Litija, Cesta Zas. bat. 64 — obrat družbene prehrane — potek pogodbe o delu za določen čas 15. 9. 1977 Eržen Nada, Litija, Prvomajska 4, predpredilnica, 4. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 17. 9. 1977 Koprivnikar Marija, Litija, Levstikova 13, predpredilnica, 2. izmena — pismeni sporazum 12. 9. 1977 Strojan Ljudmila, Litija, Rozmanov trg 12, počitniški dom Novigrad — potek pogodbe o delu za določen čas 20. 9. 1977 Vidergar Milena, Litija, Levstikova 2, predpredilnica, 2. izmena — ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu 21. 9. 1977 Redžič Draginja, Šmartno 15, predpredilnica, 2. izmena — ukrep prenehanja lastnosti! delavca v združenem delu 23. 9. 1977 Ponebšek Nada, Tenetiše 1, obrat družbene prehrane — upokojitev. 16. 9. 1977 Kamin Tinka, Litija, Cesta Zas. bat. 32, sukalnica, 1. izmena — pismeni sporazum 13. 7. 1977 Husejnovič Hata, Zagorje, Kidričeva 29, predil- nica sintetike, 3. izmena — pismeni sporazum 24. 9. 1977 Žibert Angela, Vače 31, predpredilnica, 4. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1977 Švare Milan, Litija, Rozmanov trg 30, remont sukalnice, pismeni sporazum (odpoved delavca) 30. 9. 1977 Potočnik Kristina, Vače n. h., predpredilnica, 4. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1977 Grilc Ana, Kel-nik 8, Vače, predilnica bombaža, 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 30. 9. 1977 Bizjak Franc, Litija, Badjurova 17, zidarska skupina — upokojitev 30. 9. 1977 Otorepec Gabrijela, Litija, Predilniška 19, finančni sektor — potek pogodbe o delu za določen čas 30. 9. 1977 Mrzelj Ljudmila, Litija, Valvazorjev trg 12, predpredilnica, 3. izmena — upokojitev 30. 9. 1977 Curk Jožef, Litija, Trg na Stavbah 6, čistilnica, 1. izmena — pismeni sporazum Umrli sta naši upokojenki: BOKAL Marija st., Litija, Cesta Zas. bat. 52, umrla 21. 9. 1977, v starosti 83 let in GLIHA Marija, dom počitka Črni potok, umrla 20. 9. 1977 v starosti 85 let J. Tomc Ročnega viličarja je potrebno tudi vzdrževati. Po izjavi transportnih delavcev morajo večkrat zamenjati tesnila, da lahko transportirajo zabojčke preje Nadaljevanje s 5. strani — Zdravstveno varstvo IZGUBLJENI DNEVI ZARADI BOLEZNI V LETU 1976/77 LETO 1976 Mes. število zaposl. število Jel.dni bolniški stalež do 30 dni bolniški stalež nad 30 dni dnevi skupaj %bol. staležc Jan. 1165 27 1488 1009 2497 7,9 Feb. 1172 24 1543 2386 3929 8,4 Mar. 1172 27 1625 1253 2878 9,0 Apr. 1164 26 1630 1017 2647 8,7 Maj 1172 26 1454 1019 2473 8,1 Jun. 1177 26 1606 966 2572 8,4 Jul. 1177 27 1874 1221 3095 9,7 Avg. 1172 26 1907 1178 3085 10,1 Sep. 1165 26 1647 1040 2687 8,8 Okt. 1169 26 2008 1148 3156 10,3 Nov. 1167 27 1408 1114 2522 8,3 Dec. 1169 26 1511 1003 2514 8,0 Skupaj 314 19.674 14.354 34.045 Povpr. 1170,90 26 1639 1196 2837 8,90 LETO 1977 (8 mes.) število število bolniš ki bolniški dnevi %bol. Mes. za posl. del .dni stalež do stalež nad skupaj staleža 30 dni 30 dni Jan. 1177 26 1166,42 680,71 1847,13 6,03 Feb. 1186 24 1270,52 822,14 2092,66 7,70 Mar. 1187 27 1522,00 1144,42 2666,42 8,63 Apr. 1181 26 1716,00 841,42 2557,42 8,32 Maj 1182 26 2003,00 1168,14 3171,14 10,31 Jun. 1188 26 1465,00 1166,42 2631,42 8,86 Jul. 1179 26 1345,00 958,42 2303,42 7,45 Avg. 1178 27 1903,42 997,57 2900,99 9,47 Skupaj 208 12.391,3d 7.779,00 20.170,6 Povpr. 1182,21 26 1548,92 972,40 2533,82 8,34 Gradnjailnovegaj zdravstvenega doma Na 117. seji izvršnega sveta občine Litija, ki je bila v četrtek, 6. 10. 1977, in za tem na zborih občinske skupščine, ki je bila minuli teden, so obravnavali informacijo o poteku gradnje novega zdravstvenega doma v Litiji. Po uspešno izglasovanem samoprispevku novembra lanskega leta, so pričeli z delom, ki je do sedaj potekalo po začrtanem planu 8. januarja 1977 je bil razpisan rok za zbiranje ponudb za izdelavo idejnih, glavnih in izvedbenih načrtov. Od štirih ponudnikov je delo prevzel Do 30. 9.1977 je bilo porabljeno: TOZD Medicoengineering pri Kliničnem centru Ljubljana. Geološki zavod Ljubljana je v septembru opravil raziskavo zemljišča za nov zdravstveni dom. Da bi pridobili lokacijsko dovoljenje, so v septembru podpisali pogodbo z dosedanjim lastnikom o prodaji, oz. nakupu zemljišča. — idejni projekt — geološke raziskave tal — projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja — plačilo odškodnine za zemljišče — sodna taksa — ostalo 653.951.00 din 104.575.00 din 637.333.00 din 545.613.00 din 604,00 din 2.656,00 din SKUPAJ 1.854.733,00 din Poškodba na delu v mesecu septembru 1977 V mesecu septembru smo imeli na delu eno poškodbo. 1. Potisek Joža — previ-jalka Opis poškodbe: Med posluževanjem dvojil-nega stroja je poškodovanka med premikom vozička, naloženega z navitki preje, stopila na podno oblogo s katero je pokrita zračna odprtina klimatskih naprav. Nenadoma se ji je podna obloga premaknila in je zato izgubila ravnotežje. Padla je na plastični rob drugega vozička in si poškodovala desno stran reber. Vzrok: drseče podne obloge na zračni odprtini in deloma neprimeren način dela. Naše posredovanje pri cestnem podjetju Ljubljana je bilo uspešno, ker so bile vzbokline na mostu porezane in zravnane s pločnikom. Kotanje na asfaltni cesti proti železniški postaji pa so še vedno lahko vzrok težjim nesrečam. Mestne ulice Litije so zopet osvetljene. Upajmo, da bodo zagotovljena finančna sred- Posluževalka stresalnika v sedmih urah napolni cca 1025 zabojčkov s kopsi preje. Transportni delavec s pomočjo ročnega viličarja transportira zabojčke na paletah k avtomatskim previjainim strojem stva za mestno osvetljavo nevarnost urezov s pločevino, ulic v nočnem času. V sukal- Zabojčke bo potrebno zame-nici so dna zabojčkov za pre- njati oziroma popraviti, jo obrabljena in je zato večja F- Lesak Upokojili so se Konec preteklega meseca so dopolnili pokojninsko dobo kar trije naši sodelavci — Ljudmila Mrzelj (predpredilnica), Nada Ponebšek (obrat družbene prehrane) in Franc Bizjak (sektor vzdrževanja). Vsi trije so skoraj ves čas svojega službovanja prebili v naši delovni organizaciji. Tov. Nada je zaposlena pri nas od 1945 leta. Pred tem je služila dve leti pri neki družini v Šmartnem, in tudi ti dve leti so ji pi- sali v pokojninsko dobo. Tako je sedaj dopolnila 35 let dela. Ko je prišla k nam v službo, se je zaposlila v nekdanji stročnarni. Takrat so tam delali v treh izmenah. Kasneje so prešli na delo v dveh izmenah, kar je bilo lažje, saj ni bilo nočnega dela. Ko pa so delo v stročnarni opustili, se je zaposlila v naši menzi. Nekaj izkušenj v kuhinji je imela, ker je od vsega začetka hodila v naše letovišče v Dotoki sredstev, ki ijh zbirajo od 1.1.1977 so: plan za 1977 realizacija do 20. 9.1977 — iz samoprispevka 3.190.000,— 2.498.500,— 78 °/o — iz prispevne stopnje 2.516.000,— 8.983.160,— 36% — obveznosti OZD po DD — po SS o urejanju nalog 2.516.000.— 2.235.800,— 9% in dolžnosti pri gradnji zdravstvenega doma in in ambulante v Gabrovki 348.000,— 348.000,— 100 % — obveza regionalne zdrav. skupnosti 11.200.000,— 19.770.000,— 3.968.396,— 20% V razgovoru so predstavniki regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana zagotovili, da bodo svojo obveznost za leto 1977 (11.200.000 din) v celoti poravnala v tem letu. Obveznost za prihodnje leto (17.600.000 din) pa z garancijo Ljubljanske banke. Glavni objekti bodo pripravljeni do 15. 12. 1977, nato je še enomesečni rok za zbi- ranje ponudb za oddajo del. Če bo potekalo brez zapletov, bodo pričeli z gradnjo 1. februarja 1978 — pripravljalna dela pa bodo opravljena že v letošnjem letu. Tako vse poteka po zadanem načrtu in naša velika želja po sodobnem zdravstvenem domu, bo tako kmalu uresničena. M. M. Novemgradu, na delo v kuhinjo. Sprva je bila pomočnica kuharice Ide Krampušek, nazadnje pa je bila sama kuharica. Kar 17 sezon je prežive- la v Novemgradu. Vesela je bila, ko je nazadnje dobila delo v kuhinji, saj je tako zadnja leta pred upokojitvijo zaslužila malo več, lcar se ji bo poznalo pri pokojnini. Sedaj, ko ostaja doma, ima dosti dela pri hiši; včasih ji pridejo pomagat sestre. Tudi na izlet bo šla z upokojenci, saj do sedaj še ni bila nikjer. Tudi tov. Ljudmila je pri nas že od 1945 leta. Med vojno so bili izseljeni. Ta leta ji priznajo v delovno dobo. Ko je prišla v predilnico v službo, se je preselila v Litijo s (Nadaljevanje na 12. strani) Spremembo prometnega režima v Ljubljani Drugo poglavje o prometnih posebnostih v Ljubljani smo namenili kolesarjem. Teh v Ljubljani ni ravno tako malo, nasprotno; vedno več jih je. Saj ima kolo v današnjem času dvoje prednosti: skozi središče Ljubljane pridemo s kolesom preje kot z avtomobilom, ini kar je tudi pomembno, kolo je najcenej še prometno sredstvo. Prav spričo tega in raznih stališč meščanov Ljubljane, ni bilo tako enostavno odločiti, katere površine in kje prepustiti kolesarjem. Več predlogov se je nanašalo k rešitvi, da bii kolesarski promet združili z ostalim. Nekateri so odločno zahtevali izločitev kolesarskega prometa s peščevih površin. No, to je bilo v glavnem tudi storjeno. Različnih predlogov je bilo še več kot na primer, da bi lahko kolesarji vozili tudi po rumenem pasu za avtobuse, kolesarske pasove v smeri vožnje motornih vozil naj bi odpravili in podobno. Poslani so bili tudi nasprotujoči si predlogi, kot na primer, da bi prepovedali kolesarski promet le na cestah, kjer vozijo vozila mestnega javnega prometa, in podobno. Skratka, sestavljale! sprememb in dopolnitev prometnega režima so imeli dokaj pestro izbiro mnenj. Odločili so se za tako rešitev, kakršna je sedaj uve- (Nadaljevanje z 11. strani) Polšnika, kjer je bila doma. »Prva leta sem delala na mikalnikih, nato pa na raztezalkah, kasneje na grobih flyerjih (teh danes ni več), in nazadnje na flyerjih — ves čas na oddelku za sintetiko. V času mojega službovanja so mi kar trikrat zamenjali stare stroje z no- vimi. Prva leta so bile zelo slabe razmere. O tem so že veliko povedale mo je predhodnice. Tudi sedaj ni še vse urejeno, razmere so pa veliko boljše. ljavljena in realizirana z obstoječo cestno signalizacijo. Resnici na ljubo je treba povedati tudi, da so si mnogi kolesarji sami zapravili zaupanje, če se hočemo tako izraziti. Temu je botrovala drzna, da ne rečemo brezobzirna vožnja po peš površinah. Pravzaprav še hujši so bili vozniki koles z motorjem ali tako imenovani »e\-presi«. Nekateri so celo očitali, zakaj kolesarjem kar polovico Miklošičeve ceste, ko jih je tako malo v primerjavi z avtomobilskim prometom. Nadalje, češ, kolesarji uporabljajo kolo le nekaj mesecev v letu, zakaj bi ves ostali čas žrtvovali tako dragocene prazne vozne površine za nič. itd. Kot rečeno, veliko je bilo utemeljitev za in proti. Kako je torej sedaj po novem s kolesarji sredi Ljubljane? Rečemo lahko, da je kolesarski promet precej sproščen. Nova prometna določba, ki je v zvezi s kolesarji in vsebuje odredbo o spremenjenem prometnem režimu, pravi: »KOLESARJI LAHKO VOZIJO PO VSEH CESTAH OB SKRAJNEM DENEM ROBU, RAZEN PO CESTAH, KJER SO RUMENI PASOVI ZA JAVNI MESTNI PROMET ALI PA JE Z ZNAKOM PREPOVEDANA VOŽNJA KOLESARJEM. POVSOD KJER SO ZGRAJENE ALI OZNAČENE Sem sama, imam tri sestre na kmetijah, katerim bom hodila pomagat. Ne bom se dolgočasila.« Pred 28. leti se je pri nas zaposlil tov. Franc Bizjak. Doma je bil iz Bukovice nad Cerovico (pri Šmartnem). Zelo strmo je do tja, in tam ljudje težko kaj pridelajo. Med vojno je preživel štiri leta v taborišču. »V predilnico sem prišel kmalu po vojni. Zaposlil sem se kot dvoriščni delavec. Kasneje so me prestavili — (takrat so tako delali) na delo v pekarno. Nisem šel rad, in sem čakal na prvo priliko, da sem se vrnil v predilnico. Takrat sem šel v zidarsko skupino, kjer sem ostal do konca. Če sem znal mesiti testo za kruh, bom znal tudi malto mešati, sem si dejal. Sicer pa sem najraje kaj razbijal, seveda le, če je bilo potrebno. Prva leta nas je bilo enast v zidarski skupini, POSEBNE KOLESARSKE STEZE, JIH MORAJO KOLESARJI OBVEZNO UPORABLJATI. NA PREHODU ZA PEŠCE JE PREPOVEDANA VOŽNJA S KOLESOM IN JE KOLESAR DOLŽAN ITI PREKO CESTIŠČA PEŠ«. Iz tega povzemamo, da se kolesarjem potemtakem ne bo težko znajti. Rumeni pasovi so na cestišču dobro vidni, zato se jih bomo zlahka izognili. Drugih prepovedi pa ni ravno veliko, če izvzamemo peš cone. Povedati je treba, da je sedaj na primer na Miklošičevi cesti določen pas za kolesarje samo v nasprotni smeri avtomobilskega prometa, to je od Prešernovega trga proti trgu OF. S kolesom v nasprotni smeri je vožnja dovoljena po desni strani Miklošičeve ceste, skupaj z ostalim prometom. Vožnja s kolesom čez prehode za pešce, vzporedno z njimi preko ceste ne le, da je prepovedana, ampak tudi nevarno. Čez cesto ob prehodu lahko kolesarji vozijo samo tam, kjer je zanje speljan poseben pas. Kolesarska ureditev v Ljubljani sicer nima idealnih direktnih povezav med posameznimi predeli skozi središče mesta (tako kot jih nimajo tudi drugi, na primer avtomobilisti). Zato morajo kolesarji na nekaterih mestih sedaj pa bodo ostali le trije. Doma sem si sezidal hišico. Pet let je trajalo, da smo se vselili. Dokončana pa še ni, in dosti dela bom imel, da bo končno dograjena.« Vsi se lepo zahvaljujejo sodelavkam in sodelavcem, ki so jim kupili lepa spominska darila. Želimo jim čim daljše uživanje v pokoju, veliko zdravja in veselih trenutkov. M. Malenšek stopiti s kolesa in nadaljevati pot do naslednjega dela ceste, kjer je zopet možna vožnja s kolesom. Zdi se, da je pešačenje ob kolesu med kolesarji še malo poznano, vsaj kar se tiče prometnih predpisov. Poglejmo, kaj je o tem zapisano v zveznem prometnem zakonu: ».. . Pešec, ki potiska kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo, osebe, ki se premikajo z vozičkom za slabotne in organizirana kolona pešcev, se morajo premikati ob desnem robu vozišča v smeri gibanja«. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve potrebe za varčevanje, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi .. .«. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem s ve lu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in veča. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju tudi v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti Priznajmoo, skozi središče Ljubljane kolesarijo skoraj izključno le Ljubljančani. Tem pa ne bo težko najugodnejše možne kolesarske poti, ki jo najbolj pogosto uporabljajo. Kolesarji se ob takih prometnih spremembah čutijo prikrajšane, vendar tako trdijo tudi drugi, zlasti avtomobilisti. Naraščajoči avtomobilski promet duši ostalega. Ta vedno zahteva dvojno porcijo cestne površine: prvo za vožnjo, drugo za parkiranje. Marjan Metljak določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS Dno zabojčkov v sukalnici bo potrebno zamenjati, kot je razvidno iz fotografije. Upokojili so se 31. oktober - svetovni dan varčevanja predstavljamo vam »delavsko enotnost” Smoter 60.000 izvodov Bogat program založbe DE in drugih njenih dejavnosti Letos praznuje DELAVSKA enotnost, glasilo zveze sindikatov Slovenije 35-let-nico izhajanja. Ob jubileju je prav, da nas spoznate, da se seznanite z našimi dejavnostim in našimi prizadevanji, da bi glasilo slovenskih sindikatov še bolj približali članstvu. Vsi v uredništvu in tisti, ki smo kakorkoli povezani z Delavsko enotnostjo, se nenehno trudimo, da bi bil časnik predvsem glasilo tistega dela sindikalnega članstva, ki ima aktiven odnos do smotrov in nalog slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Novi vsebinski koncept, ki smo ga začeli uveljavljati pred dvema letoma, v znatni meri že odseva naša hotenja. O tem priča tudi stalno naraščanje števila bralcev in naročnikov; v dveh letih se je naklada skoraj podvojila. Danes tiska- mo že 40.000 izvodov, kar se prej še ni zgodilo. Naša prizadevanja pa veljajo temu, da bi Delavsko enotnost prejemal vsak sindikalni aktivist, kar smo zapisali tudi v sklepih na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov, ko naj bi dosegli naklado 60.000 izvodov, kolikor je sindikalnih aktivistov v Sloveniji. Znano je, da že četrto leto izhaja kot priloga DE tudi »Vzajemnost«, glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Letos pa sta se ji pridržili še dve prilogi, in sicer »DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC« zdravstvene skupnosti Slovenije in »SINDIKALNI POROČEVALEC« republiškega sveta ZSS. Naša prizadevanja pa gredo zdaj tudi v smeri, da bi po novem letu DE začela izhajati dvakrat tedensko. Tako bi postalo informiranje sindikalnega članstva še bolj aktualno in učinkovito. Ob tej priložnosti bi vam radi predstavili tudi druge naše dejavnosti. Najprej nekaj o naši založbi. Osnovna dejavnost založbe je izdajanje sindikalne literature (najbolj znana je zbirka knjižnica SINDIKATI) ter sociološke in družboslovne literature. Med deli, ki smo jih izdali doslej, naj omenimo HIERARHIJO, INVENTIVNO DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU, EVROPSKO VARNOST IN SODELOVANJE in druge. Tik pred izidom iz omenjene zbirke pa so dela docentke dr. Ane Kranjc IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA, dr. Firdu-sa Džiniča VEDA O KOMUNICIRANJU in mag. oec. Lojzeta Sočana POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE. Občasno naša založba izdaja tudi druga knjižna dela. Med njimi naj omenimo najpopularnejšo foto-mono-grafijo »LJUBLJANA«, ki smo jo natisnili v nakladi 20.000 izvodov, v slovenščini, angleščini in nemščini. V okvir založbe sodijo še izdaje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in pa Servis za izdajanje tovarniških glasil. Trenutno pomagamo pri iz- Pregovori ... — Komur žena hlače kupi, temu se je vedno zanje bati. — Ni vsakdo mož, kateri ima ženo. — Skoraj ni prepira, ki od žene ne izvira. dajanju in pri urejanju že 14 tovarniškim glasilom. Ob koncu še tole: letos smo v Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani odprli prenovljeno knjigarno in prodajno galerijo. V njej je moč dobiti vso družboslovno in sociološko literaturo, ki izhaja v Jugoslaviji, vse jugoslovanske dnevnike, tednike in številne tuje časopise ter revije originalne slike slo- venskih in jugoslovanskih samorastnikov. V knjigarni sprejmejo slike tudi v okvir-jenje. Če pa želite, da vam natisnemo, ali posredujemo kakršnokoli komercialni tisk (koledarje, prospekte, razglednice, tiskovine) ali izdelke za pisarniške potrebe (mape, etuije, albume ipd.), se prav tako lahko oglasite pri nas. Tudi to je ena izmed naših dejavnosti. NAROČAJTE DELAVSKO ENOTNOST Delavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, prejema že blizu 40.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, da naj bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih od- borov osnovnih sindikalnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da naročijo Delavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenskih sindikatov. Letna naročnina znaša 200.— din. Pri založbi Delavske enotnosti lahko naročite: I. Zbirka knjižnica SINDIKAT: Cena v din Št. 2: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV 20 — Št. 3: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH 20,— Št. 6: SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU 40,— Št. 7: AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES 30,— Št. 8: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — TEMELJNA NALOGA SINDIKATOV 30,— Št. 9: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU 40.— Št. 10: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE 20.— Pred izidom: Št. 11: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU 30,— II. DRUŽBOSLOVNA IN SOCIOLOŠKA ZBIRKA: 1. EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE 200.— 2. INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 150.— 3. HIERARHIJA 179.— 4. NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU 100,— III. DRUGE KNJIGE 1. NAVTIKA 120.— 2. VELIKA STAVKA 95,— 3. Monografija LJUBLJANA 400,— Naročila sprejema: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. REŠITEV IN IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE Do četrtka, 14.10.1977, smo prejeli 42 rešenih križank. Izžrebati smo morali sedem križank, da smo dobili pet pravilnih. Nagrade so dobili: 1. Marija Ameršek — predilnica 50.— din 2. Joža Tomc — splošni sektor 50.— din 3. Marija Rudolf — finančni sektor 50.— din 4. Marija Jamnik — sukalnice rezerva 50.—din 5. Slavko Žibert —- predilnica bombaža 50.— din Pri žrebanju so sodelovali: Ivan Markelc, Franc Intihar in Matic Malenšek. Današnjo križanko oddajte v skrinjico do ponedeljka, 14. 11. 1977, do 12. ure. KRIŽANKO REŠIL: IME IN PRIIMEK: NASLOV — ODDELEK: Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Albin Ankon, Martina Kralj, Marjan Sonc, Niko Stamatovski, Alojzija Vehovec, Marija Zore, Rafaela Mele in Matic Malenšek. List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj. Naklada — 1700 izvodov. KAJ VSE IN KOLIKO NAREDIMO V ENI MINUTI? Nagradna križanka Ob veliki akciji za večjo produktivnost dela, za bolj izkoriščen delovni čas, je dopisnik moskovskega časopisa »Nedelja« vprašal celo vrsto zavodov, tovarn in zadrug: »Koliko proizvedete v eni minuti?« Nekaj odgovorov: — 120 m tkanine in 30 kg preje — 103—104 parov čevljev — 208 kg bonbonov, čokolade, karamel — 540 nalivnih peres in 5200 ampulic s črnilom — 7 šivalnih strojev — 3 m2 stanovanjske površine — 12275 konzerv sadja in zelenjave 4500 kg mlečnih izdelkov — 2 televizorja — 690—700 kosov jajc — 154 različnih lesten- — cev — 65—67 ročnih, stenskih in drugih ur Teh podatkov ne moremo primerjati, ker so to podatki različnih tovarn, različnih po velikosti in tudi po tehnični opremljenosti mehanizacije in avtomatizacije. Primerjanje tudi ni potrebno. Zadostuje že, če se zamislimo nad vprašanjem: »Kaj pomeni izgubljena minuta delovnega časa v moji tovarni, oziroma delovni organizacij i.<< Tanjug 1 VLAK AT z. na?i= t>ort ?OA/AV= J.VAJ-M TAČAO FE&iO-/SAZ/Z -EM meta* /vov- ZAD/kAL ID/'JLIČ* A/OČ>T N o J/JO s>r \Z£*, D o&a KAL C'b -HjlEZ JA?ON- 'Politik LESEN NOSIL = £o STUDE* ZO MAMIČ.//*£ vesta v/s NOE IZLET QOZE ŠTEVN/K (JOHAN kavo c m 'boiosE v/no /zkuSBN VOj$KOz voOVA SVETA CfOŽlA NA h alk/* V/K' ?<0?AA» VA C INC. A* UKA AfATl- Č.NOST 9ona KILO Ari ZENSKO /me ZI-Č.IKA ?isAT£X0 CfluDEN NA SAčDS. ZAVIJ DEL. ?OHi6TVA D V/4 t>A-Mo C, Z AS. VEL /vo$£ 9/VN/CA &EZN/CA 7no v m/k T.ZZNS* !m£ 5tf v/lo m %/cŽ" Z\i£. <«03? S*OT>NOSI /.Fotold SUtfAVOi.. NEMČI- JA 7 OK&NN& CfOsTiDA !I IME ^ N&N''K r/r ?oM?0- N‘0 H HO. M-/ME naša ZEkA b£LC,ilA ne »to y flvaTi.iV) atlETs* pisciPl!M DOM. Z. /m E ?ZA/ TAKO ftlLEZbO ZneZ p (L A ONim Ki SE V& £/50 vd*4 T5LED?!toV ZEPobJ-1- ZVW»W K DO E £/v/ SAM liiDlD AvsrtoA 'fOKfi.A- ji N A ✓ vo,5(vo = Sukovm o?i$AT 1 Sitih /tf£$TO F HA N C« /J/ fLALHI TlftBEK 6 ^BEb.Z. obiobJA ZPobLPANi JO Xe NŽKOLA TEOL A- NAM o*.' ?£SN'K 5 vE r. z-V vel Mc to E?,a V Z STA jX>TZS.ij£ fiVSTki-PSK< olll Vl 'pj— IZ.L/V/VA XAMN>NA fj£ cEL. t>ktAza NOAvESa moško i ME vpadi' fi,NCjLZŠ= K° STEČE IME liriDSKi ■fieoi' LEO SLA** CESTA DRFi/f&V/ 2.ESA frNTičH c mesto pOLVAM- Ji EL D A vIlESl KONEC. 7S4?r0i DEV- LAJboS.. ?Oč>ODA kEM- ZNAK fiMglicij Q.EOKon jME KA?iTAH 7NO Z&NC.E Cf U.AD ** VOLENS. JEJ-OVAMl pEPAVNOi, Ena* * ijAMOCf. M. cIKA a« /v/c A jJtUa V/Wt>KA ZASTLiNA s cCLKA AbEC£S)Z /ZDELO vAX.EC IU-oZniH 7LAKOV K16/K TL- )CENl. ZA/A K ZA č,suse>*° MAKED. mesto /Umska ZN* ŽStitKL itfč Nova telovadnica pri osnovni šoli v Šmartnem bo kmalu sprejela in razveseljevala učence in druge občane. Konec oktobra letos bi morala biti dograjena. Zaradi slabega terena so se dela nekoliko zavlekla. Skupnost za izgradnjo vzgojno varstvenih objektov pri občini Litija je podaljšala rok predaje nove telovadnice za 40 dni. Tudi izvajalci so potrdili, da se bodo tega roka držali. Tako lahko pričakujemo, da bo otvoritev ob letošnjem občinskem prazniku.