O usebno dohodninskem davku in o ,,priznalnicah** za njegovo odmero. (Piie drž. in dež. po»L Fr. Pii*k). II. Kdo je dolžan p 1 a 6 a t i osebno-doliod- ninski 'davek: Vsak mož ali žena, kateri inift nad 1200 krojt letnega dohodka. Ravpo to prvo ip postavno doloSil« se od mpogih krivo raziime. Rot davku podvržen 6isti dohodek velja na»reS ne samo tisti doliodek (denar, ki ga dobimo po odpisu vseh stroSkov konc«m leta kot prihranek, katsri se lahko vloži v hranilnico, temveo k temu spaifla tudi vrednost denarja, ki ga potrebuje posestpik za sebe in svojo družino, kakor za živila, obleko^ stanovapje itd. Zaradi tega mora uradpik, ki porabi svojo pla6o za hVano, obleko, stanovajije itd., plafiati osebai davek, 8e si tudi koncem leta nobenega vinarja «i priKranil« Kdo je d o 1 ž a, n priznalnioo iz,polniti? Kdor ima ve5 kot 2000 K eistega letnega doliodka, mora priznalnico izpolniti ip davcni oblasti predložiti, ip sicer tudi brez poziva davcne Oblasti. Kdor ima čisti dohodek. čez 1200 K, pa ne cez 2000 K, laJiko priznalnico izpolni, ako sam hoče, postavno ni vezari to storiti; pa priporoca se, da isto izpolni, ker si s tem lahko p.rihrani morebitne nadaljne sitnosti ali rekurze. K e d a j i n kako se | lo riznalnioa p r e d ;i? Meseca januarja pismeno na urajdnem obrazcu, ali pa je tudi vsakemu prosto, se osebuo pri daveni oblasti oglasiti in na zapisnik izjaviti, V priznalnici je lociti goitove in negotove dohodke. Gotovi doliodki so n. pr,, fte daS svoje posestvo, njivo, travnik, pašnik ali sta^iovanje v najem ter sprejmeš za to tisto leto gotov znesek, Negotovi dohodki so n. pr. iz gozdov ter se morajo priznati p o vprečno po prinosu zadnjih dveh, let. Tega zadnjega važnega doloeila se pa mnogi iz nevednosti ali pritiska davčnih oblasti premalo poslužujejo. 1 z posestva se napovejo 1:ot clobodki: 1. Dohodki iz prodapih pridelkov, n. pr. za živino, zrnje, krmo, sadje, vino, zelenjavo, perutnino, mleko itd. 2. Vredinost potrebščin za lastno porabo, katere potrebuje kdo za sebe in svojo družino, n. pr. stanovanje, zrnje, raoko, jajca, mleko, drva itd. Vsi ti domači pridelki, ki se doma porabijo, se naj napovejo sk\ipno, in sicer povpre2no za tisto ceno, kakor je doma v navadi, Vrednost pridelkov, ki se porabijo za gospodaxstvo, n. pr. krmo za živino, svinje, perutnino, se ne vpiše ne v dohodke in ne v izdatke. 3. Denarna vrednost servitutov. 4. Dohodki iz kameriolomov, peska, ilovice (opekarn) itd. 5. Letna pajemnina za posestva, travnike, njive, pašnike. 6. Dohodki iz gozdnili pridelkov, kakor razlicni les, oglje, stelja itd. 0 3 poslopijsenapove kct (loho d k e: 1,. Cisto vrednost stanovanja za, posestnika in pjegovo družino, Vrednost sta;nGvanja se računa po inerilu, ki je v kraju iravačlno, Večina posestnikov na deželi rab; %& sebe in svojo obitelj riavadrao eno ali dve -gčibi in kuhinjo. Od poslopij, v katerili se ne stapuje ter se rabijo za shrarabo orodja ali obleke, mi treba priznati rabne vrednosti, Poslopja, ki se rabijo izkljucno le za gospodarstvo ali pa kot brezplacna stanovanja za družino, prevžitkarje in delajvce, ne tvorijo posebnega dohodka, ki bi se moral navesti. 2. Najemnino za stanovanje po odbitku vseh stroškpv za popravila in vzdrževanje poslopja, O d gotovega premoženja mora posestnik naznaniti, koliko dobiva obresti, ni pa dolžan navesti naJoženega kapitala, Napovedati se morajo tudi doji.odki iz trgovine, obrti ali rokodelstva, Ce posestnik v enem zadnjih treh let zaradi ujm (to6e, moSe, suše ali druge nesrege) ni imel nobenega dobodka, lahko izguto odtegne odi dohodkov drugih dveh1 let. Postavno zadostuje, če se dohodki od posestva v prizpalnici skupno, to je vsi dohodki od posestva, navedejo. Bolje je pa, da se dob.odki od travnikov, sadonosnikov, njiv, živinoreje tudi podrobno navedejo, n. pr. doliodki od travnikov — 120 K, pjiv — 150 K, sadja - 60 K itd. Da more posestnik priznalnico dobro in natancno izpolniti, se priporoča, p'aj bi imel vsak knjigovodstvo o dohodkih in izdatkih; zakaj le tako more rabiti v priznalnici nepobitne dokaze. Davene oblasti imajo pose&tne pole na razpolago in na podlagi teK navadno predpisujejo cisti dohodek ter se pa mnogotere elementarne nezgode navadpo niti ne ozirajo. Marsikateri, ki je predstoječa navodila prebral in spoznal, kiaj vse ima priznati kot dohodke, lx) morda nevoljen, ter^si bo mislil: S temi navodili mi ni nift ali malo pomagano! Vcndar ljubi prijatelj, ne bodi malosrfien, temvefi beri pazljivo sledefte: Kaj in koliko se sme od dohodkov iz posestva in poslopja o d p i s at i? 1. Odpisati se smejo vsi gospodarski stroški, in k' temu spada: a) 1%' za obrabo poslopij; b) stroški za oli.ranitev ip poprafvilo gospodarskih poslopij, stanovanj za družino, stroški za zid.arje, plote, pota, ceste, mostove, sttfdence, vodovode, drenaže, napajanja zemlje, zatvornice, splob' za izboljšanje posestva; c) za nakup živine, za obrabo gospodarskega orodja, kakor za pljug, brano, vozove, motike, lopa^ te, kose, srpe, vile, grablje, jerbase, žaklje, sode, fadi itdk; d) znesek za nakup gospodarskega orodja, strojev, kateri se rabijo namesto obstojefiib obrabljenilv; to velja pa samo tedaj, fio je imel posestnik stroj, n. pr. mlatilnico, ki se je pa obrabila ali je bila nepraktifina, neporabna, in si kupi zato nov stroj; ce pa posestnik poprej ni stroja imel in si kupi novega, tedaj se pa ne more ktot gospodarski strošok vračupiti; e) stroški za živinozdravnika; 0 stroški za luč, Kurjavo (drva), za gospodarska poslopja, na primer kurjava v hi§i za družino, iuč v hlevih, v kamri ali kleti, nikar pa za lastno porafco posestnika; g) stroSki za semena, sadike (borove, smrekove sadikej, krino, živinsko sol, otrol^e, koruzo, oves, umetna gnojila, steljo, seno za krmo živine, kar se v ohranitev gospodarstva kupi; h) plafeila in lixana za družino in delaivce; i) stroški za družino pri bolniški blagajni. Ce mora posestnik svojim sinovom ali hčerajn plačati delo, snie samoumevno dotifini znesek vračuniti kot izdiatek pri odmeri osebne dohodnine. Isto je s stroški (hrano, obleko) za ubožce. Nadalje izgube, n. pr. ee pogine kaka živina, ali če se zgodijo druge nesreče, kjer posestnik nima krivde, Izdatki za potrebna popravila in za zidanje gospodarskih poslopij, mostov, za plote, za napravo in popravo cest, 6e se s tem gospodarstvo izboljša. Ce se pa gospoclarstvo z nakupom p<oveča, s tem, da je kupil posestnik kake parcele in je zaradi tega primoran, sezidati si ve&je gospodarsko poslopje ali napraviti nove mostove k\ ceste, tedaj se stroški ne smejo odračuniti v priznalnici, Nadalje pri gojzdarstvu, n. pr. stroški delavoem za podiranje, izdelovanje, žaganje ip voznjo. — Stroški za na.sade se smejo le takrat vracuniti, ce se gre za ohranitev dosedanjili gozdnih parcel, nikar pa, če se zasadijo paroele, kjjer je prej bil paSnik, njiva ali travniKj. Vsi zgoraj navedeni odbitki se naj v priznalnici na uradnem obrazcu navedejo podi rubriko ,,Nestalpi dohodki iz posestva" D/alje siiae posestnik sledete odbitke na drugi strani priznalnioe navesti, in sicer: 1. davke od posesti, hišno razredjiino, kaktor tudi deželne, okrajne, obeinske, Šolske doklade, k.akor tudi cerkveno-konkurenena plafeila; 2. vse obresti od dolga pri hranilnicab, kakor tudi pri zasebnikih, nikdar pa vrnjeni kapital; 3. prevžitkarski stroški, oskrba za onemoglo družino, za katero je vsled pogodbe dolžen skrbeti; 4. zavarovalnine (premije) za vse vrste zavarovanja: zoper ogenj, tloco, za živino itd. 5. zavarovalne tiremije za ženo in otroTce, vendar ne sme zavarovalna premija znagati nad 400 K1; v priznalnici se raora zavarovalna družba, kakor tu. di število poliee iiavesti. Vse te odbitke raora posestnik kot take verjetno in resnično dokaz.ati, Ce hoce, da se obresCa od privataih dolgov odpišejo, mora v priznalnici navesti ime, stan in stanovauje upnik;a, kakor tudi ime hranilnice aii posojilnice. Ce pa tega ne stori, se davčpa oblast n a obresti, ki bi se kot odbitki pri odmeri osebne dohodnine odpisali, ne ozira.