S O Z O ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE m glasilo DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAV.O leto XXI. iIKIH OKTOBER 1980 ST. 10 27. 9. 1977 odlikoval Titove zavode Litostroj z redom deta z rdečo zat Za kvalitetnejše delo |\| -------------------------------- V'T Na uradni otvoritvi 14. delovnega tekmovanja kovinarjev Jugoslavije, ki je bila v petek, 10. oktobra ob osmih zvečer v hali Tivoli, je bil slavnostni govornik tovariš Andrej Marinc. Zbranim kovinarjem — tekmovalcem, različnim predstavnikom in ostalim gostom je spregovoril naslednje: Predsednik Cipra Spiros Kiprianu si je v spremstvu generalnega direktorja Marka Kržišnika z zanimanjem ogledal naše obrate (Foto: M. M.) *Na današnji dan, natanko Pred sedemdesetimi leti, sc je ni*itdi kovinar Josip Broz včlanil J' Sindikat kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije. Upravičeno in s ponosom ste si ta dan izdali za praznik vseh kovinarjev ''tove Jugoslavije. Tovariš Tito ie vedno s ponosom govoril o tem, ™a je prav med kovinarji začel ^»delovati v organiziranem sindikalnem in delavskem gibanju. Tu spoznaval vso brezobzirnost in surovost izkoriščanja delavcev v kapitalizmu. Že prve izkušnje pa s° mu tudi pomagale dojeti po-bebc, sposobnost in moč organiziranega delavskega razreda. To-variš Tito, kot sindikalni organizator in aktivist, kot partijski de-■avec in kot voditelj našega revolucionarnega boja za osvobodi-‘ov in izgradnjo socialistične Jugoslavije pa je tudi sam dal neprecenljiv prispevek k uresničitvi enotnosti delavskega razreda in k oblikovanju sindikatov, kot njegove razredne organizacije. Tovariša Tita, prvega kovinarja Jugoslavije, ni več med nami. po smo se z neizmerno žalostjo ln bolečino poslavljali od njega, Pa se je v nas postoterila odloč-P°st, da še bolj neomajno vztrajamo na njegovi poti. 2e ko ste ^Prejemali sklep o proglasitvi Oneva metalcev ste v pismu tovarišu Titu napisali, da je ob po-n°su, da je tudi on izšel iz vaših 'pst, to tudi velika obveza za vas, da ste kot integralni del delavnega razreda še naprej v prvih vrstah borbe za lepši in bogate j-si jutri. Svoja hotenja ste strnili v odločnost za hitrejši razvoj samoupravljanja, krepitev proizvajalnih sil in materialne osnove m roženega dela, izboljšanje dejavnih in življenjskih pogojev ter humanizacijo dela, izobraževanje, spodbujanje in -razvijanje ustvarjalnih sposobnosti delavcev in za Vsestransko in bogatejše življenje delavcev. Tudi letošnje, že 14. sre-Can,ie kovinarjev Jugoslavije je Prilika, da skupaj pregledate in °®enite rezultate, ki ste jih dosegli v prizadevanjih za uresničitev teh vaših hotenj. . Proizvodno-delovna tekmova-hja so nedvomno pomemben člen v Prizadevanjih za boljše iin kva-‘'-tetnejše delo, za iskanje novih mhničnih in tehnoloških rešitev, p1 osvajanje novih znanj, za utrganje vezi znanosti s prakso. Z množičnostjo, ki je že dosežena v mnogih vejah industrije in kmetstva se vse bolj široko uveljav- ■LETI samoupravljanja LITOSTROJ lja spoznanje o nujnosti drugačnega odnosa do tehnične kulture v naši družbi, ko le-ta nikakor ne sme ostajati le stvar ljubiteljstva, ampak ima izredno pomembno mesto pri doseganju boljših rezultatov v produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. Z organiziranimi družbenimi napori, predvsem z dejavnostmi zveze sindikatov, zveze organizacij za tehnično kulturo, društva inženirjev in tehnikov, zveze socialistične mladine in številnih strokovnih organizacij in združenj, so bili v zadnjem času doseženi nekateri spodbudni rezultati v inovacijah, racionalizacijah pa tudi na nekaterih drugih področjih kulturnega in umetniškega ustvarjanja delavcev. Vključitev pozrta- nes ne skrivamo težav, ki jih imamo v gospodarstvu in v spopadih z birokratizmom, pa tudi zaradi mednarodne gospodarske iin politične krize. Današnje težave niso primerljive z nekaterimi obdobji v našem razvoju, kajti gospodarsko in politično smo mnogo razvitejši. Zgradili smo čvršite življenjske, gospodarske in družbene osnove, za katere se je v preteklosti ali drugod po svetu borilo več generacij. Vse to seveda povečuje našo zaskrbljenost za razmere v katerih smo se znašli zaradi subjektivnih slabosti — mednarodnih težav in zakonitosti tako silnega razvoja in življenja kot ga živimo. Socialistično samoupravljanje je v svojem 30-letnem življenju MI NOVE DOBE SMO KOVAČI, KDOR JE VOLJAN KOVATI Z NAMI, NAJ SAM BO PREKOVAN, DOVOLJ MOČAN ZA GRADNJO VELIKIH MOSTOV IZ STAREGA SVETA V NOV. Tone Čufar vanja samoupravnih odnosov v proizvodno-delovna tekmovanja pa jih je še obogatilo in še bolj tesno povezalo z našim sistemom samoupravno organiziranega združenega dela. Večje uveljavljanje lastnega znanja, boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, doseganje potrebne kvalitete in smotrno organiziranje procesov gospodarjenja, pa je še posebej pomembno tudi v našem sedanjem gospodarskem trenutku.« O aktualnih vprašanjih našega gospodarskega in političnega trenutka pa je spregovoril naslednje: »Nedavno je bila seja CK ZKJ. V referatu Doronjskega je P CK ZKJ odprto spregovorilo o gospodarskih in političnih razmerah. Člani CK so ustvarjalno sodelovali v razpravi in izražali svoje ocene in predloge. Skupno z referatom smo dobili bogato gradivo, ki novembrske sklepe CK ZKJ učvrščuje kot skupni dogovor za poglabljanje aktivnosti komunistov in vseli delovnih ljudi za gospodarsko stabilizacijo. To je Titov način dela. On je vedno znal skupaj s političnim vodstvom nastopiti javno in odkrito, da bi delovni ljudje in organiziran delavski razred tako ohrabreni odločilno posegli v razmere in vplivali na krčenje novih poti v razvoju socialistične samoupravne družbe in pri premagovanju te-. žav, slabosti in nepnilik. Delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije, povezani v bratsko skupnost vse bolj cenimo in izražamo svoj ponos zaradi gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. Iz naroda hlapcev smo postali svobodni kovači in ustvarjalci svoje usode. Težka je bila pot, ki smo jo prehodili od osvobodilnega boja in revolucije in celotne 35-letne socialistične izgradnje. Mnoge so bile izkušnje, ki smo jih uspešno prebrodili. Vsi se dobro zavedamo bitk in zmag, s stalinizmom, domačin hegemonizmom in centralizmom, do težav z liberalizmom itd. Tudi da- pokazalo svojo življenjskost in moč. Delavci so ga spoznali kot svoje neodtujljivo orožje za napredek in znali ga bodo izkoristiti kot sistem, da premagamo tudi sedanje težave.. Nekateri preroki pravijo, da je samoupravljanje eksperiment in model, ki je primeren le za razmere, kadar nam gre dobro. Mi pa dobro vemo, da se je samoupravljanje rodilo v nuji, stiski iin v razmerah, ko nam je bilo najtežje in ko je spontana in organizirana moč delavnih množič, povezana s svojo avantgardo, vedno našla izhod iz težavnih razmer. Kajti svobodni samoupravni jn demokratični odnosi med ljudmi so najgloblji interes slehernega delovnega človeka. Vi, kovinarji in metalurgi, ki predstavljate več kot desetino delavskega razreda Jugoslavije, imate še posebno odgovornost. Iz nepomembnih predvojnih organizacij, v katerih so bili zaposleni vaši predniki, ste v povojnem obdobju postali najpomembnejše jedro industrijskega in splošno-go- (Nadaljevanje na 5. strani) Po ogledu tovarne in daljšem pogovoru so se ciprski visoki gostje poslovili od svojih gostiteljev (Foto: M. M.) Obiskal nas je predsednik Cipra Zadnji dan obiska v Jugoslaviji — 9. oktobra 1980 je ciprski predsednik Spiros Kiprianu obiskal Litostroj. To je po obisku predsednika Tita pred petimi leti spet prvi državniški obisk pri nas, še nekoliko več pa je minilo od zadnjega tujega državniškega obiska v Litostroju. Na žalost je bil četrtek oblačen in deževen dan, tako da ni bilo moč hoditi brez dežnika. 2e malo po enajsti uri smo zaslišali sireno avtomobila, ki je oznanil obisk visokega gosta. Takoj po prihodu si je predsednik Kiprianu v spremstvu generalnega direktorja Litostroja Marka Kržišnika in ostalih družbenopolitičnih ter poslovodnih organov Litostroja ogledal obrate obdelovalnice, pločevinarne, preoblikovalnih strojev in novo tovarno talnih transportnih sredstev. Za dlje časa se je zaustavil v sejni dvorani tozda TVN, kjer mu je tovariš Kržišnik predstavil našo delovno organizacijo, naš razvoj in proizvodni program. Predsednika Cipra in njegove najožje sodelavce je zanimalo, kakšne žerjave delamo, kako pridobivamo posle in kako sodelujemo v njih, kakšna je naša proizvodnja viličarjev in kako velike viličarje delamo, kako formiramo naše cene, kje smo zdaj udeleženi pri licitacijah in podobno. Po protokolu bi moral razgovor trajati eno uro, vendar se je zaradi zanimanja ciprskih gostov precej podaljšal. Državniški obisk je spremljalo precej novinarjev, novinarji ljubljanske televizije pa so izkoristili čas tudi za krajšo izjavo. Predsednik Kiprianu jim je povedal nekaj več o vtisih in uspehih svojega obiska v Jugoslaviji. Po skoraj za eno uro podaljšanem obisku se je visoki gost s svojim spremstvom poslovil od svojih gostiteljev. Tako lahko k številnim državniškim obiskom pridamo še enega, to je obisk simpatičnega predsednika Spirosa Kiprianuja, predsednika neuvrščene države Ciper, s katero Jugoslavija že vrsto let vzdržuje tesne prijateljske stike. M. M. Slovesen pričetek 14. delovnega srečanja kovinarjev Jugoslavije je bil v petek, 10. oktobra zvečer v ha Iivoli (Foto: M. M.) TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV «& TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV Četrto delovno tekmovanje kovinarjev Slovenije V tej veliki delovni manifestaciji slovenskih kovinarjev je sodelovalo veliko naših sodelavcev — nekateri kot tekmovalci, drugi kot organizatorji. Sodelovali so v raznih tehničnih, ocenjevalnih in drugih komisijah, da je tekmovanje lahko nemoteno steklo, največ dela pa so imeli skoraj vsi delavci Izobraževalnega centra Litostroj, saj se je glavni del tekmovanja in drugih prireditev odvijal prav tam. Najbolj razveseljivo je bilo to, da se je po predhodnih predtekmovanjih na 4. tekmovanje slovenskih kovinarjev uvrstilo kar 16 naših sodelavcev. Naši tekmovalci so tekmovali v osmih od dvanajstih poklicev in tako v velikem številu zastopali litostroj-ske barve. P redno na kratko opišemo, ka ko se je odvijal celoten potek tekmovanja in vseh drugih prireditev, moramo odgovoriti na vprašanje, čemu delovna tekmovanja? V naši samoupravni socialistični družbi smo dosegli tisto raven, ki terja od slehernega delavca, delovnega človeka in občana, da postane vsestranska osebnost, človek, ki ne bo znal le opravljati svojega dela in poklica, za katerega se je učil, temveč pa opravljati z delovnimi sredstvi in z rezultati dela v svojem delovnem okolju, in da se bo- kot subjekt uspešno vključeval v samoupravno in delegatsko odločanje v širši družbeni skupnosti. Tudi sedanja prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo terjajo tako celovitost osebnosti. Samo prikimavati ni dovolj, tudi vedeti je premalo. Vključiti se je treba v dogajanje in reči odločen da ali ne, nikakor pa ne pustiti, da gredo stvari in dogajanja mimo nas, da namesto nas odloča nekdo drug, ki vidi le svoje koristi in zapostavlja delavčeve in splošne družbene interese. Veliko govorimo o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Marsikje to nagrajevanje šepa; to nikakor ni spodbudno, prej nasprotno: delavca destimulira tako pri dobrem kot ustvarjalnem in inventivnem delu, ni pa tudi v korist stabilizacijskim prizadevanjem. Na 4. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije se je zbralo veliko najboljših majstrov svojih poklicev. Vemo, da so v svojem delovnem okolju cenjeni, prav tako tudi vemo, da so dobri samoupravljale!. Prav zato družba pričakuje od njih še več: ne le, da so vzor dobrega delavca in samo-upravljalca, ampak tudi aktivni prenašalci svojega, zlasti strokovnega znanja na mlajše in druge manj izkušene delovne tovariše. Znanstveno tehnološka revolucija v sodobnem svetu hiti naprej z neznansko naglico. Kdor ji ne sledi, nikakor ne more biti konkurenčen niti z delom niti z izdelki, in seveda zavoljo tega najmanj s ceno, zlasti na tujem trgu. Zato so delovna tekmovanja, kot je bilo tokratno, prava priložnost, da se tekmovalci seznanijo s sodobno organizacijo dela, s tehnologijo in dosežki na posameznih področjih in da izmenjajo tudi izkušnje, spoznanja in dosežke na področju samoupravljanja. Če bodo pridobljene izkušnje prenesli v svoja delovna okolja in če bo del teh izkušenj zaživel tudi v praksi, potem so v dobršni meri, če ne v celoti, uresničena pričakovanja 4. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije. Potek tekmovanja Vsi trije dnevi tekmovanja so bili zelo pestri in zanimivi. Povsod je vladalo delovno tekmovalno in praznično vzdušje, pred- Na svečani otvoritvi 4. delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije se je zbralo veliko število tckmov> cev, organizatorjev in gostov. Prisotnim je spregovoril Jože Marolt, predsednik mestnega sveta Zvez sindikatov Ljubljana (Foto: K. G. in V. Udovič) vsem pa zavzetost vseh organizatorjev in še posebno tekmovalcev. 2e zgodaj zjutraj v petek, 3. oktobra se je v našem Izobraževalnem centru zbralo veliko število slovenskih kovinarjev. Hitro so opravili vse formalnosti v zvezi s prijavami in se seznanili z vsemi potrebnimi navodili. Po deseti uri pa so tekmovalci že sedli v učilnice in opravili teoretični del tekmovanj. Vprašanja, na katera so morali pismeno odgovarjati, so bila zahtevna, vendar ne pretežka. Za dobrega delavca sta si delo in samoupravljanje vedno blizu, sta nerazdruž-ljivi del vsakdanjega dela in življenja. Slavnostna otvoritev slovenskega tekmovanja kovinarjev je bila šele popoldne ob 14. uri pred spominskim obeležjem 0b vhodu Zaključek internega tekmovanja je bil za štiri tekmovalne poklice v tozdu Obdelava (Foto: M. S.) IZBIRNO TEKMOVANJE KOVINARJEV Pred tekmovanjem kovinarjev Slovenije je temeljna organizacija OBDELAVA v okviru aktivnosti osnovne organizacije sindikata pripravila tekmovanje za strugarje, rezkalce, brusilce in orodjarje-Tekmovanje se je odvijalo v posameznih delavnicah v obdelovalnicj in je bilo dobro organizirano. Veliko prijavljenih tekmovalcev, dobri rezultati, vse to je dobra spodbuda za prihodnja tekmovanja. Prav v tem obdobju so taka proizvodna tekmovanja še posebej pomembna, ko si družba na vse načine želi dati večjo pozornost Pr®v proizvodnemu delu in s tem večji produktivnosti dela in vedno večjemu obsegu proizvodnje. Taka tekmovanja bi se morala odvijaj) celo v vsakodnevni praksi tako, da bi v določenem obdobju izbirah najboljše delavce, ki bi dosegli izrazito dobre proizvodne rezultate-Tekmovanja, ki se organizirajo enkrat na leto, bi potem dosegla sc večjo veljavo, saj bi na njih nastopali samo delavci z najboljših11 dnevnimi, tedenskimi, mesečnimi rezultati. To pa bi dalo takih1 oblikam preverjanja sposobnosti dolgoročne rezultate, najverjetneje z boljšimi gospodarskimi rezultati. M- ®' Kot smo že poročali v našem časopisu, je bilo 3., 4. in 5. oktobra 1980 pri nas v Litostroju četrto delovno tekmovanje kovinarjev SR Slovenije. Ni naključje, da je bilo to delovno tekmovanje prav v Litostroju, saj vemo, da smo že v letu 1978 organizirali drugo slovensko tekmovanje kovinarjev. V maju letos pa je bilo v našem Izobraževalnem centru tudi podobno tekmovanje mladih kovinarjev v okviru festivala dela mladih delavcev Jugoslavije. Zato lahko rečemo, da smo tekmovanje slovenskih kovinarjev pričakali pripravljeni in že z nekaj izkušnjami. V. - -' Zbranost na teoretičnem delu tekmovanja (Foto: K. G.) v Litostroj. Tekmovanje je odprl tovariš Srečko Mlinarič, član predsedstva RS ZSS in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Med drugim je dejal: »Takšna oblika delovnih tekmovanj predstavlja pomemben pregled teoretične in praktične usposobljenosti kovinarjev za opravljanje vsakodnevnih zahtev in nalog na delovnih mestih, predstavlja pa tudi manifestacijo širšega družbenega pomena, saj pomembno opozarja na mesto in položaj delavca v združenem delu, ki ga vsak dan z delom ponovno potrjuje. S popolnejšim obvladovanjem tehnične kulture pa se odpirajo samoupravljalcu dejansko vsestranske možnosti za popolno odločanje o rezultatih svojega dela. Imamo priložnost za izmenjavo proizvodnih pa tudi samoupravijalskih izkušenj, ponujajo se možnost; za medsebojno informiranje o tem, kako uresničujemo in načrtujemo planske dokumente, delegatske odnose itd.« Tovariš Mlinarič je še poudaril, da so proizvodno delovna tekmovanja posebna šola samoupravljanja, usmerjenega izobraževanja, šola tehnične kulture delavcev, v kateri sodelujejo delavci različnih poklicev. Potem je zbranim spregovoril še predsednik mestnega sveta ZS Ljubljane in član predsedstva RS ZSS tovariš Jože Marolt in med drugim dejal: »Delavski razred Ljubljane in z njim vsi Ljubljančani, posebej pa še delavci Titovih zavodov Sc zadnji napotki pred začetkom tekmovanja (Foto: V. Udovič) Ocenjevalna komisija za ulitke pri svojem delu (Foto: V. Udovič) Litostroj, smo resnično počaščen j ker se v našem mestu odvija za^ ključno tekmovanje najboljših k°' vinarjev Slovenije in ker born v naslednjem tednu gostitelj zveznega tekmovanja kovinarjev, “ katerem se bodo srečali naj boli ^ med najboljšimi iz vse Jugnsla vije. Proizvodno-delovna tekrnova nja so in bodo vedno bolj L čil no prispevala s pridobivanj ^ novih znanj, potrebnih za oh1v.ia dovanje vse modernejše tehm in tehnologije, hkrati pa ta ter_ movanja razvijajo delavčevo ose nost, prispevajo h kulturi dela ‘ krepijo našemu sistemu lastn^ proizvodne in človeške odnose (Nadalj. na naslednji stran movanju je bil Franc Grbec (*0 to: V. Udovič) TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV # TEKMOVANJA KOVINARJEV S TEKMOVANJA KOVINARJEV Gostili smo najboljše kovinarje Jugoslavije Od 10. do 12. oktobra 1980 je bilo pri nas v Litostroju zvezno tekmovanje kovinarjev — že štirinajsto po vrsti. Veliko priprav je bilo potrebnih in precej trdega dela, da je tekmovanje lahko v petek dopoldne steklo brez zastojev. Letošnje tekmovanje kovinarjev je vodil organizacijski odbor, v katerem so sodelovali republiški sveti zveze sindikatov, republiški odbori sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin ter mnoge druge strokovne in družbenopolitične organizacije. . Veliko in zahtevno nalogo pa Je imela naša delovna organizacija. Preizkusni kamen nam je bilo najprej republiško tekmovanje, že naslednji teden pa smo se spoprijeli z vsemi nalogami pri izvedbi zveznega tekmovanja. Pripraviti je bilo treba delovne prostore, oskrbeti material in prostore za razne komisije, potreben je bilo organizirati učinkovito mformativno službo ali tako imenovani press center, sodelovati je moralo nešteto ljudi, ki so skrbeti za nemoten in pravilen potek tekmovanja. Zvezno tekmovanje se je začelo že 10. oktobra, to je v petek zjutraj, ko so začele prihajati eki-Pe tekmovalcev iz vseh republik tn avtonomnih pokrajin. Poseb-tin skupina ljudi je poskrbela za Potrebne formalnosti in jih namestila v hotele. Istega dne se je ob ■ urj začela tudi razširjena seja zveznega odbora Sindikata kovinarjev Jugoslavije, ki je bila v ljubljanskem domu sindikata. Sele so se med drugimi udeležili tudi Rudi Galeb, Cedomiir Jeftič in franc Leskošek-Luka, kateremu le založba Delavska enotnost v znak priznanja na področju kovi-parskega dela podarila pravkar ‘zdano knjigo Tehnične inovacije. V uvodnem referatu je tovariš Lazar Zarič, podpredsednik zveznega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin, poudaril, da se je industrija predelave razvijala hitreje kot črna metalurgija. Kot vzrok je navedel nerešeno vprašanje razširjene reprodukcije, upad akumulativne in reproduktivne sposobnosti in drugo. Temu je sledila živahna razprava o sedanjih samoupravnih, političnih iin gospodarskih razmerah, ki so v sedanjem stabilizacijskem trenutku še posebej aktualne, več kot petdeset udeležencev iz vseh republik pa je še posebej pritegnila razprava o uveljavljanju dohodkovnih odnosov im o problemih zagotavljanja reprodukcijskega materiala v celotnem jugoslovanskem prostoru. Razprava je opravičila osnovni namen posvetovanja — aktivnosti v zvezi s pripravami in usklajevanjem planov črne metalurgije in predelave kovin v obdobju 1981—1985 in dogovor o nadaljnji aktivnosti. Že ob 11. uri pa se je v učilnicah izobraževalnega centra začel teoretični del tekmovanja. V tem delu so se tekmovalci spoprijeli z znanjem na področju samoupravljanja, varstva pri delu in s tehničnimi znanjem na strokovnem področju. Tekmovalci so dobili 30 vprašanj s treh tematskih področij (samoupravljanje 10 vprašanj, varstvo pri delu 5 vprašanj in iz strokovnih znanj 15 vprašanj). Število možnih točk na teoretičnem delu tekmovanja je bilo 300, na celotnem tekmovanju pa 1000. Teoretični del tekmovanja je bil zaključen ob 13. uri. Ob 15. uri so se vsi tekmovalci in vodje ekip zbrali v jedilnici tozda TVN, da bi se samoupravno organizirali v začasno delovno organizacijo METALAC 80, ki jo je sestavljalo dvanajst temeljnih organizacij — organiziranih po tekmovalnih panogah. Po pozdravnem nagovoru predsednika konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj Pavla Stupnikarja je zbor delavcev najprej sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev tozda, zatem pa so obravnavali in potrdili samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo. Izvolili so še delegate v temeljnih organizacijah združenega dela za delo samoupravnih organov, to je predsednika zbora delavcev tozda in delegata samoupravne delavske kontrole, ob koncu pa še delavski (Nadaljevanje na 4. strani) O pomenu tekmovanja Samoupravni razvoj naše družbe zahteva vsestransko in celovito izobraževanje naših delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin. Naš samoupravni sistem teži k popolni osebnosti delavca — ustvarjalca v vseh njegovih vrednotah in delovni ustvarjalnosti. Prav zato pomenijo proizvodna tekmovanja delavcev enega pomembnih prispevkov k tem načelom. S popolnejšim obvladovanjem tehnične kulture so samoupravi jal-cem odprte vse možnosti za popolno odločanje o svojem delu in njegovih rezultatih, s tem pa ima samoupravljalec tudi pomebno vlogo v izgradnji socialističnega samoupravnega sistema. Z letošnjim tekmovanjem se celoviteje vključujemo v nekajletno organizirano tekmovanje kovinarjev v naši državi. Delovna tekmovanja te vrste odpirajo široke možnosti, da se proizvajalci spoznajo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. Ta tekmovanja dajejo možnost večjega sodelovanja med OZD posameznih občin oziroma republik in avtonomnih pokrajin. Namen teh srečanj ni samo v strokovni izmenjavi, ampak tudi v samoupravnem političnem sodelovanju proizvajalcev. Na tekmovanjih prihaja tudi do neposrednega sodelovanja strokovnjakov iz znanstvenih institucij, fakultet in gospodarstva, kar ima za rezultat bogato izmenjavo izkušenj in doseganje novih znanj. Ta vidik uveljavitve osebnosti proizvajalca je še zlasti nujen v dobi splošne tehnološke revolucije v svetu in povečanih naporov naše družbe in gospodarstva za posodobitev proizvodnih sredstev in močnejši prodor naše države v mednarodni menjavi. Ti napori morajo biti usmerjeni tudi v obogatitev znanja in sposobnosti delavcev proizvajalcev. Zaradi tega je potrebna širša in intenzivnejša akcija celotne družbe pri razvijanju tovrstnih proizvodno-delovnih tekmovanj. Ta prispevajo k povečanju produktivnosti, izboljševanju kvalitete, povečanju števila racionalizacij in odpirajo možnosti, da se vsi materialni dejavniki gospodarskega razvoja usmerijo k čim boljšemu izkoriščanju znanj in sposobnosti proizvajalcev. Zato je potrebno dati poudarek tem tekmovanjem zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer naj imajo množični in kvalitetni namen. Letošnje tekmovanje kovinarjev Slovenije je vodil organizacijski odbor, v katerem so poleg ostalih sodelovali še RS ZSS, republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo SRS, RK ZSMS, izvršni odbori splošnih združenj kovinske ter črne in barvne metalurgije in elektro industrije, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani občinski sindikalni svet, občinski odbor kovinarjev in drugi. Zaključna manifestacija srečanja kovinarjev Slovenije je bila letos od 3. do 5. oktobra, zvezna pa od 10. do 12. oktobra v Ljubljani v delovni organizaciji Litostroj. Četrto delovno tekmovanje Naključna prireditev v veliki dvorani delavske restavracije (Foto: K. G.) Nadaljevanje s prejšnje strani) hove samoupravne družbenoeko-tiornske odnose. V odnosih, k'i jih Uveljavljamo v našem samouprav-tiem vsakdanu, postaja dobro in Ustvarjalno delo tista vrednota, ki delavca osvobaja in postavlja v ospredje kot aktivnega samo-Upravljalca, ki povezan z drugimi delavci odloča o pogojih m ruzultatih dela ter v delegatskem ^istemu upravlja z vsemi družbenimi zadevami. In ne le to. ^toizvodno-delovna tekmovanja tudi najboljši način medsebojnega spoznavanja in izmenjava 'zkušenj ter predstavljajo najbolj konkreten prispevek v borbi za Večjo produktivnost, v borbi za yečji dohodek, ki temelji na de-iu. Letošnje proizvodno tekmovalce kovinarjev pa ima še pose-bon pomen. V tem času usmerjajo vse naše sile v borbo za več-1? Produktivnost, v borbo za več-Jl dohodek, v borbo za kvalitet-bejše gospodarjenje v vsaki organizaciji združenega dela, v vsa- ki družbenopolitični skupnosti in družbi kot celoti. Bijemo eno od najtežjih bitk v borbi za ekonomsko stabilizacijo našega gospodarstva, v borbi za razvoj, ki bi temeljil na naših realnih materialnih možnostih in sposobnostih. Težave, s katerimi se danes spopadamo, so velike in so posledica ne dovolj usklajenega razvoja, hotenj, večjih od naših možnosti, so posledica ne dovolj zavzetega dela v nekaterih okoljih in nenazadnje posledica stanja v svetovnem gospodarstvu ter težav, s katerimi se srečuje večino dežel v razvoju. To pomeni, da moramo stanje in probleme ocenjevati celovito in na takšni oceni graditi oziroma pripravljati naše planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje.« Ob koncu je tovariš Marolt zaželel vsem organizatorjem in še posebno vsem tekmovalcem veliko delovnih uspehov in dobro počutje v Ljubljani. Isti dan po otvoritvi se je ob 16. uri že začel praktični del tek- movanja v vseh 12 poklicih. Vsi strugarji, strojni brusilci, rezkal-ci, orodjarji, strojni kovači, varilci REO, plamenski varilci, avtomehaniki za OTTO motorje in avtomehaniki za dieselske motorje so tekmovali v delavnicah Izobraževalnega centra. Livarji — kaluperji so tekmovali v livarni sive litine, varilci MAG in varilci TI G pa v proi zvodni hali TOZD PZO. Praktični del tekmovanja se je odvijal še ves naslednji dan — v soboto od 7. do 19. ure. Med potekom praktičnega dela tekmovanja pa je bilo v Ljubljani še pomembno posvetovanje o kovinarskih tekmovanjih v Sloveniji, kjer so bila na osnovi razprave in uvodnega referata sprejeta nadaljnja izhodišča o razvoju proizvodno-delovnih kovinarskih tekmovanj v Sloveniji. V soboto po 19. uri, ko se je končal praktični del tekmovanja, so z vso vnemo začele svoje delo še ocenjevalne in druge komisije ter žirija, ki je morala čez noč ugotoviti rezultate in najti zmagovalce. V nedeljo zjutraj je veliko število tekmovalcev prišlo na ogled razstave tekmovalnih izdelkov v avlo Izobraževalnega centra. Mnogi so izdelke podrobno ogledovali in jih primerjali med seboj, predvsem pa so želeli čimprej izvedeti, kakšni so rezultati tekmovanj. Prav gotovo pa je bila za vse, ki so kakorkoli prispevali, da je tekmovanje dobro potekalo, in še posebno za vse tekmovalce, ki so nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov, najbolj zanimiva zaključna prireditev. Vsi sodelujoči ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine mesta Ljubljane, občine Ljubljana-Siška in naše delovne organizacije so do zadnjega kota napolni- li veliko dvorano naše delavske restavracije. Bilo je prijetno in svečano. Po kulturnem programu je prisotnim spregovorila tovarišica Vida Prinčič, sekretarka republiškega odbora kovinarjev Slovenije in čestitala vsem tekmovalcem za njihov trud na tekmovanju. Sledila je svečana razglasitev rezultatov. Bilo je veliko aplavza zmagovalcem in vsem tekmovalcem v vseh dvanajstih poklicih. Prvim trem uvrščenim v vsakem poklicu so podelili še nagrade in priznanja. Stiskov rok in čestitk ni bilo konca. Za zaključek pa so si vsi po kovinarsko sami postregli s kosilom. Potem so se razšli, vendar nekateri ne za dolgo, saj je vse prvo in drugo uvrščene iz vseh dvanajstih poklicev čakala čez en teden še večja preizkušnja 14. delovno srečanje kovinarjev Jugoslavije, prav tako v Titovih zavodih Litostroj. NAJBOLJŠE REZULTATE NA 4. DELOVNEM TEKMOVANJU KOVINARJEV SLOVENIJE SO DOSEGLI: Strugarji: 1. Alojz Janežič — Litostroj, Ljubljana-Šiška 2. Jože Kotnik — Železarna Ravne 3. Marjan Černivec — Litostroj, Ljubljana-Šiška Strojni brusilci: 1. Dušan Mozetič — Iskra, Nova Gorica 2. Miroslav Klavžar — Litostroj, Ljubljana-Šiška 3. Lojze Vehar — LTH, Škofja Loka Strojni kovači: 1. Ignac Laznik — Vozila, Nova Gorica 2. Bojan Birsa — Batuje, Nova Gorica 3. Stanislav Bončina — Železarna Jesenice Rezltalci: 1. Andrej Adamič — Litostroj, Ljubljana-Šiška 2. Josip Lukša — Litostroj, Ljubljana-Šiška 3. Roman Kropeč — Libela, Celje Orodjarji: 1. Jože Selič — Libela, Celje 2. Franjo Troha — Iskra, Nova Gorica 3. Avgust Trebovec — Libela, Celje Livar ji-kaiupcr ji: 1. Mirko Pirc — Litostroj, Ljubljana-Šiška 2. Franc Grbce — Litostroj, Ljubljana-Šiška 3. Tone Ogrin — Litostroj, Ljubljana-Šiška Varilci REO: 1. Srečko Rojs — Metalna, Maribor 2. Čerim Begič — REK, Velenje 3 Danilo Rijavec — Vozila, Nova Gorica Varilci MAG: 1. Zlatko Sobota — REK, Velenje 2. Roman Jankovič — Kovinarska, Krško 3. Zvonko Bizjak — Gostol, Nova Gorica Varilci TIG: 1. Dragoje Sekulič — REK, Velenje 2. Ivan Dornik — Impol, Slovenska Bistrica 3. Edvard Tisov — Železarna Jesenice Varilci plamenski: 1. Miroslav Mohorič — IMP Nova Gorica 2. Vlado Geršak — Železarna Štore 3. Maks Omerza — Litostroj, Ljubljana-Šiška Avtomehanski diesel: 1. Rudolf Pušenjak — Prevozništvo, Celje 2. Miro Štempihar — Alpetour, Škofja Loka Avtomehaniki — OTTO: 1. Adolf Biderman — Avto Celje Celje 2. Danilo Nmet — Ferromoto, Maribor K. G. TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV S TEKMOVANJA KOVINARJEV Gostili smo (Nadalj. s 3. strani) svet delovne organizacije in odbor samoupravne delavske kontrole DO ter oba predsednika. Zbor delavcev je soglasno potrdil tudi pravila tekmovanja. Oto pol petih popoldne pa se je za prvo izmeno že začel tudi praktični del tekmovanja. Tekmovanja so potekala v delavnicah izobraževalnega centra, v livarni tozda PUM in v hali tozda PZO. Pred uradnim začetkom tekmovanja, ki je bil v petek zvečer v hali Tivoli, pa je bila ob 17. uri v kinodvorani IC še seja organizacijskega in častnega odbora 14. delovnega tekmovanja kovinarjev Jugoslavije. Sejo je otvoril član sveta federacije Franc Leskošek-Luka, idejni tvorec Titovih zavodov Litostroj, med gosti pa so bili še član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc, predsednik Skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič, generalni direktor Litostroja Marko Kržišnik in drugi vidnejši predstavniki družbenopolitičnih organizacij republike in federacije. Ob 20. uri je bila v hali Tivoli svečana uradna otvoritev 14. delovnega tekmovanja kovinarjev Jugoslavije. Udeležili so se je vsi tekmovalci, številni predstavniki republiških samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, člani delovnih teles CK ZKJ ter predstavniki republiških in pokrajinskih organizacij sindi- najboljše kata. Uvodoma je predsednik republiškega odbora kovinarjev Slovenije Srečko Mlinarič, v govoru posebej pozdravil predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja, predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ Zorana Poliča, podpredsednika ZS Slovenije Martina Mlinarja, predsednika Skupščine mesta Ljubljane Marjana Rožiča, predsednika mestne konference ZK Ljubljana in predsednika ZOTK Marjana Orožna ter ostale goste iz Slovenije in ostalih republik in pokrajin. Slavnostni govornik na prireditvi — Andrej Marinc, član predsedstva CK ZKJ, je zbranim tekmovalcem in gostom predstavil pomen praznovanja dneva kovinarjev za nadaljevanje revolucionarne tradicije kovinarjev znotraj slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda. V kulturnem programu so nastopili trije pevski zbori, med njimi tudi litostrojski, recitatorji, članica skupine za izrazni ples ter združena godba na pihala iz Litostroja, železarne Store in železarne Ravne. V enoinpolumem programu so nastopajoči z pesmijo, plesom in glasbo prikazali revolucionarno odločnost in udarnost jugoslovanskih kovinarjev njihova prizadevanja za hitrejši, boljši in vsestranski razvoj jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, po poti, kakršno je začrtal in začel tovariš TITO. Zbor delavcev začasno ustanovljene delovne organizacije METALAC 80 (KOVINAR 80) (Foto: M. M.) Prvega dne tekmovanja nas je obiskal tudi tovariš Franc Leskošek-Luka, ki si je z zanimanjem ogledal tekmovalne prostore in sam začetek tekmovanja (Foto: K. G.) Za mnoge tekmovalce je bil teoretični del tekmovanja najtežji (Foto: K. G.) V soboto, 11. oktobra se je nadaljeval praktični del tekmovanja. Ob 10. uri je bil sestanek odbora za tekmovanje kovinarjev narodne tehnike Jugoslavije, kjer so razpravljali o možnem kraju za naslednje — 15. srečanje kovinarjev Jugoslavije. Praktični del tekmovanj je bil zaključen v zgodnjih popoldanskih urah. Tedaj so začele delati ocenjevalne komisije. Bilo je nešteto izdelkov, manj ali bolj kvalitetno izdelanih, zato delo komisij ni bilo lahko. Komisije so delale pozno v noč, nekatere celo do jutranjih ur. Precej meritev so celo ponovili, da bi ponovno preverili svoje odločitve, zato ni bilo bojazni, da bi izdelke ocenili narobe. V soboto popoldne je bil v kinodvorani izobraževalnega centra še en zanimiv dogodek. To je bilo srečanje 1 i teratov-kovi narje v. Dvanajst literatov iz vseh republik in pokrajin je predstavilo svoje pesmi in prozo. Veliko avtorjev je v delih izrazilo svoja čustva do prvega kovinarja Jugoslavije — tovariša Tita. Vsa dela pa so tenkočutno govorila o delu in pokrajini, kjer avtorji žive in ustvarjajo. Srečanje je povezoval Jože Vozny, sodelavec Radia Ljubljana, akademski slikar Stefan Potočnik pa je vsem nastopajočim podaril grafike. Drugi dan tekmovanja so se tekmovalci, vodje ekip, spremljevalci in organizatorji oziroma izvajalci tekmovanja udeležili sprejema pri predsedniku Skupščine mesta Ljubljane, tovarišu Marjanu Rožiču. Tekmovalci so se, sproščeni, zadovoljni z opravljenim delom in že pripravljeni na nove naloge, pogovarjali med seboj, izmenjavali medsebojne delovne izkušnje in tudi probleme, s katerimi se v času stabilizacije soočajo v delovnih organizacijah. Na sprejemu so tekmovalci in ostali udeleženci še utrdili vezi, ki so se v dnevih tekmovanja spletale med njimi. Zadiraj i dan tekmovanja je bil najbolj razburljiv. Po dopoldanskem počitku, ki so ga tekmovalci pretežno izkoristili za ogled Ljubljane in njenih znamenitosti, so se ob 15. uri zbrali v delavski restavraciji. Bilo jih je toliko, da so nekateri med njimi morali celo stati. Tekmovalce je na začetku v svojem imenu in v imenu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pozdravil njen predsednik tov. Miran Potrč. Izrazil je željo, da bi bile takšne delovne manifestacije čim številnejše, da bi izhajale iz dela in samoupravljanja v naših delovnih okoljih in bi v prvi vrsti služile boljšemu delu, večanju produktivnosti dela in krepitvi samoupravljanja. Omenil je tudi besede tovariša Tita, ki je bil pobudnik za široko tekmovalno gibanje med kovinarji Jugoslavije. V nadaljevanju je tovariš Potrč govoril o pomenu proizvod-no-delovnih tekmovanj. Velika vrednost tekmovanj kovinarjev je v tem, ker se razvijajo v osnovnih organizacijah združenega dela, v bazi, od tod pa se razvijajo vse do federacije. To kaže, da rezultati na zveznem tekmovanju, niso naključni, temveč izhajajo iz stalnega dokazovanja in potrjevanja kvalitete, znanja in sposobnosti. V naši družbi je skupni imenovalec vseh naših ciljev člo-vek-delavec. Prizadevati si moramo, da bodo delavci in njihovi sindikati dosegli še uspešneje uresničevati te cilje, v katerih so vključeni vsi naši delovni ljudje, vsaka naša osnovna organizacija združenega dela in delovna skupnost. Tovariš Potrč je spregovoril še o stabilizacijskih prizadevanjih, ki morajo postati najmnožičnejše gibanje za produktivnejše delo, skupno planiranje, združevanje dela in sredstev, za racionalno potrošnjo v okvirih usltvarjenega do- (Nadaljevanje na 6. strani) Tudi strugarji sc niso pustili motiti pri svojem delu (Foto: K. G.) Ulivanje je izgledalo tako kot pri vsakdanjem delu, vendar je šlo presneto zares (Foto: V. Udovič) Strugar Alojz Janežič — zvezni prvak pri izdelavi tekmovalnega i®' dcika (Foto: K. G.) Najboljši livar v Jugoslaviji — Miro Pirc pri delu (Foto: V. Udovič) TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV Za kvalitetnejše delo (Nadaljevanje govora Andreja Marinca s 1. strani) spodarskega razvoja. Kovinsko Predelovalna industrija bo skupaj s emo metalurgijo še vedno ostala pomemben činitelj našega skupnega industrijskega razvoja. Toda podobno kot v ostalem gospodarstvu, ste pred pomembnimi odločitvami, saj vsi skupaj pripravljamo nove srednjeročne plane in pomembne odločitve, ki bodo vplivale na naš razvoj v naslednjem dvajsetletnem obdobju. Danes vse bolj spoznavamo in smo prepričani, da je obdobje ekstenzivnega razvoja za nami. Naše proizvode bomo morali proizvajati ceneje in jih oplemenititi z vse več kvalificiranega dela, z domačo tehnologijo in znanstveno-tehničnimi spoznanji. Vse to Pa je mogoče, če bodo delavci v združenem delu medsebojno usklajevali svoje razvojne cilje in interese. Sedanje probleme in neskladja v razvoju je mogoče prelagati postopno. Povezovati se morate na osnovi vaših interesov in preprečevati neoptimalnost, ki se kaže v majhnosti in zaprtosti, v regionalizmu, ki vodi v neracionalnost in nekonkurenčnost. Avtarkija, za katero se zavzemajo nekateri občinski in republiški či-nitelji, ki v precejšnji meri krojijo investicijske odločitve ni v interesu delavcev in njihove resnične perspektive. CK ZKJ se je odločno opredelil, da je n.a investicijskem področju potrebno narediti korenite spremembe. Zmanjšati moramo obseg investicijskih vlaganj in odločno spremeniti način odločanja. Letna vlaganja v osnovna in obratna sredstva presegajo 40 odstotkov družbenega proizvoda. Od tega je er>a četrtina ali 9 do 11% zamrznjeno v zaloge. V razvitem svetu Pa v ta namen uporabijo le 4 do ®% družbenega proizvoda. To je nnak počasnega obračanja sred-stev in slabe organiziranosti jn medsebojne povezanosti združenega dela. Na takšno stanje vpliva v veliki meni slaba organiziranost in povezanost trgovine s proizvodnim delom in nestabilnost v ^produkcijski preskrbi, ki ji bojuje tudi visoka inflacija in gospodarska nestabilnost. Se pomembnejše je, da bodoče investicijske odločitve sprejemajo delavci- To pomeni tisti, ki nosijo in “odo nosili vse posledice za takš- Slavnostni govornik Andrej Marinc (Foto: M. M.) na ali drugačna vlaganja tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Politično in del gospodarske tehnokracije, ki danes pretežno odloča o investicijah, je potrebno razlastiti. Delavcem pripada oblast nad rezultati njihovega dela, kajti le oni ustvarjajo novo vrednost. Toda ta pravica, ki si jo je potrebno marsikje v praksi izboriti, ob sleherni konkretni investicijski odločitvi pomeni tudi konkretno odgovornost za svoj in usklajen družbeni razvoj. Delavci morajo poskrbeti za integriteto družbene lastnine in onemogočiti dejavnost tistih, ki zastopajo ozke podjetniške interese in lokali-zem. Postati moramo skromnejši ia racionalnejši. Vlagati pa smemo le toliko, kolikor smo ustvarili z realiziranim dohodkom in z medsebojnim povezovanjem združenega dela. V naslednjem srednjeročnem obdobju ne moremo več računati na dodatno akumulacijo in zadolževanje v tujini ali na kredite in monetarno politiko, ki nima realnega denarnega kritja. Gospodarska stabilizacija in racionalno obnašanje mora prežeti naše obnašanje in ravnanje. Politika osebnih dohodkov je po odločni skupni akciji usklajena z dogovorjeno. Z vso pravico mora delavski razred vztrajati, da ustalimo in uskladimo tudi splošno in skupno ter investicijsko porabo. Kdor na osnovi dogovorje- nih kriterijev, ki jih moramo konkretizirati v sleherni sredini in na vseh nivojih, ne bo disciplinirano uresničeval takšne politike, naj se zaveda posledic. Ne samo zakonsko, tudi moralno in politično moramo žigosati takšne pojave, kajti danes ogrožajo naš razvoj, stabilnost in neodvisnost. Ekonomski odnosi s tujino so postali odločilni činitelj našega razvoja. Borba za izvoz in skrajno racionalen uvoz, ki nam ga omogoča plačilna bilanca (deficit) postaja demarkacijska črta za obnašanje slehernega člana naše skupnosti. Naše notranje tržišče je preozko za razvoj, ki ga pla-r niramo. Moramo izvažati, trenutno tudi za ceno slabše preskrbljenosti na domačem trgu. Izvažati moramo več znanja in vgrajene domače tehnologije in znanja, več domače opreme in proizvodov visoke obdelave, proizvode im usluge, ki omogočajo visok neto devizni efekt. Kovinarji medsebojno povezani imate skupno z domačo _ znanostjo in resursi izjemno možnost, da odločilno vplivate na tak razvoj in prispevate k bodoči ekonomski stabilizaciji in usmeritvi našega razvoja. 14. srečanje kovinarjev, pregled vaše aktivnosti dela in ustvarjanja, tekmovanje, ki ga danes odpiramo, je čudovita prireditev, ki se vpenja v bitko za ekonomsko stabilizacijo, za kvaliteto naše proizvodnje in družbenega življenja nasploh. Osnovni smoter vseh takih tekmovanj je nedvomno množičnost, zato moramo podpirati usmeritev, da se organizirajo predvsem znotraj temeljnih organizacij združenega dela. Samo tako so lahko dovolj široka spodbuda za osebni razvoj in povečavanje znanja vseh bolj številnih delavcev. Priznanja najuspešnejšim zato ne smejo postati cilj, ampak predvsem spodbuda njim in njihovim delovnim tovarišem za osvajanje še več novega znanja, ki jim naj omogoči tako doseganje boljših proizvodnih rezultatov kot tudi doseganje večjega osebnega zadovoljstva in motiviranosti pri opravljanju svojega dela. Zato je tudi že sedaj potrebno čestitati vsem, ki ste bili v svojih delovno proizvodnih sredinah izbrani za sodelovanje na tem zaključnem srečanju. Že s tem ste dokazali svoje znanje in sposobnosti. Želim vam uspehov tudi na tem zaključnem tekmovanju, predvsem pa vam želim, da bi svoje znanje uspešno uporabljali v praksi, da bi ga prenašali tudi na svoje delovne tovariše in da bi ga še naprej bogatili.« *>roslave ob otvoritvi zveznega tekmovanja kovinarjev sc je udeležilo |}*dj mnogo pomembnih predstavnikov občinskega, mestnega, republiškega in zveznega družbenopolitičnega življenja ter ostalih instituti (Foto: M. M.) SAMOUPRAVLJANJA ČASOPISA LITOSTROJ Seia organizacijskega in častnega odbora tekmovanja (Foto: K. G.) Številni gostje so si po otvoritvi ogledali tekmovalna mesta v livarni sive litine in IC Litostroj (Foto: V Udovič) Delovni posvet na tekmovanju (Fk)to: V. Udovič) V nedeljo dopoldne so si obiskovalci v hodniku izobraževalnega centra lahko ogledali vse tekmovalne izdelke (Foto: M. M.) TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV # TEKMOVANJA KOVINARJEV Gostili smo najboljše (Nadaljevanje s 4. strani) hodka, za krepitev položaja in oblasti delavcev v naših socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosih. Ob koncu je tovariš Potrč še čestital najuspešnejšim tekmovalcem za dosežene rezultate in jim izročil priznanja, ki jih bo od letos naprej podeljeval svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Govoru tovariša Potrča pa je sledila javna razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Zaradi izredno velikega števila tekmovalcev lahko objavimo le po prve tri iz vsake discipline. Omeniti pa moramo, da so se Litostroj-čani uvrstili zelo dobro, saj imamo v naši delovni organizaciji kar dva zvezna prvaka. Rezultati so bili naslednji: Strugarji: 1. Alojz Janežič — SR Slovenija (Litostroj) 2. Jože Kotnik — SR Slovenija 3. Slobodan Mitrovič — SR Srbija (ekipno prva Slovenija) Rezkalci: 1. Milan Radivojevič — SR Srbija 2. Andrej Adamič — SR Slovenija (Litostroj) 3. Laslo Teleski 1— SAP Vojvodina (ekipno prva Slovenija) Brusilci: 1. Dušan Mozetič —-SR Slovenija 2. Miroslav Klavžar — SR Slovenija (Litostroj) 3. Vukadin Rakovič — SR Črna gora (ekipno prva Slovenija) Orodjarji: 1. Franjo Troha — SR Slovenija 2. Jože Selič — SR Slovenija 3. Ljubomir Šavaf •— SR Hrvatska (ekipno prva Slovenija) Strojni kovači: 1. Stevo Stegič — SR BiH 2. Ignac Laznik — SR Slovenija 3. Zvonimir Rakoš •— SAP Vojvodina (tekmovali samo posamezniki) Plamenski varilci: 1. Camil Dizdarevič — SR Črna gora 2. Ivica Matuka — SR BiH 3. Miroslav Mohorič — SR Slovenija (ekipno prva BiH) Varilci REO: 1. Juso Majkanovič — SR BiH 2. Srečko Rojs — SR Slovenija 3. Djevad Abdomerovič — SR Črna gora (ekipno prva Slovenija) Varilci MAG: 1. Milisav Stevanovič — SR Srbija 2. Zlatko Sobota — SR Slovenija 3. Stolislav Mijaitovič — SAP Vojvodina (ekipno prva Slovenija) Varilci TIG: 1. Todor Radosavljev — SAP Vojvodina 2. Tiomotije Zagorčič — SR Srbija 3. Nedeljko Milankovič — SR Hrvatska (ekipno prva Srbija) Livarji kalupcrji: 1. Mirko Pirc — SR Slovenija (Litostroj) 2. Steva Petrovič — SR Srbija 3. Franc Grbec — SR Slovenija (Litostroj) (ekipno prva Slovenija) Vsem tekmovalcem, posebno pa našim Litostrojčanom, iskreno čestitamo ob tako velikem uspehu! Ob koncu tekmovanja pa so vsi udeleženci 14. srečanja kovinarjev Jugoslavije poslali pozdravno pismo predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, v katerem so obljubili, da bodo tekmovalni duh, ki je vladal na srečanju, ponesli v delovne organizacije in ga oplemenitili z novimi izkušnjami. Pripravila M. M. ČASOPISA LITOSTROJ Avtomehaniki — diesel: 1. Rudolf Pušenjak — SR Slovenija 2. Branislav Božin — SAP Vojvodina 3. Rade Obrič — SR Srbija (tekmovali samo posamezniki) Avtomehaniki — OTTO: 1. Adolf Biderman — SR Slovenija 2. Radoje Ristovič — SR Srbija 3. Marjan Jančec — SR Hrvatska (tekmovali samo posamezniki) TELEGRAMI TELEGRAMI V času tekmovanja so nam delovne organizacije poslale pozdravne brzojavke. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le eno brzojavko kovinarskih delavcev Rudarsko-topilniškega bazena Bor, čestitali pa so nam še delavci DO Pobeda, združeni v sozdu Pobeda iz Novega Sada, delavci ladjedelnice Sava iz Mačvanske Mitroviče m delavci Elektronske industrije iz Niša. TELEGRAMI TELEGRAMI TELEGRAMI "31100 yu tzi 19249 yu rthor rht.4575/s v bor.10.10.1980 *ti tovi zavodi tijakoviceva cesta - 35 danas u godinl- velikog gubitka naseg najveceg mteee metalca tlta, u godinl, 50 godina samoupravljanja 1 35 godina s lobode, okupljeni na dan metalaca jugoslavije, mi me-talski radnici fabrike .opreme 1 delova, čestitamo uce-snicima xiv saveznog takmicenja na postignutim rezul-tiatima sa zeljom da u zavrsnoj manifestaciji rada pos*-tignu jos vece rezultate nrihvatajuci takmicenje meta-Laca, kao svoj oblik rada i obrazovanja, svl metalski radnici rudarsko-topionlcarskog basena i fabrike opreme 1 delova, ucestvuju .na taknicenjima od svoje osnovne organlzacije, pa do zavrsnog takmicenja u-grupl naj boljlh metalaca jugoslavije. vasi nostlgnuti rezultati na xiv-tom saveznom takmicenju metalaca biče 1 naši us-pesi i snaga za ostvarivanjp proizvodnih zadteee zadataka i clljeva. metalski radnici rudarsko-tonionicarskog basena bor SAMOUPRAVLJANJA [n to so izdelki — dobri, boljši, najboljši (Foto: K. G.) DELO PRESS CENTRA Vsako tekmovanje prinese s seboj še cel kup obveznosti1, seveda tudi obveščanje in urejanje stikov z javnostjo. Zato se je Litostroj dogovoril z Zvezo sindikatov Slovenije, da organiziramo posebno službo tako imenovani press center. Njegovo delo je dobro zaživelo že pri republiškem tekmovanju kovinarjev. Tu so sodelovali to Litostroj čani, ki jih je vodil tovariš Karel Gornik, vodja informativnega centra Litostroj. Izdali so dva biltena, ki sta vsebovala vse podatke o tekmovanju in tudi uvrstitve republiških tekmovalcev. Nekoliko zahtevnejše je bilo delo na zveznem tekmovanju. Tu je bilo ob informiranju velik poudarek tudi na obveščanju navzven in v stikih z javnostjo. Tekmovanje je spremljala tudi velika množica novinarjev iz cele Jugoslavije. Potrebno je bilo nuditi vse podatke in informacije o dogajanju, spremljati je bilo treba posamezne dogodke, narediti precej intervjujev, ob tem pa še zbirati govore in omogočiti Radiu Ljubljana, Radiu Glas Ljubljane in ljubljanski televiziji, da so posneli oddaje. Ne nazadnje pa je bilo veliko dela tudi z izdajo dveh biltenov med samim tekmovanjem. Tu so se še posebej izkazale litostrojske administra- Najboljši tekmovalci na zveznem in republiškem tekmovanju v P°' govoru z generalnim direktorjem Markom Kržišnikom (Foto: M. MJ Najuspešnejši litostrojski tekmovalci Najboljše tekmovalce iz Litostroja je 14. oktobra povabil na razgovor generalni direktor tovariš Marko Kržišnik. Zanimali so ga vtisi tekmovalcev, njihovi uspehi, predvsem pa jim je želel čestitati. Tako so prišli na razgovor prvak na zveznem tekmovanju strugar Ak>Jz Janežič, prvak na zveznem tekmovanju livar Miro Pirc, drugi na republiškem tekmovanju livar Tone Ogrin, drugi na republiškem i’n zveznem tekmovanju strojni brusilec Miroslav Klavžar, drugi na re' publiškem in četrti na zveznem tekmovanju rezkalec Josip Lukša i’n prvi na republiškem in drugi na zveznem tekmovanju rezkalec Andrej Adamič. Na žalost pa sta manjkala prav tako dobro uvrščena Marjan Černivec in Franc Grbec. Tovariš Kržišnik je najprej vse tekmovalce pozdravil in jim ^ čestital, potem pa so se sproščeno pogovarjali o tekmovanju, o načinu dela ter o mnogih drobnih in zanimivih zapletih in podobnem. Skupno mnenje je bilo, da bi bilo bolje, ko bi bila otvoritvena slovesnost v Litostroju, na mestu kjer je tekmovanje potekalo; na žalost Pa pri rezultatih ob imenih tekmovalcev tudi niso bile omenjene delovne organizacije, kjer so zaposleni. (V obrazložitev temu lahko povem0* da je vse podatke o tekmovalcih zbiral organizacijski odbor, ki P3 je ob prijavi zahteval le ime republike, ne pa tudi ime delovne °r' ganlizacije. Zato teh podatkov tudi ni bilo moč objaviti.) Tovariš Kržišnik je izrazil zadovoljstvo, da je Litostroju tako velika organizacija, kolt je zvezno tekmovanje, uspela, poudaril pa j®* da predvsem taka tekmovanja dvigajo ugled dela. Kažejo na to, °a je treba tudi pri teh delih, M jih pogosto za postavljamo, delati z glavo in ne le z rokami. Še posebej pa velja omeniti naš Izobraževalni center, ki so ga obiskovali skoraj vsi sedanji — dobro uvrščeni — tekmovalci. P°' novno namreč kaže na to, da so delavci, ki so končali našo šol'0, dobro strokovno in teoretično podkovani in so se sposobni meriti tudi z najboljšimi proizvodnimi delavci v Jugoslaviji. V izobraževalnem centru se je šolal tudi Alojz Janežič, ki je dosegel odlično prvo mesto na zveznem tekmovanju. Doma je iz IS3* že od 8. julija 1968 pa je zaposlen kot strugar v tozdu Obdelava. Z3 razliko od njega se je prvo uvrščeni med livarji Miro Pirc šolal n3 poklicni šoli na Viču, v Litostroju pa se je zaposlil 10. novembi3 1969. Neposredno po tekmovanju sta imela veliko intervjujev z različnimi novinarji, predstavila pa sta se kot vedra in skromna fanta-Obadva se ob delu še dodatno izobražujeta, pri tem pa sta vestn in pridna delavca. Njun uspeh na tekmovanju ni naključen — ,z_ njima je vrsta let zavzetega in ustvarjalnega dela, predvsem pa tiu' bežni do svojega poklica. Tako njima kot ostalim tekmovalcem iskreno čestitamo in ji03 želimo še nadaljnjih uspehov in spodbud pri delu Tovariš Kržišnik je v imenu družbenopolitičnih organizacij vsen tekmovalcev podaril spominsko knjigo »Ljubljana-«. I i'1 Press center jc delal v avli izobraževalnega centra — to pomeni, jc bil v središču vseh dogajanj (Foto: M. M.) torke, ki so v izredno kratkem času napisale ves material, svojevrsten rekord pa je dosegla tudi naša tiskarna na čelu s tovarišem Gelemanovičem, ki je malo ponoči, malo podnevi pripravljala obe številki biltena. V press centru je delala posebna ekipa novinarjev, ki je pripravljala in pisala prispevke za biltene. Morali so tudi spremljati dogodke, o katerih smo pisali v biltenu in sedaj v časopisu. Tu so bili novinarji: Mirjam Križman — Radio študent, Miro Petek — Mladina, Nikola Damjanovič Mladina in Marijana Neglič Litostroj. Zato lahko rečemo, je tudi članek o zveznem t® movanju kovinarjev, ki smo , ® objavili v tej številki časoP1®^ plod skupnega dela vseh »tun novinarjev. Velike zasluge za 0 pešno delo press centra tako rupubliškem kot zveznem tek03 vanju pa ima vodja centra j, variš Karel Gornik, ki je sl<3* ,Q za usklajeno in nemoteno 0 službe- M. M TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVANJA KOVINARJEV • TEKMOVi TEKMOVALCI O TEKMOVANJU V soboto dopoldne je tekmovalno vzdušje doseglo vrhunec. V šolskih delavnicah in v delavnicah tozdov PUM in PZO so tekmovalci zaključevali praktični del tekmovanja. To je bila priložnost, da Povprašamo nekaj tekmovalcev in vodij ekip o njihovih delovnih uspehih ter o vtisih tekmovanja samega: Marijan JANČEC, avtomehanik v DO Borongaj iz Zagreba »Prvič sem v Ljubljani in sem Zete zadovoljen. Organizacija tekmovanja je izredna. Na republiškem tekmovanju, ki je bilo na Reki, sem bil prvi, tu pa je konkurenca zelo močna. Moj cilj ni, da bi dosegel prvo mesto — pomembno se mi zdi sodelovati. Smisel tekmovanja je v medsebojnem spoznavanju, v izmenjavi izkušenj in preko tega v širjenju bratstva in enotnosti. V moji de-mvnj organizaciji so mi omogočili, da se za tekmovanje solidno pripravim. Vidim, da smo vsi tekmovalci tu dobro pripravljeni In da je veliko odvisno od sreče. Tekmovalci sami pa bomo ob povratku v svoje delovne organizacije prenesli pridobljene izkušnje na nage mlajše sodelavce. V tem vidim smisel takšnih tekmovanj.« Opazili smo, da so vsi tekmo- tovarnah. Če na takšnih tekmovanjih dosežeš dobre rezultate, se moraš izkazati kot dober delavec tudi v svoji delovni organizaciji. Budimir JOKIČ, vodja ekipe plamenskih varilcev SAP Vojvodine, po poidicu tehnik, dela kot tehnolog varjenja v ladjedelnici »Novi Sad«. »V Ljubljani smo bili lepo sprejeti in se tukaj počutimo prav dobro. V primerjavi s pokrajinskim tekmovanjem moramo reči, da je tukaj konkurenca močnejša, težja pa je tudi izdelava tekmovalnih predmetov. Organizacija tekmovanja se mi zdi dobra, pripombo imam le glede obiskovalcev. Le-ti so namreč lahko prišli v bližino tekmovalnega prostora, kar je mnoge izmed tekmovalcev oviralo in jim zbijalo koncentracijo. V tem oziru je bilo precej bolje na pokrajinskem tekmova- Valc; iz Zagreba oblečeni v posebne kombinezone, ki se razlikujejo od tistih običajnih, ki smo J'h vajeni. Sekretar tekmovalnega °dbora kovinarjev Stjepan Stoko-vič nam je razložil: »Tekmovalci bodo tu dobili nagrade in priznanja. Mi pa želimo tekmovalce na zveznem tekmovanju predstaviti tudi na drug na-čm. Zato so oblečeni v te kombinezone, ki se razlikujejo od klasičnih. Ko se bo naš tekmovalec yrnil v svojo delovno organizacija, s seboj ne bo prinesel zlatnikov in ostalih nagrad, temveč se v svoji sredini predstavil na takšen način. To, da je ta kombinezon svetle barve, izraža našo ZeUo, da bi ti delavci delali v normalnih pogojih, da ne bi bili Umazani, kar lahko vpliva na opredelitev mladih pri izbiri bodočega poklica. Moramo doseči Pogoje, da se delovno mesto mehanika vsaj v tehničnem smislu ne bo razlikovalo od mesta nekega vodilnega delavca.« Aco SEKULOSKI je prišel na tekmovanje iz Pančeva, kjer je Zaposlen v delovni organizaciji Minel I. Po tekmovanju je povedal naslednje: »To je že moje četrto zvezno tekmovanje. Tekmoval sem v de-t°vni disciplini varjenja po TIG Postopku. Lansko in predlansko teto sem bil v tej disciplini prvi, ?tto tudi letos upam na najboljši rezultat. Rečem lahko tudi to, da mi je mesto Ljubljana zelo všeč, samo malo je hladno, ker te nismo pripravili na tak mraz. ^.a samo organizacijo tekmovanja nimam posebnih pripomb. Žal mi te le to, da smo v času tekmovanja nameščeni v Kranju. Velik prispevek tovrstnih tek-teovanj je, da se sklepa veliko prijateljskih vezi med delavci čete Jugoslavije. Tekmovanja tudi dobip vplivajo na proizvodnjo v n ju, ker so bili tekmovalci 2 do 3 ftietre ločeni od obiskovalcev. Naša ekipa je tudi vložila protest na področju plamenskega varjenja, ker so imeli prvi dan tekmovalci na razpolago 70 minut časa, kar je bilo zelo malo, drugi dan pa so čas tekmovanja podaljšali n.a 90 minut, to je bil realen čas. Zato bi ocenjevalna komisija morala upoštevati neenake pogoje dela ali ponoviti tekmovanje. Delovne sredine, od koder prihajajo naši tekmovalci, cenijo njihove uspehe in spremljajo potek tekmovanja. Pomagajo jim tudi pri pripravah na tekmovanje in jim nudijo dobre delovne pogoje. Jasno je, da uspeh na tekmovanjih pomeni tudi osebno uveljavitev delavca, vendar ti delavci niso drugače nagrajevani po delu. V prvi vrsti tekmovanje pomeni vsakemu posamezniku ponos in ugled v okolju, kjer živi in dela.« Ilc LUKIČ, strojni ključavničar iz SOZD UNIŠ, zaposlen v delovni organizaciji »Slavko Rodič« v Bugonju. Doslej je tekmoval na občinskem tekmovanju, kjer je dosegel 1. mesto, zatem na Unisovem tekmovanju, kjer je bil peti, in na republiškem tekmovanju, kjer je spet dosegel prvo mesto. Po njegovem mnenju ni velikih razlik med republiškimi in zveznimi kriteriji, prav tako tudi ni bilo velikih razlik v težavnosti izdelave delovnih predmetov. Bil je prvič v Ljubljani, zelo mu je všeč. Zato skupaj z ostalimi člani ekipe iz BiH izkorišča vsak prosti trenutek za ogled mesta in okolice. Organizacija se mu je zdela več kot dobra. Odlično so bila pripravljena delovna mesta, delovno orodje, dobro je bilo tudi delo ocenjevalnih komisij, dobro pa je bil izmerjen tudi čas tekmovanja. Po njegovem mnenju je smisel takšnih tekmovanj v izmenjavi izkušenj, sklepanju novih znanstev in prijateljstev, v spoznavanju različnih delovnih organizacij in njihovih delavcev, pa tudi v spoznavanju dela poklicnih tovarišev. Vendar pa tekmovanja ne smejo služiti prestižu nekaterih delovnih organizacij, temveč morajo ostati res samo delovna tekmovanja. Kot ostale, tudi njegovo delovno okolje zanimajo uspehi delavcev — tekmovalcev, vendar to ne predstavlja nekih posebnih prednosti za te delavce ali celo večji osebni dohodek. Najvažnejše je, da dobri tekmovalci v veliko primerov pritegnejo tudi mlajše sodelavce, ki žele tekmovati v svojem delu. Vendar pa mnogi med njimi pozabljajo, da je potrebno veliko izkušenj in veliko let dela, da lahko dosežeš dobre rezultate. On sam dela v poklicu, ki ga ima rad že polnih 18 let. Abib AVDIJA rezkalec iz DO Alatnica iz Uroševca. »To je moje tretje zvezno tekmovanje — bil sem že v Beogradu, Sarajevu, zdaj pa sem tu v Ljubljani. S sprejemom sem zadovoljen. Letos sem bil drugi na pokrajinskem tekmovanju in pričakujem tudi tukaj solidno uvrstitev. Važnejše kot to pa je, da sem spoznal nove prijatelje, preko njih pa tudi način dela v drugih delovnih organizacijah. Za to tekmovanje se nisem posebej pripravljal. V moji delovni organizaciji prevladuje mnenje, da mora biti vsak delavec, ki pravilno izpolnjuje svoje delovne obveznosti, v vsakem trenutku pripravljen dati od sebe največ. Tudi po mojem mnenju se sposobnemu delavcu ni treba posebej pripravljati na tekmovanje. Razen tega pri nas tudi ni pogojev, da bi se delavci v delovnem času pripravljali na tekmovanje. Naša delovna organizacija je imela velike izgube, ki pa nam jih je uspelo sanirati, to pa nam gotovo ne bi uspelo brez prizadevanja vseh mojih sodelavcev, ki so zelo sposobni mojstri.« Na srečanju literatov so se mnogi pesniki predstavili s svojimi deli. Na sliki pesnica Asta Malavašič, zaposlena v DO Metalna Senovo, ki sledi izvajanju svoje pesmi »Kovinarska« (Foto: M. M.) METALAC TITO Ovu nam zemlju prekrilo ime ponosilo U našoj ljubavi največi čovek i Drug, U ovoj zemlji roden je Metalac TITO. Poklonio nam pesmu uz nakovanj, čekič i strug. Njemu dugujemo polja ervenih ruža, tu divnu reku bez povratka, njemu što je u džinovskom oklopu na konju belom imenom naših planina, On koji je Sutjesku, Drinu, Ncrctvu ... Njemu poklanjamo buket ervenih ruža, tu divnu reku bez povratka, bilo da su iz Sahare, il s obale reke Nila, bilo to sa Dalckog Istoka, Urala ili Kašmira, cvata u ljubavi našoj — 'TITO — ZASTAVA MIRA! Ovu nam zemlju prekrilo ime ponosilo, u našoj ljubavi največi Čovek i Drug. U ovoj zemlji roden je Metalac TITO. Poklonio nam pesmu uz nakovanj, čekič i strug. Aleksander Despotovič TREPČA-KOSOVO FROLOM Bio jednom jedan oblak umoran od prošlosti, sa vodom u koljenu. Prolazio pjesnik i rckao: Vidite olovnog oblaka! Culi ljudi olovo. Iz olovnog oblaka izvadili olovo, sunce oderalo kožu, zemlja upila vodu. Od svega toga osta samo pjesnik, pokisao do gole kože. Daupovič S. TITO Majka Zagorja ga rodila, Oskudnim plodovima ga hranila, Sonce Zagorja grijalo Sutla bistra kupala. Rastao dečak, Rastao do daka, Izrastao do metalca — ilegalca. Osctio najteže radničke muke. I digao se protiv kapitalističke ruke. Oganj iz oka sevnu, sruši čamotinju drvenu. Trulc kraljevine jaram je zbačen. Svršcne su narodne muke, i sve je dato u radničke ruke. Brata, bratom pomirio mede razgradio! Nema ga više, nema ga, da nam sc smeši, da nas teši. Umro je! Duša se steže, Usta su bez glasa. U poljima klasja tužno zri, Tuga ga mori. U ratara malaksao trud, žali, umro mu idol. Milenko Čolič »Jelšingrad« Banja Luka PESMA TITU UŽIČKA 15 Umro baštovan stari! Ostali njegovi rukosadi, Da tiho cvctaju I na njega nas sečaju. Najlepše cvečc negovao, Kalcmio. U naslcde Nama ga ostavio. I sada rastu tu, Na istom mestu ... U Užičkoj 15... Perunika, Lala, Orhideja i Ostalih cvetova roj .,. Cvetaju, cvctaju i nestaju, A rukosadi za večnost ostaju. Milenko Čolič »Jelšingrad« Banja Luka BOL Umiru tragovi zore, u otkucaju vrela leta gore, negde u meni uzburkane vode žubore, kucnuo je čas nestajanja, u ruci pretekle godine stežem, duboko u meni tvoje ime plamti. Ostatkom snage ne mogu da zaustavim reku, što niz moje lice odnosi tebe, odnosi nas. Umiru tragovi zore u otkucaju, vrela leta gore negde u meni, uzburkane vode žubore. VERICA TADIČ »SLOBODA« — ČAČAK PREDSTAVLJAMO VAM TOZD 1VET Vzdrževanje — sestavni del Skupina ključavničarjev pri večjem popravilu obdelovalnega stroja (Foto: E. L.) Pri razkladanju vagonov ni zastojev (Foto: E. L.) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Elektro vzdrževanje strojev in naprav To področje vzdrževanja skrbi v DO Litostroj za nemoteno delovanje »srca in ožilja« v proizvodnem procesu. Poleg preventivnih, tekočih in rednih vzdrževalnih del opravlja skupina, ki jo sestavlja 50 delavcev, tudi generalna popravila strojev, naprav in instalacij ter komunicira z dobavitelji električne energije RTF Kleče, RTP Šiška in s podjetji za razna vzdrževalna in investicijska dela. Na osnovi ši roke dejavnosti in povečanega števila obdelovalnih strojev in naprav so se povečale potrebe po vzdrževalnih delih. Zato smo v letu 1978 izdelali novo organizacijsko shemo z namenom zadostiti novonastalim in bodočim zahtevam po vzdrževalnih delih. Nova shema je zahtevala adaptacijo elektro delavnice s TOZD PZO, s čemer smo pridobili normalne pogoje za delo. S tem smo tudi zmanjšali število nepotrebnih transportnih storitev za navedeni TOZD. Po novi organizacijski shemi je dejavnost porazdeljena na štiri večje skupine, ki so zadolžene za vzdrževalna dela pripadajočih področij, in sicer: a) Vzdrževanje TT-naprav — telefonska centrala — TT omrežje — ozvočenje — požarnovarnostne in signalne naprave — vzdrževalna dela termome-rrlnih sistemov — kontrola in vzdrževanje ži-gosnih ur — vzdrževanje pisalnih in računskih strojev b) Vzdrževanje strojev in naprav — področje I. Imenovana skupina izvaja dela v objektih tozda PZO in v objektih tozdov, ki se nahajajo^ v neposredni bližini objekta ploče-vinarne. Delokrog vzdrževalnih del je: — pretvorniki z omrežjem — visokofrekvenčno orodje s pripadajočimi omrežji in sistemi za njihovo napajanje — razsvetljava — manjša elektro instalacijska dela — klima in toplotne naprave njihovega področja — varilna oprema — stroji, naprave — obdelovalni stroji in naprave področja I. — skrb za pravočasna naročila potrebnih rezervnih delov za opremo področja I. c) Vzdrževanje strojev in naprav področja II. Skupina področja II. izvaja vzdrževalna dela v TOZD OB, TOZD TVN in opravlja potrebna dela v centralni elektro delavnici. Vsebina njihovih vzdrževalnih del je: — vzdrževanje strojev in naprav — previjalnica električnih motorjev — remontna dela strojev in naprav — vzdrževanje žerjavov —i ključavničarska dela za področje potreb elektro-vzdrževanja — večja elektroinštalacijska dela — vzdrževanje razsvetljave področja II. — toplotne in klima naprave — skladiščna služba za potrebe vzdrževalnih del d) Vzdrževanje strojev in naprav področje III. Skrbi za vzdrževalna dela TOZD PUM in njemu bližnjih objektov, in sicer: — vzdrževanje strojev in naprav — vzdrževanje termo in toplotnih naprav — vzdrževanje razsvetljave področja IH — vzdrževanje visokonapetost- nega področja TP postaj, vozlišč, prostozračne postaje, daljnovod Kleče—Litostroj' Dispečerska služba bdi nad instrumenti v komandni postaji, kontrolira porabo električne energije im je v stalni povezavi s porabniki ter dispečerjem v RTP Kleče. Tudi pri tej veji vzdrževanja so težave z dobavo rezervnih delov iz uvoza in pomanjkanjem ostalega potrebnega materiala za potrebe vzdrževanja strojev in naprav, razsvetljave in drugo. Posamezni stroji so tehnično različno opremljeni, različnih letnikov in dobavljeni iz različnih držav, kar nam onemogoča tipizacijo dobave rezervnih delov. Tak strojni park zahteva strokovno usposobljene in izkušene vzdrževalce. Že več let imamo željo po obnovitvi telefonske centrale, saj bi se uporabniki telefonskih pogovorov manj jezili na naše vzdrževalce TT področja. Obstoječa centrala je dotrajana, rezervnih delov ni in jo je nemogoče kvalitetno vzdrževati. Letos smo se že dogovarjali o načinu financiranja nove centrale, o rokih dobave, o ceni itd. Torej na področju telefonskih zvez lahko pričakujemo, da se bo situacija v bližnji prihodnosti izboljšala. Elektro vzdrževanje zahteva triizmensko delo. Ob prostih dnevih in praznikih je vpeljana stalna dežurna služba. Poleg službe zavarovanja, gasilcev in še nekaterih je tudi dežurni elektrikar tisti, ki varuje našo skupno imo-vino. V primeru večjih okvar na področju visokonapetostnega omrežja so vzdrževalci vedno pripravljeni priti v DO ne glede na časovno obdobje. Zavedamo se, da samo s skupnimi močmi, dobrimi odnosi in z vestnostjo pri delu lahko veliko prispevamo k skupnim nalogam in uspehu DO. Vzdrževanje strojev in naprav Kot smo že uvodoma omenili, je bil obrat vzdrževanja strojev in naprav zasnovan v okviru DO. Delavci v njem so skrbeli za nemoteno delovanje strojev in opravljali tekoče vzdrževanje, predvsem pa generalno popravljali stroje iz reparacije; nekateri še danes služijo svojemu namenu. Ker je bila tovarna na začetku razvoja, se je tako vzdrževanje moralo umikati in odstopati tudi lokacije. Tako se je morala strojna delavnica do danes seliti že petkrat. Vzdrževalci so bili zelo iskani in mnogi so odšli v druga podjetja, kjer so bili bolje plačani. Znano nam je, da je Litostroj oskrboval z vzdrževalci skoraj cel ljubljanski bazen, saj so se ti kadri lahko v Litostroju marsičesa naučili in videli. Oddelek vzdrževanja strojev pokriva vzdrževanje strojev v vsej delovni organizaciji. Pri tem imamo težave z rezervnimi deli, ki jih je mogoče nadoknaditi le z uvozom oziroma pri proizvajalcu stroja ali pri dobavitelju. Vzdrževanje naprav: V to vejo je vključeno vzdrževanje žerjavov, preventivni pregledi in ostala splošna ključavničarska dela, pa seveda tudi vzdrževanje sušilnih, žarilnih in talilnih peči. Delavnica vzdrževanja naprav opravlja poleg vzdrževanja tudi dela na novih objektih, kot so manjši mostni žerjavi, večje predelave na žerjavih in si pripravlja v večji meri tudi vse potrebne rezervne dele. K tej delavnici je priključen še oddelek jermename, ki izdeluje zaščitna sredstva, tesnila, jermena za potrebe cele delovne organizacije. V sklopu vzdrževanja strojev in naprav je tudi obdelava, ki izdeluje rezervne dele in opravlja storitve, ki se pojavljajo pri montaži (izdeluje zahtevnejša prilagajanja, struži, brusi, rezka). Tudi v tem oddelku imamo, čeprav maloštevilno, zelo kvalitetno ekipo, ki je kos najzahtevnejšim tehnološkim postopkom kljub iztrošenim strojem. V tem oddelku opravimo storitve zunanjim strankam na stroju za brušenje vodil obdelovalnih strojev. Prav gotovo pomembna dejavnost tega obrata je služba mazanja. Oddelek, ki skrbi in naroča mazna sredstva, vodi evidenco, kontrolo menjave olj, popravila, čiščenje maznih sistemov, opravlja prav gotovo zelo važno funkcijo. Od te skupine je odvisna kvaliteta obdelave in podaljšanje točnosti stroja ali naprave. Pri tem prav gotovo igra zelo veliko vlogo upravljalec stroja, ki opravi dnevno mazanje. Področje vzdrževanja postaja vedno bolj zahtevno po kakovosti in z razvojem delovne organizacije tudi po količini. Pri našem delu se vsakodnevno srečujemo z mnogimi težavami, katerih osnovni vzrok so največkrat stroji, naprave tako različnih proizvajalcev. Zelo drago je vzdrževanje starih strojev, ki zahtevajo mnogo truda od vzdrževalca, posameznika in seveda dokumentacije, ki je v večini primerov zelo pomanjkljiva. Razumeti je treba, da so strojni deli strojev in naprav zelo zahtevni, saj morajo biti po materialu, točnosti izdelave in vgradnje maksimalno natančno izdelani. Pri tem je posebno pomemben čas izpada stroja ali naprave zaradi okvare in tako praktično vedno hitimo, vedno je vse nujno. Dobro se zavedamo, da je vsak izpad težko nadoknaditi, prav tako pa morajo uporabniki strojev vedeti, da je vsako delo (tudi naše) povezano s kopico problemov, ki nikdar niso planirani vnaprej. Ugotavljamo, da zadnje čase (odkar imamo organizirane skupine, ki po specialnosti sledijo določenim skupinam strojev oziroma naprav) nimamo toliko reklamacij in da naši strokovnjaki hitreje odstranjujejo napake in si delijo delo. Boljša je tudi zavzetost vzdrževalcev, saj vsak ve kakšna je njegova dolžnost. Moramo reči, da je za tako stanje prav gotovo zaslužna večina naših delavcev, ki si prizadevajo velikokrat tudi v podaljšanem delovnem času odpraviti napake, okvare in stroje usposobiti. Istočasno pa ugotavljamo, da naše delo ni dovolj upoštevano, mogoče tudi zato, ker vzdrževalec nima časa. V bodoče bomo morali skrbeti za boljše pogoje vzdrževalca, boljšo organiziranost in tudi za sodobnejše opravljanje našega dela. V zadnjem času je naše delo osredotočeno predvsem na tekoče in preventivno vzdrževanje, o čemer se sproti dogovorimo s proizvodnimi obrati. Le redko izvajamo generalna popravila, saj je ceneje opravljati manjša in večja popravila, ki ne zahtevajo časovno tolikšnega izpada stroja oziroma naprave. Gradbeni oddelek Poleg storitev, ki jih TOZD IVET nudi ostalim tozdom in delovni skupnosti, so tudi storitve gradbenega oddelka. Opravljamo mizarska, zidarska, pleskarska in steklarska dela. To so predvsem opravila rednega vzdrževanja. Pri opremljanju delavniških prostorov v novih proizvodnih objektih posamezni tozdi zahtevajo vedno več storitev. Zato se tudi v našem oddelku srečujemo s kadrovskimi težavami. To velja predvsem za zidarska in mizarska dela. Zaradi stabilizacijskih ukrepov skušamo vse naloge opraviti s sedanjim številom delavcev. Zaradi vedno slabšega stanja starih objektov in številnejšim prošnjam tozdov za vzdrževanje, razmišljamo o razširitvi našega oddelka. Delo delavcev gradbenega oddelka je velikokrat odvisno od vremena. Vreme, pa tudi nujni posegi, nas silijo, da pričeta dela večkrat prekinjamo in se selimo na druga delovišča, kar vpliva na kvaliteto in količino opravljenega. V času remontov moramo v kratkem času usposobiti objekt za nadaljnje delo. Delavci to sprejemajo z razumevanjem, razen nekaterih izjem, ki jih obravnavamo na sindikalnih skupinah. Da so delavci seznanjeni z dogajanjem v TOZD in OZD in da se njihovi interesi prenašajo preko delegatov družbenopolitičnih organizacij, skrbimo v kadrovski zastopanosti našega oddelita v teh organizacijah. Transportiranje Individualna proizvodnja ib13 specifične zahteve glede organizacije transportiranja. Zato v transportnem obratu stalno sledimo novostim na tem področju in jih poskušamo prilagoditi našim razmeram. Prav tako stalno težimo za povečanjem produktivnosti dela in ekonomičnosti dela in poslovanja v transportnem obratu, ki je nedeljiv del proizvodnega procesa. Uvedli smo krožno I|ot in transport na poziv, kar je že delno kontinuiran pretok materiala oziroma približevanje verižnemu sistemu organizacije proizvodnje. Lahka krožna pot. Kljub temu, da vsak dan prepeljejo vozniki elektro kar preko 130 pozicij, kar je več kot 2000 kp tovora, v transportu s tem še nismo zadovoljni. Zato poskušamo vedno apelirati na vse koristnike transportnih storitev, da se v čim večjem številu poslužujejo LKP, saj je P° naših izračunih in analizah trans-portiranja tovora po LKP za 50 odstotkov cenejše od individualnega prevoza z elektro karam1’ kar pa ne smemo zanemariti predvsem sedaj, ko smo si zastavili stabilizacijske ukrepe. Transport na poziv. Viličarje, avtodvigala, prikolice, traktorje in elektro kare usmerja iz centra referent notranjega transporta, na poziv-klic koristnikov transportnih storitev in posameznih delavnic ali obratov. Da skrajšamo čakalne čase in preprečimo odvečne prazne vožnje, so transportni stroji (viličarji) opremi.)6' ni z radijsko zvezo. Pri analizi naročil transportnih storitev, ki jih je dnevno okoli 200, je razvidno, da smo najbolj delovni v Litostroju med 6.15 in 9. uro ter med 10.15 m 12.30, saj je v tem času tudi naj' več naročil. Z viličarji naredim6 dnevno 641 voženj, natovorimo m raztovorimo 23 Mp tovora. Z el6*4' tro karami pa naredimo dnevno 173 voženj, to se pravi, da dnevno s talnimi transportnimi vozu prepeljemo okoli 973 000 kp. Na izredno velike težave na' letimo pri prevozu velikih tovorov, saj v Litostroju iz leta v le' to izdelujemo večje izdelke. Te-mu primemo pa ne povečujem zmogljivosti transportnih sredstev. Prevelikokrat izvršujem takšne prevoze z več viličar) hkrati. Taki prevozi so izredn nevarni, ne samo za ljudi, tem več tudi za osnovna sredstva 1 tovor. Zato si želimo povečaj zmogljivosti predvsem viličar J večjih nosilnosti. Zunaji transport. Za prevoj tovora imamo na razpolago P tovornih avtomobilov 20 Mp S* JEZIKOVNE NAPAKE Brez mašil Že v dveh prejšnjih nadaljevanjih smo govorili o JEDRNATOSTI, en| od zahtev dobrega izražanja, in na primerih iz našega časopisa Prikazali, kako ne smemo pisati. Danes je na vrsti še zadnja zahteva: Ce hočemo pisati oz. go-'priti jedrnato, potem ne smemo uporabljati BESEDNIH MAŠIL, ki nam ne povedo ničesar, jih je pa poln naš pogovorni jezik! Jubilanti — 25-letniki na izletu na Avali (Foto: A. Zupančič) Jubilanti na Djerdapu 5. MAŠILA Naše pisanje je jedrnato, če se bomo izognili mašilom, besedam, ki jih mirno lahko izpusti-m°. ne da bi svoje sporočilo s tem kakorkoli oškodovali. Nepotrebno je na primer ponavljanje istih glagolov v obeh delih zloženega stavka (okrajšano priredje): Samostojno je skrbel za zadostno preskrbo talilnice in skrbel za red v celotnem skladišču starega železa. Drugi glagol lahko izpustimo. Mašila so tudi podčrtane besede v naslednjih stavkih: — Zato ob tej priliki vabimo yse člane... (Zato vabimo vse člane). — V času struženja ... (Med struženjem), — V več kot 30-letnem času njegovega dela ... (Med njegovim 30-letnim delom ...) — V mesecu maju smo izdelati ••. (V maju smo izdelali...) — Izdelali smo 100 komadov viličarjev. (1000 viličarjev). — Dom je odprt skozi vse leto. (Dom je odprt vse leto). — Pogovori ob priliki srečanj ... (Pogovori ob srečanjih ...). — Razstavljali so že četrtič Po vrsti (... že četrtič). — Ob priliki obiska delegacije •• . (Ob obisku delegacije .. .) — Skozi predstavništva pokrivamo svet... (S predstavništvi...). — Prihodek v višini 245 milijonov dinarjev. (Prihodek 245 milijonov). — Odbor, ki je bil postavljen s strani SIS za kulturo. (Odbor, k> ga je postavila SIS za kulturo...j. — Prvi plamenski rezalnik, ki je bil kupljen s strani Litostroja. .. (... ki ga je kupil Litostroj). Pomensko prazne besede so na Primer tudi nekateri glagoli: vršiti se, nahajati se, delati analizo ... Tudi takšnih primerov slabega sloga mi ni bilo težko najti, če-Prav si vseh napak nisem zapisala, ker bi jih bil kar zajeten kupi — Izvršiti dobavo (dobaviti). — Priti do učinkovitih rezultatov (doseči učinkovite rezultate). — Črpalke se nahajajo v fazi Priprave na preizkus, (črpalke Pripravljamo na preizkus). Piše: Marijana. Meglič Nadaljevanja o novinarstvu so se tako približala koncu. Nekaj stvari je biilo uporabnih, nekaj Piogoče tudi ne, upamo pa, da rubrika ni bila zaman. Gotovo pa Se samo po tem ne boste naučili pisati. Stvari je treba opazovati, pri dogodkih aktivno sodelovati, velikokrat pa si moramo kaj tudi zapisati. Idealno je seveda, če imamo pri roki tudi fotografski aparat. Ob vsem tem Pa še malo novinarske žilice, malo Predrznosti (vendar pravšnjo mero) in dober članek nam mora uspeti. Največji uspeh novinarja je, če ruu bralci, znanci ali sodelavci rečejo — to si pa dobro napisal! Čudovito je, če zadeneš bistvo, če opaziš, da je tvoj članek pri» Pomogel k odpravi ali vsaj reševanju nekega problema. Saj se Velikokrat zgodi, da nek problem je, da ga vsi vidimo, vendar dokler o njem kaj ne napišemo, — Posamezni deli se nahajajo še v postopku izdelave. (Kakšna inflacija besed! Bolje: Posamezne dele še izdelujemo). — Posamezni deli se nahjajo v brusilnici... (so v brusilnici). — Sprememba na bolje!!! (Izboljšanje!) — Enako oceno bi lahko dali tudi delovanju sindikata. (Enako bi lahko ocenili tudi delovanje sindikata). — Delegacija je odpotovala v Beograd, z namenom da obišče Titov grob. (Delegacija je odpotovala v Beograd, da obišče ...). — Zobniška prenosnika sta montažno gotova. (... sta zmontirana). — V fazi montaže se za naročnika nahajajo tri črpalke. (Za naročnika montiramo tri črpalke). — Potrebno je še izvršiti nedokončano mehansko obdelavo. (Dokončati moramo tudi mehansko obdelavo). Prvi dan v oktobru so se na redni letni seji zbrali člani pihalnega orkestra Litostroj. Sedanji predsednik Ivo Sabol je poročal o celotnem delu orkestra, opisal težave, s katerimi se srečujejo in govoril tudi o tekočih nalogah. Omenil je, da je trenutno zaradi stabilizacijskih ukrepov zastala gradnja telovadnice pri našem izobraževalnem centru. Tako bodo morali pevci in godbeniki še nekaj časa -počakati na nove prostore, ki so bili predvideni v telovadnici. Pri tem pa je treba poudariti, da sedanji prostori v barakah ne bodo več dolgo služili za vaje, ker jih bodo podrli in na tem mestu gradili na novo. Letnega zbora se je udeležilo tudi nekaj vabljenih gostov — predsednik delavskega sveta delovne organizacije tovariš Jurij Vulkan, predsednik kulturnih organizacij občine Ljubljana-Šiška tovariš Vilko Kolar in članica predsedstva sindikatov občine Ljubi jana-Siška tovarišica Justi Zgonc. Vsi so zbor pozdravili In zaželeli orkestru še več uspehov pri njegovem nadaljnjem edlu. Po poročilu predsednika Sabo-la se je razvila živahna razprava. Tovariš Niko Kolar je povedal, da ima občina za kulturno dejavnost premalo denarja, saj vseh 22 kulturnih organizacij v občini dobi živimo kot da ga ni. Prijetne občutke ima pisec tudi tedaj, če na primer napiše kaj o človeku, ki ima kakršnekoli zasluge, a o tem ve le malokdo. Zelo malo je treba, da nekoga razveseliš, da mu daš priznanje za zasluge in da s tem seznaniš tudi druge. To je črta humanosti, ki jo mora imeti vsak novinar ali pisec. Postati novinar n; tako težko. Včasih je dovolj že to, da končaš Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, da pa postaneš dober novinar, je odvisno od prizadevanj in želja posameznika. Veliko je dobrih novinarjev, ki niso končali tovrstne šole, temveč izhajajo iz mnogih drugih poklicev, vendar pa so v svoje delo vložili veliko osebnega napora. Se veliko bomo pisali o informiranju, manj pa o samem novinarstvu. Ločiti je namreč tre- — Kupljenih je bilo nekaj abonmajev, ki lahko dajo svoj prispevek k dvigu kulturne ravni delavcev. (.. . ki lahko prispevajo k dvigu . ..) — Sedaj potekajo dela na izgradnji energetskih objektov ... (Sedaj gradimo energetske objekte...). — Vplačila zneska za letovanje mora interesent izvršiti najkasneje 30 dni pred nastopom letovanja (Kako zapleteno! Zato raje: Interesni mora znesek vplačati najkasneje 30 dni pred nastopom letovanja). In za konec poglavja še en odstavek, dolg stavek, ki pa pove zelo malo, primer, kakršno naše izražanje ne bi smelo biti, če hočemo biti jedrnati: »Kljub veliki vročini v mesecu maju, ki ravno ne pogojuje veliki delovni vnemi, smo v naši temeljni organizaciji v vseh obratih polno angažirani na doseganju zastavljenih planskih zadolžitev.« Stavek je poln slovničnih in slogovnih napak, pisec pa je verjetno hotel povedati le, da se tudi v maju v njihovem tozdu kljub vročini trudijo dosegati zastavljene delovne naloge. denarna sredstva za svoje delovanje le v višini 46 starih milijonov dinarjev. Tovariš Vidmar, direktor tozda ZSE, je tovarišu Kolarju dejal, naj sproži na določenem mestu predlog, po katerem bi vsak zaposleni v občini (80.000 delavcev) prispeval 1000 starih dinarjev za kulturno dejavnost V nadaljevanju seje pihalnega orkestra je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Tajnik orkestra tovariš Fadil Zec je prosil za razrešnico zaradi' preobremenitve z najrazličnejšimi dolžnostmi, na njegovo mesto so izvolili Janeza Oprešni-ka. Tovariša Janez Sotlar in Pavel Torkar sta postala častna člana orkestra — zaradi zdravstvenih razlogov namreč ne moreta več biti redna člana. V priznanje za dolgoletno delo v orkestru sta dobila darila, ki ju bodo spominjala na neštete vaje in nastope. In kakšno bo delovanje pihalnega orkestra v prihodnje? Vso skrb bodo posvetili sedmim mladim godbenikom, ki so prišli iz glasbene šole — nudili jim bodo podporo, da bodo čimprej obvladovali program. Pripravili pa se bodo tudi na republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. ba informiranje, ki prav v sedanjih pogojih zavzema vse vidnejše mesto v našem življenju, vendar le-to ne vsebuje literarnih vrednot in v gla/vnem služi le dobri ali vsaj popolnejši obveščenosti. Veliko prijetneje pa se je srečati z dobro napisanimi sestavki, s takimi, ki so razumljivi in v katerih lahko občutimo Kot je že tradicija, smo se li-tostrojski jubilanti, že 25 let člani kolektiva, ob jubilejnem priznanju udeležili izleta na Djerdap. Zbralo se nas je 86 udeležencev. Z dvema Kompasovima avtobusoma smo se odpeljali na brniško letališče in od tu smo z letalom poleteli proti Beogradu. Zanimiv je bil pogled na nekatere tovariše in tovarišice, ki so doživeli letalski krst in so bili v primerjavi z ostalimi, že prekaljenimi letalci, malo bolj na trnih. Ob srečnem pristanku na beograjskem letališču je močan aplavz prenekateremu izbrisal občutek tesnobe, ki ga je doživel med samim poletom. Nato smo se z avtobusom odpeljali v Beograd. V hotelu nas je pričakalo prijazno osebje in nas ob 11. uri postreglo z večerjo. Naslednji dan nas je čakal izlet v znameniti Oplenac. Tu je prišlo do manjših težav, ker je namesto dveh avtobusov prišel le eden. Kompasova organizatorja sta se znašla in uredila tako, da so tiste, ki so ostali v Beogradu, odpeljali na Dedinje. Ta dan je Titov spominski park obiskalo preko 30:000 ljudi in so zato disciplinirano čakali 8 ur, da so se lahko poklonili ob grobnici tovariša TITA. Popoldne je jutranja skupina, ki je že videla Oplenac, odšla na Dedinje, mi pa smo se odpeljali v Oplenac. Zvečer je večina obiskala staro znamenito Skadarlijo in tu doživela pravo skrbsko večerno zabavo. Nekateri smo ob glasbi tudi obujali spomine na šolske dni. Izlet s hidrogliserjem po Donavi je bil za mnoge enkratno doživetje, prav tako ogled hidroelek- osebno noto avtorja. Zato se prizadevajmo, da bomo tudi sami pisali tako — pa čeprav bo šlo »samo« za informiranje. Kaj torej še za konec? Veliko dobrih napotkov je že bilo, zato samo še to: Poizkusite, novinarstvo ni tako težko! (KONEC) trame Djerdap. Po povratku v Beograd smo večerjali in po nočnem ogledu Kalemegdana odšli na letališče Surčin, od koder smo ob približno pol dveh zjutraj odleteli nazaj v Ljubljano. Izlet je na vse naredil velik vtis, le da je bil program malce prenatrpan. Letalski prevoz, izlet z ladjo do Djerdapa in Oplenac, vse to je bilo za naše člane kolektiva nekaj posebnega, še posebej pa možnost, da obiščejo Dedinje, da izrazijo svoje spoštovanje in se poklonijo spominu velikega borca in revolucionarja tovariša TITA. Slavljenci se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili in organizirali ta izlet, in želimo, da bi tudi naslednja generacija prihodnje leto tako prijetno doživela naš skupni jubilej. F. Kostevc POZDRAVI VOJAKOV Zopet je napočil čas, ko odhajajo mladi delavci iz Litostroja na odsluženje vojaškega roka. Mnogi od njih nam pošljejo naslove, prijetna pisma ali kartice s pozdravi in nam želijo mnogo uspehov pri našem delu in samoupravljanju. Tudi mi, njihovi sodelavci, jim želimo veliko uspehov pri opravljanju njihovih nalog. Pisali so nam: Nikola Mrkan in Stjcpan Kuzel, oba iz Banja Luke. Jože Jesenovec, ki služi vojaški rok na Brionih, Meho Selimspahič iz Benkovca, Milovan Lukač in Radivoj Miodragovič, oba iz Beograda, Stjcpan Zadravec in Ljubomir Lekič iz Doboja, Mate Culov iz Kranja, Milenko Amanovič iz Milanova, Luka Maloča in Josip Bijelič, oba iz Niša, Dragutin Juras iz Nikši-ča, Ignac Kozina iz Novega mesta, Josip Blažeka iz Novega Sada, Franc Škrlep iz Negodna, Avgust Andrašič iz Ob-renovca, Borut Hrovat iz Postojne, Karel Kržan iz Petrinje, Stanislav Mihalec iz Slavonske Požege, Janez Kraševec iz Rumc, Sadri Marmulaku iz Sremske Mitroviče, Luka Do-minkovič iz Sinja, Mitja Bizjak iz Splita. Zvonko Hozjak iz Sombora, Božidar Peremin, Zdravko Ban in Vlado Perčič, vsi trije iz Skon.ia, Pavel Koz-melj iz Sente, Nikola Sar*ri iz Titovih Užic. Milan Tutič iz Tivta. Ciril Potočnik iz Zaerre-ha Ziind Lin tič >z Zrenianina, Mjro Bošniakovič iz Zaiečara in Matija Golob iz Karlovca. M. Perhaj OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA Pišimo zanimivo Vesna Tomc-Lamut Kulturna kronika J. Oprešnik Peter Poženel: ŽAREČI CVET VE/TI IZ PROIZVODNE TOZD MONT Turbine — V oktobru 1980 bomo zaključili naročilo za HE Ti k veš. Izdelali smo in predali odpremi še pripadajočo el ektroopremo. — Za HE Čakovec pripravljamo in kompleftiramo opremo za pričetek poizkusne montaže hišne turbine. V fazi poizkusne montaže za istega naročnika poizkusno montiramo tudi drugo garnituro sifonskih zapornic. Oprema drenaže je v glavnem gotova, predali smo jo odpremi. Od nosilcev termina za turbino je še vedno najbolj problematičen zunanji vodilnikov obroč, nanj smo pravkar privadili podstavke, nujno potrebne za izvršitev kon-trolnega risanja pred redno mehansko obdelavo. Za prvi agregat pa pospešeno mehansko obdelujemo lopate in notranji vodilnikov obroč. Ojnica in valj servomotorja za servomotor vodillnika sta še v fazi zvarj encev, prav tako tudi zunanji vodilnikov obroč. Drugi seriji vodilnih lopat pa trenutno brusimo hidravlične Oblike. Od zivarjenca za regulacijo še ni gotov četrti oljni kotel, ostala oprema regulacije pa je že v zaključni fazi mehanske obdelave. • Za izvozno naročilo Hemren Dam smo odpremi!! vse, razen nekaj dodatno razpisanih skupin in na novo naročenih tlačnih regulatorjev, ki so že v fazi polizdelkov. • Za HE Grabovica glede na vrstni red montaže pospešeno obdelujemo preizkusni obroč, gonilnikov obroč, spodnjo in zgornjo oblogo, nosilni obroč s kraki in drugi predvodilnik. Žerjavi Končali smo vrtanje izvrtin na glavnih nosilcih moslta IV. polarnega dvigala za ZSSR. Temu bo sledila sestava čelnih nosilcev in nadaljnji postopek montaže. V montaži je še pripadajoči maček 400 Mp in maček 80 Mp, slednji bo v kratkem popravljen za izvršitev funkcijskega preizkusa. Dva mačka 230 M p za Rio Lem-pa pa pripravljamo za poizkusno montažo. Z varjen ec za most je dobavljen in čaka skupno montažo z mački. Za istega naročnika je naročenih še več dvigal, za katere pa je oprema še v fazi izdelave polizdelkov, dobave izdelkov in mehanske obdelave. — Naročena dvigalna naprava 6,3 Mp za Mokroluško Brdo je izdelana in jo moramo pred odpremo še površinsko zaščititi. Reduktorji — V prvi polovici oktobra smo izdelali in odpremili III. serijo zobniških prenosnikov AC 2280 za ZSSR Za istega naročnika za preizkusno montažo že pripravljamo opremo za četrto serijo zobniških prenosnikov. Za to serijo še vedno nišmo dobili ležajev iz uvoza. — Za Salvador so zobniški prenosniki RMAD že izdelani in pripravljeni za skupno montažo z naročenim dvigalom. — V končni fazi je za ZSSR reduktor za glavni dvig mačka 400 Mp. Za isto naročilo je v končni fazi montaže tudi reduktor za vožnjo mostu 400 Mp. Cementarne Poizkusno montiramo polnilno napravo za rudnik urana Žirovski vrh — Škofja Loka. — Za Toplarno iz Ljubljane smo za prvo fazo izdelali opremo za transport pepela in žlindre. Oprema je že odpremljena in na terenu pripravljena za poizkusno obratovanje. velj sta naročena dva cevna mlina — Za RTB Bor — Veliki Kri-velj sta naročena dva cevna mlina 4,3/6,1 m. Plašči mlina so v končni fazi mehanske obdelave, ostalo opremo pa že postopoma montiramo. Pripadajoče zobate vence smo šele začeli mehansko obdelovati. Črpalke — Montiramo 23 črpalk raz-va za montažo pripravljamo hi-nih tipov za INO iz Reke. — Za Metailservis iz Smedere-diroopremo. — V montaži pripravljamo za Mestni vodovod Ljubljana eno črpalko V017/8-, eno črpalko CVT9/ /20-III za Toplarno Ljubljana, tri črpalke Vi 3,6/113 za Plevlje" in eno črpalko Vi 4/28-II za vodovod Kru-ševac. — V oktobru 1980 smo izdelali več raznih tipov črpalk na zalogo in večje število posameznih rezervnih delov za razne naročnike. Dieselski motorji — Za Brodogradiliste Split je en motor tipa DM12V23LU že preizkušen, drugega pa še preizkušamo. Za istega naročnika so motorji DM625MTBH-40 za prvo gradnjo odpremljeni, za drugo pa so v fazi funkcijskega preizkusa. — Naročene motorje DM8 T23LS za Brodogradilište Split pripravljamo za pričetek montaže. Nekaj delov še mehansko obdelujemo. TOZD MONTAŽA je imela v septembru 1980 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 442 ton. Uspelo nam je doseči 319,2 toni oziroma 72,2 odstotka. Od predvidene kumulativne količinske realizacije 4437 ton nam je uspčlo doseči 3528,2 toni oziroma 79,5 odstotka. B. Seme TOZD OB Čeprav je mesec avgust mesec dopustov, smo v naši temeljni organizaciji uspešno delali. Mesečni plan smo presegli celo za 20 odstotkov. V kumulativnem znesku smo 9 odstotkov nad planom (to je 810820 NU za obdobje januar— avgust). V primerjavi z lanskim avgustom smo uspešnejši za 4 odstotke. Skupna količinska realizacija skupnega proizvoda še vedno ni zadovoljiva in vprašljivo je, če bomo dosegli realizacijo predvideno z letnim načrtom. To pa ima lahko dolgoročne posledice. Prav tako ne moremo bilti zadovoljni z oskrbo posameznih delov za nujna naročila in z oskrbo orodja, še posebej uvoženega. Posebno pozornost posvečamo naslednjim naročilom : P-92126 — Polarec ZSSR P-92138 — San Salvador P-44466 — Veliki Krivelj P-44526 — Toplarna Ljubljana P-14138 — dieselski motorji P-96119 — rezervni deli za ZSSR P-36100 — HE Grabovica (gonilni obroč, zvezda itd.) število zaposlenih se je v mesecu avgustu ponovno povečalo, in sicer za 11 ljudi, predvsem zaradi priliva novih delavcev iz našega izobraževalnega centra. Sedaj nas je 671. Gibanje režijskih stroškov smo zajezili in je v območju predvidenega. Kumulativno dosegamo letni načrt 96 odstotkov, kar je ugodno. Sam podatek za mesec avgust je še ugodnejši, saj znašajo režijski stroški 95 odstotkov. Na samoupravnem in družbenopolitičnem področju smo pretekli mesec največ pozornosti posvečali tako imenovanemu »paketu sporazumov«, to je osnutkom SAS o temeljih planov SIS za obdobje 1981—1985 in pa družbenim dogovorom o skupnih osnovah za pridobivanje in delitev sredstev za OD, skupno porabo in povračila stroškov. Obravnavali smo tudi količinsko realizacijo, izvrševanje in planiranje nadur. Temeljito simo pregledali’ osnutek pravilnika o zaščiti tajnosti in predlog SAS o zaščiti človekovega okolja. Prav taiko smo potrdili varnostno oceno tozda za prvo polletje. Na stanovanjskem področju je naj večjo pozornost pritegnila razdelitev stanovanjskih kreditov za usmerjeno gradnjo hiš v Podutiku, za individualno gradnjo in adaptacije. P. Hajdinjak TOZD PPO Tretje četrtletje je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila dokaj uspešno. Dosežena kumulativna proizvodna realizacija je 1283 ton, to je 97 odstotkov tričetrletnega gospodarskega načrta, ki znaša 1326 ton. Kumulativna blagovna realizacija za isto obdobje pa je 1196 ton oziroma 90 odstotkov. Glede na gospodarski načrt za leto 1980, ki predvideva 2000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v devetih mesecih 64 odstotkov proizvodne in 60 odstotkov blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodna realizacija večja za 13 odst. Po gospodarskem načrtu — 251 ton realizacije — smo v septembru dosegli samo 177 ton proizvodne realizacije oziroma 70 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili samo 53 ton oziroma 21 odstotkov. V septembru 1980 smo iz do- govorjene reali zatilje 12 preoblikovalnih strojev poslali naročnikom samo 4. Naše stroje so prejeli: Kovinoplastika — Lož hidravlični vtiskovalnik HUO-2-630 (P-62463), Bosnamont — Bosanski Petrovac hidravlični vlečna preoblikovalnlk HPC-1-25 (P- 62488), Mutal — Guss ZR Nemčija dva stroja za tlačno litje DMKh-280-M (P-93123), v LR Romunijo pa smo poslali hidravlično opremo za hidravlični vlečni stroj HVC-2-250 (P-93109). Skupna teža je dosegla 53 ton. V oktobru bomo predvidoma zmontirala, funkcionalno preizkusili in odpravili našim naročnikom 16 preoblikovalnih strojev: Mreža (Foto: K. G.) Energodnvestu — Sarajevo pet hidravličnih vtis kova in ikov HUO-2 -400/lx, HUO-2-630/3x in HUO-2-1000/1 x (P- 62329), PAP Ljubljana hidravlični preoblikovalnlk HDS-2-160 (P-62279), TAM — Maribor hidravlični vlečni stroj HPC-1-100 (P-62449), Jeklotehni — Sisak hidravlični vlečni stroj HPC-1-100 (P-62453), Elektronski industriji — Niš hidravlični vlečni stroj HPC-1-100 (P-62493), B. Kidriču — Kidričevo stroj za tlačno litje DMKh-280-M (P-62302), Gorenju Sever — Subotica štiri hidravlične preoblikovalnike IIP-CN-1-10... (P-62373), Bosnapla- stu — Prijedor hidravlični preob-likovalnik HPCN-1-10... (P- 62488) in Chromosu — Zagreb hidravlični stroj HLC-1-25-250- ... (P-62512). Vse je doseglo skupaj 265 ton. L. Gorjanc Delo komunistov v tozdu obdelava OO ZK TOZD OB je na svoji 9. seji obravnavala pregled uveljavljanja politike gospodarske stabilizacije. Ugotovila je, da TOZD OB sodeluje s fazo mehanske obdelave v celotnem procesu proizvodnje skupnega proizvoda. Svoj količinski plan normativnih ur — NU uspešno izpolnjuje. V avgustu ga je presegla celo za 20 odstotkov. V primerjavi z lanskim letom je doseženi kumulativni rezultat boljši za 4 odstotke. To je vsekakor rezultat večje produktivnosti in dokaz stabilizacijskega obnašanja. V razpravi, v kateri so sodelovali : tovariš Nadlišek, tovariš Hajdinjak, tovariš Trontelj in tovariš Pongrac, so najprej pregledali izpolnjevanje stabilizacijskega načrta TOZD OB. Ugotovili so da so se nekatere postavke, kot izpolnjevanje dogovorjenih faznih rokov, maksimalno koriščenje proizvodnih zmogljivosti, reševanje ozkih grl izraba delovnega časa, zmanjšanje proizvodnih stroškov, skrb za zdravo in varno delo, opravljanje družbenopolitičnega ela, izboljšale in so zadovoljive. Pač pa se ni zmanjšala nedokončana proizvodnja. Vzroke za to, je treba iskati v nezadostnem sodelovanju vseh pri skupnem proizvodu, kar nam pokažejo tudi količinski podatki v tonah, ki so nekoliko slabši kot podatki v NU. Iz istih vzrokov se tudi ostale postavke v stabilizacijskem načrtu, kjer je potrebna skupna akcija vseh tozdov, ne uresničujejo zadovoljivo oziroma ne dovolj hitro. Tu je treba urediti organizacijske predpise, bolje pripraviti in sestaviti pogodbe, nabaviti surovine. Omenjene so bile tudi težave z uvozom (pridobitev deviznih pravic, dovoljenj itd.). Kljub vsem naštetim težavam pa so perspektive za realizacijo letošnjega plana tozda in za naprej ugodne. Poudarili smo potrebe po večji usmerjenosti v izvoz. V nadaljevanju razprave smo pregledali dosedanje delo in aktivnosti OO ZK TOZD OB na področju stabilizacije. Na 1. seji OO ZK, ko smo spremljali plan TOZD in DO za leto 1980, smo ugotovili, da je izvršitev plana pogojena z večjo storilnostjo delovne discipline, medsebojnimi odnosi itd. Spremljanje uresničevanja plana je stalna naloga. Na 2. seji OO ZK smo obravnavali samoupravni sporazum za razporejanje dohodka, čistega dohodka, sredstev za skupno in osebno porabo kovinsko-predelo-vaine in elektro industrije ter DO Litostroj. Obravnavali smo tudi razvid del in nalog. Na 3. seji OO ZK smo se komunisti obvezali, da se bomo aktivno vključili v razprave po sindikalnih skupinah pri obravnavi zaključnega računa za leto 1979 in stabilizacijskega načrta temeljne organizacije. Ko smo na 5. seji OO ZK obravnavali varnostno oceno in iz nje izhajajoč varnostni načrt, smo se člani ZK obvezali za dosledno izvajanje stališč iz varnostnega načrta in stabilizacijskega načrta tozda. Enako smo šklenili pri obravnavi bilance za I. polletje 1980, prav tako tudi na 8-sestanku OO ZK. Pred tem smo na 7. sestanku OO ZK pregledali uresničevanje stabilizacijskega načrta in ugotovili, da zaostajamo predvsem tam, kjer je potrebno sodelovanje drugih tozdov. Torej je premalo dogovarjanj med tozdi v DO. Iz tega sledi, da smo kot OO ZK razpravljali skoraj na vsakem sestanku o realizaciji gospodarske stabilizacije, sprejeli sklepe in načrte, razdelili tudi, zadolžitve. Na koncu smo se v razpravi dotaknila, kako se in kako naj bi se komunisti obnašali v pogojih stabilizacije. Ugotovili smo, da srno se člani ZK TOZD OB zavzemali za uresničevanje sklepov, ki naj pripomorejo k stabilizaciji vsak na svojem delovnem mestu. Kritično smo obravnavali dva naša tovariša zaradi nedelovne nediscipline. Delo OO ZK je odvisno od dela vsakega posameznika na svojem področju dela. Ustvariti moramo čiste odnose med tozdi, dosledno uresničevati svoje naloge, od drugih Pa zahtevati, naj jih tudi oni dosledno uresničujejo. Komunisti moramo biti v prvi vrsti dogajanj, mora se občutiti naša moč in gonilna sila. To pa lahko dosežemo le z enotno akcijo, odpravljanjem načelnost; pri sklepih itd. Doseči moramo stabilizacijsko obnašanje tudi ostali'1 dejavnikov v naši družbi (SIS, združenja itd.). Stabilizacija mora potekati na vseh nivojih od posameznika preko tozdov, občine do republike in federacije' Na vseh teh nivojih žive komunisti. Naša in njihova naloga Je zagotoviti takšno družbo, ki b° stala na trdnih gospodarskih temeljih. P. Hajdinjak