I Jzbajajo vsako sredo pu eeli poli. Veijajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po posti pa za celo leto 4 goid. GO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr ¥ Ljubljani 23. aprila 1884. O b s e g : Mlekarstvo. (Dalje.) Sadimo sadno drevje pravilno na stalno mesto ! (Dal.) C. k. kmetijska družba kranjska Kazjasnilne opombe vladine k nacrtu postave o dedinskih naredbah pri kmetijskih domačijah srednje velikosti. (Dalje.) Enketa o kmetskih razmerah na Kranjskem. Trgovinska in obrtna zbornica. Govor državnega poslanca A. Obreze v državnem zboru dné 22. marca 1884. (Konec.) Govor poslanca grofa Clam-Martinica v državnem zboru 25. januarija 1884. proti vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni jezik. (Konec.) dopisi. — Novičar. Naši OoHiiodar^ke M vari. Mlekarstvo. Spisuje Gustav Pire. (Dalje.) 13. Posneniaiije mleka po Swarzovem načinu. Za posnemanje mleka po Swarzovem načinu treba ' Vse- Po- do 50 centimetrov visokih posod iz ploščevine. bina teli posod laliko znaša od 10 do 60 litrov. sode so podolgaste , ker takošne menj prostora jem-ljejo ter imajo (pod. 20.) močne želežne roče. — Za Swarzove posode se tudi dobi lahko posebej pri- merna pokrovka (pod. 21.) kakoi tudi ceđilce doba 22.) (pio- Stevilo posod ravna se množici mleka ili po po -^Hpm^m času, v katerem se po-snamlje. Posode smejo se napolniti le do 9/10 svoje vsebine. mlekom napolnene posode postavijo se v hla-dilnike. Ti hladilniki so prilično velika korita iz lesa ali pa zidana ; naj- boljša so ona, ki vodijo najslabše toploto, toraj le- Pod. 20. m ii iJIiiWnnafliiiifflBEiiiiii unanin »mimuiiiimmi] ííi; • nnrn^imiii í i -iái Pod. 21. Grlobokost hlađilnika ravna se po načinu delà. Ako se delà z ledom, je dobro kolikor mogoče malo praznega prostora imeti, ker se s tem led hrani. Ako se pa hladi z mrzlo vodo, naj se posode tako obešajo v hladilnik, da stoji voda pod njimi. Hladilnikov treba je toliko, kolikorkrat se molze sicer na novo namolženo mleko toploto vođe poveča ali vsaj vđevanje svežega mleka moti mirno odloče- ozirom na 5 vanje smetane na prej vloženem mleku. +o, da treba hladilnike tudi sem in tje čistiti, je dobro imeti enega več kot je neobhodno potrebno. Vsak hladilnik mora imeti napravo za pritok in odtok vode. Koder se hladi z ledom , zađostuje za pritok vode pipa nad hladilnikom. Pri hlajenji s te-kočo vodo mora se pa voda na dnu v korito vpeljati. Za odtok napravi se odvodna cev v oni visočini, do katere ima voda v hladilniku stati. Da se zapreci na kopičevanje blata in tvorenje gnjilobnega trosa, mo rajo se korita vsak teden vsaj enkrat očistiti. Ako je tako čistenje vsled raznih zaprek nemogoče, se lahko tam, kodar se hladí z ledom, pusti stati v koritu voda kake 3 tedne; vendar se pa mora na vsake 4 dni vodi peščica stolčenega oglja dodati. Hladilnik mora biti zavarovan v vročem času proti vplivu zunanje toplote, ker bi bila sicer poraba ledu prevelika. Pozimi treba zopet obvarovati mleko pred zmrznenjem, čemur se najlože s tem v okom pride, da se posode pokrijejo sè slamo, koci itd. Posnemanje mleka po Swarzovem načinu zamore biti dvojno : ? 1. Mleko se hladi z ledom 2. Mleko se hladi z mrzlo, tekočo vodo. Posnemanje mleka po Swarzovem načinu s pomočjo z ledom: Posode z mlekom postavijo se še le v hladilnik, ko je toplota vode znižana s pomočjo ledit na mogoče stopinje. Toplota vode naj potem, čele Pod. 22. Skušnja sena. Korita naj bodo nekoliko v zemljo vdelana, tako, logram ledu. nikdar ne gre čez 4 stopinje; 10 sto-pinj pa nikdar preseči ne sme, kakor tudi pod _____A - - , - - ki- st op inje ne sme i ti. V • UC1 da se rabi za vsak liter mleka da stoji njih rob 30—35 cm. nad tlemi, da je mogoče Mleko se v različnih mlekarijah v različnem času te težke posode lože vzdigovati. Korito bodi t-ako po- posname; v prvih 12 urah se je velika večina smetane stavljeno, da je mogoče od vseli strani zraven priti. uže odločila. Od surovih masel imamo sedaj ono za Širokost tacega hlađilnika naj bo tolika, da je mogoče dve vrsti posod vani postaviti. kojo je izdelano iz smetane, katera se je v-urah odločila. Swarz sam trdi, da se v teku časa vsa smetana odloči. Ker se smetana pri tem Ob času potovanja Nj. Velič, cesarja po Kranj- uačinu posnemanja pri zeló nizki toploti odločuje, na- skem imel je podružnični predsednik avdijeneo pri g redi 011a primeroma precej debelo plast od 8 centimetrov. Smetana je toraj zeló rahla in treba jo je z največjo pozornostjo posnemati. Za posnemanje rabi se posebna žlica posnemalka {pocl. 23.) ministru za poljedelstvo, katerega je prosil, da se na Dolenjskem kmetijska šola ustanovi. Gosp. minister Posnemanje mleka po Pod. 23 m v zle •zovem načinu s pomočjo tekove vode: Pri tem posnemanji ravna se po vsem tako, kakor pri hlajenji z ledom. Toplota vode 11 stopinj ne sme prestopiti; najboljša je toplota 8 stopinj. Ta način izvrši se včasih tudi brez tekoce vode, kar je pa zeló zamudno in nepopolno. Vode dobiva se iz vodnjakov in treba jo je dosti-krat premenjati. Čas premenjave vode se seveda ravna po hitrosti hlajenja. Swarzov način posnemanja mleka ima svoje dobre strani. Za osobje ni potrebno, da je tako izučeno, kot pri Gussander-ovem načinu, zunanja toplota uima skoraj nič vpliva, tudi nesnaga ni tako zeló škodljiva. Iz povedanega sledi velika gotovost, ki se jo pri takem ravnanji z mlekoin zamore imeti. Največja napaka tega obljubil prošnjo podpirati. Pri občnem zboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani dné 30. januarija t. 1. bila je podružnica mnogobrojno zastopana. Podružnica se pritožuje. da centralni odbor program občnega zbora tako uredi, da nasveti podružnic pridejo še le tako pozno na vrsto, ko je navadno zbor uže nesklepčen. *) Poročilo predsedništva se na znanje vzame. Poročilo in računi podružničnega blagajnika izročé se pregledovalnemu odseku. Predsednik predlaga, da se g. državnemu poslanců grofu Marglieri-ju hvala izreče za njihov trud, Dolenj-cem železnico pridobiti. Predlog se enoglasno sprejme ter g. predsedniku naloži naloga, zahvalo podružnice pismeno izraziti. Predsednika namestnik g. Ogulin predloži program krške pokrajinske razstave, ter predlaga, da se podružnica te razstave mnogobrojno uleleži. se sprejme Predlog načina je velika poraba ledu. dosti mrzle tekoče vode na goratih krajih, koder razpolaganje, ima Swarzov način pred vsemi prednost. Tudi izdelki iz tako izdelane smetane so, bodi-si z ozirom na kako-vost ali z ozirom na množico, boljši kot drugi. 14. Odlocevanje smetane s pomočjo sređobežne (cen- trifugalne) sile. Po raznih poskusih odločiti smetano od mleka s pomočjo sređobežne sile posrećilo se je še le leta 1877. tovarnarju Lefeldt-u izumiti stroj, s katerim je mogoče tako odlocevanje praktično izvesti. Načelna misel takému stroju je ta, da se v posodo, koja se navpično okoli svoje osi suce, sveže mleko vlije, ter posodo pusti potem hitro vrteti. Pri volitvi novega odbora bili so sledeči izvoljeni: Predsednikom g. dr. Albin Poznik, namestnikom predsednika g. Anton Ogulin, tajnikom g. profesor Derganc, namestnikom tajnika g. Aurel Meinhold, denarničarjem g. Val. Oblak, odbornikom stelic star. G. Clarici, J. Mehora, Fr. Ka- Občni zbor sklene razdelitev od deželne vlade po- predsedniku prepustiti. darjenih 3000 vrbinih sadik g Zbor naroči gospodu predsedniku potrebno ukre niti, da se prične z ustanovo hranilnice na Dolenjskem. Anton Ogulin zaDisnikar. ? Dr. Albin Poznik predsednik. ; Med Vsled sređobežne sile loči se smetana od mleka. vrtenjem iznajde se od smetane ločeno mleko vsled svoje primerne, veče teže bliže obvoda posodi-liega, ložja smetana pa bliže osi; po prenehanem vr-tenji se smetana ne zmeša zopet z mlekom, ampak novejšem Sadimo sadno V I evje mesto ! pravilno na stalno stopi na vrli, ter jo je mogoče posneti. času napravilo se je več vrst tacih strojev in jih "tudi tako zboljšalo, da uže takoj iz stroja posebej ven teče smetana in posneto mleko. Najveće prednosti tega načina, mleko posnemati, so te, da je mogoče mleko takoj po molži posneti, vsled cesar so izdelki popolnem sladki, toraj še za vsako porabo, in da je miekarstvo s takimi stroji neodvisno od toplote ili letnega Na drugi strani pa prouzroči nakup tacega velike stroške, tem več, ker je potrebna za vrtenje „centrifiže" ali „separatorja", kakor se tak stroj za posnemanje mleka imenuje, parna sila. Posnemanje mleka na imenovani način v prav velikih mlekarijah, ker najmanjši Spinal M. Rant. (Dalje.) Kdor si hoče z vspehom nov sadni vrt prirediti in nasaditi, skrbeti mu je pred vsem za to, da se previdi z drevesci onih sadnili vrst, katerim dotični kraj, lega, svojstvih drevja posameznih sadnih plemen in vrst v ozračje in lastnosti zemlje ugajajo in godé. povedanem obziru govoril je moj zadnji dopis ob krátkém vse najpotrebnejše do domaćih sadjerejcev; toraj tega še enkrat ne ponavljam. Ob tako važnem momentu stori domaći sadjerejec samouk prav dobro, da pred započetjem svoje namere. ako je le mogoče kakega skušenega in praktičnoga — ^ ' JL ~ 1 f v***«»* M. M M. M. V-' A cv JL 1J LVXJL J JL JL. V_y X. J.J I V I 1JLA VV JIXJ KJ JL 1; VV AJL VX V/^ | i koji v eni uri do 300 litrov mleka posname, uže stane 400 gold. (Dalje prih.) sadjerejca za svet popraša, kako in kaj mu je sto- Na ta način prihrani si dostikrat obilnih in mnogo trudapolnega delà, riti. občutnili gmotnih stroškov, izogne se onim neplodnim kr. kmetijska družba kranjska. in kar je čez vse vredno , sitnostim ili nezgodam, katere bile so le deloma uže v mojem zadnjem dopisu omenjene; on ne bode zavoljo nevspehov Občni zbor podružnice v Novem mestu dné 5. Polll° za veselja do prekoristne sadjereje po- zgubil 7 nego taisto bode se mu po aprila 1884. Predsednik podružnice gosp. dr. A. Poznik otvori zborovanje s pozdravom došlim gg. udom ter poroča o delovanji podružnice sledeče: dobro rentovanem trudu njegovem od leta do leta za * zboi a. 19. družbeuih pravil določi vrsto obravnav občnega Vred. 133 prekoristno reč in prevažno započetje vedno bolj in bolj poinnoževalo, ga za sadjerejo valo in vnemalo. bolj vija Ako ogre- nameravamo sadno đrevje še presejati in 11a stalno mesto saditi, izgrebimo spomladi ako Za stalni nasad naj toraj domaći sadjerejec nikdar pravi oddaljenosti druga od druge ne voli onih sadnih piemen in vrst, za katere nima mora vsaka taka jama biti 1 meter široka ne primerne in prave lege, kakor tuđi ugodne zemlje ne, ter katerim bi v njegovem kraju dalje tudi ozračne ljah mora pa ta obsežek jam na vse strani mogoče,^ uže v prejšnji jeseni zadostno število jam y dobri zemlji meter dolga in najmanj pol metra globoka. V slabejših zem- sosebno ? razmere ne ugajale. Kdor bi tem naravnim svojstvam posameznih sadnih vrst in plemen brezpremiselno ali koliko obsežnej na dolgost in širokost kakor tudi na globokost še ne biti jjv/>?;VK;vvíiv T v * v ******— --- legah in zemljah pred jesenskim veliko in važno pred- letji za 488,459.959 Tu se kaže narastenje obremenenja v prvem deset nost. Če sadimo sadno đrevje pomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela, na stalno mesto, se novo vkore- povračila in ako se ne ozira na številke v četrtem oddelku, v kolikor ni bilo zbrisanega zarad ne- tedaj se povikšanje stanu bremen poka nego v .....zalo za 607,186.911, pri tem se je po se to pri jesenskem nasadu raz- zgubilo za 119,726.952 gold. ničenje taistega veliko hitreje, obilneje, popolneje in gotoveje vrši kapitala * 134 Tabela III. Premeinbe v posestvu po eksekuciji. Leto Število zemljišč Kupnina Nepoki'i-tega zbri-sanega Ođstotki zbrisanega od kupnine 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 4969 4549 4413 4585 4577 6948 9123 11238 12540 12455 i 8,249.333 8,754.003 9,160.396 9,451.391 12,470.272 15,686.159 18,698.548 22,415.608 25,781.231 22,250.041 4,478.004 5,203.593 4,679.753 6,342.551 7,779.302 11,699.998 20.366.173 17,624.517 24,892.114 16,660.947 54-3 59-4 51-, 67-, 62-3 108'9 78-« 96« 74\> Skupaj Počez 75397 7540 152,916.982 15,291.698 119.726.952 11,972.695 78*3 Ta tabela kaže, da je bilo poprek vsako leto po 7540 zemljišč po eksekuciji prodanih in nadalje te številke kažejo, da svota, ki znaša 783% kupnin ni prišla k plačilu. (Dalje prihodnjie.) Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica je imela sejo dne 8. t. m. pod predsedstvom g. Josipa Kušarja in v na-vzočnosti vladnega zastopnika c. k. dvornega svetnika g. Rudolfa grofa Chorinskega; seje udeležili so se naslednji gospodje zborniki: Ot. Bamberg, Iv. Baumgartner, P. Eichelter, Iv. Knez, Fr. Kollmann, Jos. Lozar, K. Luckmann, K. Maily, Mih. Pakič, Iv. Perdan, Fr. Pe-terca, V. Petričič, dr. Jos. Poklukar, Jos. Ribič, Ferd. Sajovic, Fr. Sark, Fr. Souvan, Jak. Skrbinec in Jam. Žitnik. Predsednik konstatuje sklepčnost zbornice, otvori sejo ter imenuje verifikatoriema gg. Karola Luckmanna in Frana Souvana. I. Zapisnik 0 slednji seji se ne čita, kcr je bilo obširno poročilo tiskano po časnikih. II. Gosp. Mihael Pakič poroča o novem volitvenem redu, kateri je bil due 3. t. m. z naslednjim dopisom c. k. dež. predsedstva od 2. t. m. št. 793 zbornici dostavljen: Z ozirom na poročilo z doe 24. avgusta m. 1. št. 244, s katerim se je načrt novega volitvenega reda tu sem předložil, vrača se v prilogi slavni trgovinski in obrtni zbornici, pretehtavši temeljito v poročilu stavljene predloge, od visokega c. k. trgovinskega ministerstva z ukazom z dne 17. januarija t. 1. št. 37.831 de 1883 z nekojimi izpremembami potrjeni eksemplar novega vo-litvenega reda z naslednjimi opazkami: Kar zadeva razdelitev članov na trgovinski in obrtni odsek, se v náčrtu stavljeni predlog, naj bi trgovinski odsek imel lo osem, obrtni pa šestnajst članov, ne po-trdi ter obdrži se dozdanja razvrstitev članov med obema odsekoma , ker je, kakor slavna trgovinska in obrtna zbornica sama priznava, trgovina v povzdigo in pro-speh narodnega blagostanja v Kranjski velikega pomena in važnosti, in je do zdaj trgovski stan odpošiljal navadno izvrstne in razborite člane v zbornico , torej ni nikakega vzroka, da naj bi se dozdanje število zastop-nikov trgovskega stanu v zbornici zmanjšalo. Gledé razdelitve trgovinskega odseka se tudi predlog slavne trgovinske in obrtne zbornice potrditi ni mogel, po katerem predlogu naj bi se namreč ta odsek po dveh volilnih kategorijah, in sicer naj bi volili : a) oni trgovci, kateri najmanj 5 gold. 25 kr. prido- bitnega davka plačujejo, in b) drugi trgovci, kateri najuianj 2 gold. 20 kr. pri- dobituega davka plačujejo. Ta predlog se potrditi ni mogel, ker more imeti razdelitev v razne volilne kategorije vendar le ta namen, da imajo veliki in mali trgovci v zbornici posebne zastop-nike ; po gori omenjeni razdelitvi pa bi se veliko število malih trgovcev potisnilo med vélike trgovce, in ker se razen tega med trgovski odsek kategorija vélikih trgovcev principijelno mora postaviti v volitveni red, če se tudi zaradi prepič-lega števila volilcev faktično sestaviti ne more, tako da imajo oni z najmanj 100 gold, davka po §. 7. alin. 2, zakona z dne 29. junija 1868., drž. zak. št. 85 pravico do združitve v posebno kategorijo. Določilo se je torej v §. 2., da se trgovinski odsek voli po treh voliinih kategorijah, katere obstojé : a) iz onih trgovcev, kateri od trgovine plačujejo najmanj 100 gold, pridobitnega davka brez doklad; b) iz onih trgovcev, kateri od trgovine plačujejo 8 gold. 40 kr. pridobitnega davka brez doklad in ne spadajo v kategorijo pod a) ; c) iz ostalih trgovcev, kateri od trgovine plačujejo najmanj 2 gold. 10 kr. pridobitnega davka brez doklad. Dokler ni zadostnega števila volilcev, da napravijo samostalno prvo volilno kategorijo (I. a), volijo voliíci te kategorije z onimi naslednje kategorije (I. b) skupno šest pravih članov; tretja kategorija (I. c) voli štiri prave člane. Kar se tiče obrtnega odseka, se od slavne trgovinske in obrtne zbornice predlagana razdelitev tudi ne potrdi. Pred vsem pa se ni moglo odobravati, da se je opustilo postaviti posobno volilno kategorijo za one, ki se bavijo z rudarsko obrtjo, ker, ne gledé na to, da so imeli rudniški obrtniki do zdaj vedno posebni volilni razred, je rudarstvo v Kranjski velikega pomena in važnosti, kajti 50 rudniških obrtnikov v okraji zborničnem plačuje 2144 gld. rudniških pristojbin in naposled tukaj tudi ne more biti odločilno mnenje slavne trgovinske in obrtne zbornice, da ima veliko število rudniških posest-nikov tudi volilno pravico v oddelku veleobrti; to slednje zgodi se le deloma, večji del rudniških posestnikov pa nima v oddelku vélike obrti velike pravice. Pridrži se torej za one, ki se bavijo z rudarsko obrtjo, posebna volilua kategorija, ki ima voliti dva prava člana. Razen tega je gledé na pičlo število onih obrtnikov , kateri v zborničnem okraji 100 gold, ali še več pridobitnega davka plačujejo od slavne trgovinske in obrtne zbornice za kategorijo vélike obrti predlagano število treh članov, katere ti volijo, previsoko, marveč volita naj se le po dva člana v tej volilni kategoriji. Dalje se je pri §. 2. pod I. in II. vmestil po eu dostavek, kateri vstreza principijelni zahtevi §. 7. odst. 2, zakona za trgov. zbornico, po katerem daje davčni census za deželnozborsko volilno pravico tudi volilno pravico za zbornico. Dasi je ljubljanska zbornica svoj minimalni census 2 gold. 10 kr. še pod census za de- 135 želnozborske volitve zmanjšala, je vendar potrebno, da valcev, vendar pa je posestnikov le okoli 54.600, kakor se vmesti omenjeni dostave^ ter se kot zakonu ugajajoč se je pokazalo pri ljudskem številjenji. Ako se sprejme zdaj v vseh volitvenih redih nahaja. (Dalje prihodnjic.) nasvet Svetčev, da se kot najmanjši čisti dohodek za kmetska posestva sprejme 25 gold., potem bi okoli polovice kmetskih posestev spadalo pod novo postavo. On ftarodno-gospod&rskt* »tvari. toraj podpira nasvet Svetčev. Gosp. Ogulin pripo Enketa kmetskih razmerah na Kranj skem. roča, naj se kolikor mogoče gleda na to, da se posestva ne bodo trgala, kedar je več dedičev, ampak da ostanejo skupaj. Pri glasovanji obveljajo Svetčevi nasveti. Gledé vprašanja, kaj naj spada k takim kmetijam 9 nasvetuje Svetec : kar je v gruntnih bukvah, ozi Dne 17. t. m. ob desetih dopoludne se je sošla ên-keta v mestni dvorani. Predsedoval ji je deželni glavar roma v katastru eno truplo; lastine, ki jih je dose danji gospodar gospodarsko združil s svojim posestvom, ali brez katerih to posestvo ne more lahko izhajati; grof T h urn, v imenu vlade je bil navzoč deželni pred- pravice, ki so s takimi posestvi združene. , da naj se besede „ali v sednik baron Winkler, sošlo se je pa povabljenih iz vedencev 45. pozneje pa sta prišla še dva. Zapisnikar je bil deželni poslanec g. Kl un. Gosp. Detela priporoča katastru u izpusté in za kmetijstvo smatra posestvo, kar Gosp. deželni glavar grof Thurn pozdravlja došle ga je vpisanega v zemljišnih ali gruntnih bukvah. Dr. Vošnjak izreka željo, da bi se o tej zadevi izrekli izvedence s kratkim nagovorom, v katerem je omenjal tudi kmečki izvedenci. — Dr. Po kl u kar priporoča na-sklepov deželnega zbora gledé ênkete in izrekel prepri- svete Svetčeve, ker bodo imeli tudi še potem, ko nova • % i« « i • 7 Jb # čanje, da so se zbrali možjé, ki imajo resno voljo po magati kmetskemu stanu, ki je najkrepkeja podpora v državi. nemškem jeziku nadaijevaje omenja podpore, ki so jo razni državni, občinski in farni uradi skazali postava pride v veljavo, gospodarji pravico, prostovoljno ravnati in razpolagati s svojim posestvom in ga voliti po svoji lastni volji. Gosp. Svetec pojasnuje po deželnemu odboru, 1er jim je izrekei zahvalo. men katastra v tistih krajih, kjer še ni zemljiščinih knji -----------7 ---O---* " XYJLijl^ ? X LA iUVUI 5 VACX UX OU V 1.1 j V/ * ]J I KJVAXVJ^ X \J OU lUU^il/ Gosp. deželni predsednik baron Winkler je nato pristaviti ?,ali v katastru, kjer ni še novih gruntnih in meni da se v njegov predlog le še moglo v imenu vlade dal zagotovilo, da se bode vlada zani- bukev." mala za vse, kar se bode razpravljalo o tej zadevi in se na sklepe tudi po mogočnosti ozirala. — Gospod mestni župan Grasselli za njim pozdravi došle izve- Gosp. Detela ostane pri svojem predlogu. Svetec pa omenja, da tudi v gruntnih bukvah ni vse skupaj vpisano. Dev ugovarja, da je vse vpi- glavnemu zemljišču in priporoča predlog De- dence v imenu mesta ljubljanskoga in povdarja těsno telov. ker kataster ne spričuje nič in ie dostikrat celó i « iv» • t i f # t t i I I V J sa no zvezo med kmetskimi in mestnimi kořistmi. Gosp. deželni glavar potem naznanja, da so se napačen. pismeno izgovorili državni poslanec Obre z a, okr. Gosp. Ogulin vpraša, ali bodo tudi nogradi spa- dali pod to postavo? glavar Mahkot in deželni poslanec baron Žvegelj. dr. Po kl u kar Svetec misli, da; ravno tako Tudi napové , kateri poročevalci bodo poročali o 9 Ogulin pa ugovarja, da reč ni tako jasna, kakor inenita predgovornika, in nasvetuje, posameznih točkah , in sicer: 0 dednem pravu gosp. da naj se sklep o tej zadevi toliko časa odloži, dokler Svetec, o kmetskih domovih in hipotekarnih dolgovih dr. 7 ošnjak, o povzdigi kmetijstva Detela. o bode izvedencem mogoče, se o tej reči še nekoliko po-govoriti. Gosp. Svetec zavrača, da današnji sklepi domačem obrtu g. Mur nik, o ravnanju proti žganje- nis0 zadnji sklepi, ampak le nekaki podatki za deželni pivstvu pa g. dr. Samec. zbor. Toraj se tudi pozneje še zmirom lahko spremené Prvi je poročal dr. Vošnjak o propadu kmetij- ali dopolnijo. Enako se izraža dr. Poklukar, ki stva, ki gré vedno rakovo pot, kar je razvidno uže iz Ogulinu odgovarja, da morejo še pri tretjem branji svoje tega, da imajo kmetje čedalje manj živine in da se nasvete staviti. Gosp. Ogulin je s tem zadovoljen. vedno bolj množé dolgovi kmetskih posestev. Potrebno jn ker se Detela tudi pridruži razširjenemu na je toraj iskati pripomočkov zoper to žalostno prikazen; svetu Svetčevemu, se pri glasovanji sprejmejo vse tri to je pripravilo državo, da je predložila državnemu zboru točke po njegovem predlogu; prva se toraj zdaj glasi: postaven náčrt o dednem pravu na kmetih. Tudi ên Kar je v gruntnih bukvah, oziroma kjer še ni novih X---*--------------------X---- —--------------------------U*/ H iVUl J \J T UUUUlli UUaYUUj \JLtl L KJX1X1A. keta se ima pečati s tem vprašanjem, razun tega pa gruntnih bukev, v katastru eno truplo. u bo imela rešiti še drugih važnih reči. Konečno priporoča, da naj gospodje odkritosrčno izreko svoje mnenje. Gosp. Svetec potem poroča o dednem pravu na kmetih m povdarja, da mu je dotični vládni náčrt iz več vzrokov prav po godu. Ta postava obeta poboljšek gledé pristojbin, ki so jih morali plačevati dědiči za očetovo in materno dedščíno, in ki so dostikrat jako (Dalje prihodnjie.) Poziv. Binkoštne praznike, v dan junija slavilo hude. Prestopivši obravnavi o dotičnem postavnem bode slovensko náčrtu omenja. da je jako težavno najti pravo merilo telovadno društvo „Savinjski ročji prekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirj u V 9 Sokol slavnost za posestva. za katera naj bi veljala nameravana po- blagoslovljenja društvene svoje zastave stava. Najprimernejši se mu zdi čisti katastralni.done Podpi odbor usoja si tem potom vabiti naju sek, in sicer naj bi se vštevala posestva , ki donašajo ljudneje slavna narodna društva, vse odlične narodnjake 25 do 350 gold, čistega dohodka. Prva posestva imela naše, narod iz ožje naše domovine, kakor tudi bratski nekako vrednost 1000 gold., zadnja pa bi segala ne- nam narod iz slovanskega juga ter mile nam brate na kako do meje, kjer se pričenjajo velika posestva. Dr. Vošnjak povdarja. da je treba vedeti, koliko severni strani bivajoče Dragi rojaki! Udeležite se navedene slavnosti v je posestev, ki donašajo najmanj 25 gold, čistega do- mnogobrojnem številu, da skupno z Vami vredno pro- bička. Novejšega takega izkaza deželni odbor ni dobil, slavimo slavnostni dan in združeno delamo v prospeh pač pa je dobil v roke izkaz finančnega vodja Felsen- milega nam naroda slovenskega, posebe pa, da si pri- Takrat je bilo 94.741 davkoplače- zadevamo v prostem narodu utrditi pravo narodno za- b run na iz 1866. 136 vest, ter ga skušamo dovesti do pravega narodnega pre- barona Apfaltrerna v kranjskem deželnem zboru 11. ok pričanja tobra 1883. Slavna narodna društva, katera nameravajo bin Visoka c. kr. deželna vlada je tedaj leta 1880. na ozirom na to. da koštne praznike udeležiti se slavnosti blagoslovljenja više mesto poročila (čita). „^ V£,uuw u* lu. Uu ima y\ zastave „Savinjskega Sokola" v Mozirji in se do danes skušnji drugo četrtletje davkoplačevanja najmanj vspeha po niso še prijavila, prosimo najuljudneje, da blagovolé in da davkoplačevalcem posilno iztirjanje napravlja samo svojo udeležbo najdalje do 30. t. m. naznaniti slav- nepotrebne stroške itd., mora deželna vlada izreći . da nostnemu odboru v Mozirje, da mu bode potem mogoče pravočasno oskrbeti potrebne priprave in uredbe. Za znižano ceno po železnici, ki se za časa objavi, se je skrbelo. Spored slavnosti naznani se v kratkem Zarad vožnje iz Celja v Mozirje in zarad slavnost- deželne vlade obdi bi se popustilo pobiranje davkov v drugem c jtrtletji, a 1 a r^. » ita a K k a m 15. no- Tako daleč visoka deželna vlada. Finančna uprava je pa vzlic prošnji deželnega zbora in izjave HrilllHHHHMH med se zemljiški in hišni davek razdelil na enake obro ki bi se plačevali 15. februarija, 15. avg vembra." nega banketa izvolijo naj se slavna društv kakor prej štiri k m n. njimi tudi onega 15. maja. Reči moram, da se mi to gostje Sokola o pravem času oglasiti pri starosti „Savinjskega tem bolj čudno zdi, ker se je v drugih deželah. kakor u t ; ™ ^ l a », tt tvt^r,;,.;; ----.---' • ------- jz_________• . gosp. Josipu Lipo Idu v Mozirj dravj Mozirji v dan 18. aprila 1884 sem razvidel iz^ govora iiuančnega ministra, tako na pr na Koroš&em, Štirskem uže za davke počako Slavnostní odbor se je finančni minister poka je to ter so se zaostand davkov zmanjšali -, kakor in se je to za prav dobro Kako Politične at van Govor državnega poslanca A. Obreze v državnem zboru dné 22. marca 1884. da se to olajšanje tudi ni na Kranjskem uvelo vzlic prošnji deželnega zbora in poročila c. kr. deželne vlade ne morem razumeti, kakor tudi ne morem misliti da bi bilo visoko ministerstvo prepoveđalo finančnemi ravnateljstvu, to storiti. Da se nadalje poskusi, gospoda moja , tem nepri i likam opomoči, dovoljujem si staviti sledečo resolucijo (čita) : V d se (Po stenograficnem zapisniku.) (Konec.) in tirjanj pusti II. (majski) kvart prosi, da za p o b i r a n j mljiškega in his nega davk i n brok z a Drugi vzrok teh visokih eksekucijskih stroškov je za eno tretj ta, da se pobirajo davki na Kranjskem štirikrat na leto, namreč 15. februarija, 15. maja, 15. avgusta in 15. no- mljiški in h davk se ti 15. februar] [ vede davek i m aj t k akega plače- (Dob f na desnici.) gusta in 15 m očigled izjave gospoda linančnega ministra da j vi vembra, vsled česar se omenjeni iztirjalni stroški množé. Jaz bi ne imel nič proti temu, da se davkoplačevalci je visoko ministerstvo pripravljeno , dovolit i olaj večkrat na leto opominjajo k plačilu, ko bi ta oporni- ako to ne škoduje državi, mislim, da ta resolucij njanja ne bila tako draga, in bi se davki tudi ob ne- soki vladi ne bode nepovoljna, in se nadejam, da bode primernem času ne izterjevali! Zlasti poslednje mora imela vspeh. (Dobro! dobro! na desnici.) se odločno grajati. Kdor pozna kmetske razmere na deželi, bode moral priznati, da je mesec maj oni čas leta, ko ima kmet /ť> . , , .p .... Govor poslanca grofa Clam-Martinica ravno najmanj deuarja. (Res je i na desnici.) rrejsnji r ° pridelki so uže razprodani, novo spravljanje pridelkov v državnem zboru 25. januarija 1884. proti pred durini; za spravljanje novih pridelkov, na primer vpeljavi nemškega jezika za postavno-državni za spravljanje sena, potřebuje kmet denarjev za kosce, sušilce itd. in navadno je uže prisiljen, da dobi potrebni denar, narediti malo dolga, ali pa prodati del pridelkov, katere še le pričakuje, in sicer za slepo ceno. No, gospoda moja, v tem letnem času in pod temi jezik. (Po stenograficnem zapisniku.) (Konec.) Gospoda, nikari ne mislite, če se bo enkrat misel okoliščinami od posestuika iztirjevati davke, je narav- razkroja deželá po jezikovnih in druzih razlikah vkore nost neodpustljivo, jaz rekel predrzno početje. Posestnik ne more ob tem času in pri najboljši volji nič plačati, in vzrok temu je, ker nima denarja. razkosavati nila, da se bo ona na češki meji ustavila. Vprašalo se bo, kedar se bodo jele dežele na oddelke ali okrožja zakaj tudi administrativni oziri ne do Iztirjanje davkov 15. maja je tudi z malimi izjemami brezvspešno, davkoplačevalcu pa napravlja one neču- Šlezija z Moravsko. Vprašalo se bo, zakaj "je vane stroške, katere sem prej naslikah ločevali in zakaj bi se iz tega vzroka ne spojila mala za Solnograd iastna deželna vlada potrebna in zakaj bi se Da ni dopustljivo, iztirjevati davke lo. maja, to je lie Sp0jil z goreujo Avstrijo v naddunavsko okrožje. přiznal tudi deželni zbor kranjski in uže večkrat prosil Zapazite, si, gospoda, da tudi v tistih deželah. kjer ne visoko vlado, da bi odpravila ta obrok, tako v zase- pOZnajo boja za narodnostno vprašanje, pozuajo deželno danji leta 1881.; potem zopet v zasedanji leta 1883., v pravo in tudi v srcu tistega naroda ljubezen do svoje katerem je gospod deželni poslanec baron Apfaltrern v domovine gori. tej stvari izdelal tako dobro utemeljeno in sploh jako Noben narod ne bo s tem zadovoljen, da se mu jedrnato poročilo, na kar je sklenil deželni zbor nujno preko deželne celote njegove preide na dnevni red. prositi, da odpravi obrok 15. maja za zemljišni davek. n 1 • v • hisni Grospoda moja, nečem vas dalje mučiti, pozno je Ta prošnja mora uže biti pri ministerstvu. Pa ne da lahko zaidemo. uže in vtrudil sein se, le pokazati sem vam hotel, kam samo deželni zbor, ampak tudi deželna vlada je » in In zakaj se napenjamo, zakaj delamo takošne po sicer leta 1881. v tem smislu ministerstvu poročala, skuse? Le da bi dokazali , da v Ćehah češčina ni v kar smo izvedeli iz govora gospoda deželnega poslanca deželi običajna, ker mislite, da bi se s tem nemščini 137 krivica godila, če tudi imajo Nemci po celih Čehah ravno tisto pravo, kakor ga imajo Cehi po celih Cehah. Tudi na uracinike se je ozir jeinalo in izrazili ste se, da se bojite, da ne bi se uradniki začeli izseljevati. No, gospoda moja, skušnja poslednjih let nas je učila, da se vsega tega ni potreba bati, kajti od državnih služabnikov sivih las se ne bo nićesar zahtevalo, kar bi ne zamogii storiti, kajti to bi bilo brezpametno. Ali gospoda moja, od tistih, ki vstopiti hočejo, ki se še le na državno službo pripravljajo, od tistih ima država pravico zahtevati, da so zmožni vsega, kar država tirja in tirjati mora, (dobro! dobro! na desni), in ker je ona za enakopravnost v uradu in pri sodniji porok, si mora tudi sredstev po tem izbrati, zato mora uradnikov imeti, kateri so tega zmožni, kar država zahteva, Tu vendar ni ni kake krivice, ki bi se kaki narodnosti godila, ako se od mladine, ki se za državno službo pripravlja, zahteva, da je obeh deželnih jezikov zmožná. Konečno ste pa mislili še, da smete sklepati iz enakopravnosti obeh deželnih jezikov na nevarnost, ki bi se lahKo v oziru na jednoto službo prigodila in zaradi tega hočem še enkrat svoje raztoimačenje člana XIX. od ravno-prej ponoviti. Rekel sem: Vsakdo ima pravico, da se posluži jezika v deželi običajnega; iz tega sledi pravu, da se sinejo v tem jeziku pritožbe de-lati, in zahtevati, da se tudi sprejemajo, da se v tem jeziku obravnavajo in rešujejo. Ta pravica je popolnem in cela zagotovljena. Drugače pa je vprašanje, tikajoče se notranjega poslovanja gosposke. Tukaj se pa narodna enakopravnost ne prikaže neposredno, na prvi pogled. Tukaj ima enakopravnost le toliko pomena, da se z vsakiin jezikom lahko prosi za službo pri notranjem po-slovanji, kar pa še le izvrševalna oblast kot odločilno mesto določuje. Dokler se ona mejá ne dotika, pravic posamičnih, pravic strank gledé obravnav in obsodeb, odločuje vedno vlada kakor izvrševalna oblast, toraj to nikakor ne more predmet javnega prava biti in toraj na noben način ne more notranji službeni jezik gmotne vse-bine za postavno uravnavo državnega jezika povoda dati. Potreba javne službe mora za izvrševalno oblast merodajna biti; in res se vse službe med seboj tako vjemajo spodaj in zgoraj in je ravno v koncentraciji višjih krogov zadosti poroštva m to tako tehtnega, da se v resnici ni bati treba, da se ondi za nemško veljavo v interesu skupne ednote premalo stori. Tudi v tem obziru je status quo in položaj, kakoršen je, tak, da ni nobeni nevarnosti razpostavljen in tudi nobene nevar-nosti na dan ne kliče. Le v enem oziru zna morda kaka nevarnost v razvoji enakopravnih pravic ali pa kak pomislek se nahajati, namreč v tein, da, ako se bode nauk predaval vse skozi le v enem jeziku, se bodo jele vrste tistih čistiti, ki bi bili za državno ali za vo-jaško službo sposobni in da bode morda naraščaja pri-manj kovalo. Toda. gospoda moja, to ni následek izvršitve enakopravnosti v uradu in pri sodniji, temveč to je naravna posledica one tretje alineje člana XIX., o katerem sem poprej govoril. Odpravite jo in tudi ta skrb bo pri kraji. Tudi za to sem se uže pobrinil, ali pokazalo se je, da morda duhovi za to še niso zreli in strasti pa še preveč razburjene, da bi se taka spodbuda odmah razumeti dala. Tudi tukaj se tolažim z nado, da se bode tudi ta razum zbudil in da se potem zgodi kodifikacija. V očigled tega vprašanja zanašam se na silno m zmagovalno moč resnice, dejanj, potrebe, ljubezni do skupnosti in njene naklonjenosti, zanašam se na krepko moć avstrij-ske zavednosti in avstrijskega duha, tistega, ki je sto-letja dolgo razumel obraniti vsem viharjein klubovajočo jednoto ter čuvati in gojiti narodnosti po kraljevinah in deželah; tem se bo tudi dandanes posrečilo združiti to jednoto in njene pogoje z varstvom in brambo pravic vseh narodov. (Dobro! na desni.) In hoc signo vinces — v tem znamenji boš zma-gal — tu notri je vsa umetnost. Preden pa do tje pri-demo, vas pred vsemi kodifikacijskimi poskusi svarim, kajti po njih se bo konečná rešitev le zavlekla. Zaradi tega, gospoda moja, ne morem glasovati za predlog gospoda poslanca Wurmbranda in ker nahajam vzroke, ki me k temu nagibajo bistveno izražene v vzrokih, ki jih je navedel g. poslanec vitez pl. Groholski, bom za njegov predlog glasovah (Živahna pohvala in ploskanje na desni. — Govorniku se od vseh strani čestita.) Naši dopisi. Z Dunaja 21. aprila. (Ogerski voli in Hugo Schenk.) Potovanje cesarjeviča našega gotovo v prvi vrsti zanima naš politični svet, toda o tem lahko berete obširno poročilo v vseh dunajskih časnijih, zato Vam pa hočem poročati še nekaj o ogerskih volih in o Hug. Schenku. O volovski pravdi naše vlade z ogersko se dolgo — dolgo poglavitni interesent — dunajsko mesto — celó glasilo ni. — Ko je bila pravda naše vlade z ogersko uže skoraj končana, oglasilo se je vendar županstvo dunajsko s tem, da je dalo magistratu nalog odgovoriti na sledeča vprašanja: prvič, kaj storiti, da bode Dunaj zadosti preskrbljen z govedino? Drugič , kako zabraniti, da ne bodo odhajali dunajski mesarji na požunski trg. Na ta vprašanja je magistrat sicer izdelal rečne in primerne odgovore, toda komisija za aproviziranje in pa mestni zbor odgovorili so zopet po svoji stari navadi, da je vlada vsega kriva in da naj njo zadene vsa odgovornost in da je eden pripomoček v tem, ako vlada zopet odpravi nov tržni red! Vse to priča, da se tržni komisarji le z silo dajo ločiti od polja, na katerem so na škodo živinorejcev in Dunajčanov dolga leta žéli milijone. Danes je tukajšnja deželna sodnija nazaj dobila po-trjene smrtne sodbe zoper Hug. Schenk a in Schlo-sareka, menj vdeleženega in bolehnega Kar. Schenka poinilostil je cesar na dosmrtno ječo. Obsojencem na-znanila se je dokonečna sodba z dostavkom, da bodeta prva dva jutri (v torek) zjutraj ob 7. uri obešena. Ob-sojenca sta vsa potrta prosila za duhovna. — To bo tedaj konec grozovitih morilcev. Iz Ljubljane. (O kmetijski ênketi), katera je trajala dva dni, přetekli četrtek in petek, poročamo obširneje na drugem mestu po poročilu Slovenčevem. — ( Volitve v mestni zbor ljubljanski.) Vdeležitev pri volitvi tretjega razreda bila je izredno pičla. Izmed vseh izvoljencev prejel je gosp. Valentinčič največ glasov, in to 77, ostali štirje izvoljenci po menj. — Vče-raj v drugem razredu bilo je nekaj živahneje gibanje, med tremi kandidati dobil je zasedanje razmere samo g. Ledenik izmed 234 oadanih glasov odločuo večino 192 glasov, dalje bil je izbran dr. Tavčar s 133 glasovi, notar Gogala s 126 glasovi, protikandidat obeh prof. Šuklje ostal je s 123 glasovi v manjini. — Od mnogo strani smo čuli glas od narodnjakov, da se ne vdeležé več volitev, dokler se bode tako postopalo v naši stranki, kakor letos. — Upamo, da do prihodnjih volitev se zbolj-šajo razmere v naši stranki, kjer se, kakor rečeno, ne sme dopuščati boj z a o s e b e, ampak voditi nas mora stvar, to je, blagor naroda in mesta. — (Sodnijsko.) Z velikonočniini prazniki bil je v pokoj dejan deželne soduije ljubljanske predsednik Ant. Gertscher z izrekom naj višjega priznanja za veliko-letno delovanje. — Za svetovalca višje sodni je graške pa je imenovan zvěst pristaš ustavoverne stranke Ed- 138 mund pl. Schrey, brat ljubljanskega advokata dr. R. viču in tudi v poljskih časnikih pričele so se množiti Schreya. Med Slovenci zbudilo je to imenovanje čutila pritožbe zoper sedanje vodstvo poljskega kluba, tudi se do vodja pravosodnega ministerstva, katerih izraziti rajši je kazalo na to , da v budgetni razpravi nihče izmed opustimo. Predsednik trgovinske zbornice Kušar in poljskega kluba ni zinil besede kot znamenje nezado voljnosti s postopanjem vlade A 4 v/viMvyvii-xjx» vjç^v/TAuvjtxvs ^ ^ . v. v* u w i * J—4. T UlJUVOll O jJ \J O \J Cl ULj V AUUV. --Vj podpredsednik J. Horak zadobila sta za njihovo novo širjenjem takih načel pa tudi pred tem Cza U izvolitev ministersko potrjenje. (Puškarska šola na Gorenjskem.) Ministerstvo za osobnosti med gališkimi zbor. državniki , da prenese! svari pred se boj v d trdeč , da je sedanja vlada za Gališk o uk in bogočastje je na prošnjo trgovinske in obrtniške kakoršna je sedaj v Avstriji sploh mogoča zbornice v Ljubljani ukrenilo , da je přišel nadzornik ^ v^. "ivv ' —uuivuiiv . «« JV UWUUU.U1U Onega 5 I\U.l jj U Cl O 11 U1 . »VlJOi V>J_l€l I\ \J I.UU1 <1 UIUYCJit* metal-tehniških obrtnih šol profesor na tehniki vitez pri odgovarjanji na vprašanja podpiranja sedanje vlade kar Czas trdi lajboljša, elja enako tudi za Slovence Hauffe iz Dunaja ogledat si obrti in študirat obrtniške razmere vKamnigorici, Kropi in Železnikih. Ogerska. Přetekli ponedeljek pričel je tukajšnji Ta poslanec ministerstva ogledal si je dne 16. t. m. v družbi okrajnega giavarja v Radoljici Josipa Dralke, vodje kranjske industrijelne družbe Karola Luckmanna in pa tajnika trgovinske in obrtniške zbornice ces. svet-nika Janeza Murnika delavnice v Kropi in Kamnigorici. Dne 17. t. m. ogledal si je fabrike omenjene družbe v Bohinji in 18. pa se je peljal v Železnike z namenom ) se o tamošnjih obrtniških razmerah podučiti. Ministerstvo pa namerava ustanoviti za te okraje nov obrt, namreč izdelovanje pušek, če bode poročilo omenjenega nadzornika ugodno. Nadjati se je, da bode poročilo za vpeljavo tega obrta tako , da bode ministerstvo po za-slišanji dotičnih občin in deželnega odbora ustanovilo šolo, kateri namen bo vpeljati novo obrt, to je, puška-rijo, katera jako cvete v Borovljah. To bode gotovo omenjenim krajem mnogo koristi napravilo in dobrota te naprave se bode posebno takrat pokazala, kedar bode državni zbor zopet svoje zborovanje, razpravljala se je dalje predložena obrtnijska postava. — Ministerski predsednik Tisza odgovoril je na interpelacijo zarad požun skega živinskega trga rekoč, da vladi ni bilo treba se-gati dalje, ker se je preklicala naredba nižeavstrijskega namestništva, pa zavolj tega bilo bi napak govoriti o ponosu zmagovalne vlade, temveč izreči se mora avstrijski vladi hvalno priznanje, da je sprevidivši napako preklicala protipostavno naredbo. Ponedeljek bil je prvi živinski trg v Požunu, navzoči so bili tudi dunajski mesarji. Nasproti pa se je ravno tišti dan tudi na ^■■^■^^■ nad 1900 volov. med temi dunajski živinski trg prignalo nad 500 ogerskih. žebljarija le malo zaslužka dala. (Krojača in čevljarja Tuma ml.) de- jali so v ponedeljek večer tukaj v zapor, kakor čujemo zarad širjenja veleizdajskih tiskovin. Ako sta zaprta res kriva, upamo, da sta vsaj eel ina Slovenca, katera sta zašla na taka kriva, človeški družbi pogubna pota ! (Pavle posebno v ljubljanski okolici gla- Turška. — Přetekli četrtek zjutraj dospěla sta ce sarjevič Rudolf in princesinja Stefanija v Carigrad pri lepem vremenu na brodu „Miramare". Sprejem bil je sijajen. Več brodov peljalo se je cesarjevič ti na proti, se ve da v prvi vrsti naš poslanik in drugi zastopnikí naše kolonije v Carigradu. Pri izstopu na suho sprejel je cesarjeviča veliki vezir Said paša in pa minister za vnanje zadeve Asi m paša, potem peljaia sta se visoka gosta v krasnih dvorskih vozovih v hišo „Jildiz-Kiosk" imenovano, kjer jima je bilo odločeno bivališče. sul- sovit tat, umri je danes teden v ječi na ljubljanskem gradu. Tam so ju zopet sprejeli veliki vezir in komorniki tan sam pa jima je přišel na proti pred veliko dvorano je po pozdravu podal roko princesinji in jo peljal v no tranje prostore prašaje , kako se počutita césar in ce sarica. ? Naznanilo. mestu bil je sprejem povsod sijajen, ravno tako so bili brodovi ob bregu morja vsi okinčani z za- Potem vrstile so se dan za dnevom sloves- Okoli srede maja bodo se prodali v Ljubljani po tom dražbe 4 biki muricidolskega plemena kraj dražbe se bode pravočasno naznanilo Čas m Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 22. aprila 1884. s va m i ♦ ; nosti obedi, ogledovanje, katero je le deloina zadnje dni zadržavalo nastalo slabo vřeme. — V petek bilo je pri sultanu veliko kosilo, vsa jedilna oprava, žlice, krož-niki itd. bilo je zlato; sultan govoril je s pomočjo tol- maca, ker sam govori slabo franeosko. Sultan po dělil je cesarjeviču Rudolfa véliki kordon Osmanijevega reda z zvezdo v briljantih, princesinji pa Novičar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja D u n a j so v prvi ti zavzeti za cesarjeviča, potujočega sedaj s princesinjo bteianijo po Turškem, pa o tem poročamo na drugem mestu Cesar preselil se je za tekoče poletje v Schônbrun. od Sefkat-ovega reda z brilijanti, odlikovano bilo je tudi zavratno verižico z brilijanti, cesarjeviču pa z brilijanti okinčano sabljo in tako okiučano pištolo. spremstvo. Podari! bode sultan Egipt. Za vredjenje denarskih razmer egiptov skih sklicana je posebna konferenca, katere se vdeležé koder pa dohaj vsak na Dunaj Državni zbor vse dotične države. Poročila z gornjega Egipta so začne zborovanja zopet ta petek Mestni zbor du- za Angleže ili Evropejce sploh bolj in bolj iznemirljive. izrekel je zopet svojo judom prijazno besedo Nověji telegrami potrjujejo, da je iz endi-j a brodeč gledé tukajšnjega živinskega trga, očetov kriva je vsega sedanja vlada. Naš današnj najski dopisnik poroča o tem več po sklepih mestnih brod s 300 begunci obtičal v Nilu in da so uporniki du vse osobe na brodu pomorili. Tudi telegrami Gor donovi iz Hartuma so malo tolažljivi, trdi sicer da Včeraj zjutraj ob 7. uri oběsili so tukaj glasovita ima s svojimi vojaki živeža za 5 mesecev, pa rešitve Hjfiuu^^^H^^^g^^ako bi došlo 2000 dobrih turških vojakov morilca Hu Schenka in pa Schlosarek Ka Schenk pa je pomiloščen na dosmrtuo ječo obeta si ^ vw^ vw^^x v kar bi se sultan dal pregovoriti z denarno podporo Iz Gališke Mnogo se je čulo nověji čas o raz- 2 milijonov gold. prtji poljskega kluba v državnem zboru, s posebnim sklicevanjem na odložitev poslanstva po prof. Zaharije- Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani