List 39. Z Dolenjskega, 28. sept. 1891. Ko se je o^Jjeta^4^48^_jia|)rej bglie^jDžrvijo naše pojitično in narodno g banje, naredile sta_se v naši deželi, reker-Di^liF naTavsk Proti, dve politični stranki; na eni strani so bili slovenski^frodoljubi, posvetni iu_jiu_-tgxsk*, na drugi stranrt^emci in njih privrženci.-"Ta^iz >niirfi dejaLskih in zgodovinskih razmer izvirajoča razdelitev ostala je potem do najj^vejfjLga časa. Res, da v slovenski stranki tudi v prejšnjih letih nj__bilo__brez različnih misli. Zlasti od leta 1867. naprej jel se je v njej pojavljati neki radikalnejši oddelek, tako imenovani »mlajiLSIovenci*. Kranjski deželni zbor je tedaj, tudi ko je imela narodna stranka večino, pošiljal po- nslance v državni zbor na Dunaj A uspehi tega poslan-j stva bili so tedaj, ka^j^scL^daj, silno neznatni. Čehi' so delali takrat pasivno poliltko, in njih ravnanje je močno vplivalo na naše slovenske kroge. Mnogoteri ^mlajših so očitali starejšim neodločnost in še kaj nuj *-šega. Pristopila so zraven še osebna nasprotstva, in pn|]o^j^_re8 do_xa_zcepa__v__staro in__^mladojjoveniko stranko. AlT^žalostni nasledki te razdvoiitve so se kmalu pokazaji. Bilo je v»e to le v korist nasprotni nemški /^stranki, ki je na to mogočno povzdignila svojo glavo in L4)ila zmagovita pri državnih in deželnih volitvah. Nej sreča nas ie takrat ap^rnp.r.nvala. Mi_smo_se zopet, zcfnT-% JUH A žali bog, da smo se v noTerjfenr^ifsi^^ ; "čeri cepiti ; »ali zdaj iz vse druzih vzrokov. Zdaj ne gre i več za boljšo narodno politiko, ampak , baje yza vero ; proti brezverstvu. Po tem geslu se je jela snoVati in od-• ločevati posebna katoliško-politiška stranka. . Tudi prejšnja leta je naša duhovščina vedno skrbno ^varovala svoje versko in cerkveno stališče. Naša narodna (stranka je bila v tem ž njo soglasna ter jo je pri vsaki Priliki, kakor smo že omenili, po svoji moči podpirala, Lter ni znano, da bi se bila duhovščina v tem oziru kedaj pritoževale. Zato je res veliko vprašanje, če je bilo treba snovati si posebno stranko in zlasti posebno katoliško- politiško društvo; in ker je vsa podoba, da izraža ravno to društvo v svojem dejanji iniljenje in teženje nove stranke, hočemo si je natančneje ogledati. A[i_rj^pnBJL_že_sHšio^o^ : T^jjii\stiij^j^_NV8,a- kemu katoliškemu S^yL^ncii_Lri^orjno. ^j^clii^fti^ ^in^slrJLri^^ Res, niti ime, nit/ pravila niso temu zadržek: pač pa duh? ki sedaj društvo navdaja. Ta duh ni skupnosti 'ugocten, ter se bojimo, da ie snovanioiu ai)sedaijie'"Hftgš-ruvanje društvu pregloboko vtisnilo strankarski pečat. Sploh^pri nas na KranjskerQ^a_napjravljanje k&c&ga političnega, društveni bilo nobene -silne potrebe. Mi imamo večino v deželnem zboru, imamo svoj narodni klub in od njega postavljeni zvrševalni odbor. To so legalni organi za narodno LoJit[ko, zlasti kadar je treba pri-[pravljati ali voditi volitve za deželni ali državni zbor, ali rešiti kako drugo, za našo deželo važno vprašaLje. Sicer j?o res^ pred več leti naši_rodoJjubi__8es_tživili pravila z^loy^8ko-politiško_jiriižtvo, katera je vlada tud; odi -brilft. Alj_ker se pjitr_e_ba takega društyAJgjgLutil^j:^gIa» sp^jjrjjiHa^dž^^^ Neumorna nas je bil pa pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami g. dr. Vojipjak sklical na ustanovni zbor tega društva. Zbralo se nfsfs je bilo obilno število duhovnih in posvetnih narodnjakov. Tedaj so duhovni gospodje pred vsem drugim zahtevali, naj se pravila tako podopolnijo, da se tudi versko stališče poudari, da bo tudi njim mogoče brez pomisleka pristopiti. Posvetni smo jim odgovorili: Nate bel list, , napišite sami nanj, kar želite, samo da bomo skupaj \ delali. Proti temu ni bilo nobenega ugovora. Nato smo hoteli tudi odbor tako izvoliti, da bi bil duhovnim in ( posvetnim povšeči. Dogovarjali smo se mnogo, pa do / soglasja nismo mogli priti. Lahko bi bili odbor izvolili z \ večino glasov. Tega pa nismo storili, ker nismo hoteli / nikogar s posiljevanjem odbijati in smo si mislili, bolje\ nič, kakor nesloga. Odložili smo volitev, z besedo za ( 14 dui, v mislih pa, ker se nam tudi nikamor mudilo ni,<^ za nedoločen čas. A]i_8novalci katoliško^politiškega društva^ niso hiiL tako najtajaLni. Za ustanovni zbor odlični narodnjčHrfflpSjf? 308 ^K^-^ns^^ n^80 Preie^ njbeaega vabila. Odbor se je iz- MroliLbrez ozira _na drugo stranko. 5 ^^^^ Tž^7fprT)iTo tir iiriižtvo~"prerei po svojem postanku jednostransko. Se bolj pa kaže jednostranost njegovo d0sedilnje""delovanje; iz katerega je vidno, da se dejansko in odločno ravna po n^resjučpem geslu, da je pri nas na Kranjskem vera v nevarnosti. V tem smislu je začelo ^sjoje_ag[tacjje^pri državnih in potem sjpet_pri Ljubljanskih mestnih jolitvah, in to s tolikim ognjem, da je ho- \ telo izkušene, zaslužne, v vsakem oziru poštene narod-njake izpodriniti z^jiovimi možmi, ki za veroniao holjši, za_ffenge^i^LLfia^-m^ KolikoTazburje- nUgtT^kolTko pT^vTčneleže jeT provzfUčilo to ravnanje, ni treba tukaj razkladati. Vsem nam je še v živem spominu. Ob enem se je pa društvo pri tem pokazalo v tako ne-vabljivi svetlobi, da ni misliti, da bi se pod njegovo sedanjo zastavo kdaj spet začelo skupno narodno delo. Nasprotno. Tega društva ravnanje je šele dj)sjedanj^)_jia-rodno 8tranko_popolnoma in dejansko razklalo v dva politična tabora, kTsi napovedujeta za prihodnjost vojsko brez vsega prizanašanja. Narodna disciplina pa pojdi z ^ogom-KO nasledkih tacega položaja drugi pot.