KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠirrU
RAZRED 42 (2)
INDUSTJRISKE SVOJINE
IZDAN 1 APRILA 1938.
PATENTNI SPIS ST. 13968
Siemens-Schuckertwerke Aktiengesellschaft, Berlin — Siemensstadt, Nemčija.
Merilnik poti za vozila.
Prijava z dne 16. aprila 1937.	Velja od 1. novembra 1937,
Naznačena prvenstvena pravica z dne 27. aprila 1936 (Nemčija).
Izum se nanaša na merilnike poti za vozila, katerih čela osi segajo v okrove osnih ležajev, ki so deloma napolnjeni z mazilom, zlasti za železniške in podobne vozove. Iskustva so pokazala, da se do sedaj znani kilometrski števci včasih presenetljivo hitro obrabijo ter da kažejo v znatni meri napačno.
Izum odstranjuje te nedostatke. Izhaja iz spoznanja, da se prestavlja os zaradi obrabe ali obnovitve ležajne obloge vozila relativno k ležajnemu okrova v navpični smeri, in da se pri surovem voznem obratu os istotako pogosto sunkoma preloži, v navpični in aksialni smeri.
Da se tedaj odstranijo škodujoči ali točnost merjenja moteči vplivi osne preložitve na števje, in da se zaščiti števje pred hitro obrabo, se uporablja po izumu za pogon števja locenj, ki leži v okrovu osnega ležaja tako, da lahko niha. Locenj se dotika na obeh koncih vodoravnega premera na čelu osi pritrjenega ekscentr-skega koluta, s čemer ie prisilno sklopljen z osjo. Dotikalo! deli, s katerimi leži locenj na ekscentnskem kolutu, imajo najbolje tako aksialno dolžino, ki je enaka ali večja kakor je prosta premaknitev osi v aksialni smeri.
Izum je podrobneje razložen na podlagi načrta. Sl. 1 kaže kilometrsko števje shematično v perspektivnem pogledu, sl. 2 v stranskem risu.
1 je os vozila, na katere čelni strani je pritrjen ekseentrski kolut 2, ki sega s svojim bombiranim robom po vsem obodu preko čela osi. Na končnih točkah 3, 4 vodoravnega premera D se dotikata ekscen-
trskega koluta 2 dve plošči 5 iz surove kože, ki sta pritrjeni na loonju 6. Locenj 6 leži potom dveh člemkastih svornikov 7 na dveh vodilnikih 8, ki ga vodita paralelno. Vodilnika 8 ležita pri 9 na nosilniku 10 števja 11, kateri nosilnik je pritrjen približno v sredini jarma pritrdilnega locnja 12, oziroma ki sestoji s tem loonjem iz enega skupnega kosa. Locenj 12 je pritrjen na okrovu ležaja z baibkami 13, prednostno z vmesno plastjo podajajočega se materiala. Pogonski locenj 6 se vodi v bližini svojih dotikalnih mest 3, 4 na locenj 12 pri 14, ker primejo jezički 15 locnja v utor kladice 16 iz surove kože. Mesto tega pa je lahko pritrjen na poganskem loonju kak 'del z utorom im na pritrdilnem locnju pa vodilni jeziček ali vodilna tračnica.
Da se izenači prosti premik členkov pri 7 in 9, sta oba vodilnika 8 zvezana potom vzmeti 25, ki skuša tiščati skupaj a!i narazen oba vodilnika. Previti jeziček 26 pogonskega locnja 6 nosi kljuko 17, ki prime v izobato kolo 18. To zobato kolo se ne more sukati nazaj, ker jo v tem ovira nazobčana zaporna kljuka 19. Zobna delitev kljuke 19 je del delitve zobatega kolesa, da se izenačijo tudi vplivi vodoravnih preložitev osi 1 na točnost števja 11. Zobato kolo 18 je zvezano preko predležja s številčnimi valji 20. Števje 11 sega v tulec ležajne ponvice in s tem v olje 21 shematično označenega ležajnega okrovja 22. Okenski izrez 23 števja leži nasproti vtoč-ni odprtini ležaja, ki se da zapreti z zaklo-pnico 24 ležaja tako, da se lahko čita stanje števja po odpiranju zaklopnice 24. Locenj 6 lahko leži namesto z vodilniki 8 z
Din. 15.
enim samim členkom na nosilniku števja, vendar se dobi tedaj zaradi vzvodne prestave manjši dvig za kljuko 17.
Pri pritrditvi števja v osnem ležaju se postopa najoblje tako, da se po odpiranju ležaja tulec ležajne ponvice preoblikuje na podlagi šablone piri eventualnih razlikah napram normalnim meram tako, da je za namestitev števja dovolj prostora na razpolago'. Nato ise označijo sredine babk 13 na okrovu ležaja, pri čemer je treba upoštevati varnostne razstoje med števjem in poedinimi deli ležaja, nato se vrta ležajni okrov ter se pritrdi na ležajnem okrovu pritrdilni locenj 12 potom babk 13 z vmesno plastjo iz usnja ali pod. Pritrdilni vijaki se zasigurajo na znan način. Z močnejšimi ali tanjšimi vmesnimi plastmi se šlevje lahko nastavi relativno k ležajnemu okrovu.
Izum nudi naslednje prednosti: Navpične preložitve osi, bodisi zaradi obrade toži roma obnovitve ležajne obloge, bodisi zaradi nihanj osi, so popolnoma brez vpliva na števje, ker potekajo dotikalne plots-kve delov 4 in 5 v smeri te osne preložitve. Istotako so aksialne proste premaknitve ■osi brez vpliva, ker ležijo dotikalne ploskve delov 5 tudi paralelno k tej smeri premaknitve. Vodoravna nihanja osi v prečni smeri pač ne nastopajo, ali imajo vsaj tako neznatno amplitudo, da so lahko zanemarljivo majhna napram dvigu pogonske kljuke 17. Zaradi nesimetričnega vlivanja ležajne plošče ali zaradi nesimetrične obrabe ležajne obloge nastale osne preložitve ne vplivajo na točnost merjenja števja, ker je izvedena zaporna kljuka 19 nazobčano, ter prihajajo zobje zobatega kolesa po položaju dviga pogonske kljuke v en ali drugi zob zaporne kljuke 19. Tako je zasigu-rano stalno enakomerno obračanje števja tudi pri horicointalnih preložitvah osi. Sicer je pogonski locenj 6 prisilno zvezan z osjo vozila in intermitirajoče nasilno sklopljen s števjem tako, da ne morejo nastopiti napačna merjenja. Če intermitirajoče sklopljenje ni zaželjeno, potem se lahko uporablja namesto enostavne pogonske kljuke 17 ena izmed znanih konstrukcij ,na dvojno kljuko, ki obrača zobato kolo 18 pri premikanju pogonskega loonja 6 v eno in v drugo smer. Ker so take konstrukcije po sebi znane, jih tu ne bomo podrobneje razjasnjevali.
Števje se prilagodi na doličen način posebnim razmeram ležaja ter upošteva vse ležajne tolerance, števje leži stalno v olju ležaja, je tedaj vedno dobro mazano; tresenje in udarjanje posameznih delov števja se duši potom olja. Pri obnovitvi olja v ležaju je treba vlivati sveže olje vedno skozi števje. To preplafcnjenje daje učinkovito čišče-
nje vseh delov števja. Stanje števja se lahko pripravno čita skozi odprtino vtočnega pokrova 24. Tudi vsi členki pogonske priprave ležijo pod oljem ali pa so dovolj mazani pri manjši polnitvi ležaja z oljem zaradi neposredne bližine z mazalno blazinico, ki je nameščena pod osjo 1, ob kateri blazinici drsijo mimo svorniki 7. Pri vrtenju osi prihaja olje tudi k efcscentrske-mu kolutu 2 ter omoči plošče 4, 5 iz surove kože, od koder prihaja tudi k vodilom 14. Olje se vrže nadalje med vožnjo od ekscentrskega koluta 2 na svornik 7; olje kaplja tudi po vožnji od mirujočega ekscentrskega koluta na ta svornik. Zadostno mazanje členkov pogonskega loc-nja 6 je tedaj zasigurano pod vsemi okol-nostmi in tako je tudi zavarovana pogonska priprava proti obradi. V členkih pogonskega locnja tudi tedaj ne morejo nastopiti razdiralni sunki, če so se tekom časa členki nekoliko obrabili, ker izenačuje vzmet 25 vsako preveliko prosto premaknitev členkov in prestreže morebitne sunke. Bombirani rob ekscentrskega koluta 2 daje skupno z mazanimi ploščami 4, 5 iz surove kože zelo trajno drsno vodenje. Pri tem prepreči predvsem bombirani rob koluta, da bi se v plošče 4, 5 vrezali utori, ki bi mogli povzročiti prenos sile na členke pogonskega loon ja 6 pri prosti aksialni premaknitvi osi napram ležaju. Najbolje je, če se izdela vzvod 6 iz lahke kovine, da se preprečijo tudi sunki gmot na pogon števja.
Patentne zahteve:
1.	Merilnik poti za vozila, katerega čela osi segajo v okrov osnega ležaja, ki je deloma napolnjen z mazilom, zlasti za železniške vagone itd., označen z locnjem (6) za pogon števja (17), sposobnim za nihanje in ki leži v okrovu (22) osnega ležaja, kateri locenj (6) se dotika na obeh koncih vodoravnega premera na osi (1) pritrjenega ekscentrskega koluta (2), s čemer je locenj (6) prisilno zvezan z osjo.
2.	Merilnik poiti po zahtevi 1, označen s tem, da leži zunanji obod ekscentrskega koluta (2) vseskozi zunaj oboda tečaja osi, in da imajo deli (4, 5) locnja (6), ki se dotikajo ekscentrskega koluta (2) tako ak-sialno dolžino, ki je enaka ali je večja od proste aksialne premaknitve osi v ležaju vozila.
3.	Merilnik poti po zahtevah 1 in 2, označen s tem, da obstojajo deli (4, 5) locnja (6), ki se dotikajo ekscentrskega koluta (2) iz surove kože ali podobnih kosov, ki so pritrjeni na loonju (6), ter da je obod ekscentrskega koluta (2) bom,biran.
4.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 3,
označen s tem, da se vodi locenj (6) potom vodilnikov (8), iki ležijo v fiksnih točkah.
5.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 4, označen s tem, da je jaremska stran loc-nja (6) okrnjena navzdol in da so pritrjeni členki (7, 9) vodilnikov (8) v olju osnega ležaja ali v bližini tega olja oziroma ma-zilne blazinice osnega ležaja.
6.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 5, označen s tem, da sta zvezana medsebojno oba vodiloika (8) v svrho zmanjšanja proste premaknitve v členkih (7, 9) z vzmetjo (25), ki skuša oba vodilnika (8) tiščati skupaj oziroma narazen.
7.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 6, označen s tem, da so pritrjeni vodilnikovi ležaji (9j in števje (17 do 20) na jarem-skem komadu (10) loonja (12), ki je zvezan z okrovom osnega ležaja prednostno
potom vmesne plasti podajajočega se materiala.
8.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 7, označen s tem, da se vodi pogonski locenj (6) števja (17 do 29) v bližini točk, kjer se dotika ekscentrSkega koluta (2) na pritrdilnem locnju (12), prednostno potom delov iz surove kože (16) ali pod.
9.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 8, označen s tem, da sega števje (17 do 20) v tulec ležajne ponvice (22) in s tem v olje (21) osnega ležaja.
10.	Merilnik poti po zahtevah 1 do 9, označen s tem, da ima števje (18 do 20), ki se upravlja preko kljuke (17) od pogonskega loonja (6), zaporno kljuko (19), ki je nazobčana z delitvijo, ki je del delitve zobatega kolesa, v svrho, da se izenačijo vplivi horicontalnih odmikov lege osi (1) na števje (18 do 20).