NAROČNIKI!
Če bo izžrebava Me-vtika, ki je tn natisnjena, bos/« dobivali »Domolju-bts<-. prihodnje l,e!o brez« platno. . .
Maj Bog i« svet tak© ljubil, da |c dai svojega edinorojsesega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruj«, ne pogubi!, ampak mi v^m življenje. Bog aamrež ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet sodil, sname, da hi se $¥®f po njem miičai. Mm sanj veruje, m bo obsojen; kdor pa n® veruje, j® že v obsodbi, ker m veruj® v ime edinorojenega Sina isožjega.
Vesele praznike Selita uredništvo in uprava
pofšnSutu plačana v g&iovtnl
Domoljub
& Llutoijant. 22, decembra 1937	^^ £Cjro #	SI
Z&eeiki slovenske politike
Slovenci smo začeti politično iSv«*i šele 1. 1848. Sieer smo imeli že » Saša Fra&easov fakroK i- 1300) par mož. ki so »e bolj ali csa.nj Mw»dali svoje 8iove>i<sfe<s narodnosti in pa tega, da jo slovenski nar'4 samostojno telo, ki mu priftAsjo (f .»ove pravi««, tod« to »n bih le redki posamezniki, dočim »o bile Široke plasti ljudstva politiko 8« popolnoma mrtve in nazadnjaški absolutizem cesarja Franca i. je skrbna pazil r«s fev, da se ijuti-stv« n« bi prebudil* ter zahtevalo svojih pravi«. Zato ni dovoljeval ne društev, ne časopisja. Približno lake raaraere ao vladal'« Maj radi po večini ostale Evrope
L. 1848 je končno počilo, najprej v )*'rart-eiji, nato p« v*« mnogi« darsgih državah; v Avstriji že mm*-rw rraires,- OtftVne zahteve fevohietjo so bile; politične svoSioSfine, narodna enakopravnost in kmetska odveza (osvo-bojenje izpod graščinskega jarma). Velikanskega pomen* revoleeije »o se v Avstriji »v«- j <!«ii le Mernei, Cehi, Marijan in deloma Hrvatje, dnčim ,*roo bili Slovenci nanjo popolnoma n«priprsvlieni. Redki narodno zavedni izobražene i v domovini niso prav 7» prav niti vedeli, za kaj gre, kmečko ljudstvo »s pa sploh ni brigalo za drugo kot gg fcmečfeo odvezo. Zato emo SSovenci tudi izšli Iz revolucij« praznih rok.
Edin« skoprua na Dunaju ln v Grade« živečih slovenskih izobražencev, ki je bila v nepoarednejSi sw«i % duhovnim valovanjem tedanje Evrope, je spoznala pome« revolucije in začrtala našemu narodu tudi mi prvi politični program, M je obsegal zahteve: 1. združitev vseh »leveaaklh pokrajin v zedijujjeno Slovenijo, t. popolne enakopravnost sloven-skega jezik« v Sol! in uradih, 8. odpor preti vfopifvl A vstrlje v Veliki Nemčiji. Toda te zahteve kii našlo v domovini &b premalo razumevanja in pcdpore, da bi jih biti mogli doto) j krepko uveljavili, nezrelo kmečko ljudstvo pa v svoji kratkovidnosti »ploh nI zaupalo izebraženatvu. Zato smo tudi poslali v tedanji državni zter poslance, da se Bog uaml-II. Kar je iijto izobražencev, m vlekli vsak na avojo al ran, kar je bilo kmetov, no bili pa popolnoma nesposobni celo za zastopanje kmečkih koristi. »Program« enega izmed takih kmečkih poslancev je bil n. pr.: >Ena država,
»Domotmha" zmionj!
PropuHundnemu oddelku »Domoljubat
Ljubljana.
Pod pitani naročnik t Domoljuba« tem hit M.rpbnn, da imam o Udu 1918 pravico do hrevpluruvAB polil jm ju Hala.
Naročnino m »Domoljubat /S hln I9V ivtn plnrnl (po polili), (pri poverjeniku).
f,i*t prihaja na la-lc nanlao:
Imet »»•»»,..,,,
A ra/.-...... . . it. . .
Potim...........
O pomba:
en cesar, ena vera, samo tlaka in de*eti«a na j ae odpravi; tudi aa pute, jajea in sir. Sicer naj pa osSane vse pri starem.«
No in k »staremu« se je res kmalu vrnilo, Revolucija je bila kmalu zadušena iu v par letih odpravljene tudi vse njene pridobitve razen kmečke odveze. Toda kolo časa gre naprej in se ne more ustaviti. »Stara« Avstrija je bila nemogoča in absolutistični režim je doživljal ixl 1.	.1860 lake potome aa
vseh poljih, rfa se j'e l. 1880 zrn,I sam od | sebe brez nove revolucije. Cesar je bil prisi-i fjen avstrijskim narodom vrniti ustavo, toda | trajalo je Se 8 let, preden je Avstrija našla ! svoje končno obliko z ustavo iz 1. 18o7, ki ie j bit u potem v veljavi do konca svetovne vojne. 1 Tudi v tej prevažaj dobi, ko »e je za e®-lega pol stoletja krojila »toda avstrijskim na-i rodom, smo pokazali Siovene: Se svojo popol-: no politično nezrelost. Na edino pravilni pro-| gram iz i. 1848 smo nekako pozabili, odroraa i si nismo upali odločim ga zastopati, drugega l pa ustvariti nismo znali, zato srno tavali ko* izgubljene ovce, ki ne znajo ne naprej in u® nazaj. Zalo je seveda tudi samo ob sebi umevno, da »o odločevali o naši n3odi drugi brez nas in pioti nam,
Vodstvo države je prehajalo v teb letih iz ene roke v drugo. Borila sta se za premoč <St'a tabora; federalistični in centralistični V prvem taboru je bilo plemstvo iti večina Slovanov, v drugem pa z3a«ti aemSte meščanstvo. Zmagalo je končno to- Poprej skups« Avstrija je Wla razdeljena v dva državni polovici (avstrijsko in ogrsko). V ogrski polovici naj Iri dobili vso oblast Madžari, v Avstrijski pa Nemci. Zato je minila tudi avstrijska ustava iz I. 1867 mnogo centralističnih teženj, feprav »e ni upala čisto zadugiti avtonomije posameznih dežoi. Federalistični tabor je imel konservativni in ?ref«ž«o katoliiki značaj, c«itrali-siičnl pa Izrazito liberalni in nemško nacionalni. Tako je bila L J867 avodeca v avstrijsko politiko liberalna centralistična in nemško nacionalna smer, ki se je ni mogla potem popolnoma otresti Avstrija prav do svojega konca in ki jo je tudi •— pokopala.
Kakor smo že povedali, smo se pokazali Slovenci v tej dobi politično popolnoma nezrele, kar tudi ni čudno, če pomislimo, da je bila ljudska lzobrav.ba 8e na jalto nizki stopnji, da je bila večina našega izobraženstva nemškega mišljenja, da smo bili Se brez dru-Stev in drugih organizacij in da stoletja nismo imeli nobeno narodne samostojnosti. In ta naša politična nezrelost se Je nad našim narodom bridko maSčevala na vseh poljih, ker smo morali pozneje z neznanskim trudom iztrgati vsako drobtinico nagih pravic iz nem fiklb Itt eentrafisiičnih krempljev.
Vodil jo v vsej tej dobi, to jc od 1. 1848 do 1867 nušo politiko dr. Janez BIeiweis, taj-

GOSPODARJU	GOSPODINJE!
MANUFARTURMA THGOVINA
Janko C"<e&jffilic
LJUBLJANA - LINGARJEVA UL.
Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po najnbtjih oanah. Velika ubera blaja za nevestine opreme I Najncvejis »vilcn« rui« in ierpel
»Vera monj® moti^rno zdravilo, ki hitro dtejiabotečfoe. OzcIravJJa, a n® škoduje.
VERAMON
c**k» $ 10 eli 20 tablola-ml.
Ostas rej, pod «, a «sd a. I. IMS-
nik Kmetijske družbe iu urednik tedaj ed! nega našega lista, l j. sNovic«. Bleivveis je b; pošte« mož fn iskren rodfrfjah, ki se je skuša opirati kolikor toliko aa ljudstvo, oziroma m njegov najveljavmejSi stan, t j. na duhovščino kajti drugih narodno zavednih stanov teda; Slovenci itak imeli nismo,. Ker je bila pa ve čina tedanje duhovSfiine še Jako konserva tivna, je imela tisdi Bie!weiaova politika čLstc konservativen značaj. To bi Se ne bila tolikr nesreča, a bili smo Slovenci tedaj sploh brez vsakega jasnega vsenarodnega programa. Zato v naši politiki tudi ni bilo nobene odločno eti, nobene jasnosti, nobene doslednosti, tem več smo politično živeli iz rok v usta Nismr razumeli, kakor še tolikokrat pozneje, glavni!: vprašanj dobe, temveč smo se pehali enkral za eno drobtinico, drugič za drugo, dosegli pa nismo navadno nič.
Kakor doma, tako je bilo tudi na Dunaju. Nafii poslanci niso tvori i; enotne skupine, ki bi izsilila nagemu narodu potrebne pravice in svoboščine, temveč je vlekel vsak na svoje stran, vsak je nastopal na svojo pest, večina je bila pa sploh nesposobna ,in je pridno — molčaia.
Le par jasnih duhov smo imeli tedaj Slovenci, ki so jasno videli značaj dobe in naloge Slovenskega naroda in slovenske politike v njej, toda lednnji »narodni prvaki« jim niso pustili do besede. V prvi vrsti bi bilo omeniti tu velikega in nesrečnega pisatelja Franca Levstika in koroškega duhovnika Andreja Einspielerja. Skušala sla v neštevilnili časopisnih člankih kazati nagemu narodu pravo politično pot, toda do širokih plasti politično še popolnoma neprebujenega in nezrelega kmečkega ljudstva njiju glas sploh &e ni segal. Vso politiko je tedaj vodilo le par ljudi; kako to smo povedali spredaj. Zavedli smo se svojih napak šele, ko je bilo že prepvz-no.
Položnice
prilagamo danes za vse poštne naročnike, ki dobivajo »Domoljuba« naravnost na svoj naslov brez posredovanja poverjeništva. Naročnino 38 Din za vse leto aH 19 Din za pol leta naj odpošlje vsak kar največ mogoče že v bOŽRdih dtS©tS„ zanesljivo pa do 31» fast&sarjja, Skupni naročniki plačajo Domoljub {Din 36) pri svojem poverjeniku.
Na tem mestu vnovič in prav posebno povdarjamo, da je od pravočasne obnovitve naročnine odvisna »godna rešitev prošenj za požarno podporo, kot jo določa »Pravilnik« tudi za leto 1938. Naj bi ne bilo med našimi naročniki nikogar, ki bi mu v slučaju požarne nesreče moral tudi »Domoljub« odreči svojo pomoč!
Na hrbtu srednjega dela položnice se lahko napišejo morebitne pre-membe v naslovu ali v načinu pošiljanja lista, v novem letu.
Opravi lista je tudi zelo ustreženo, če xapiše posamezni naročnik vrh« srednjega dela besedico »StšiF« ali »n©W% ker s® s tem pospeši in poenostavi vknjiževanje naročnin. Vsem in vsakemu še enkrat:
Ue odlaiajte s naro&ilno!
i$B&m&t§mbu4g - eno lete brezplačno
U prava »Domoljuba« je sklenila, da bo ob zaključku jubilejnega letnika pošiljala list celo leto 1938
500 naročnikom zastonj
Naročnike bo določil žreb. Naročniki »Domoljuba« bodo prejeli današnjo številko zaznamovano s tekočo številko, ki je natisnjena na prvi strani lista,
V prihodnji številki »Domoljuba«, ki bo izišls dne 29. decembra, bomo objavili Izžrebane številke. Kdor izmed naročnikov bo Imel na svojem listu številko, ki bo kot Isžre-baaa objavljena, naj del lista s številko fereže, napiše nanj razločno naslov, na katerega list prihaja, in vsaj do 6. januarja pošlje na ta-lenaslov: Propagandni oddelek »Domoljuba«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Izžrebam naročniki, ki prejemajo list pod skupnim naslovom pri poverjeniku, »a) naprosijo poverjenika, da odrezek odpošlje in potrdi, da so res naročniki lista.
Do brezplačnega »Domoljuba* nimajo pravice oni izžrebani naročniki, ki dc 29, decembra ne bodo imeli plačane naročnine za leto 1937. Ako je kdo izmed izžrebanih naročnikov že plačal naročnino za leto 1938, mu bo uprava že plačano naročnino vpisala v dobro za leto '939 ali pa bo na izrecno željo poleg »Domoljuba« pošiljala tri mesece brezplačno »aš popoldnevnak »Slovenski dom«, ki smo ga pred enim tednom poslali vsem »Domoljubu rim« naročnikom na ogled.
260i
dinarjev
je izplačala doslej »Domoljubov,-K uprava zvestim in točno plačujočim naročnikom, ki jim je ogenj uničil stanovanjske hiše. Požarne podpore bomo izplačevali tudi v letu 1038 na podlagi pravilnika, ki ga danes vnovič objavljamo.
Prosimo vse naročnike, pa tudi gospode poverjenike, da naročnino poravnajo pravočasno, to je do konca januarja, kajti le tisti naročniki, ki bodo do konca januarja imeli plačilno celoletno naročnino za »Domoljuba«, bodo imeli pravico do naših požarnih podpor v slučaju nesreče.
V letu 1937 »o prejeli požarne podpore sledeči »Domoljubovi« naročniki:
1 Frančiška Miklavčič, Brobovnica, župnija Ločine; 2. Valentin Križaj, Zgor. Bitnje,

iz centralne »inarne * Ifjslsjjanl bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj I
župnija Smartin; 3. Marija Kolar, Kovača vas, župnija Slov. Bistrica; 4. Lovro Krmelj, Sp. Nova "vas, župnija Slov. Bistrica; 5. Franc Mlakar, Pance, župnija Lipoglav; 6. Marija Pipan, Škofja Loka; 7. Ivan Prebil, Ihan; 8. Alojzij Bistan, Vače; 9. Ana Gojmerac, Griblje, župnija Podzemelj; 10. Franc Jerina, Blatna Brezovica. župnija Vrhnika; 11. Jožef Bogolin, Skopice, župnija Cerklje ob Krki; 12 Anton Vovk, Mislinja, župnija Št. Ilj; 13. Marija Ko-drič, Dobe, .župnija Kostanjevica; 14. Urban Srnak, Zloganje, župnija Škocijan p. Mokronogu; 15. Neža Larisi, Grapče, župnija Gorje; 16. Albert Kovaeič, Zelimlje; 17. Valentin Oblak, Zirovski vrh, župnija Trata; 18. Pavla Vesel, Sodražica; 19. Marija Sunke, Breza, župnija Trebnje; 20. Jera Muhvič, Mala Subo-tic.v 21 Franc Zorko, Ravni, župnija Sv. Duh pri Krškem; 22. Franc Zupančič, Gornja Slivnica, žup. Šniarje-Sap; 23. Franc Biandatater, Sp Jablano, žup. Cirkovce; 24. Janez Vodnik,
IfilicP111
Brode, župnija Škofja Loka; 25. Jernej Bitenc, Sostro pri Ljubljani; 26. Andrej Snoj, Črna vas v Ljubljani; 27. Anton Malovif, Metlika; 28. Jože Prime, Zalisec, župnija Žužemberk; 29. Anton Setnikar, Polhov gradeč; 30. Jane?. Vodnik, Šutna, župnija Zabniea; 31. Matija Lindič, Gabrijele, župnija Tržišče.
za nase
I. Vsak »Domoljubov« naročnik, lil je v mesecu januarju poravnal celoletno naročnino za loto 1938, prejme od uprave »Domoljuba« podporo v anesku 1000 Din, ako mu v tem letu hl*a, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1000 din.
Ii. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, neglede na to, kdo je dal denar m naročbo lista.
Fli. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta seznani naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani.
IV.	Naročnik - pogoreicc naj naznanilu o požaru priloži potrdilo županstva i« župnega urada, tla mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša aH stanovanje, in da jo — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plačal celoletno naročnino za leto 1938,
V.	Požarna podpora se ne izplača, četfldi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji:
1.	pogorelcu - naročniku, ki je požar sam povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik. kolnica, kozolec itd.;
3.	stanovanjskim podnajemnikom;
4.	lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša. v kateri redno ne stanuje.
Če po?ori hiša moža. čigar žena jc naročena na »Domoljuba«, ali hiša očela, čigar sin sj; hči prejema »Domoljuba«, pogorelec nima
pravice do podpore.	.
Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičenem n« bo uvaževala.
KAJ JE NOVEGA
OSEBKE VESTI
C Ji» jMuratk* U A mrk)* je ustavil ^ jMški k«-»tj iwij II w je v« 4t»i j».»»it k um* 4»iu«i««<ti! •• k* favtou
d 3§ let t*	* to«'. AIvr-v
Vok. J£*UviSk*	»s prtrešik
fepv }»•.*.'.» v v. im	jubil«*'-« i«
»ulii«« i
4 M»v« stovMtfk« lilijiiiirti V a - ivi
v Sia« j* edpetvv«]* «ripHitki. v M**4* >■>"'*■ cu U' ffVe®)*! ftutvrar. Njes* premotit Ista H«, k Vttf til,	jt u M*r«rijii» v <j>ti*i>t
g p,	U je tri v sajt-ijo« m Kitajsko.
S M.tf ji	je	v M«*roškega,
dirai* jt v Lnibljnei, kjer k st«>pji» v ski red. Z« rjui»j<»ie s* je pripravljala o,« Fra»-cosžs*««. Vovi	Kfitno obilno lažjega
d I« 6k»fij>lMg» t<-tepi>a. Imenovan i« l/t! t* dekan* d«-«»riije Vrhnika in hirati za ikot. iluli. »vftuika Ji>f.i<fz Hutoik, {upnik na Vrhniki, - Uraeičenf *> bili; Alfonz .laj f. žuf>. upravitelj na fiv. Planini, dne •/» oktobra \'X',7 na Župnijo Kturi trg ob Kolpi'. Jan»»z K <; tu , župnik i>J deksti na Vrtički. dn«! 15. novembra 1037 na župnijo I). M. v Polj u. in Janez li u r it i k , žijj;<.*k v Zg. Tuhinju, dn* 1* novembra 1!W7 im župnijo Vrhnika. — Podeljena j« bi iu župnija i.ftko-viea hrij-fn K a p u * u , kaplanu v Dolih pri MUH —■ Sn»>;i)ovaoi »o bili: ia župan upravi* ti'lji'; Martin Rado«, župtil upravitelj v Hlar<-ni trgu irl< Kolpi, /m ff'*riiSko Loko in HpodflJI tog (ekakii.r>>ndo); Ivan Slad i č, žup. iipra-. iti-lj pri l>. M. v Polju, za Mokronog; Jofj-1 K I e m e n 6 11, k»|i,sn na Vačah, za	Anton Hlanontk, kaplan v Vo-
dfcah, za Z«. Tuhinj-. dalje za ekakurendo-upravltelj«*: Franc MarkeŽ, župnik v Zagorju tAi Savi, /m Hv. Planino: Alojzij Zu-pn n c, Žnp. upravitelj v flmlhelu pri Žužemberku. za Zagradee, in Anton Oole, eks-pozit na Or,wuplji-m, "'.a ftt. Jurij pri flronup-l|em. - PremeMenf *o bili: Ivan K n a f e I j, žil p. upravitelj v LeSali, za kaplana v Orno-M«lj; dalj« kot kcplana: Srečko H u t h iz {'rnomljM k I). M, v Polju In Ivan Dol S i na h Moravč v Vodice.
DOMAČE NOVICE
• d Ohmsciio pokojninsko zavarovanje za-m-ImiIIi imrorifciifiT, ki je odobrila »edanja vlmlii, Ju tu ini-m-e, glavni prmlmet, » katerim »» l/Mvl vin lugOHlovaimko čaHOplitje. I.jub-
IjaiiHkl Pokojnliinkl zavod, ki mu Je organi-'/.uclja zavarovanja po vh«J državi poverjena, Jh ž<t razpoalal [Kitri-bno obrazce, * katerimi n« morajo v poAtev prihajajoči namnRčenci prijaviti do 1. januarja prihodnjega leta. Posebno veliko raz govorov ne vodi o Izvajunju šavarovanja med zagrobAklmi in iplltaklml nairmMen«!, zlinili pa mod zagreblklml, ki Jim ni prav, da Jo organizacija poverjena Izključno IJubljanakemu Pokojnlnitkomu zavodu, Sf>d«j n« oglufiu /jifirobSku nnnicRčejiBkn bolniška blagajna »Merkur* in zahteva organi/, anjjc zavarovanja zn nnmeSčnnco nn področju bodočega zagrebškega, zavod zase, zra-
vw tudi «*Jti>>*. d* « 1*kv;
b«3.iiik it-gfc txvv&* > yvit*faitmi
k* m*Cx*> vr#Sbe-	1*%»	Z»*
».rtiMattti d* s*	vpr»«ao?e
tirfiii	ki w f* dvvriiti r/*
tt» jiii t»r»ji uredi« »J** lUtdi bi	t&jij&M. da ri turi
padj^tja fedi «	Skupila leta
mi ta ri»MEi., 4.« Uviv	1*««
prijsviU r provinvoljno z»T»rw*cje is te pr«-d uvt-,' .svt»r*4t»fc dokupila ta isJMiestej itevito lel d VUao ta ž«Wwsi£«m kt dn^e tUMBctt««ce. Minister	i« odločil, da
dtl'jbra !924 leta zavrtens t. f*2r*daui <rttivvna loi«, v S''-»tci)> toliko kot zarrles« »*i6«ti»lt» »Ji r.;ija jimcauia. 2. 8 !<ri, dovrttr/ih na pet- ali itstrazrednici. toliko kot 2 rsz/eda eie«an»k« ali srednje iole. ia 3 Htm let na eao- do itirirazrtdnicab, '.oliko kot dovrtena ilirirazredna osnovna Sola. S tem je preklican odlok P. br. 10.952 43 t dne 14. februarja 1935.
d K cafco»v ® aaj»5žt»i saezdefe. Za juža* dele na&e drtave je znano, kako poceni je tam delovna »ris. Prej. preden je stopila v veljavo uredba o najnižjih mezdah, »o tam industrij« plačevali neverjetno bedoo, *a. naie »iabie kot beraSko Tako pfttolajo Časopisi, da so morale delavke v tekstilni tovarni v Bogo-jini v Bosni dUati dnevno po dvanajst do petnajst ur. za kar eo prejemale, reci io piti, pa tri do <te(?i dinarjev plačila. Kljab tako brezvestnemu izrabljanju s strani iudusirijcev v> s« na delo javljale ienuke v veiikera Številu, ker so mislile, da ;« ix>lje zaslužiti vsaj nekaj di-
>V	}•» isi'.ke mitm. fle w t.--, .-■r.-.j.
Uft.	*l'«(tii< »t	s.us .1 •
H '•>	Hi; i.£Upl*ylr fot+jvvt n;- «
»SNI; w4	k« »i-»-ttii< iS t kg	ti
I/iS • .
V»-titom	c«.h
ti pfj 1 lete «*«i t t* iMSfc. i.rsiLii »wx i s>i* p« j.«'«-fce *t4vi pfaku&rti* v i--.it •■. v:-.-mv> i kf sak««' drug* '.»Msl » ««e. ,u. i/a.-; z
atetraoe. '^ae o^Ceaia j^ejftr*-* Si tišino, V* 4>jwswt» ff«r> vy->e i»o tiiipf.M j* i • »uc rn	»vil- d* »5L» jjt* *l» y*is	.
•vtsSr.vfcAi i i.-i t^Mft 'ritpf^ ktr r»<-»ik»ti v e.-ai l».ftWj S do S l>». pri kg eeML
S pofeU t*.Hi«. >P**at»< >s .'^i*^'' <!>f-ti.1 •mMot hm fercnr^rnSf * Kiirv-s. 6 jb fc let
(Jf. }«■ iBUjit tirir;?	prsdotn't Ra
n, B>k« I'/* htr* »Urejis tUJ^a EJ*i:»rkai i a 1' Krav »vros lefctst' — l»s« Bradar. po--ti Hr»-t a f -i Krsnjii
V,ve is Slovencem je zaaa g. JI, ®F««la?, 904Spr«4fse<d«ilk	s&or.
trn mmimlatb	mme,
ObOfiMtte »e « iicfca-aissn Mprv^Mh c«,|x«lar-j«v. 2 m»>im izda'ko<n 'no»te d«M«ii velik dohi/ek. Pri tv>ai*h >n 1 islut»s prebrati eusko
Savodi a in rrokorne carrete o* e z**top„lTo:
t^MeiŠfH,** d- d^	e, p« «tai oO
narjev, kakor pa posedati brc; dela doma Za te aezaiiiiene Ijodi je pomenila uredba kar pravi blagoslov,
d Ijjabljsaa Bftj d»hS (rinit*. Mnogo pred vojno je že sedanji senator Ivan Hribar opozoril os nujno f>otrebo, da dobi Ljubljana svojo veliko tržnica Mnogokrat je liila kasneje ta potreba znova poudarjena, a tržnice nim»mo 8e dane«. In vendar ni stvari, ki bs dala tako ilaiska in tako hitro izvesti. Kajti a tržnico se dobi denar najlažo in najhitreje Vsi oni, ki hočejo imeti v novi tržnici svoje prostore, naj postanejo delničarji družbe, ki bo zgradila novo tržnico.
Šk&i in šest misijonarjev ubiith
Iz Kitajske je pilila stiaana novica, da je bil v mestu Cmigtingfu ubit misijonski škof in 6 nilMijonarjcv. lmona teh so: škof Frane Schraven. duhovniki Lucijan Cluirny, Tomaž ČnAka, Kvgcn Bertrand in Gerhard Wouter9 in iiiidijonaka brata Anton Geerta In I^sdisiav Prlnz. Vhi ko ilani mini jonske družbe lazari-»tov Kratko poročilo pravi, da so jih napadli kitajski roparji 10. oktobra in jih pobili. Nato m zvlekli njihova trupla na trg in jih tam zažgali. To se je zgodilo neposredno, preden so Japonci zavzeli mesto. Najbrž so ta zločin napravili razkačeni Kitaj i iz sovraStva do tujcev, ko so videli, da mesta ne bodo mogli ubraniti pred Japonci.
Mesto Cengtingfu je sedež apostolskega vlknriata istega imena, katerega oskrbujejo la-zaristi. Vikariut leži v provinci Hope, južno od glavnega mesla Peipinga in Sleje "okrog 50.000 katoličanov, prebivalcev pa 4 milijone. V vlkarlatu del nje 3C la:Mrlstov, izmed teh je 17 kitajskega rodu, pomaga pa jim 25 kitajskih flvetriih duhovnikov. Vikarinl je bil ustanovljen že I. 1850. Pokojni misijonski čkof se je rodil I. 1873 v Ilolandijl, Za apostolskega vikarja In Škofa je bil imenovan I. 1920.
Misijonar Tomaž Cefika, ki jo tudj med umorjene!, je skoro nož rojak. Njegov oče je bil sicer Ceh, toda bil je železničar in je prod
vojno skoro stalno bival na Hrvatskem in
Kranjskem. Tako »e je pokoju: misijonar rodil
v Brdovcu pri Zagrebu, njegova brata, od katerih je eden misijonski škof na Japonskem, drugi pa duhovnik misijonske družbe na Dunaju, pa sta ae rodila na Kranjskem. N« Kitajsko je odšel žo kot 26 leten novoinašuik in je tam požrtvovalno deloval do svoje mučeni-Ske amrti. Zo kot misijonar je dvakrat obiskal Ljubljano in si ogledal misijonišče v Orobljuh, zadnjič 1. 1933, ko je prišel kol odposlanec na občni zbor misijonske družbe v Parizu. Mnogo je-moral prestati na Kitajskem, saj je bil priča boksarske vstaje 1. 1900 in vseh vojnih in povojnih zmed in nevarnosti, toda ni se dal oplaSiti. Ljubil je Kitajsko in Kitajce kot svojo drugo domovino in z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo delal za njeno resnično srečo. Dočaka! jo 65 let starosti, Naj Bog nakloni njemu in njegovim tovarišem čim lepšo dvojno nebeško krono, krono misijonskega dela in krono inučeništval Upajmo, da se nuSima misijonarjema Jerebu in Ruparju, ki delujeta blizu tam ni zgodilo nič hudega.
Pozivamo vso misijonske prijatelje, da molijo za umorjene misijonarje in prosijo Boga, naj obvaruje misijone vsakega nadaljnega zla in nakloni nbogi Kitajski kmalu lepših in mirnejših časov!
Občina pR bi seveda hi rit imela primerno množino delnic. V enem letu bi se dala na ta način zgraditi nova tržnica in če bo občina količkaj dobro organizirala vso zadevo, ji bo nova tržnica tudi nov vir dohodkov.
d Samo kdor pravilno knh«, kuha dobro in varčnol To velja za vsako jed, posebno pa Se za belo kavo. Kadar kuhate kavo, mislit* na tole: Za dobro belo kavo je treba dodati dobro mero »Pravega Francka« — rajSi malo več kakor pa premalo!
d l'i Selni saoslimsnskl dtsbovnik. Ves koran {turško sv. pismo) zna menda na pamet 12 letni Smail Prnjavorae iz TefScja pri Der-venti v Bosni. Fantič je sla zidarskega mojstra. Ima čudovit »poaun in neverjeten dar sa gotove jezike. Poleg vsega korane zna na pamet tudi veliko arabskih izrekov. Pred dnevi j* oče poslal mladega Smaila pred posebno komisijo, da se je o njegovem stanju prepričala in nato Smaila proglasila za hafšza, to je za muslimanskega svečenika. Smail je tako najmlajši muslimanski svečenih v naši državi.
<1 Osamosvajamo se. Železarna v Zenici se neprestano širi. Prod 2 mesecema so začeli postavljali še četrto Martinovo peč, ki bo največja izmed vseh. Dosedanje tri poči so omogočile ieltio proizvodnjo 50 tisoč ion jekla, dočim bo četrta sama dala 35.000 ton. Tako se bo celoina proizvodnja povečala na 85.000 ton letno. Kljub temu pa Zenica ne bo mogla oskrbovati z jeklom vseli jugoslovanskih železarskih tovarn ter se bodo Martinove peči gradile tudi še v državnih rudnikih Vareš in Ljuhiji. Kranjska industrijska družba na Jesenicah pa bo za lastno potrebo tudi zgradila nekaj Martinovih peči.
d Nov železobeionski most. Leseni most pri Zalogu čez Ljubljanico je že vzdržal hude povodnji dolga desetletja. Saj je star in zgrajen od pamtiveka. Velik promet in druge tehnične okolnosti pa nujno zahtevajo, da ae zgradi čez Ljubljanico namesto lesenega moderen, železnobetonski most. Načrti so že izdelani. Nedavno je bil tudi od banske uprave določen komisijski ogled. Dela za železnobetonski most so preračunana na milijon dinarjev. V proračunu ljubljanskega okrajnega cestnega odbora je bila zg prihodnje leto vnešena postavka 500 tisoč dinarjev. Pričakujejo, da bodo že prihodnje leto pričeli z graditvijo
Udeleženci skupnega potovanja v Budiinoešto se bodo lahko udeležili poleg weh prireditev 3. medu. Evharififičnega kongresa iudi slavnosti ob 900-letnici smrt !, ogrskega kralja sv Štefana, raznih izletov, predstav, iger, razstav, sprevodov itd. Zahtevajte brezplačna pojasnila še danes od Tujsko-
Broinctne sekcije Kluva Esperantistov. Ljubljana, tvorakova ulica 8.
d Dre lepi smagi. V nedeljo 10. deo. so bile občinske volitve v dveh občinah in sicer v Ljutomeru in Mozirju. V Ljutomeru je bilo volivnih upravičencev 1487. Glasovalo jih je 1(W9 ali 71.5%. Kandidatna lista JRZ (nosilec Franc Slavič) je dobila 850 glasov in 28 odbornikov. Nosilec liste JNS Lovro Ku-harič je dobil 199 glasov in 2 odbornika V Mozirju je bilo volivnih upravičencev 790 Glasovalo jih je 427 ali 54%. Vložena je bila samo ena kandidatna lista JRZ, katere nosilec jo bil Jošt Josip, ki je dobila vseh 427 glasov in 18 odbornikov.
d Splav je uničil mlin. V vasi Križnicah na Dravi, blizu Virovitice, je nek splav, ki je prihajal iz Slovenije, porušil mlin mlinarja Čerkezija ter ga popolnoma uničil. Na splavu so bili Slovenci Karel Verbnik, Milan Krek, Josip Pranje in Anton Dugovni. Splav Je vodil Karel Verbnik. Splavnik je še ob
¥IM
čisti vse
Malo Vima na mokro krpoc dobro zriniti in yse v hiši se bo svetilo od čistote.
pravem času opazil .nevarnost nesreče, toda vodn jo bila prehuda iu ko je skuša! Verbnik splav zavreti, ga je pov val vodo prisilil, da se je spustil po toku vode. Splav je z vso silo buttii! v mlin, ki so je podr! in utonil. K sreči pa ni prišlo do človeške žrtve.
d Za gradnjo stanovanjsko hiše uradnikov Poštne hranilnico v Ljubljani je PH v Beigradu odobrila 4,300 000 din. Prav tako je kmetijsko ministrstvo odobrilo Pašni zadrugi na Cešnjici pri Železnikih podporo COOO dinarjev. Oba zneska sta bila odobrena na posredovanje ministra dr. Kreka.
d Delavstvo kamniške smodnišnice dobi pokojnino. Odkar je krmilo države prijela v roke sedanja vlada, se je pričelo takoj od strani naših voditeljev neumorno delo za neodložljivo rešitev pokojnin delavstva tukajšnje smodnišnice. Vse akcije dela naših političnih voditeljev JRZ je tudi krepko podprl sedsnji upravnik kamniške smodnišnice ge-neri.l Vladimir Krstič. Pred kratkim, je prejel general VI. Krstič sklep gospodarsko finančnega o.lbvra ministrov, da se prizna pravica do pokojnine onim delavcem, ki so bili člani zavarovalnega zavoda za civilne nameščence bivše avfrlro-ograke vojne uprave na Dunaju. Ta s-khp j.> bil javljen delavstvu a posebno tiaredbo gospoda upravnika.
d Plašče sta kradli, V zadnjem času so se množile tatvine zimskih plaščev po šolskih zavodih v Ljubljani, pri čemer je bila zlasti prizadeta Ženska realna gimnazija v Ljubljani. V sedmih primerih so izginili plaSči učenk in ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je storilec. Tudi po nekaterih drugih zavodih je zmanjkalo nekaj plaščev. Stvar ne bi prišla na dan, če ue bi
ljubljanska policija prijela včeraj na Resljevi cesti dveh deklet, Štefic Fr. in Znidaršič Juii-jane, ki sla prodajali ženske plašče sumljivega izvora. Plašče, ki sta jih prodajali, s'a pobrali sicer nekje drugie. Pri zaslišanju pa sta priznali, da sta v zadnjem času opravili kar deset talvin plaščev aa šolskih zavodih.
d Trgovskega potnika so okradli. Neznani uzmoviči so vlomili v stanovanje trgovskega potnika Aleksandra Walzeka v Mariboru in mu odnesli vložno knjižico Prve hrvatske štedionice, glasečo so na 107.000 din, potem pa razne zlatnine v vrednosti 70 tisoč, dinarjev. Med zlatnino so bili večinoma stari zlatniki, in sicer: jubilejni avstrijski za 100 kroti, 1 navaden avstrijski za 100 K, 1 madžarski za 100 kron, 1 avstro-madžarski za 100 kron, 3 USA po 20 dolarjev, 1 za 10 dolarjev in 2 po 2 dolarja, 2 avstrijska suve-reigna, 10 turških zlatih funtov, fs angleški funti, 10 avstro-madžarskih po 20 kron in 39 po 10 kron, 3 belgijski zlatniki jx> 20 frankov, 1 kanadski zlatnik Jurija V. za 5 dolarjev, 1 nov avstrijski zlatnik za 25 šilingov, t zlatnik kralja Milana za 20 dinarjev. Poleg tega so bili nekateri novci in predmeti muzejske vrednosti, tako i bizantinski zlatnik cesarja Teodozija, 1 zlatnik albanskega vladarja Skenderbega, zlat starinski kitajski prstau, zlat venecianski prst&n, strainska moška srebrna ura in razni drugI zlali in srebrni predmeti. — Pa menda niso vsi trgovski potniki iako dobro založen'.
("1 Zopet roparski umor. Na Pristavi pri Mengš'1 jo bil ono noč izvršen roparski umor, katerega žrtev jo postala 73 letna Marija Šimenc, njena nčl Marija, stara 87 let,
5l
pa je hudo ranjena. Morilec je odnesel okoli 2000 dinarjev gotovine in pobegnil. Ko se je zjutraj ob 7 vrnil z dela Jože Šimenc, sin umorjene, ki je zaposlen v pekarni Jenčič kot kurjač, se mu je čudno zdelo, da mati in sestra še nista vstali. Trkal je na zaklenjena vežna vrata. Iz veže se je čnlo vzdihovanje, kakor da ie nekotnn silno liudo. Klical je sestro in mater, na kar mu je prišla sestra odpret vsa okrvavljena in še vsa zbegana od strahu in bolečin, da mu takoj m mogla povedati, kaj se je zgodilo. Takoj, ko je stopil v vežo, je opazil, da leži na tleh vsa okrvavljena mati. Zaslutil je, da se je zgodilo nekaj Strašnega« Poklical je sosede, ki so takoj poklicali duhovnika, zdravnika in orožnike. IVsakdo je takoj spoznal, da je bil izvršen zlo-tin, katerega žrtev je poslala 73-ietna Marija Šimenc, ki je hudim poškodbam kmalu podlegla. Hudo ranjena in že prej bolehna sestra Je mogla iz sebe spraviti le toliko, da jo sla zvečer ob 8 spat, da je zaspala in da jo je v spanju nekdo močno udaril. Kaj se je zgodilo z malerjo, ni vedela nič povedati. Orožniki so začeli s prt'iskayo. Sumijo nekega delavca, ki je izginil neznanokam.
d Pri zaprtju ali pa pri motoiah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Fran?-(oseia vode
d Poldrugo leto za oko. Ljubljansko sodišče je obsodilo samsftega delavca, v Trzinu stanujočega, Ivana Šimenca zaradi zločina telesne poškodbe na 18 mesecev robije, ker je 23. maja ponoči v Mengšu napadel z nožem Josipa Skrk-pa in ga močno ranil v desno oko, tako da je izgubil popolnoma vid, ker je bil na levo oko že poprej slep. Plačati ima poškodovancu 10.000 din za oko. Zdravnik dr. Ješc jc izjavil, da bo Skrlep ostal trajno slep.
d Pošljite jim učitelja! V izseljenskem vestniku jRafaelu« čilamo dopis iz Glad-beclta v Nemčiji. Podpisani so starši, slovenski otroci in vsa ta mošnja slovenska društva. Prošnja se glasi: Eno leto smo imeli v Glad-beeku jugoslovansko šolo. Vsi otroci te šole in vsi starši teh otrok so bili zadovoljni z učiteljem g. Šiibarjem. Nemšira oblast nam
Na Angleškem so bile te dni take povodnji, da so vode zalile tudi železniško progo
je dala dovoljenje, da nismo imeli nobenih ovir. Zdaj smo zopet brez učitelja. Vsi podpisani starši in otroci prosimo: Pošljite nam učitelja nazaj.
cl Oblast, kic si? Kmetje v ljubljanski okolici so v decembru podražili mleko zn eno krono (25 par) pri litru. Kdor pozna težak položaj našega krnela, letnn povišku gotovo ne bo nasprotoval. Omeniti pa hočemo sledečo gorostasnost: zadnjo velikonoč, ko jo bilo mleko jki 2 din liter, so prodajali v Ljubljani surovo maslo po 26 din za kg. zdaj, ko ae je mleko podražilo samo za 25 par, pa so trgovci s »uroviui maslom in to zdaj pred prazniki dvignil ceno kar na 40 din. To j<> pa vendar že otl sile!
d Dober tek. 10 jajc z lupino vred je za borih deset dinarjev pojedel Jovan Gačaša iz Grmlja pri Banjaluki. Iz šale se je rodilo slava. Jovan je dejal, da bo v desetih minutah pojedel deset jajc 7, Inpino in zraven zaslužil še četrt kilograma soli. Udarili so v
Izšlo jo sovjetsko uradno poročilo o izidu volitev in o razdelitvi zastopniških mest v vrhovnem svetu sovjetske države. Ta vrhovni »vet bosta tvorili dve zbornici, ki bosta nadomestili dosedanji osrednji izvršilni odbor komunistične stranke, ki naj predstavlja najvišjo oblast v Zvezi sovjetskih republik. V tem starem odboru jo bilo še precej zastopnikov, ki jih ni postavil Stalin sam, dočim bodo v novi zbornici izključno ljudje, ki jih je izbral in potrdil on. Od starega izvršnega odbora, ki je imel 757 članov, jih bo v novo zbornico prišlo samo 98, ki so znani kot popolnoma zvesti Sta-Jinovci. Pri nedeljski volivni komediji so volivci potrdili vsega skupaj 1143 članov novega vrhovnega sveta sovjetske države. Teh 1143 članov jo z ozirom na stan in skupino, kateri pripadajo razdeljenih takole: 320 poslancev v rovom vrhovnem svotu pripada komunistični stranki, strankarskim voditeljem ter visokemu državnemu uradništvu. Ta skupina, ki jo številčno najmanjša v državi, je dobila največji odstotek zastopnikov, to je 30%. Pokrajinske komunistične, strokovne, mladinske organizacije so dobile 218 poslanskih mest, to je 20%. Rdeča vojska 95 mandatov ali 88%. Industrij-6®
sko delavstvo, v čigar rokah je po trditvi komunističnih prerokov vsa oblast v Sovjetski Rusiji, je dobilo I« 63 poslancev, to je 5% od celotnega števila. Kmetje v Sovjetski Rusiji, ki jih je 140 milijonov ali skoraj 90% vsega prebivalstva, bodo imeli vspga 144 poslancev ali 12% in pol. Sovjetska tajna policija GPU, ki predstavlja pol odstotka prebivalstva, j« dobila 66%, torej skoraj polovico toliko, kakor vso kmečko ljudstvo. V novi sovjetski zbornici, ki.bo odločala o usodi boljševiške države, no bosta kmet in delavec kljub svoji ogromni številčni moči imela nikakega vpliva, saj bosta predstavljala s svojimi poslanci neznatno manjšino. Odločevali bodo državni uradniki, voditelji stranue, tajna policija in podobni »ljudski« zastopniki. Razdelitev poslanskih mest na posamezne stanove in dejstvo, da kmečki in delavski stan. ki tvorita ogromno večino prebivalstva v sovjetski državi, najbolj zgovorno in najbolj jasno priča o tem, kakšen je položaj kmeta in delavca v sovjetski državi, kakšna jo demokracija, ki jo obeta nova sovjetska ustava, in kakšne politično ter človeške pravice ima v tej državi mali človek. Nobenih! dobesedno nobenih!
roke in Jovan je začel. S«1 prej ko v ti»-.—t i ri minutah jo pojedel deset jajc Jo\nn ima pač dober želodec in dober tek.
d Dalmacija hoče biti pri Ljubljani. Dal-matinci se na noben načine ne morejo s pri • ja/.nili 7. odločitvijo socialnega ministra, ki je t novo uredbo za obvezno zavarovanje za.-eb-nih nameščencev ra/.delil ozemlje Dalmucije pod dva Pokojninska zavoda, neuirer pod ljubljanskega in nekaj pod sarajevskega. Ko so zborovali splitski zasebni nanieš -enci, -o soglasno sklenili |K>y|ati ministru prolestno brzojavko, v kateri zahtevajo, da se vsa Dalmacija še naprej podredi ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu, kakor jo bila oo cedili. Nočejo, da bi dubrovnibko okrožje padlo pod upravo Pokojninskega zavoda, ki bo in."! dež v Sarajevu.
d Drzen napad ni župnišče je bil nedavno izvršen v Tunju pri Karlovcu. Razboi-nikš so se utihotapiii v župnišče ter s^ lotili župnika in njegovo kuharice Oba so davili, ker so hoteli od njiju spraviti priznanje, kjf" se nahaja denar. Nazadnje so razbojniki satni našli denar (okrog 46.000 din), ga pobasali. župnika in kuharico pa pustili zvezana in /. zamašenimi ustmi ležati. Roparji so vdrli še v klet in celo uro popivali. Orožniki so naslednjega dno prijeli dva roparja, tretji pa je pobegnil. Roparja sla doma iz bližnje okolice.
d Pravilno. Ker so odstopili predsednik in šest članov odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani je poveril ban dr. Natlačen tozadevno skrb za posta\ i-tev spomenika izr. univ. prof. dr. S tele tu kot upravitelju, za njegove svetovalce pa jc imenoval: upravnika Nar. gledališča Otona Župančiča; predsednika Zbornice TOt Ivana Je. I a5 i na. predsednika zdravniške zbornice dr. Mer šola , odvetnika dr. Egona S t a r e t a, inšpektorja Josipa \V e -str a in prof. Silva Kranjca
d Maribor dobi zrakopiovno pristajališžc. Dolga leta se že poteguje Maribor, da bi bil upoStevan v našem letalskem prometa. Mariborčani so bili prav za prav v naši državi šm-tclji jadralnega letalstva, prvi so začeli tudi v Sloveniji s propagando za zgradbo letališča, vendar so bila vsa njihova prizadevanja doslci zaman. Z lastnimi sredstvi jc mariborski Acro-klub postavil ua Teznu velik lesen prostor za
motorna in jadralna letala, ni pa mogel uspeti, da bi bila država dala primerna sredstva za ureditev letališča na Teznu. Naletel je na nerazumljivo prizadevanje odločujočih krogov in eden najbolj pogostih izgovorov je bi!, da Ježi Maribor preblizu meje. Zdi se pa, da je sedaj tudi v tem pogledu prevladalo drugo mišljenje. Uprava Aerokluba ie bila te dni obveščena, da je doloiena primerna vsota za zgradbo moderne stavbe za aeroplane na Teznu. Za prihodnje leto je v ta namea določeno 500.000 din ter bo ta denar tudi kmalu nakazan.
d Povišanje temeljnih delavskih plač. Na prediog piometnega minisira je ministrski svet sprejel sklep o povišanju temeljnih delavskih mezd pri državnih prometnih U3tanovah. Po tem sklepu bodo temeljne mezde povišane za približno 10% in veljajo za vse delavce pri državnih prometnih ustanovah od 1. novembra t. !. Denar za to povišanje je vzet iz presežka dohodkov državnih prometnih ustanov. Zdaj zbirajo in urejajo potrebne podatke, da bi mogli povišanje izplačati še pred prazniki.
d Božično zborovanje Slomškove družbe bo 27, in 28. decembra v Frančiškanski dvorani v Ljubljani.
d 40 vasi je poplavila Sava, ki je pri Slavonskem Brodu razdrla na dolgo in široko zaščitni nasip. Ljudje so morali s čolni na hitro reševati svoje premičnine in živino ter se prepeljati na varnejše kraje. Voda je preplavila tudi že de! železniške proge. Pričakujejo pa še hujšo nesrečo, ker Sava neprestano narašča dalje. Tudi del Mostarja je pod vodo. Močan dež in vmes toča je padala tam zadnje dni, da je Neretva nenavadno hitro narasla in se razlila čez strugo. Ban primorske banovine dr, Jab!a-novič jo podelil za mostarske popluvljence prvo pomoč v znesku 10.000 dinarjev.
d Delo slava, dela čast! Na Jesenicah je te dni 80 delavcev praznovalo vse časti vreden jubilej: po 40, nekateri celo do 60 let so zaposleni v jeseniški železarski industriji, ki je danes združena v K1D. To so najbolj ponosne priče naše podjetnosti in vsega našega pota do tehnične izpopolnitve. Obenem pa nam taki možje morejo biti tudi zgled zvestobe, vestnega dela in možatega značaja. Bog jih ohrani zdrave in zadovoljne še mnogo let!
d Socialno zavarovanje naših delavcev v Franciji. Med drugimi vprašnji, ki sta jih za časa zadnjega bivanja francoskega zunanjega ministra Delbosa v Bclgradu razpravljala dr. Stojadinovič in Delbos, je bilo tudi tvprašanje odobritve francosko-jugoslovanskcga dogovora o socialnem zavarovanju delavcev, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo in Francijo 29. julija 1932 in ki ga je naša država ratificirala dne 11. novembra 1933. Francija tega dogovora še danes ni uzakonila ter je zaradi tega naša vlada ta, za naše delavstvo v Franciji važen sporazum vnovič poudarila. Ta dogovor je sicer že bil pred francoskim parlamentom ter je bil tudi imenovan odbor iri poročevalec. 1 oda na dnevni red ni prišel, ker se vladna večina boji ugovora od strani kapitalistov, ki se upirajo končni odobritvi sporazuma, češ da ima Jugoslavija v Franciji okrog 50.000 delavcev, Francija v Jugoslaviji pa samo okrog 1000 delavcev. Naša država je sedaj naprosila tudi naše poslaništvo v Franciji, naj sproži to vprašanje, za katero se bo zavzel tudi naš minister za socialno politiko in narodno zdravje.
d Progo Varaždir. -Koprivnica so odprli dne 16. decembra 1937, Navzoče so bile razne odlične osebnosti, med njimi tudi kraljev od- j poslanec gen. Antič, ministri dr, Krek, Vrbanič |
8Ca| le
Z« 50 ier proizvaja »Dav&i « zdra« viia.
Od tega časa »Hai/t-A* vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je «Sopet• svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Med mnogimi neogibno potreBninn zdraviti, 6i so raznesCa sfavo firm*	je tudi
Aspirin kot p o p u 1 a r e n prt parat proti t r v mat i l mu, prt h Ca it n ju in bofečint. Aspirin je tadnjih -ia ftt v oSfiHi taSftt najfiofj razširjeno z dr a vi (o na svetu.
Aspirin
PROIZVOD ZAUPANJA!
0|i«t j« rtjltlrlrjii po<l Sp. br. 751 od 17 ay(u;» IM7
in Letica. Blagoslov je izvršil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Ludbreški župan se je zahvalil vladi za zgiadbo železnice, nakar je minister dr. Krek povedal tudi sledeče: Dragi Po-dravcil Dragi hrvatski narodi V imenu kraljevske vlade in v imenu nas vseh udeležencev otvoritve nove proge vas najlepše pozdravljam in, se vam zahvaljujem za lep sprejem. Železnica ni vprašanje politike (vzkliki: Tako jel), vsi se moramo veseliti, da imamo zdaj v lepi Podravini nov železniško progo, ki veže krasne podravske kraje z našo Slovenijo, da imamo novo možnost za trgovinski promet z našimi severnimi kraji. To je gmotna pridobitev vseh teli krajev, pridobitev za vse Jugoslovane. Bodite pozdravljeni v vašo in tiašo srečo! Živeli!
d Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz - Joselove« grenke vode, zjutraj na lešče pa islo množino. Prava »Franz-Joselova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev, Oul. rcif. 8 l>r 1IM74IM.
d Novo torpedovko dobimo. V četrtek, 23. decembra, so v francoskem Nantesu spustili v morje našo novo torpedovko »Beograd«. Novi ladji naše vojne mornarice je kumovala soproga predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra g. dr. Stojadinoviča. Navzoče so bile pri tej svečanosti tudi mnoge druge jugoslovanske in francoske osebnosti. Svečanost so prenašale radijske postaje v našem in francoskem jeziku. Od naših osebnosti so bili med drugimi navzoči tudi poveljnik vojnega bro-dovja admiral Polič Marjan, belgrajski župan Vlada Ilič, naš kraljevi poslanik v Parizu dr. Božidar Purič in ravnatelj splitske ladjedelnice.
d Tudi na jugu ne manjka Butalccv. »Zakleto« blago je za tri jurje kupil kmet Marko iz Popovače pri Kloštcr Ivaniču. Marko, pra-znoveren kakor je bil, se je dal zapeljati od
neke ciganke, ki mu je prorokovala bodočnost. Ciganka je govorila, da se nahaja v bližnji okolici zakopan bajen zaklad, ki ga pa cigani ne smejo izkopati, pač pa le drugi beli ljudje. Marko, ki bi rad postal bogat, je prinesel ciganki zahtevanih 3000 dinarjev, nakar je ciganka začela čarati in mrmrati čudne besede. Mrak je bil, ko je ciganka čarala okrog Mar* kove hiše in iskila pravo mesto, kjer bi naj bil zakopan zaklad. Ko je ciganka začela glasneje »čarati«, so prišli k hiši še neki drugi cigani in se začeli — seveda po dogovoru — prepirati in pretepati. Tako se je ustvarila prilika, da je eden izmed ciganov pograbil tri jurje, ki jih je Marko poiožil pred ciganko in jih odnesel. Z njim vred so jo potegnili še ostali cigani, nazadnje pa še ciganka. Sele takrat se je Marko zavedel, da so ga cigani spravili na led in ga ociganili za lepe denarce, ki si jih je bil izposodil. K sreči so orožniki takoj naslednji dan cigane prijeli in Marku vrnili ugrabljene jurje.
d Nekaj številk iz proračuna ljubljanskega okrajnega cestnega odbora. Osnutek proiacjna navaja v splošnem za 5 milijonov 174.730 din izdatkov. Za vzdrževanje banovinskih cest in raznih objektov, kakor mostov, je določena vsota 1.915.000 din, za dovozne ceste, r.a katerih vzdrževanje prispevajo železniška uprava, banovina in cestni odbor po eno tretjino, je preračunan izdatek 47,050 clin. Prispevek mestne občine ljubljanske je preliminiran na 80.000 dinarjev. Za takozvane podpirane ceste je v proračun vnesen znesek 345,000 din in občinam za vzdrževanje občinskih cest znesek 250,000 dinarjev. Za preureditev, razširitev in preložitev banovinskih cest in za gradnjo novih mostov je določen znesek 1,500.000 din kol izreden izdatek. Dohodki so v proračunu predvideni na prav tolik znesek kakor izdatki. Prispevek banovine ie določen na 2,000.000 din.
Primanjkljaj 1,952.460 din naj se krije s pobiranjem 10% doklade na državne davke, kakor je to bilo lani. Davčna osnova je računana na 19,524.599 din.
d Ena vesel« za tobakarje. Uprava državnih monopolov je sklenila znižati dosedanje cene nekaterim tobačnim vrstama. Tako se tobak za pipo — Amerikanec — ki so ga prodajali po 150 din za 1 kg, ukine in pride v promet aa njegovo mesto uov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak sa pipo prve vrste«. Zavitek (100 g) tega tobaka bo stal 10 din. En kilogram bo stal na ta način 1.00 din. Cena bo znižana na eno tretjino. Hkratu so ukine dosedanji dunavski tobak, ki so ga prodajali po 100 din za 1 kg. Na njegovo mesto pride v promet nov tobak enake kakovosti z naslovom »tobak za pipo druge vrste«. Zavoj bo stal 1 dinar (20 g), kar pomeni 50 din za I kg. Cena temu tobaka se zniža na ta način za polovico. Te tobačne vrste pridejo v promet v kratkem. Ker kadilci pri kupovanju vžigalic niso imela posebne izbire, bo državni monopol priče! v kratkem prodajati novo posebno obliko vžigalic. Izdelovali jih bodo pri nas doma. Na vsaki Škatlici bodo sličice v raznimi narodnimi nošami. Škatlica bo stala 1 din,
d Malo sodnijsltega letopisa. Štiri najvišja sodišča imamo v naši državi: Kasacijsko sodišče v Belgradu, Stol sedmorice v Zagrebu, Vrhovno sodišče v Sarajevu in Veliko sodišče v Podgorici. Apclacijska sodišča se nahajajo v Zagrebu, v Ljubljani, Novem Sadu, Skoplju, Splitu, Sarajevu in v Podgorje«, Dalje je v državi 69 okrožnih sodišč s trgovskimi sodišči ter 372 okrajnih sodišč. Pri okrajnih sodiščih *e nahajajo tudi zemljiški uradi, ki jih je 316. V vseh sodiščih je ushžbenils: 2232 sodnikov, 1218 tajnikov, sodnih pršstavov in pripravnikov, 4618 ostalega pisarniškega nradništva ter 2008 pomožnega osebja (doevničaiji, »kiiteJji itd.). Državnih tožilstev je v vsej državi 97 ter itejejo osebja: 212 državnih tožilcev, S55 uradniških moči ter 123 ostalega pomožnega osebja. Upravnih sodišč imamo v državi 6: v Belgradu, Zagrebu, Celju, Skoplju, Sarajeva iu Splitu. Osebja v teh sodiščih je 111,
d Umasaao perilo i* mestne umittvipiak*. Oni torek je trajala glavna obravnava proti magistralnemu uradniku Frana Kramarju ves dan * opoldanskim odmorom. Zaslišanih j« bilo nad 25 prič, ki so deloma obtoženca razbremenjevale, drage pa so navajale sicer nebistvene, toda obtežšlse okoloosti. Splošno pa je obravnava razgalila prav čedne, svoj čas pri raest-ai zastavljalnici vladajočo razmere. Državni to-iiiec dr. Julij Fellaher in branilec dr. Franc Lokar sta predlagala še nove dokaze. Sodiiče je deloma ugodilo predlogom tožilstva in bbrambe. Zato je bila obravnava preložena na nedoločen čas,
Stomaislfi ifm
JTB NA A CENENI POPOLDNEVMIK, KI GA SVOJIM WATKU8M TOPI« PKIPOHOfA JUO IZHAJA VSAK OKLA V KI K 08 (8 IK 8TANB MBKBTNO 8AM0 18 DINAKJBV ZA 0NBOA. &S 81 NK MOKE NAROflTi »8LO VKNCA« m »SLOVENSKI DOM« PttPOLHO NAl>OM£»TfLO. PlftlTB NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, BAJ VAM POAMK NEKAJ l!,K LiSTA- NA OGLED.
IX DOMAČE POLITIKE
d Z« stara prijateljstva. Potovanje ministra Delbosa preko Varšavo in Bukarešte v Belgrad in Prago potrjuje rastoče francosko zanimanje za zavezniške države. Franciji je mnogo na tem, da zoperatavi nemškim koristim na evropskem vzhodu svoje in angleške cilje. To se ji je nedvomno ludi posrečilo, ker je zunanji minister nosil seboj tudi stvarne obljube svoje vlade. Časi pa, ko so bile srednje in malo države zgolj privesek velesil, so minuli.
d Slovenski železničarji so se zbrali v nedeljo, 19. decembra, da se organizirajo v okrilju vsedržavne JRZ. Izbrali so si odbor s predsednikom višjim kontrolorjem Pavlom Mašičem na čelu. Navzočni minister dr. Krek je burno pozdravljen obljubil v imenu JRZ železničarjem in njih željam vso svojo pomoč.
d Politične šola ss aslcdino JRZ, V Belgradu se je dovržil prvi tečaj politične šole za mladino JRZ, Svečanost je otvoril predsednik glavnega odbora mladinske organizacije JRZ Bojan Pire. Svečanosti sta prisostvovala tudi predsednik stranke, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, notranji mi- ' nister dr. Korošec, ki »t® imela tudi kratke govore. V imenu tečajnikov so govorili Vlada Milovič s Cetinja, Želimir Pezelj iz Splita in Melihar iz Maribora. Ob zaključku je predsednik stranke dr, Stojadinovič tečajnikom razdelil diplome o njihovem uspešnem sodelovanju pri tem tečaju in jim k uspehom čestital. Tečaja se je udeležilo večje število mladeničev iz vse države.
d Vaiai predlogi aar. tpesiaiiea dr. Kaseta. V finančnem odboru mar. skupščine je poslanec JRZ dr. Koče najprej predlagal, naj se vsaj tisti dnevničarji, ki eo prebili v državni službi 10 let ln imajo dobro kvalifikacijo, postavijo za zvaničnike sluge. Predlaga, da »e >Putnlk< kot ustanov« sa pospeševanje tujskega prometa oprosti vseh davkov. Giedo kmetekih dolgov progi finančnega ministra, da da nalog davkarijam, da počakajo s prisilno izterjavo. Nato govori o diav-ku na poslovni promet pri kmetih, ki morajo zaradi nesreč klati živino, in proei, da bi se takšni kmetje oprostili tega davka. Govornik se je zavzel za "jkšnitev točnine in za spremembo pristojbinskovozninskega pravilnika.
d Pravljica e sijajnem shodu. Poslanec Mravlje je priredil v Hotluji vasi ln v Hočah dva shoda pristašev JNS, ki sta po poročilu »Jutra in »Mariborskega večernika« sijajno uspela. Kakšen pa je bil la sijaj v resnici, je dokaz shod v Hočah, katerega se je udeležilo s p osi. Mravljetom ter voditelji JNS iz Maribora in soseščine vred samo 16 ljudi!
d Zanimiva oprostilna sodba. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je pretekli teden razvijala razprava, ki je pač ie nalahno osvetlila delovanje raznih »nacionalnih skupin«, ki skuSajo celo z nasiljem ustrahovati prebivalstvo na deželi. Mirenski magnat, znani dolenjski orjunaski vodja France Bule, drogi L. Ogrizek Iz HroSevja pri Postojni ln tretji Engelbert Strah so bili obloženi zlo-činstv« po 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so nameravali lani decembra poskusiti atentat na g. bana dr. Marka Natlačena, ko se je bil udeležil slovesne napeljav® elektrike v St. Rupertu. Orugi obtoženec kot begunec Ir. Italije je bil dolga 1 leta zaposlen pri Bulcu. Napoeied je odjave- I
Mestna firaniinica v Radovljrci
zvišuje r. novim ietoin 1938 obrestno mero za 1% ln se uvrSča med tnvode, ki nudijo najviSje obre-stovanje pri
p e p • I a t varnost! vlog.
Za vse vloge jamči namreč Mestna občina Radovljica i vso svojo davčno močjo in hranilnica z vsem svojim nepremičnim premoženjem.
S 1. januarjem 1938 oproiča vse vloge, ki eo bile L decembra 1937 vredne do 1000 din. Te vloge so vsak čas v celoti izpiačljive, odnosno sc smatrajo kot nove vloge.
Za vse ostale vloge se le hranilnica poslužila § 11. bran. pravil in ho odjiovedui roki razvidni v hranilničnih poslovnih prostorih.
Krunilničn) odbor žels povečati likvidnost zavoda, Ker pa je aaSfita v kvar vlagateljem, zato prosi odbor vsa lastnike večjih viog, d® »e gotovo zglase z vložninii knjižicami najkasneje do dne 20. januarja 1938 v hranilnici v svrho dogovora glede Izplačil.
Nove vloge »o vsak čas ispbčljive. za kar jamči občina Radovljica in Uprav« hranilnice po svojih članih osebno, salo
f I a g» j t e
vaš denar v Mestno hranilnico v Radovljici, kjor je varen in vam dooaža gotovo obresti.
dal Bulcu »Iu/.bo. To je Bulca silno razjarilo. Tožarita se za velike vsote. Naposled »e je Ogrizek odločil naznaniti orožnikom, kako jo nagovarjal Bule njega in Straha, da bi napravila atentat na g. bana. Pred velikim senatom novomeškega sodišča so se loroj vsi trije obtoženci zagovarjali. Ogrizek in Strah sta sodnikom preprosto pripovedovala, kakšne naklepe jima je Bule usodne noči razodeval Buk- pa je vas zanikal iu skuSal ovreči sumničenja pivih dvak Sodišče jo vse 3 obtožence zaradi pomanjkanja dokazov v smislu § 280 k. z oprostilo. Državni tožilec j« proti oprostilni sodbi prijavil ugovor.
d Glede koristi pogodbo used Jugoslavija in Italijo priobčuje dr. Koran, ki gotovo ui naš pristaš in prijatelj sedanje vlade, v nekem časopisu sledeče ugotovitve: 1. od v raje. na je neposredna nevarnost oboroženega spopada med naio državo In Italijo; 2. pomirile so ee revizijonistične težnje sosedov (za spremembo mej v našo Škodo); 3. nemoteno gospodarsko sodelovanje bo prineslo koristi naši zunanji trgovini; 4. prijateljstvo z Italijo zasnore ugodno vplivati na položaj jugoslovanske manjšine v Italiji; 5. naSe notranje politične spore bomo mogli i zgladiti brez vmešavanja tujcev; H. ker sta se politika Italije in Vatikana napram natn v preteklosti v marsičem krili, obstoji možnost po-voljnejše ureditve, odnosov med našo državo in Vatikanom.
d Francozi odobravajo dr. Stojadinovi-fevo zunanjo politiko, Francoski listi pišejo po obisku francoskega zunanjega ministra Delbosa v Belgradu, da Francija priznava posebni zemljepisni in gospodarski položaj Jugoslavije, ki ji narekuje čisto svojevrstno politiko. Glavno je, da je pri tem Jugoslavija zvesta starim prijateljem in da izpolnjuje svojo mednarodne obveznosti. To pa Jugoslavija dela in zato ni Francija zaradi zboljšanja jugoslovansko-italljanskih odnoSajev niti najmanj razburjenji. Nekateri listi pa celo pišejo, da bi bilo zelo nevarno, če bi se vso države zbirale le po svoji strog' pripadnosti temu ali onemu državnemu bloku. Ves mednarodni položaj bi bil potem nevarno napet. Dobro je, da imajo nekatere države dobre odnošaje z demokratičnimi in s totalitarnimi

(fašističnimi) državami. Kr vsega tega pisanja tujih listov se vidi, da so po svetu priznava, da vodi dr. Stojadinovid zunanjo politiko Jugoslavije zelo spretno.
d Dolg čas jim postaja. Zagrebški »Ju-tarnji list« poroča, da je zadnje dni zasedala v Beigradu skupina poslancev in senatorjev JNS, med njimi Jovo Banjanin, Orga Angje-linovič, dr. Svetislav Popovič in dr. Kume-nudi. Pojavili sta se dve struji. Prva Banja-ninova je za to, da JNS vodi neizprosno borbo proti sedanji vladi, druga Kutnauudijeva, pa ni m tako oslro borbo, temveč je zelo na-klonjena sodelovanju t vlado, odnosno celo pripravljena stopiti v JRZ. »JuSarnji list« pravi, da se spor nI poravnal ter še traja, čeprav ga vodstvo JNS skrbno pokriva javnosti.
d Laii-patriotje. Pred sodnikom poedin-cem dr. Lobetom sta 30 zagovarjala ono do-jioldae na okrožnem sodišču v Celju Kačič Siankn in Hlebec Karel iz Laškega, ki sta ob priliki »večanosti razvitja prapora Slomškovega prosvetnega društva v Laškem raztrgala in oskrunila državno zastavo. Razprav« je bil« tajna, zaradi česar javnost ni smela prisostvovali razpravi, za katero Je bilo veliko zanimanje. Slovenska javnost je že davno obsodila gnusno dejanje, ki sta ga izvršila vneta pristaša laških laži-patriotov v noči med 19. in 20. junijem. Sodišče je obsodilo Kačiča Stanka na 20 dni zapora in 200 din denarne kazal, njegovega prijatelja Hlebca Karla pa na 30 dni zapora in 100 din denarno kazni, oba nepogojno. V primeru na-irilrljivocti denarne globe bosta odslužila še nekaj dni v zaporu. Zločin, ki m je odigral v Laškem, nam daje dovolj jasno sliko jeene-sarak« podlosti, zločinov ia skrunldb.
NESREČE
d Hiš« je zgorela posestnicl Mariji Sraj nad Stransko vasjo pri Novem mestu.
d Sreča f nesreči Kar 20 ljudi bi te dni kmalu utonilo blizu Petrinje na Hrvatskem. Zagrebški avtobus je vozil skozi Petriaje iu prevozil pravkar most nad Kolpo, ko je avtomobil zadel ob rob mostu in zdrknil po bregu proti strugi. 20 potnikov v aviobusu se je nenadoma znašlo v hudi nevarnnosti, da z avtomobilom vred zdrknejo v vodo, odkoder bi ne bilo več pomoči. K sreči je imel šofer toliko prisebnosti, da je avtomobil brž zavrl; največja sreča v nesreči pa je bil kup kamenja na bregu reke, v katerega sta se zarili obe zadnji kolesi vozila, da je avtomobil obtičal tik pred vodo. Potniki dolgo niso mogli priti do sape, tako so se bili nevarne vožnje v strugo prestrašili.
d Pocor na električno žico! V nedeljo, na dan zadnjih občinskih volitev, je šel v družbi volivcev iz Smartnega v Litijo Anton Kastelic, po domače Stenar, iz -Jablanških Lazov na volišče. Bilo je ob 7 zjutraj, ko je bilo še temno, pa ni opazil električne žice, ki jo je sneg odtrgal od glavnega voda. Z roko se je je dotaknil, pa ga je namah obžgala, obrnil se je hitro, pa je že z glavo prišel v dotik z žico. Na klic nesrečneža in tovarišev je prihitel mesar Sodnik in z leseno palico odstranil žico. Ce bi bil električni tok močnejši, bi bil Kastciic gotovo mrtev,
d Ko se je vračal s premovanja. V sredo, 15. decembra jo bilo v Gornji Radgoni pre-movanje žrebcev. Na to promovanje je bila prignana tudi večja množina žrebcev iz tu-
kajšnje okolice. — Ko se je p ©končanem premovanju vračal posestnik Franc Koler iz Spodnje fičavnice s svojim 18 mesecev starim žrebcem, se je v Podgradu dogodil hud karambol. Proti Gornji Radgoni se je vraeai iz Maribora večji tovorni avtomobil, last tvrdke Benko iz Murske Sobote, ki je vozil s precejšnjo brzino. Posestniku Kolerj« se je isti hip, ito je avto vozil mimo njega, splašil mladi žrebec ter skočil proti avtomobilu. Vozilo je žrebcu ob udarcu zlomilo noga ter so ga morali kmalu ubiti. Posestnik Koler trpi nad 8000 din škode, kar pomeni za kmeta dandanes pač veliko zgubo.
d Že tretja snežna nesreča je zadela naše kraje v kratkih razdobjih. Velike škode nam je povzročil sneg na Martinovo, nato na Miklavževo in zdaj še 15. decembra. Zlasti velika je škoda na telefonu in brzojavu, pa tudi drevje je trpelo.
d Zopot smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Huda nesreča se je zgodila v Šoštanju. Z avtomobilom sta potovali iz mesta trgovka iz Most v Ljubljani Justina Rojčeva ter soproga šoštanjskega mesarskega mojstra ga. Ema Kozievčarjeva. Vozilo je vodil Anton Kraajc ix Ljubljane. Ker peljo cesta blizu kolodvora čez zelezniški prelaz in so zapornico zapirale pot, je šofer nameraval na drugem mestu voziti čez železniško progo in sicer na prelazu s Primorske ceste. V hipu, ko je vozil čez ta prelaz, pa se Je lokomotiva zale/ela v avto, in to s tolikšno silo, da ga je še nad 100 m vlekla po progi, preden se je ustavila Udarec je bil strahovit. Ljudje, ki so iz bližine pritekli na pomoč, so z veliko težavo izvlekli obe potnici iz zvitega ogrodja, ki je ostalo od avtomobila. Zdravnika sta nudila prvo pomoč ponesrečencem, od katerih je Rojčeva dobila notranje poškodbo ter ima prebito lobanjo. V manjši meri, pa tudi hudo, je poškodovana Kozlevčarjeva, kateri je zlomilo desno nogo in Ima poškodovana desna rebra. Roičeva je v bolnišnici v Slovenjgradcu že podlegla poškodbam.
d Bazne nesgode. V kuhinji je padla In si zlomila nogo kuharica Marija Modičeva v Ljubljani. — V LoSperku pri Vitanju si je ne lovu prcstrelil s puško levi kazalec 41 letni Jevnišek Franc. Prst so mu morali v celjski bolnišnici odrezati. — V steklarni pri Sv. Križu v Rogaški Slatini si je pri delu prerezal s steklom ustnici in nos 18 letni steklarski delavec Sojko Franc. — Oskrbnik Vurja Dagoberd v Rogatcu jo padel in si na-lomil več reber na levi strani.
d Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje ufe, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Rog. po raln. »oo. pol. Ln ,i»r. uit. 3 br !5!SS, M. V, SS.
Btfoeiiuli
najboljši in „najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, [ma vedno lepe slike v bakro-ti.sk u. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
KULTURNIKOTICEK
Romantika
Sedaj je nastopila v slovenski literaturi (slovstvo) nova doba, ki je trajala od Vodnikove smrti (1819) do velikega prelomnega leta politične evropske zgodovine, to je do 1. 184& Kakor -smo videli, so v prejšnjih stoletjih zajemali snov in obliko iz grško in la-linske kulture in umetnosti. Redkokedaj jo kdo sem pa tje pogledal v domača življenje, v svoje ljudstvo, nikdo ni iskal vzorov doma. Vsi so se naslanjali na prejšnja stoletja. Kakšna razlika je nastala sedaj? V ospredje je stopilo zanimanje za domačo preteklost, za narodno preteklost, za lepoto narave, ia slikovite pokrajine. Pa ne samo to, vzbudilo se je tudi zanimanje za kraje in ljudi, ki imajo nenavadno preteklost. V delih zapazimo sedaj nekaj več življenja, pravega življenja, zapazimo pa tudi, da imajo pisatelji bujno domišljijo, Saj so jo tudi potrebovali, če so hoteli pisati o preteklosti. V spisih vidimo velike borbe in življenjske zaplete. Cuvstvo je »topilo tudi v ospredje. Prej so pisaliSfceči-noina v latinskem jeziku, pozneje v nemškem. Jezik teh pisateljev prejšnjih stoletij ni imel nič živega v sebi, suha in mrtva slovnica t neštetimi paragrafi o jeziku je bila vodilo teh pisateljev. Sedaj je postal ljudski govor, to je jezik, kakor ga ljudstvo govori, osnova knjižnega jezika. Zbiranje izrazov in iskanj« besede med ljudstvom je bogatilo knjižni jezik, dobili smo mnogo izrazov ravno Iz ljudstva, za katere, prej nismo vedeli, nastopilo je zanimanje za razvoj jezikov, ki se govore, ne pa, ki se samo pišejo, kakor je latinščina. Začeli so proučevati jezik in v tem jeziku tudi pisati Pri nas so nastopili najprej ti slov-ničarji. Ti so trdili, da je ljudstvo zakladnica in bogastvo besede. Prvi, ki je to pri nas ras-pravljal, je bil Jernej lepita*. Rojen je kil v Repnjah za Šmarno goro pri Ljubljani 1.1780. V Ljubljani je dokončal gimnazija Nekaj časa na to je bil pri baronu Zoisu domači učitelj njegovega nečaka, pozneje pt tajnik in knjižničar. Potem je odšel na Dunaj in se posvetil slovanskemu jezikoslovju. Poslal je uradnik dvorne knjižnice na Dunaju. L. 1809 je izdal svojo slovnico. Bila je prva naša znanstvena slovnica in jo postavil na osnovo narodnega govora in podlago razvoja našega jezika. V slovnici se je zavzel za novo. abecedo. On je hotel, da bi vsak glas imel svojo črko, ne pa kakor dosedaj, ko so imeli nekateri glasovi za znak dve črki. Pisal je mnogo. V vseh svojih spisih je seznanjal druge narode o Slovanih, o njihovi zgodovini in o njihovem slovstvu. Glavno njegovo delo pa je delo Glago-lita Olozianus. Tu je izdal tudi Brlžinske spomenike, prvo našo napisano besedo. Na Dunaj je prišel takrat tudi Srb Vuk St Karadžift. Tega je Kopitar pridobil, da se je začel zanimati za svoj srbski jezik. Ta je po prigovarjanju, vzpodbujanju n dobrem pouku • Kopitarja es začel zbirati narodne pesmi, pripovedke in drugo narodno blago. Izdal je tudi slovnico in pesmarice. Lahko rečemo in trdimo, ko bi ne bilo Kopitarja, bi tudi ne bilo velikega začetnika in ustvarjalca srbskega knjižnega jezika, Karadžiča. L. 1844 je umrl. Njegov učenec je bil poznejši vseučiliški profesor na dunajski univerzi, Franc Miklošič, eden prvih poznavalcev slovanskih jezikov prejšnjega stoletja.
RAZGLED PO SVETU
Vojna mm Daljnem vzhodu
Po padcu šangaja so zmagoviti Japonci v neprestanem prodiranju proti kitajski prestolnici Nankingu na kopnem, z bcmbardi-ranjem iz zraka in z bojnimi ladjami, ki so pomagale pehoti s svojo kaitonado z velike reke Jancekiang, — zavzeli Nanking. Žrtve so bile na obeh straneh strašne. Mesto je branilo 50.000 Kitajcev, japonske čete pa so Štele nad 200.000 mož V bojih za Nanking je padlo baje 30.000 Kitajcev in prav toliko Ja-poncev, V glavnem mestu Japonske, v Toki-ju, so seveda na najslovesnejši način proslavili zavzetje Nankinga. V sprevodu po Tokiju, je bilo menda kar 800.000 ljudi. Kitajci izjav-
ljajo, da bodo tudi po zavzetju Nankinga boj nadaljevali. Japonci pa zatrjujejo, da pojde njih armada naprej v kitajsko ozemlje, dokler Kitajci ne sprejmejo ostrih japonskih pogojev za mir. Nekoliko neprijetno za Japonce je dejstvo, da so te dni njih bojne ladje streljale na ameriške in angleške ladje in pri tem potopile ameriško topovsko ladjo >Paueyc Amerika zelo ostro ugovarja, in angleški zunanji minister Eden je izjavil v parlamentu, da je položaj tako resen, da ne bi želel dati o dogodkih na Daljnem vzhodu nobenega pojasnila...
Bratomorna vojna v Spaniti
V Španiji je zapadel precej debel sneg, ki pač v veliki meri onemogoča nameravano veliko ofenzivo nacionalističnega generala Franca.
Zadnje dni opažajo na španskih bojiščih nekaj več gibanja. Nacionalistični zrakoplovi šo bombardirali Madrid in seveda povzročili veliko škodo. Vladni komunisti pa so pričeli z večjim napadom pri Terueliu. Pišejo celo..
da so to utrjeno mesto zavzeli. Nacionalistični general Queipo de Liano po radiu oporeka tozadevnim vestem komunistične vlade. On trdi da so komunisti sicer napadli nacionalistične postojanke pri Terueliu, vendar so nacionalisti komunisto krvavo odbili, pri tem so komunisti izgubili nad 2000 mož. Rom o kmalu videli, komu js bolj verjeti.
Vse ustanove morajo služiti svobodi
Pariški nadškof, kardinal Verdier, je ob izida svoje knjige ^Cerkev in osebna svoboda dandanest imel predavanje v dvorani gledališča Ambassadeuirs. Predavanje je poslušalo nad 3000 ljudi iz vseh pariških krogov, med njimi veliko osebnosti iz političnega in kulturnega sveta.
Cerkveni knez je v svojem predavanju zavrnil vse nauke, ki zanimajo .osnovne pravice človeške osebnosti, zlasti svobodo po-edinca glede ravnanja v stvareh, ki niso strogo določene po cerkvenem nauku in nravstveno-sti. Naloga Cerkve dandanes je, da to svobodo, proti kateri se z vsoh strani dviga toliko sovražnikov, varujo, kakor je to delala vedno. Naloga Cerkve je tudi, da gre z roko v roki z demokratskimi načeli. Naj bo politična ali socialna vladavina kakršnakoli, Cerkev ne lx> nehala oznanjati evangelija in pa resnice, da eo vsi ljudje enaki, ker so sinovi istega Očeta.
Cerkev je dolžna braniti s svojim naukom ln življenjem pravice človeške osebnosti.
Glede šolske vzgoje, ki se nanaša na otroke različnih ver, je kardinal poudaril, da mora dajati vsaj resnično nravstveno vzgojo, in biti do vsake veroizpovedi dobrohotna.
Cerkev želi, naj se povsod, posebno tudi v političnem življenju, spoštuje človekova osebna svoboda. Človekova osebnost je nad političnimi oblikami strank in držav. Žal smo še daleč od tega. Posamezniki in skupnosti morajo biti vedno služabniki človeške svobodne osebnosti. Katoliški nauk je s tistimi nauki, ki jemljejo svotodo posamezniku in obožujejo kak razred ali pleme, popolnoma nezdružljiv.
Kardinal je govoril tudi o odnošajili pošali)'
mezuika do države ter povedal, da Cerkev pričakuje od državo naslednjih stvari: demokracija mora pod kakršnokoli politično vlado varovati dostojanstvo človeške osebnosti in svobodo. Članom vsake družabne skupnosti je treba dati priliko za spoznanje vseh človeških pravic, da bodo vedeli zanje in za dolžnosti, ki ne sme postnti žrtev nobene nove nasilne miselnosti. Vse državne ustanove morajo služiti svobodi.
Kardinalovo predavanje in njegova knjiga sta zaradi važnega predmeta, ki ga obravnavata, vzbudila v Franciji in v Evron-' •••rronmo pozornost
s Ob izstopu Italije iz Zveze narodov je Mussolini ob navzočnosti mnogo desettisočev Rimljanov povedal tudi sledeče: »Obračamo hrbet razpadajočemu templju, kjer se pripravlja vojna ... Oboroženi sme na suhem, morju in v zraku in smo prežeti junaškega duha naše revolucije, katerega ne more streti nobena sila na žemljic, to so stavki iz Mussolinijevega proglasa. — Z izstopom je črta Berlin~-Tokio —Rim dovršena, odprto ostane le Sje vprašanje, kdo bo dal prvi povod za vojno.
s Drobiž. Poslopje slovenskega Alojzijevi-šča v Gorici je bilo pred "kratkim menda prodano vojaškim oblastem. — Slovenski nabožni list iSveta Gora* začne baje Izhajati z novim letom v Gorici. Lisi bo omejen le na strogo versko vsebino. — Pa peški nuncij Pellegri-nettl, ki je odpotoval iz Belgrada pred kratkim, se je ustavil tudi v Gorici. Med poljo v
Rim se je hotel ustavili tudi v našili Brdih Med vojno se je namreč seznanil v Brdih t mnogimi našimi ljudmi, ki so bili kot begunci v notranjosti Italije. Tedaj ga je neka naša učiteljica tudi učila slovenščine. — Začetkom decembra je v Rabeljskem rudniku zasulo rudarja Jožefa K a vsa i starega 45 let in še enega delavca, katerega pa so rešili smrti, dočim je prvi rudar umrl. V zadnjem času je lo že trei-ja nesreča, ki se zgodila v tem rudniku. — S čolni se vozijo v Črnem vrhu v Zalogu. Pred kraki m je zapadlo 70 cm snegu, potem pa je prišel dež. ki je skupaj s tajanjem snega povzročil, da je v nižini okrog Zaloga nastalo pravcato jezero. Ljudje se vozijo po tem .jezeru« kar s čolni. — Pokrajinski odbor je odobril občini Št. Vid na Vipavskem, da sme pri goriški hranilnici najeti posojilo za neka tera nujna javna dela.
KATOLIŠKA CERKEV
s Papežev govor o sedanjih strahotah. Oh
uradni proglasitvi novih kardinalov je imel sv, oče govor, v kateram je najprej izrekel svoje veselje nad uspehom nedavnih evharističnih kongresov. Poudaril je, da ®o bili ti kongresi »prekrasni prizori vere in enotnosti katoliške cerkve in katoliških vernikov«. Preden je ime-roval imena novih kardinalov, se je sveti oče spomnil imen umrlih kardinalov. V drugem delu svojega govora je papež dejal: Ce pogledamo Daljni vzhod, vidimo, da so nosilci evangelija •pet v nevarnosti. Videli bomo, da ustvarjajo ti boji velike nevarnosti. Če pogledamo v Evropo, moramo z žalostjo priznati, da ae dogajajo v Rusiji in na Španskem strahotne stvari, Videli bomo, da Španska narod, ki nam je tako drag, krvavi, čeprav smerne pričakovati boljše dni.
s Veliko povečanje nemške vojne mornarice, Nemčija je v letu 1937 zgradila I veliko križarko, 1 ladjo za letala, 2 lahki križarki in 15 podmornic. Na programu pa je še zgraditev dveh lahkih križark, 6 topovskih ladij in 10 podmornic. Nemška mornarica ima danes 2 veliki križarki (štiri se grade), 3 križarke po 10 tisoč ton, 2 matični ladji za letala, 2 manjši križarki, 6 lahkih križark, 7 rušilcev, 12 topovskih ladij in 36 podmornic.
RUSIJA
s Nepoboljšljivi sovjetski mogotci. Moskovska brezbožna organizacija pripravlja ostro propagando proti praznovanju božičnih praznikov, katere je ljudstvo laai obhajalo z velikimi svečanostmi. Organizacija je pozvala svoje člane, nai sodelujejo pri 28.000 napovedanih brezbožnih prireditvah. Nadalje namerava pritegniti kino, radio in časopisje, da ljudstvo odvrnejo od božiča. — Očividno ne sovjetskih brezbožnikev polašča vedno večji nemir, ker se ljudstvo !e malo zmeni za njihove protiver-ske skomine .
AVSTRIJA
s Ilabsbnržanom so vrnili posestva. Avstrijski ministrski svet je pod predsedstvom kanclerjevim sprejel nekatere zakonske osnutke, ki se tičejo Hababuržanov. Razveljavljena je postava, po kateri so bili Habsburžani prisiljeni bivati izven države. Vrnjena jim jc nadalje njihova zasebna lastnina, do katere dr-
in njegovi ga ms® sprejeli..
Noč vseh noči. Zadnja adventna noč. Južno od prenapolnjenega, nemirnega mesta se ra/.proslirajo pašniki Beth-Sahur, kjer je imel nekdaj Mooz svoja pšenična in ržena polja, kjer je Ktita, Moabitinja. nabirala klasje in kjer ves dan cingljajo zvonci pašoče se živine, odmeva meketanje ovac in jagnjet, kjer pastirji tekmujejo na piščalko s petjem drobnih ptičic.
Večerni mrak i;i praznični molk sta zagrnila poljane. Najgloblji molk je objel oko* liro Spi I jo pri Abrahamovem hrastu. Veter zadržuje avoj duh, studenec šumljanje svojih valčkov, drevesa šum svojega listja.
Oa, Ia ubogi hievec, ki »luži ob slabem vremenu živini za stajo, je v tej noči središče vsega sveta!
Ali ne igra nadzemski sijaj okoli njega? Ali no bleste snežnobela angelska krila iz teme?
Ali mur ui hrepenenje tisočletij zdrknile pred hlevčkom na kolena in kliče zdaj: »Gospod, pošlji nam, ki si ga obljubil poslali, da utešiš našo hrepenenje!«
Pa tudi vso naravo prešinja nemirno pričakovanje ... Morda je narava bolj rahločutna kot zakrknjena človeška srca. Tere-binte, jefebik« in aikomore si no upajo za-migati 7. vejicami; tisočletni Abrahamov hrast, ki je videl prihajati in odhajati rod za rodom in je videl Izraelovo srečo in nesrečo, se je stresel in skrivnostno šepetajo njegovi vrhovi.
Noben vetrič se ne gane. Noč zadržuje sapo in čaka na največji čudež vseh časov.
In ko pride polnočni čas, se zgodi skriv nont, neizrekljiva in ves svet obsegajoča, ves svet odrešujoča.
Tiha noč, sveta noč, blažena noč..
V hlevčku kleči Oeviea-Mati in zavija v plenice novorojeno dete, božje Dete. j Luč, ki jo prišla, da razsvetli ljudstvo, ki sedi v temi in senci smrti.«
Ali so ni razveselil svet? Ali ne prihajajo ljudstva, da počaste Odrešenlkn in so mu poklonijo. Kralju vesoljstva? — No; luč je svetila v temi, a tema je ni razumela«. V tej najsvetejši noči so v obljudenem mestu nemoteno spali dalje, ali so še sedeli p. i 00-
gatih pojedinah ter se naslajali ob vinu, pesmi ia plesu, ali so hodili svoja nočna grešne pota dalje, kakor bi se ne biio nič zgodilo. In drugi dan so hodili dalje iu živeli v delu in vsakdanjih skrbeh, kakor vse druge dni. Nihče se ni brigal za novorojenega otroka; m to ni bilo časa.
»V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli.«
Ali ni bil to znak vsega njegovega življenja'/ Niti doma v Nazaretu ni prišel na svet; na potovanju kot tnjec, kot otrok potujočih staršev, izven človeških bivališč.
I« nekaj (ednav potem mora novorojenček s starši bežati vnovič v tujino, daljno, neznano, pogansko deželo. — Kako trda in grenka so bila leta v sončnem mestu Itelio-
B&iičnss pesem
Ali smo skromni kakor pustirci zdaj, ko je soeti božični čas, aH se res nocoj Doselimo, da bo prišel sam Jezus med nas?
Kakšna so srca, kakšne so misli na ta skrivnostni soeti oečer, ali ljudem srno ose odpustili, da bo zavladal o dušah nam mir?
Ali se zvezda jasna božična tudi d naših srcih blesti, da so vsa čista kakor kristalna sredi te čudežne polnoči?
Glasno nas vabijo vaški zvonovi, kot bi nas klicala naša mladost, spet se budijo lepi spomini, spet se poraja nedolžna radost.
Jaslice si je jo, Jezus na slami r> hlevcu lesenem tiho leži. aH ga čutimo? f.iv je med nami in nai neviden blagoslovil
G. Strniša.
polis, leta beguncev, polna grenkega domo-tožja!
Po letih se družinica vrača v domovino. Tiho in nepoznano življenje, polno odpovedi in trdega dela preživlja deček Jezus. Nihče razen Matere in Jožefa ne ve za njegovo božje poslanstvo; saj bi ga bili morda že takrat zavrnili.
In ko je začel svojo učeniško pot, se je vnovič slišalo o njem: »Njegovi ga niso sprejeli!«
Nazarenčani so se zasmehljivo smehljali: »Kaj ni tesarjev sin?« I11 oni iz drugih mest so izpraševali: »Kaj more iz Nazareta dobrega priti?«
Tri nemirna, trpljenja polna leta so bila to! Nikjer doma, vedno na poti iz kraja v kraj: skozi puščave in doline, preko hribov in gora, čez reke in jezera, v Tiberiji in Kafarnavmn, v marmornatih preddvorih jeruzalemskega templja, v sinagogah manjših mest, v predmestjih, na poljih in travnikih: povsod hodi, uči in dobrote deli.
Niti ob smrtni uri nima doma; kakor bi ga zemlja ne marala, ljudstvo suvalo od sebe in svojci mu ne morejo zatisniti trudnih oči. lies je prišel k svojim, ki ga pa niso sprejeli!
Ali ga pa to morda ni bolelo? 0 pač: saj je imel človeško čuteče srce. Morda je bila to ena i/.med največjih notranjih bolesti, ki jih je brez vsake tožbe prenašal. Le enkrat je iz njegovih ust prišla bridka pritožba: »Lisice imajo brloge in piice gnezda; sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil.« Dokaz, da ga
njegovi res niso sprejeli!
» * *
Moj neznani brat, ki si ob nobenem ognjišču ne moreš ogreti rok in srca; moja samotna sestra, ki zagrenjena sediš v mrzli sobici —■ ko si to božično premišljevanje do sem prečitala, ti je omahnila roka in si se zamislila in nekaj te je zagrabilo v grlu in solze so ti stopile v oči. Ko sem ti govorila o božjem brezdomcu, si začutila svojo samoto in zapuščenosl še bolj živo kot sicer. Tudi ti si brez doma in svojcev!
O, KJiko lakih je danes okoli nas! Brez doma je oni, ki nima doma v resnici, ali po katerem nihče ne vpraša, ga nihče ne potrebuje, ki nima roke, ki bi se jc oprijel, ne srca, ki bi z njim čutilo. Brez dvoma vai sami in
kSJ A

Siveti večer v kmečki hiši
Lepi so božični prazniki s svojimi obredi in navadami. Zal, da se te navade marsikje že opuščajo. Novodobni človek, ki vse kar je starega prezira in omalovažuje, rad s posmehom gleda na stare družinsk n narodne navade.
Prav je, da se nas narod otresa raznih vraž in praznoverja, ki pri razumnem človeku res nima mesta. Treba pa je ločiti prazno verje, pa tudi vraž/i od lepih družinskih navad, ki temelje na naših verskih resnicah.
Zanimivo bi bilo vedeti, od kdaj je v navadi pri nas bropljenje in zažiganje kadila na vse tri Božiče. Najbolj so domači obredi pomenljivi na sveti večer. Res je, da se odrasli človek ne more tako vživeti v priproete jaslico kakor mali otroci, ki jim je preprosti mah in zlata pena enako dragocena kakor pravo zlato in svila, pastirci iz papirja enako dragi kakor najlepše izrezljani kipi. Ljuba otroška priprostost gleda vse drugače kakor pa odrasli človek, posebno tak, ki misii, da je kdove kako izobražen in napreden, pa je samo domišljav.
Lepa je navada, da hišni gospodar ali pa mati vzame 'ia sveti večer krožnik z blagoslovljeno vodo, oljkovo ali rožmarinovo vejico, če ni drugače tudi smrekovo, pa gre kropit. Otrok ali drugi družinski član ima posodico z žerjavico, na katero dene kadila, drugi družinski člani pa spremljajo kropilca in glasno molijo. Hišni gospodar gre po vseh hišnih prostorih: kleti in hleve ter okrog gospodarskih poslopij, kropi in prosi božjega varstva. Ko pride končno nazaj v hišo, kjer jo na mizi božični kruh tudi tega pokropi z gorečo željo, naj ga blagoslovi Bog.
Tukaj ni nič praznoverja ali vražarstva, ampak vse je lepa molitev polita hvaležnosti in zaupanja v Boga. Škoda, če bi ta lepa navada zginila iz naših kmetskih domov samo radi nespametnega napuhu in napačne pro-svitljenosti.
Da se ta navada opušča že marsikje, je resnica. Opušča se radi komodnosti fn pa ker se zdi preveč -- kmečka. Tako se tudi marsikje opuščajo liubke jaslice, ki so nekaj slovenskega, pa se postavlja božično drevesce, ki je nekaj tujega, ki se pa zdi moderno. Vsak hoče biti kar se da moderen. Pred nekaj desetletji še nismo poznali na kmetih !x>-žičnih drevesc. Sedaj pa že vsaka hiša hoče imeti božično drevesce. Vendar so jaslice vse
nekaj drugega kakor pa drevesce. Mi Slovenci vse premalo cenimo svoje dobrine, in tako radi gledamo okrog tujih narodov in se pre-radi poprinteino njihovih navad. Islo velja glede našega jezika. Naša slovenska govorica bi nam morala biti vse bolj draga in ljuba, pa ne bi tako hitro posnemali tuje.
Ljubke naše jaslice so naša narodna last. Zato pa jaslice ne sme spodrivaii nobena tuja navlaka magari je še tako bogato okrašena. Jaslice so tako tesno povezane z našim družinskim življenjem, da so postale narodova last. Zato spadajo v slovensko hišo, čeprav so le iz papirja.
Če pa imamo jaslice in smo na sveti večer- kropili in kadili, si ne moremo misliti poštene družine, ki bi bila ta večer brez molitve sv. rožnega venca. Do sedaj je še malo družin na kmetih (dobijo se pa že, ampak v takih družinah je razdejanje!), da bi ne mejile rožnega venca. Ko se oglasijo zvonovi, ki oznanjajo sv. večer, se zbere vsa družina k
samotni, pozabljeni, nadštevilni, izrabljeni.. Kje jih najdemo? — O, ob vseh naših potih jih naletimo, kjer sloje s tihim znakom hrepenenja v očeh, Ce bi jih le razumeli! V socialni bedi naših mest, v ozkih ulicah, v prenapolnjenih kasarnah, barakah, podstrešjih in podzemljih in kleteh; v bornih bajtah na podeželju in morebiti tudi v — bogati palači; kajli tudi bogastvo in blesk je večkrat okvir za samotnega zapuščenega človeka, ki zastonj išče toplega in čutečega srca.
Tu so stari starši, ki v tihi bolesti sede v samotni kamri in iz vsega čutijo, kako so na poti otrokom in mladini pri hiši. Tam je bo-lehen 3tarček ali starka, ki v tesnem stanovanju dela napotje in predolgo živi. Ali morebiti postarno dekle, ki je svojo mladost
žrtvovala bratom in sestram in se odpovedala lastni sreči, da so jo oni dosegli,.., a je zdaj odveč. Ali je na kmečkem dotnu bolehen, pohabljen brat gospodarjev, ali gospodinjiti, »nepotreben jedec« ga imenujejo. Ali izčrpana in izrabljena dekla, doslužen hlapec, ki jih težko in neradi gledajo v kotu pri peči. O, v skritih kotičkih joka sto in sto oči!
Ali si morda ti, ki te vrstice bereš, eden izmed samotnih, žalostnih brezdomcev? Ki v svetih božičnih praznikih svojo samoto in bedo dvakrat huje čutiš?
Glej, poklekni k jaslicam z menoj! Tu ii bo vnovič zaživelo zaupanje in betlehemska zvezda bo tolažijivo zasijala v tvojo bedo. Odpri božji tolažbi, ki veje iz jaslic, srce in dušo na stežaj!
molitvi. Ce se to sleherni večer spodobi, se to toliko bolj spodobi na ta večer, ki nam zbuja toliko lepih misii in spominov, če je ob drugih večerih molitev površna, vsaj ta večer naj bo iskrena. Ko gorijo sveče pri jaslicah. se razliva luč in gorkota tudi v srca družinskih članov, ki se ta večer tako radi zberejo pod domačo streho.
Lepa slika sv. večera je tudi, ko gredo ljudje k polnočni maši. Sneg pokriva pokrajino in zvezde svetlo miglajo na nebu. Po potih pa miglajo luči šn baklje, s katerimi ljudje svetijo po potu v cerkev. Cerkev se vidi od daleč vsa razsvetljena, ravno tako je razsvetljena vsaka hiša. Čudna in mrtva se zdi hiša, ki ni razsvetljena ua sv. večer. To je zopet lepa navada našega vernega ljudstva. Ni to znak mračnjaštva ali nevednosti, kakor misii mnogo na pol izobražencev, ki vidijo v kmeiu maso, ki se da slepo voditi duhovnikom. Le žal, da se zadnje čase vsiljujejo v praznovanje sv. večera grde razvade, pijančevanje, ponočevanje in £e druge nedostoj-nosti, ki bi jih ne smelo nikdar biti, kaj šele iia sveti večer!
Drugi narodi svoje navade in šege skrbno čuvajo in ohranjajo. Mi Slovenci dostikrat še ne vemo, kaj imamo, zaio pa vse to premalo cenimo. — Kar je naše in vemo, da jo dobro, čuvajmo kot svojo narodno iasl. N« glejmo, kaj imajo ali hočejo drugi, ker če se oprijemljomo drugih šeg in navad svoje pa opuščamo, omadežujemo zgodovino svojega naroda.
Božični običaji in navade so tako nekaj lepega in domačega, da se nam jih ni treba pred nikomur sramovati. Po različnih krajih imajo tudi različne navade. Vse take navade moramo presoditi s pravim razumom. Kar jo zdravega in lepega moramo obdržati, če je pa kje kaj praznoverskega, pa zavreči in opustiti. Pokažimo vedno in povrni, da smo zrel narod, ki se zaveda, kar je njemu lastnega. Naš jezik, tiašo zemljo, naše običaje in navade ohranimo!
f rti r« jo N e u ba u e r:
Rajski darovi Jezusu
7,letajo v hlevček zbori duhov, nosijo Tebi
rajskih darov.	•
Prvi prinaša krono Ti v dar, v biserih, v zlatu sije njen žar,
Z žezlom kraljevim drug prileti: Kralj boš vesoljstva, JezuSček Ti!
Tretji pa daje bridki Ti meč, Tvojim sovragom strašno grozeč.
Jezus, krotak si, miren m blag. meč pa Tvoj vajen slavnih je zmag.
Ves Ti pokoren zemlje je krog, Dete si revno Kralj naš in Bog!
II.
Grmovje v parku bele vilo profesorja K. v nočnem vetriču vztrepetava. Dve okni spalnice, jasno razsvetljeni, srepo gledata v temo. Znameniti in iskani kirurg še bdi. Nemirno hodi po razkošno opremljeni sobi. Od časa do časa seže njegova nervozna roka k čelu, — ta roka, ki tako sigurno vodi nož pri operacijah, ki je vsa točna, ko je od nje odvisno človeško življenje. Nemir pa se zrcali tudi na licu, ki je sicer vse mirno in v oblasti.
Hojo prekine, da sede na z dragoceno kožuhovino pregrnjen divan, a že v naslednjem trenutku zopet vstane. Nemir ga ne pusti.
Zakaj nocoj ne more k počitku? Ali mu je dopoldanski dogodek res vzel ves mir, ko mu je zhudil spomin nn preteklost?
Prisiljeno se zasmeje. Neumnosti To in tako so vsak dan dogaja; je pač usoda taka. Kdor hoče kviSku, ne sme izbirati potov.
Hitro zvrne kozarec vode vase in dvigne glavo. -- Sploh, kaj pa briga preteklost? Saj
Pastirji hitijo.
v bližnjo gostilno, se je opogumi! za hitro operacijo, ker bi bila izkrvavela, preden bi jo prepeljali v oddaljeno bolnišnico, ker jo bil avto popolnoma uničen. Oče mu je oddal vso skrb zanjo tudi v nadaljnjem zdravljenju, malu se je pokazalo, da je lepi in bogati Eleo-rsori več kot zdravnik.
istočasno je tudi nekaj njegovih spisov v zdravniškem časopisu vzbudilo splošno pozornost, saj je nekdo — on — odprl nova vrata v zdravstvu. Njegovo ime je zaslovelo. Se par posrečenih operacij in dr. R. je bil slovcS zdravnik - specialist. Njegov poklic je dobil tudi gmotno ugodna tia. Tedaj ga je zavedel še zli duh pohlepa: slaven je; še bogat hoče biti za vsako ceno. — Udarie sinje Eleonorine oči so mu to obetale in zato — je moral prenehati s preteklostjo in z...
Predolgo je zavlačeval. Kaj naj ga še veže na nevesto brez sredstev, ki bi bila njegovemu dvigu le na poti, saj je njena lepota že ovenela v brezupnem čakanju in mu je njena potrpežljiva zvestoba že dolgočasna; saj tudi ne spada v krog, v katerega se je povzpel.
In — podlegel je skušnjavi, izdal svoje svete prisege Dori.
Profesor R. ai je obrisal potno želo. Ti spomini ? pozni noči s oneznosni in gu mučijo vsako noč.
Proč s temi spomini! Saj so le spomini, on pa je bogat iti srečen...
Lepo in bogato ženo ima in dva ljubka otroka..,
In vendar: pred par urami...
V bolnišnico so prinesli nezavestno bolnico, kakih pet in trideset let, z globoko rano na glavi, ki je smrtna, a on bi jo mogel z naglo operacijo rešiti. Rešila je otroka, da ga ni povozila električna železnica, a sama je amrtnonevariio ranjena.
Ko so odstranili zasilne obveze, se je profesor R. opotekel, prebledel...
Kaj je to, o Bog? Te znane potezo...
Bolnica je odprla oči; zastrt pogled, ki se
I.
Mestne ceste in ulice! Živo mreže ožilja, prekinjene z živim življenjem mosta, ki nemirno biti, bega, prehiteva samega sebe. Večkrat je t« beg in ta razgibanost vsa razburkana, če so odpro vrata tovarn in delavnic, Šol, kinov, Id bruhajo k sebe stotine in tisoče.
Na večer se razgibanost poveča. Hlepeči nemir mesta vihra po razsvetljenih cestah in ulicah, po mračnih strunskih uličicah. Kričeča svetlobna reklama gledališč in kinov vabi, godba iz zabavišč vleče. Kakor v soncu bleste ir.ložbe, se lesketajo dragi kameni in zlatnina, sviia brokat, kristal.
Uživanje, zabava, — siromaštvo, beda se srečujejo po cestah. Od bede zlomljeni ljudje gredo po svojih potrebnih opravkih. Pobota in greh se prerivata po napolnjenih zabaviščih in plesiščih in se izgubljala po cestah. Dobrotno usmiljenje hiti po karitativnih potili. Kakor da jim ta težki vzduh mesta zastira pogled, mežikajo zvezde na nebu.
Uro za uro se dvigajo in padajo valovi nočnega mestnega življenja, pozno v noč. v zgodnje ure novega dne. Za par ur preneha razburkani atrip noči. Klektrična železnica prekine za nekaj ur svoj dir, godbe zamro, blesteča reklam« ugasne. Le s kolodvora se še slišijo signali prihajajočih in odhajajočih vlakov in koraki zadnjih vrafiajočlh se, še samotno odmevajo po mestnem tlaku. Končno mesto zaspi. —
Vse in povsod? Ne. — Tu in tam v temnih vrstah hiš še sveti luč, morda v odličnem domu. ali v skromnem stanovanju, v podstrešju ali v kleti še bde stanovalci. Kaj jim odganja spanec? Morda krivda, bolest, kosanje, skrb, uživanje, bolezen, obup? Ali morda mati bdi ob zibelki svojega otroka? Ali osvetljuje luč skrito kolišče greha? Ali učenjak sloni nad kr.jigami?
Počasi se vazgleda jo tudi zvezde nad mestom. Pa že bleda svetloba zaznamuje vrste hiš.
Nočni veter pihlja: v6 o lajnah greha in o skrivnostih božjega usmiljenja ..,
je že daleč za njim! Takrat ni mogel drugače. In njegov uspeh opravičuje njegova ravnanje.
Pa kljub temu te sence iz preteklosti pode spanec. In vedno iznova vstajajo spomini in slike, katerih se ne spominja rad.
Prav nič rad ne misli na avojo mladost, ta gospod profesor. Seveda, razloček med ubogim študentom in sedanjim uglednim profesorjem, ki ga njegovi učenci obožujejo, je res velik. Njegov spomin se je proti volji, hočeš — nočeš, pomudil v žalostni mladosti, s premnogimi odpovedmi, z neutešljivo časti-hlepnostjo, potem jo je zakrila pozaba, vsaj za nekaj časa, četudi je biia ta mladost najlepši del njegovega življenja. Ta doba lepe in nežne ljubezni do Dore... Ta ljubezen ga je varovala marsikaterih zablod. — Se jo vidi, svojo Doro, s kako prostodušno, samo po sebi umevnostjo, mu ponudi svoje skromno premoženje: »Kar je moje, je tudi tvoje, dragi! Ne rabim mnogo in si že pomorem; teb» pa je potrebnos da si ustvariš eksistenco.. .<
Saj ni hotel sprejeti, vsilila mu jei Saj je hotel njeno požrtvovalnost bogato poplačati. — Rdečica sramu ga obliva pri misli na vse to — in ono, kar jo še prišlo.
Še se vidi, mladega zdravnika, ki se bori z bedo življenja, ki se mu noče in noče posrečiti, da bi si ustvaril eksistenco, a jo hoče in mora.
Vedno redkeje obiskuje svojo nevesto Doro, katere obledeli obrazek mu je bil en sam očitek. Njeno prigovarjanje um je neznosno, njena ljubeznivost nevzdržna; bili so trenutki, ko je obžaloval, da je navezan na njo...
Naenkrat p« je prišel preokret
Na nedeljskem izletu |e bil priča avtomobilske nesreče; kot zdravnik je moral nuditi prvo pomoč ponesrečeni gospodični. Njen oče, bogat industrijec, ga je rotil, naj za vsako ceno reši njegovo edinko. Ko so jo prenesli
Božič revnega delavskega otroka v predmestni stanovanjski kasarni
je ob spoznanju zjasnil, a ga je zopet zakrila nezavest, je zadel profesorja, da se je stresel. Začudeno so pogledali zdravniki-asistenti.
»Oprostite, gospodje, — slabo mi je, domov moram. — Izvršite operacijo sami!«
Tovariš-zdravnik ga je podprl in odpeljal do avtomobila in domov. Prestrašeno ženo je odklonil; sam je hotel biti in se je zato zaklenil v sobo. Mir, samo mir!
A tega ni in ni. Do pozne polnoči ga zasleduje pogled bolnice, žalostni, očitajoči pogled. In spomin na veliko in neod pusti iivo krivdo njegovega življenja...
Odprl je predalo pisalne mize in iz predala vzel sliko ter jo gledal dolgo, dolgo.
»Da, ona je bila, Dora< ...
Na duši ga je peklo, vest ga je priganjala: »Popravi svojo krivdo! Odpustila ti bok
Ponos ga je odvračal, sramoval se je; toda odvseči krivdo in doseči mir...
To ga je premagalo —.
»Zjutraj grem k nji in jo prosim odpuščanja ... Samo. če bo še živela .. .<
Kmalu nato je ugasnila luč za obema oknoma 'ir. R. —
III.
V	bolnišnici, kjer sto in sto bolnikov zdi-buje in čaka rešenja, so motno razsvetljena skoro vsa okna.
V	tej hiši smrt ni redek gest. Ima kar znupne poteze; kajti če jih večkrat vidimo, so nam mnogo manj strašne. Navadno prihaja tiho in neopaženo, ne glasno, kakor ari,gi obiski. Večkrat niti ne slutimo, da je ta gost v sosednji sobi.
Nfa postelji leži samoten mož; drobna lučka gori za njegovim zglavjem.
•O pač, niti ne vemo, da se v naši neposredni bližini, par korakov od nas odigravajo iivlienjske tragedije; slutimo njih bližino, njili skrivnost, a ne razmišljamo o njih .. ,«
V	nemirnih nočeh, ki jih je v bolnišnici več kot mirnih, se zdi bolnikom, da slišijo razločne korake božje dekle smrti. Skrivnostni strahovi jo spremljajo. Srce pa nemirno tolče v skritem straha.
Tudi to noč hodi po hodnikih velike bolnišnice. Kako psi tulijo!
Samotni mož prisluškuje. O, saj res: psi tulijo, mrlič bo. Potem bi morali tuliti vsako noč. Morebiti so videli le kako senco v luninem svitu?
»Senco? — Srce mu razbija, mraz ga spreletava — Bledo sije mesec v sobo in riše na tla križ r okna.
Pa, če bi bilo kaj resničnega s pasjim tuljenjem? Če pa morebiti le kaj čutijo in slutijo?
In že sliši, bolje: čuti, na hodniku tihe korake, zavlačujoče in skrivnostne. Ves se strese. Ali ne gleda bled obraz skozi okno v sobo in ga opazuje iz votlih oči?
Hvala Bogu, da je okno blizu: hitro zagrne okno in obraz izgine in tudi križ na tleh...
Veter zatuli okoli hiše in zopet je vse
tiho.
Koraki prihajajo spodaj po pesku; že je nekdo prš hišnih vratih---že ua stopnicah in na hodniku. — O, smrt, smrt! Nje ne 'adrži ključ in zapah. — Po hodniku drsajo 'ežke noge.
Samotni mož sedi na postelji in upira
svoj pogled v vrata. Mrzel pot ga je obli!. — Ali velja obisk njemu? ... Ali komu njegovih dragih?...
Kako mu tolče v sencih in v vratu! Skrivnostni prišlec se je ustavil pred vrati njegove
sobe.----Z vsemi čuti mož prisluškuje,
gleda, sluti in se boji.
Ne. — Je že mimo! Samo za blp je obstal pred vrati in že odhaja tajinstveni gost po stopnicah in na gornji hodnik.
Mnogo vrat je ob njegovi poti. Kam se bo obrnil?
Samotni mož na postelji sklene roke k molitvi brez besed. —
Prisluškuje, posluša ... Zdi se mu, da sliši globok vzdih — daleč zgoraj nekje. Sliši, da sestre tekajo... in zooet vse tiho. In psi še vedno tulijo,..
Ves prepoten slednjič zaspi v nemirno spanje ... Lučka še brli...
V jutranji uri se zbudi, ko stoji sestra ob njegovi postelji. Vprašujoče oči. —
»Dva sta nocoj na našem odelku umrla,« pripoveduje sestra mirno in vsakdanje; ker smrt je sestram dobra znanka. »Otrok, ves re, ven in nebogljen in starka okoli osemdeset let, ki je mnogo hudega prestala na svetu in je zdaj rešena. Tako mirno spi.«
Zgodnii jutranji mrak je ugasnil luči v bolniških sobah in dih noči je prešel v dan ..,
IV.
Trdo ob reki, ki svojo vodo vali mimo predmestja, so potisnjene na kup hišice malih ljudi. Revna stanovališča. Bližina vode jih napravlja še bolj nezdrava. Znotraj revščina, vlaga in mnogokje podrtija; zunaj megla in vlaga zaradi vode.
Iz ene teh hiš je stopila slabo oblečena žena, s katere lica se je dal razbrati reya in beda njenega življenja. Prislubr;ila je v noč za znanim Jsorakom. A trd molk ji je bil v odgovor. Le na mostu korak stražnika in s stolpa sem udarci pozne ure.
»Spet ga ne bo,« je spregovorila sama
sebi. Potem je prisluhnila nazaj v hi-o. kjer je bilo vse mirno.
»Zdaj vsi mirno spe,« je zašepetaia. Od lakote in joka so zaspali, ubogi črvički. On pa sedi v gostilni in zapravlja; doma pa že dvn dni nismo toplega jedli. Niti skorjiee nimam več.«
Naslonila se je na vogal hiše. >Pa, da bi le prišel!« A vendar se je tresla pred njegovim prihodom.
Kako lepo in prijetno so živeli pred časom! Ničesar jim ni manjkalo. On je bil dober delaven in je lepo zaslužil. Odkar pa se je spajdašil z nekaterimi (sodelavci — in s to žensko —, pa gre vse navzdol.
Če je !>i! pijan, je morala z lastnim telesom varovali otroke pred njegovo jezo in trdo pestjo. Otroci se ob njegovem prihodu skrijejo, kamor morejo.
Zopet je prisluhnila. Ko je bilo vse tiho, se je odpravila zdoma in je odtavala v temo.
Po raznih krivili ulicah je prišls končno do razsvetljene hi"e. odkoder je bilo slišati godbo, smeli in krik. Ozrla se je in splazila skozi vežo ua dvorišče do stranskega okna gostilniške sobe, ki jo je iz svojega skrivališča neopažena lahko pregledala. Od slabosti se je komaj držala na nogah; saj danes še ni nič jedla, kar je še imela, je dala otrokom.
Spočetka ni mogla ničesar videli: prah ln dim sta se valila po sobi nad plesalci, ki f-" v divjem tempu plesali. Iz množice plesalcev se je en par izločil in sedel k mizi ob oknu. Bil je njen mož in kričeče oblečena natakarica.
»Vina! Najboljšega!« je zaklieal in vrgel z glasnim žvenketom denar na mizo, potem pa pritegni! žensko k sebi in sta pila. — Uboga žena ob oknu ni nadaljnega pogovora razumela, videla je le smejoč obraz ženske, ki ji je trgal srce. Obrnila se je od okna in odšla po isti poti. kakor je prišla.
Mimo stanovanjn je šla, kakor da ji ni nič znano in se je obrnila k reki. Ob mostu, kjer so delavske žene prale. je stal stražnik;
'i^^mmmm^mm^mmmm^mm-mm^mmmm^m^m^^^^
zato se je skrila za steber in čakala, da odide. Nato se ie spustila po bregu nizdol k vodi. Tam je mirno, tako mirno! lil miru si želi in pozabljenja. Domov ue more, ker ne more otrokom dati ničesar, a so lačni, tako lačni. Ali naj jih gleda, kako od gladu umirajo, dočim oče zapravlja denar'? Ne, umreti, rajši umreti! Ne more dalje prenašati! Za otroke umreti; potem se tio oblast zanje zavzela, da lakote no pomrjo. In on, njen mož?
—	Kaj ima še z njim skupnega? — Umreti, samo umreti! —
SkIonila.se je nad vodo; ali ne šepetajo glasovi ia nje? »Nikar! On, ki hrani ptice pod nebom.. .«
Toda ona vse bolj sli->i drug glas: - Mama, kruha, kruha--— <
Planila je po konci — kliknila in za težkim padcem j-; pljusknila kvišku voda...
In dalje so se zibali umazani valovi reke, kakor bi »e ne bilo nič zgodilo ter so nesli s seboj izgubljeno človeško življenje.
S črnega nebo pa so gledale »rebrne zvezde nn umazano vodo z usmiljenimi očmi in šepetale: Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen vanjo!'
V.
(iole veje so skozi tanke zaslon- gledale v sobo in trkale: >Pojdi že vendar spat, mladi mož!«
Toda ta. ki jo že tire sedel pri pisalni mizi, ni slišal tega šepeia. Zamišljen sedi in gleda na nepopisan list, na katerem sla napisani samo dve besedi: »Ljubi oče!« Danes ne more pisma napisati; to je že tretji list, ki ga je pričel in raztrgal. Kako bo oče, ki mu je ves ponos in vsa ljubezen starih dni. to prenesel? Predobro ve, da mu bo vest. da ie sin padel v dvoboju, raztrgala srce.
V predalu na pisalni mizi sloji zabojček, iz katerega gledata dve pištoli, zraven ležita dve pismi: eno z naslovom njegovega predstojnika, drugo z napisom: >1'« moji smrti naj odpre dr. A.«
Ura je cingljajoče odbila dvanajst. — Zdrznil se je. Samo šest ur ima še časa preden nastopi pot, s katere se vrne, ko je uničil človeško življenje, ali pa se sploh ne vrne. In še toliko ima dotlej uredili!
Z vso močjo se sili k miru in že mu teče pero po papirju: Odpusti mi, ljubi oče, a ne morem drugače! Ti veš, da ima m ista načela, kakor Ti in da presojam in obsojam dvoboj, kakor Ti. Toda družabna pravila so močnejša kakor moja volja. Ali sprejmem dvoboj, ali pa sem za vse nadaljnje življenje obdan od sramote in bi mi bilo življenje neznosno. — Oče, oče, tega ne zmorem! -- Odpusti in z Bogomir
Ko je zaprl pismo, mn je omahnila glava. Ali posluša svoji notranjosti, ki mu pravi, da je bolj pogumno, če se ustavi plehkim predsodkom družbe in se vda božjemu zakonu, ki vlada človeškemu življenju? Ali odgovarja vprašanju, ki je s tem v zvezi: »In potem? In lam na onem svetu?«
Ure hite, noč se umika dnevu...
Dih tiliotne noči je prinesel spoznanje in
—	pravi pogum.
VI.
Dih noči plove nad mestom; noč sanja sanje bede in krivde. V kletnem stanovanju velike stanovanjske hiše, kamor vodijo vlažne
in izhojene stopnice, stoji borna bolniška postelja. Ob zidu kaplja vlaga, vzduh vlage lega na prsa.
-Pijaček kliče bolnik. — Mehka roka usmiljenke dvigne glavo varno in mu daj« pfti. Toda bolnik udari po kozarcu, da se razleti po tleh.
."Zganja, pravega žganja hočem! Kaj me gledate? Kdo vas je klical. Ne potrebujem vaše pomoči! Ali veste, kdo sem? izgubljenec. ki mu nihče ue more pomagati. Ha, ha.«
O las mu odpove, zdrkne nazaj na ležišče.
	
	|pgM
	
	rvtflH
i	J jBBTrlB
i ,f S j K bk	l^Hv •
r mM ' :wm ggpigl fJ&št. š£fil	
A že je sestra z novim kozarcem in pijačo tu ter ga nagovarja, naj pije, kakor bi se prej ue bilo nič zgodilo. Opazuje bolnika bolj natančno in se strese ob spoznanju. — Ali je mogoče, da kdo iako globoko zabrede? Saj je to njen tovariš iz mladih let, sosedova otroka sta bila, skupaj sta hodila v šolo, pred daljnjimi leti sta si bila blizu.
Vse to razmisli sestra v nekaj trenutkih in spozna, da jo je Bog posla' k zadnjemu poglavju njegovega življenja, da reši njegovo dušo. In prav ona sme bili orodje, ki pripelje Dobrega Pastirja k njegovemu pravemu delu. To nalogo hoče vestno izvršiti.
V zgodnjih jutranjih urah hiti sestra po ulicah k svojemu zavodu. Sestre so :>.e zbrane pred Najsvetejšim k jutranji pobožnosti. Sestra-strežnica siromaka v kletnem stanovanju poklekne v ozadju in z vsem zaupanjem trka na božje Srcc za rešitev in usmiljenje zakrnjenenui in zapuščenemu možu tam v samotnem kletnem stanovanju.
Zdi se, da je noč napravila svoj zadnji dih in že, zbujajoča se, odpira oči prihajajoči zarji.
Močan je Gospod in poln dobrote; tudi v kletnem stanovanju vzhaja jutranja zarja rešitve izgubljene duše.
Utrip noči v mestnem nočnem življenju je res mnogovrsten in ves drugačen, kakor v idilični tihoti podeželja...
Tri leta zapored sem v božično številko »Domoljuba« nanizal nekaj misli. Naj mi bo dovoljeno še v četrto leto nekaj napisati. Morebiti je to zadnjič. Ure mojega, največ na cestah pretolčenega življnja se stekajo. Malo šo, pa nas ne bo. Marsikaj bi rad povedal, pa vsega še ne smem Preveč bi bilo zamere na vse strani.
Pravijo, naj vsak pometa pred svojim pragom. Jaz sem pred svojim že pred leti pomete!. zato bom letos šel drugam.
Pot me je zanesla skozi Vače. Tam so pripovedovali o raznih tatvinah. Najbol j žalostno pri tem poglavju je to, da so med tatici tudi člani iz premožnih in uglednih družin. Starše tu in drugod bi rad pri tej priliki nekaj vpraša!: Očetje in matere, ali res ne znate, ali morebiti naravnost nočete več vzgajati svojih otrok? Odkod sicer taka podivjanost?
Bil sem tam okrog Kamnika nekje. Na Gorenjskem torej, v kulturnem in tujskopro-metnem kraju. Pozdravljal sem mimoidoče, pa in bilo nobenega odziva. Prijazni besedi se spodobi prijazna beseua, prijaznemu činu bi se spodobil prijazen odziv.
Prav v istem okraju sem se bolj na noč bližal nekemu župnišču. Že od daleč so mi letele na ušesa psovke: Prekleti far! Prekleti far! Oprostite, če povem, da sem dvakrat pogledal okrog sebe, kje sem. Prav za gotovo sem mislil, da sen; tam nekje med Culukafri. Narod, ki svojih duhovnikov ne spoštuje, ni vreden, da jih ima!
Bom pa pokazal še eno lepo sliko. Hodil sem tam nekje okrog Zaplane, Petkovcev, Rovta in St. Jo.šta. To so vasice, oddaljene od takozvanih kulturnih središč, vendar bi jih lahko postavil za vzgled nekaterim našim krajem, tudi tistim tairi v bližini Kamnika ... Tu bi se mnogi lahko marsikaj naučili. Ne trdim, da bi bili ti ljudje do zadnje nitke olikani in omikani, vem pa, da je tam pri njih doma res prava srčna izobrazba. In kakšne urejene hleve, kakšno vzorno gospodarstvo vidiš tam v tistih krajih!
Kakšna je pa pesem o komunizmu? Toliko se piše in govori o tej pošasti. Tole zdravilo bi jaz dal svetu zoper njega: Odpravite revščino i>a bo izginil komunizem sam od sebe in še pol jetike zraven. Pred par leli sem zapisal besedo: Če se razmere ne izboljšajo, bomo imeli v desetih letih celo armado komunistov, tatov in vlomilcev. Kakor vidite, še deset let ni bilo treba čakati, saj imamo že sedaj vse polno te nelepe zalege.
Morebiti želite še par besedi o brezposelnosti. Resnica je, da se je to leto že precej zmanjšala. Vendar pa je še zmiraj globoko zevajoča rana na telesu vsega človeštva. Delajte, delajte in izvršujte javna dela in zaposluj-te predvsem tlela željne in dola potrebne domačine.
Vesel Božič in srečno novo leto želi vam vsem ,	eden izmed tisočerih.
i1
^mmmmmmm^mMmm^^m&mmmmm.
mmms^mmm^mmf^
14
Ko ]e pred dvema letoma nastopila seda-Eja dr. Stojadinovičeva vlada, je našla aa ptejšnjimi državnim« upravitelji kaj žalostno zapuščino: blagajne so bile prazne, korupcija na višku, pravice nikjer, ljudstvo je zdiho-valo pod pero davkov in pod udarci samo-držkega biča in besedo »svoboda« so poznali samo še pristaši nasilnega režima.
Jugobiavijo so obkrožale skoraj same sovražne države, s katerimi sicer nismo bojevali prave vojne na krvavih bojiščih, vendar pa amo biii z večino sosedov v neprestanih, zlasti gospodarskih sporih, ki so resno grozili, da prej ali slej upropastijo našo mlado Jugoslavijo.
Dr. Stojadinovičeva vlada je krepko zgrabila m državne vajeti. Najprej je v ljudstvu dvignila zavest, da ni v naši državi vse tako slabo, kot govore nasprotniki Nato je dala narodu toliko svobode, da je v mejah veljavnih zakonov tako v časopisju, kakor pri sestankih in volitvah lahko odkrito in svobodno povedal, kaj ga boli in česa »i želi. Vodilni krogi naše države so za tem uravnovesili državni proračun, začeli z velikimi javnimi deli, ki so zmanjšala število brezposelnih. Dr. Sto-jadinovičeva vlada je znižale kmetom zemljiške davko in povzročila z dobrimi trgovskimi dogovori znaten porast cen kmeiskim pridelkom. Sedanja vlada je izvršila velikansko socialno delo z ureditvijo kinetskih dolgov. Druge države ao pri ureditvi tega vprašanja segle naravnost po vlogah upnikov in jih odpisale v isti meri, kot so odpisale dolgove dolžnikov. Drugod so morali denarni zavodi v mnoge večji inert kot pri nag v denarju žrtvovati sis ureditev kmetsklh dolgov. Pri nas ps smo ščitili vloge in zaščitili zavod® do visoke mere, tako da so zlasti zadruge z manjšimi rezervnimi vsotami bolj zaščitene, kot v kateremkoli podobnem zakoni« drugih držav.
Važne pridobitne sedanje vlade za kmet-ski stan so tudi: nov zadružni zakon in oži-votvorenje kmetskib zbornic. Dobili smo po zaslugi slovenskih ministrov 1H milijonov za javna dela, 11 milijonov din za vloge v dunajski poštni hranilnici, preuredila so se gasilska društva, ki štejejo samo v Sloveniji nad 23.000 članov in pripravljeno j® vse, da doseže telesna vzgoja naroda svoj pravi pomen in da se dvigne iz političnega ozračja.
Delavstvo je dobilo za dr. Stojadinovičeve vlade socialne zakone, za katere se je vso povojno dobo zamanj potegovalo. Seveda vsi ti zakoni niso taki, da bi si ne mogli želeti boljših, vendar je gotovo, da celo francoska Blu-mova socialislifao-komunistižna zveza ni storila za delavstvo primeroma toliko dobrega, kot naša vlada. Naj navedemo zakon o minimalni mezdi, o pomirjenju in razsodišču, zakon o delavskem starostnem zavarovanj« in uredbo n ozdravitvi Bratovskih skladni«. Ali se šo spominjate, v kakšni nevarni krizi je bilo rudarsko zavarovanje pod prejšnjimi »nacionalnimi« vladami? Dr. Stojadinovičeva vlada je rešila rudarske rentnine in pokojnine,. ki so jih smatrali že za izgubljen«.
Po zaslugi slovenskih ministrov dr. Korošca in dr. Kreka ostane nag Pokojninski zavod samostojen in se bo kapital, zbran v Sloveniji, lahko uporabljal v tej pokrajini za
graditev javnih del in tudi za novo bolnišnice in druge dobrodelne naprave. Zavarovanje zasebnih nameščencev se je razširilo n? vso državo in so poverili z ureditvijo te važne delavske pridobitve slovenske strokovnjake. Kakor rečeno, navedeni zakoni niso brez napak, oziroma odredbe niso popolne, pomenijo pa v očeh poštenjakov srečen začetek iskrenega socialnega dela sedanjih državnih voditeljev za naše delavstvo. To priznavajo no samo pristaši JRZ, temveč tudi poštenjaki iz opozicije in »e nazadnje nekater® vodilne osebnosti iz socialističnih krogov.
Poglejmo še naše šolstvo! To je naša najbolj občutljiva rana, ki nas vsak dan bolj vznemirja, zakaj strašno je, Jtako daleč smo padli v tem pogledu pod liberalnimi režimi v povojni dobi, Vendar, kar pod prejšnjo vlado ni bilo mogoče, je mogoče sedaj. Ali ni že lepo Število brezposelnih učiteljev in' profesorjev dobilo služiie? Pod katero vlado so pa zopet uda jo lepe šolske palač® in dviga ve-ličasi/io poslopje ljubljanske vseučiiižke knjižnice ia Se marsikatera druga koristna slavbaf
VpraSaaje koakordata s sv. stolico nes boli. Rešeno še ni, kar pa «i krivd« dr. Sto-j«llnovičev® vlad«, saj bo bili m sporasum tudi pravoslavni ministri. Nedvomno pa bi vpraSasje konkordata bilo lažje rešljivo, ako bi ae »a konkordat resno zavzeta tudi najmočnejša brvgiakk stranka, ki konkordatu i® že naravnoel ne nasprotuje, pa vaaj % gotovimi izjavami močno ovira sporazum s sv. stolica
Bekssj prahu so dvignili pral tedni sklepi tako zvaaa	oposkij©, Iti m isarasma
za takojšnjo spremembo ustave in sa federativno ureditev države. Ustavo nam je dal pokojni kralj in je za njeno spremembo, ki jo tudi mi želimo, potrebna pritrditev obeh ustavnih Slniteljev. Če tak© pritrditve ni, je za treznega poznavalca razmer beseda © novi ureditvi države bob ob steno in kdor se, vriie znanim dejstvom, za take stvari Se vedno tf-masto zavzema, je političen otrok, ki lahko s svojo zaletelosstio nekega dne povzroči popoten padec še te demokracije, kolikor je imamo, in uvedbo novega »amodržkega režima, hujšega od vseh dosedanjih.
Zdi se, da s tem dejstvom premalo računajo tudi naši maloštevilni »samoslovencl«. AH res pozabljajo, da Slovencev v Jugoslaviji še osom od sto ni več, in da nI nič lažjega, kot vladati brez nns in celo proti nam? Ali res ne čutijo nagajivi kratkovidneži, da nam je potrebna sicer samostojna slovenska politika, torej ne srbsko, pa tudi ne hrvaško pobarvana, vendar mora biti ta politika, če hočemo, da ne upropasti našega malega slovenskega naroda, ki mu je zajamčen obstoj samo v Jugoslaviji, dalekovidna — torej bratska in kompromisna.
In Se to vprašamo: Kakšnih dobrot bi bili deležni Slovenci 6s bi se n. pr. vrgli dr.
Mačkovi opoziciji v naročje? Ali bi ne sledil ob našem izstopu te vlade režim, h kateremu bi po znani stari navadi takoj pristavili svoj piakrček izdajalci slovenskega naroda in to za vsako ceno? In kaj bi bilo potem? Ali ne Čujete žo danes po gostilnah in drugih kotih in oglih, kaj šepetajo liberalni janičarji? »Jermen« jim bomo rezali iz kože,< groze. Zatrli bodo vse slovensko društveno življenje, vso slovensko prosvete in vm slovensko šolstvo bodo oblekli v cirilico, uničili bodo do korita slovensko zadružništvo in svobodno slovensko gospodarstvo, kakor ao one din v maletn že napravili. Izbrisali bodo po načrtu, ki ga že imajo, za judeževe groSe vsako sled slovenstva in slovenske kulture in konfi. nirali vsevprek tudi — današnje »samoslo-vence«, >!judske frontarje« in podobno politično modrost danušnjih dni. Ali razumete sedaj, zakaj je slovensko sodelovali je v vladi nujna slovenska in katoliška pclrelm? Naj ponovimo: Za vse slovensko ljudstvo je tudi najmanjši vpliv na vladi, oziroma pri vodstvu dr .avnih poslov velika narodna in kulturna korisl, vsak vpliv nasprotnikov, ki žalibog So danes niso čisto brez njega — pa za slovenski narod ogromna škoda.
Dr. Stojadinovičeva vlade, se lahko ponaša z lepimi uspehi zlasti v zunanji politiki. Napravila je mir med sosednjimi državami. Včerajšnji naši sovražniki so postali večinoma ž« naši prijatelji ali vsaj iščejo in si žele dobrih odnošajev z našo državo, Odkar je dr. Sto-jadinovičeva vlada na krmila, veljamo v svetu, čeprav na znotraj že nismo zadovoljivo urejeni, kot močasa, solidna država, ki si jo vsak kot zaveznico želi. Vsi se Se spominjamo, kako so nedavno sprejeli dr. Stojadinoviča v Parizu, I<ondonu in te dni v Rimu? Ne kot običajnega zunanjega ministra, ampak, skoraj bi rekli, kot vladarja.
Opažamo, da se nasprotniki vseh struj družijo, kadar gre za boj proti JRZ in voditelju Slovencev dr. Korošcu. Le pomislite: demokratski kapitalist ae druži s najbolj zagrizenim socialistom in komunistom, najbolj kričavi centralist in »jugosloven« dela za volitve načrte z novimi Slovenci in federativnimi mačkovci samo z enim ciljem, da bi spravil iz vlade zastopnike velike večine slovenskega naroda. Celo nekateri naši podfežejo včasih zapeljivim besedam političnih hujskafev. Jo res v naši upravi Se marsikaj gnilega in odstranitve potrebnega: učiteljstvo nam neredko brez kazni meče polena pod noge, nekateri davčni uradniki pestijo brez potrebe posebno naše pristaše, šolski ustroj še davno ni tak, kakor slovenski narod hoče, popolna državljanska enakopravnost se skriva še vedno za devetimi gorami. In tako dalje in tako dalje. Tujci in Kramarjev! ljudje naprej odločujejo v veliko škodo našega pokreta v trgovini, še bolj industriji
Vendar, mi gremo naprej. Naj se koraj/a, vesela podjetnost in neuklonljiva požrtvovalnost naseli v srca vseh, ki Se čutimo slovensko in krščansko. In naša bo zmaga! Na znotraj red in blagostanje za vse, na zunaj pa koristne prijateljske ^veze na vse strani v blagor Jugoslavije in njenih narodov. To je politika dr. Stojadinovi&eve vlad« in v tem so njeni uspehi, ki se množe dan za dnem in ki jim se davno ni konca.
Kmečko igra xu današnje čase
Godi se na delovni dan meseca maja ua posestvu kmeta Trdine.
Osebe;
1. Kmet Tone, po domače Trdina — bas, počasen, Širok glas, dobrodušen, domačen in zgovoren,
—	zavije v narečje,
S. Kmet Janez, po domače Zaspanec, njegov sosed
—	visok glas, nerg.ijoč, govori skozi nos, -leto narečje;
8, Gimnazijski profesor, po imenu Dolfe — lep moški glas srednje lege, govori zelo natančno in eksaktno, njegovo govorjenje spominja včasih na predavanje; i. Tilka, njegova hčerka, stara 10 let -• živahen,
visok glas mladega dekleta; 5. iVeia, profesorjevti svakinja in Tilkina tela — ženski glas, ue prenizek, govori zelo afekti-;-ano, naravnost spačeno.
(ftuje se klepanje kose, nato močno zalaja pes in rožli.-i z verigo Klepanje preneha.) Trdina: Mir daj. Pazi! Kaj boš lajal — saj vidiš,
da ni tat. Škrie hodi v gore. Profesor. Dober dan Bog daj, oče! Trdina: Bog ga daj! (Kleplje dalje med pogovorom, u kmalu preneha.) Profesor: Ali mora biti še danes »klepana? Trdina: 0, še danes -- jutri zarana gremo že kosit — — —
Profesor: To ste prid»i----. Cnjte, ali sem na
jiravi poti do Sv. Urha? Trdina: Do Sv. Urha? Ce pridno stopate, ste čez
jiol ure tam. Profesor- K -- veste kaj! Mi smo bolj počasne sorte. To se pravi, jaz bi že še, ali ženske, ženske 1 Nikamor jih ne spraviš! — Trdina: Niste sami?
Profesor: Na poti za mano sta še hčerka ln njena teta — moja svakinja, — Menda rože {rgftta — —- —■,	,
Trdina (jezno zagordnj«): Ali že spet prihaja? Profesor (začudeno)- Kaj pa je? Trdinu: Sosed! - Strašno je radoveden. Pa siten tudi. Pri Zaspancu jiravijo pri hiši. Kadar ta pride, se bo gotovo kaj neprijetnega pri-«,ptilo — vsaj to vero imam (Se zasmeje --lualo v zadregi.) Vsaj sitnost bo stresel, če drugega ne; boste videli. Profesor: Nekam čudno izgleda r -_ Trdina: Zanikrn je - pa je največ ženska ki.v a, Veste - — Ko se je ženil, je predolgo izbiral in izbiral — pa je slabfi izbral. Profesor: Je slab gospodar, kaj? Trdina: Samo njegove travnike če bi videli, pa bi
znali, kakšen gospodar da je.	.
Profesor (smeje): Najbrž jim gnojijo le gkoijančkt
in drugi nihče — 1	.	j,-
Trdina (nagajivo): Hoho, tako je - in kadar ko
sijo, hnajo kosci zadaj, privezane grablje. Profesor (začudeno): Zakaj?	,
Trdim: Da sproti nekaj nagrab.jo za seboj ko je trava trko redka, sicer nc bi imeli Kam kose obrisati. Profesor (se glasno zasmeje); A tako (Odmor.)
So kleiije^kosot Kar po vse j va«> se
^ZrC^n* « -a ^ «0 —
•- ali ne?	Y ,„:,:„_.
Sv^e-kt hhotSokXen? - Vsaka stvar ob svojem času!	j6
Trdina: Za košnjo je P™«	,
trava še mlada. Seda) ima največ ne kovin v sebi, - pravijo Blrokovnja«..
Profesor: Aha — - , f, Modaj kosim — Trdina:	največ	ol^n,anj sena. boš
VmeJ, ko se ti pa čisto osuši, polovico manj!
Trdina: Ne bo ga dosli nianj. Zaleglo pa bo zato najmanj že enkrat toliko. Na živini se pozna, verjemi mi, Zaspanci In tudi otave bo potem za toliko več. Profesor: Meni se pa Čisto pravilno zdi tako, kakor dela — kako vam že pravijo? — Trdina, ne? Trdina: Da —
Profesor: —- kakor dela Trdina.
Janez (zaničljivo): Kaj pa v i o tem razumete?
Aii ste že imeli kdaj koso v rokah, kaj? Profesor: Neštetokrat kot fant in študent. Sem a
kmetov doma iu se tega ne sramujem. Trdinu: Vidiš, Zaspane? --'Kaj češeš, kjer te ue srbi — — — Ali smem vprašati, gospod, kaj sedaj delate v mestu? Profesor: Profesor sem na gimnaziji. Naravoslovje učim. (Ptičje petje se zasliši.) Največ se "oavim z botaniko, Janez (zategnjeno): Kaaj — —? Profesor: Z rastlinstvom.
Trdina: Potem poznate vse roža in vse trave — ? Profesor: No, prav' vseh morda ne, ampak večino — — to pa že ialiko rečem, — večino. Janez: Kaj pa tista dolga trava v kotu pri hlevu? — Profesor: Ta-le? To bo visoka pahovka. (Učiteljsko)-. Zelo dobra, fina iu izdatna trava. Janez: Mi pravimo kar »ta visoka trava«. Tole
tukaj, poglejte, imamo pa mi za pahovko. Profesor: Napaki - To je medena trava — Janez: E — Io je dobra travica, to! Profesor: Nasprotno! — Čeprav ima tako sladko ime, je slaba trava, ki jo smatrajo za travniški plevel —	.,.,,■ Janez: Ho ho - plevel! Kaj je na travnikih tudi plevel?
Trdina: Pa še koliko ga je — žalibog! Profesor (ognjevito): Ta-le, poglejte, ki ima te značilne bunčice, (pes zalaja), hej, vas kuza pa ve, kdaj je ua vrsti — Trdina: Bržkcne kdo prihaja.	.
Profesor: To torej — prosim — je pasja trava: Trdinu: Pri nas ji pravijo tudi »tačkarica« -Profesor: Zelo dobra, visoka in izdatna trava je — —
Trdina: Samo zgodaj jo je treba kosili, sicer je pretrda ---
Tilka (veselo): Dober dan — (so zasmeje) — ob, papaček, ali že spet učiš? — Poglej,' kakšen lep šojiek sva nabrale — in kačo sva videle
—	oh, teta se je ta!(6 prestrašila — pajiaček, zakaj pa zdaj še kmete mučiš s svojo botaniko? — Saj je ne rabijo? -- Veš kaj? —
Janer. (vpade važno): O seveda, seveda — mi 26 poznamo vse trave, vse!
Trdina: Še nič preveč. Morali bi poznati vsa!<o travo prav natančno — kako se ji pravi in koliko je vredna. Ravno tako, kakor pozna čevljar usnje ali mizar vsakovrsten les.
Janez (ironično): Čemu neki?
Trdina: (lemu? (Nekoliko nestrpen): Čemu? Za to, dn sploh vemo, »li imamo dober ali slab travnik. Da verr,y, kako mu gnojiti, kako git oskrbovati. Da moremo zasejati umeten travnik po lastnih izkušnjah. Da nismo slepi —>
Profesor: Meni se ^di, Trdina, da jih vi že jirecej poznate •—
Trdine: Sie vse premalo —■ negotov sem --. Kaj je na primer to tukajie ob robu? Ali je angleška ali laška ljuljika?
Profesor: Angleška, ker nima — — —
Tilka: Oh, pustite vendar te-ie dolgočasne trave
—	saj niso nič lepe. Tule moj šopek poglejte! (Vzhičeno): Rožice, to je lepot-i! (Pretirano navdušeno): Kako se vam krasno godi n& kmetih! Kožice kosite — med samimi rožicami živite — — —
Trdina (pikro): Ja, ja, rožice kosimo. Ali veste, da je to naša največja škoda? Vse rože sp plevel — le detelje ne! — Ali so bele ali rumene, rdeče ali plave, to je vseeno. Plevel so! Pa so v vašem pušeljcu še take, ki živini škodujejo, ker so strupene! (Energično): te tole vam povem, mlada frajlica, da ne bo — v kratkem času — na mojih travnikih niti ene take rožice več! Če bo šlo vse po sreči.
Tilka: Kako žalostno! Kam pa pridemo, če vsi tako mislijo?
Trdina (smeje): Ne bojte se -■ na Zaspančevem travnik« jih boste vedno našli dovolj!
Profesor: Ja, Tilka, — kje pa ostaja teta Neža tako dolgo?
Tilka: Oh, naša tetka pa sopiba za nama v breg s svojo kratko sapo — kakor stara mašinal -r»
Profesor (očitajoče): Tilka!!
Janez (zbadljivo): Trdina, toie bi ie rad vedel, tule: KaKo uo» napravil, da na tvojih tiuv-mliib ne bo uobeuin rož? Jih boste &li pulit, kaj? V sluuu si tudi to napravili! Vrtina: Z dobrim gnojem ia zgodnjo liošujo. Ce pustiš, da roze napravijo seme, so jih seveda ne t>oš ziejia znebil, 'Janez (ironično): Dobro. — Dobra — Rože ne na-jiravijo semena, ker zgodaj koais. 2a dobro
—	a trava tudi uei lloiiel Ali vidiš sedaj, da si preveč kunšien. Trdina? Kako se p« travnik obuovi, ie nobenega travnega semena nikjer ni? Kako? —
Trdiit«; Ce mislih travnik s teui obnoviti, da pustiš travo zoreti, se pa zelo motiš. Saj seme od trave uiti ne pride do zemlje, ker je preveč tenko in l&blio. Samo v rušo pade in no vzklije. In če vzklije, se spet posuši, ker ne pridejo korenite do zemlje. 1'level pa ima močno iu debelo seme; to je botj odporno m pride lažje do muči. Trave, ki M bite zgodaj pokošene, se pa hitro obrastejo — in močno; ruša se vedno bolj sklene ln travnik je zmerom boljši, zmerom gostejši, — botj ko kosi tu •— boljši je travnik -- veš — ~ Profesor. Ta velja! Nasprotno so trave, ki so oddale seme, v svoji življenjski moči oslabljene -- ruša se redči. 'Jene:: Vidva imata pač dobra jezika, — ja. .laz pa imam že svoje izkušnje. Poskusil sem enkrat s tvojo hvaljeno zgodnjo košnjo, Trdina,
—	enkrat in nikdar veišl Travnik sem si pošteno pokvaril. Slabši jo kot je bil poprej!
{trdim: Ah si ga gnojil? —---Vidiš! Co rano
kosiš, moraš tudi dobro gnojili. Zgodnja košnja in dobro gnojenje, to da mnogo kraie — — fSaez; Gnojili — gnojili 1 Kje pa imaš gnoj, da
bi še travnike g'iojil? Trdim - Gnojišče si uredi, gnojtiičrio jamo si zidaj,
komposta si pripravi — 'Janez: Ja, kaj pa ša vseg« — Trdina: Kakor hočeš! Saj te nihče ce sili — 1 Vsak po svojem, je rekel tisti, ki je s svedrom kozo drli
Profesor: 5 čim pa vi, Trdina, travnike gnojite?
Najbrž z gaojuico? Erdina: Ne samo z nje. Vedno menjam — vsako leto nekaj drugega. Enkrat gnojnico, drugič kompost —
Profesor: Mešanec mu tudi pravite, ali ne? Trdina: Da, mešanec, ker zmešamo v njem vse
sorte stvari — Profesor: Ksj pa na primer? Trdina. So — vse, kar na moremo in na smerna metati aa eaoj (našleje počasi); krompirjevko, plevel, gnil krompir, listje, pepel, cestno tslsto, zemljo iz jarkov, ki smo jih trebili — Profesor (se zasmeje): Torej prava hranilnica za vse odpadke
Trdina (smeje): Da — prav zares! Hranilnica, in še dobra in zanesljiva, te brez zaščite! — Potem kupim včasih todi kak umeten geoj, recimo superlostat ali še raje kostno moko ali kaj »ličnega, —• leto nato gnojim spet z domačim gnojem, če ga je kaj aa razpolago. Seveda tudi apna ne pozabim, — — apno — to je posebno važno — 'Janez: Vsega Suienla na vleče na svoje travnike — — — Profesor: Zanimivo — prav zanimivo! In ee vam to obnese?
Trdina: Pa še kako! Kar prisilim žlahtne trave in detelje na travniku, ds močno rastejo. Trikrat na leto kosim, plevel uničim, — pa imam prvovrstno krmo ln —- (zbadljivo) vač Ia boljšo živino kot marsikateri mojih sosedov, ki imajo vel1, travnikov kakor jaz.
'Jfltiez (zarentači). Naj te koklja----
Tilka: Takoj mora biti tu — glejte, tam doli že gre — zdaj Je obstala in se pudra -— (Odmor.)
tlela (stoka in sopiha): — Oh, tale klanec i — Kaj me Je neki pičilo, da ležem v te-le bedaste hribe? Kaj sem zgubila pri Sv. Uihn? Nič, prav niči Ali rae nisi mogla počakati, Tilka?
—	Čisto razgreta sem! ((Kitajoče); Ali se & sprf družiš a kmeti, Dolte? — Vedno e krneli! Saj nimajo časa zate! {Od zgoraj): Dober dan, dober dan —
'Janez (ponižno): Dober dan, gospa, dober dani
Klanjam ae — Tilka (naglo, navdušeno); Teta Neža, na oni strani hleva imajo mlada pifičeta —
il*
Sel«: O fej, Tilka, ti se potepaš okoli hlevov — Profesor (široko): Hoho — ln sedaj bomo stopili še vanje. Gotovo imate lepo živino, Trdina — Trdina (zadovoljen): O — da, — to se pravi, bila
bi lahko še lepša. Nela: 0 — o — v hlev? V hlevu smrdi — o —-
Dolfe, kako moreš — — — Profesor: Ne bodi sitna — saj vem, da te zanima,
—	(Vstopijo, živali se oglašajo.) O, lepa živali Vsa časti — Vidiš, Tilka, kako so krava lepo rejene? To so uspehi dobre krme. Trdina, ta pač razume svojo stvar Celo trave ti pozna in ve — pomisli — za beljakovine! — Ali 0 še znaš, Tilka, kaj so to: beljakovine?
Tilka: O da, smo se že učili v šoli. (Šolarsko zdrdru): Beljakovine so komplicirano sestavljene kemijske spojine organskega izvora, ki vsebujejo dušik, ogljik, vodik, kisik, fosfor
in druge----—
Trdina (se zasmeje): Holioho, vsega tega sicer moje krave ne vede, — ampak poznajo pa, poznajo, v kateri k ran so beljakovine in v kateri jih ni. Po beljakovinasti krmi dobro dojijo in se redijo — iSela: O zakaj pa ima tale krava tako debel vrat? Janez: Helie, gospa, to ni krav«, to je vendar bik! Trdina (ponosno): ,fe iep, kaj? Profesor: Koliko je star? Trdina: 22 mesecev bo sedaj — Profesor: Potem pa je ros izredno razvit. Trdina: Menda jat — V prvem letu in posebno v prvih tednih sem ga pnč dobro krmil. To mu je dalo pravo podlago, Takrat nisem stiskal pri beljakovinah, — — Profesor: — ki jih rabi mlada žival, d« tvori lahko
meso in kri in — — Janez: Kaj boš zmerom tako učeno govoril, Trdina! (Ironično): beljakovine — beljakovine —! Saj seii! videl: Dosti mleka je dobil iu ovsa iu otrobov aii morda celo tropine — Trdina: No ja, — to je isto! (Bik zatuli.)
Neža (boječe): Bojim se ga — kaj, če se odtrga?
Kar slutim, da se bo danes še nekaj zgodilo --Janez: Nič bati, gospa, nič bati! Saj je še mlad in dobro privezan je tudi — ia še ml amo tukaj —
Profesor: No, zdaj si slišala, Tilke, kje se nahajajo beljakovine: v mleku, v ovssi, v otrobih, v tropinah —
Tilka (živahno); 0 — saj vem! Tudi meso je beljakovina, In kri, — in v jajcih je beljak in rumenjak — vse jajce je beljakovina in — —• Trdine (glasno): Samo glavno »e pozabite, da je namre? največ beljakovin v mladi travi in
detelji in lucerni.---Ni treba možnih krmil.
če imaš le dobro domačo krmo — t o pa moraš znati pridelati I Hej, Zaspane, lo postajaj, ti, ki vedno praviš, da močnih krmil ne moreš kupiti, — drugače pa, da ne gre! Kam pa greš s gospo? — Janes (nekoliko oddaljen): — Gospa pravijo, da ne morejo zdržati v hlevn — da Jim gredo krave na živce — meni pa tvoje pridige. Neia (oddaljeno): Ah. ta je strašen duh! Jar.ec Tvoje učene pridige — Profesor (obupan): MoJ Bog, Neža. — saj tako živino gledati Je veselje! Ali te to res nič več ne zanima — ? Za lepo živino — — —-Janez (bližjo, zavidljivo): Lahko Je lepa, ko pa
ima Trdina toliko krme. Ima pač srečo. Trdine: To nI sreča! Tudi ti bi lahko imel prav toliko ali še ve« in boljšo. — Tako napravi kot jaz: dobro gnojenje, -— zgodnja lcošnja
—	pa imaš zadosti krme in še dobra bo — Imaš lepo živino, dosti mleka in Se gnoja —
Janez (ga jezno prekine): Čveka?! — Tega čvekanja Je pa sedaj že zadosti — Trdina tzasmehljlvo): Seveda, tebi tega ni ireba. Ti prodaš seno, kakor si naredil lansko leto, za izkupiček si pa kupiš kravo. Malo si ga pa menda naloži! tudi v žganju, se mi zdi.
Aeia (začudeno): — Seno proda? in potem i;ravo kupi? — J», kaj pa kravi potem pokludate?, Trdi na (suho): Niči — Ali pa — slamo —* Poglej Zasjiauc, že gospa, ki je iz mesta, se ti čudi ---Tilka: .loj, teta Neža, kako lušten teliček je tukaj, le! — —
Ntla: Ne reci vedno. Neža — Nefcjt Reci: Agneza.
Ah — straaaašiiol — Profesor: Kaj je strašno? Ne in: Tak hlev — — —
Tilka: Tem Než— (popravi) teta Agnoza, poglejte, teliček mi Jižc roko — (se zasmeje) —• oh, kako prijetno žguče -iSeiu (energično); Tilka, takoj si greš roke umit! Nekaj takega! — Neverjetno — osiudaol Si pustiš lizuii roko od navadnega teleta, da te ni sram I — Ali si se tega uaučiia v plesni šoli?
Tilka (se naŠobi): Kje s: jo pa hočem umiti? Janez (postrežljivo): Kar zunaj pri vodnjaku. Bom pa jaz pumpo vlekel, le pridite, gospodična! Profesor (se očividno težko obvlada - nervozen): No, no, pa pojdimo počasi tudi mi! (Stooiio iz hleva — vrata se zapirajo — začuje so črpalka, — umivanje rok.)
(Odmor.)
Trdina: Ali smem prinesli malo domačega žganja?
(Pumpa je prenehala.) Janez (strupeno); Kdor sprašuje, noče dati — pravijo I
Trdina (razdražen); Tebi ga pa res ue dam rad,
ku ga že doma preveč potegneš — Tilka (šo vedno šobo drži): Kani si pa zdaj roka obrišem?
Trdina: Kar seuiie v uioj predpasnik. Šefa: Grozno! — Tilka: Hvala!
Trdina: Kaj je grozno? Morda luoj lirlob? Profesor (izbruhne): Veš kaj, Neža, ti nimaš prav nobenega vzroka, da tako ošabno nastopaš — Nelu: Arapak — hijena! —
Profesor- E — — Prvič se tečo bigijena — hi-gi-je-na — in ne hijena! Hijena j« žival — (čuje se prašičje kruljenje). Janits (naglo); še prašičke pojdimo gledat, prašičke! Imajo lušlne mla<ie pujske — Tilka: Oh, da —■ da, pojdimo! — Profesor: Gotovo tudi pri prašičih pazite na to,
da dobivajo dovolj beljakovin — Ncia (odločno): Ne, y svinjak ne grem, tam je
vse umazano! Profesor (Jezno Izbruhne); To je pa ie preneunmo! Kaj se boš pačila, ko pa še ni preteklo 15 let, odkar si pri Sv, Urhu prašiče krmila!
(Dolg odmor.) Janez (jeclja); ,la j,i — jn, — ali ni to Mežnar-
jeva Nežika? Profesor (po kratkem odmoru kralko in še vedno
razdražen): Seveda je! Trdina: Saj res! — — —
Janez (napol začudeno, napol veselo); Ja Neža — ja Neža!
NcSa (otožno); Saj sem slutila, da danes še nekaj bo! Zaradi tebe, Janez, sem takrat šla v mesto služit, zdaj pa imnrn dohtarja, advokata. Janez (dobrikajoč se, napol v šalt); In zdaj, Nežika, ie bi bila midva oba še prosta, me ne bi nič ve marala, nič več? iSela (odločno): N< — takega zunikriieža kot si ti, pa že ne. Hvala Bogu, da si me takrat pustil! Sedaj bi imela za mož« Zaspanca zaspanega, ki bi čakal s košnjo nemara tja do svetega — ne vem, katerega žel V Stali bi pa bila — svetega — ue vem, katerega žw! V Stali bi pa bila kumrna živina. To ti je Trdina drug možakar in čepriv ima manj grmita. Trdina vse prav komandira, živino lepo rihia. travnike gnoji in neguje in jih pravi čas kosi
---Kaj, Tone, midva M se že »štimalar?
Tilka (ploska veselo); Oh, tetka! Trdini (počasi); Jaz rabim dobro gospodinjo, tako, ki tri ogle pri hiši drži, kakor je moja Ančka. Ne tliko, ki govori s koncem jezika, ki ima svilene nogavice in namazane žnable — — Profesor (so kratko zasmeje). Trdina: — In z moko poštupan obraz, kakor mlinar,"Tla Je niti spoznali ni mogoče in — in — (zakličo v hišo); Hej, Ančka, pridi no van pogledat — (z ironičnim naglasom na imenu) Mornarjeva Nežika Je prišla v vas!
(Vso pravice pridržane!)
Sava ni imela pravice, to so večinoma posestva in gradovi, ostala bivša cesarska posest pa pripade državi, oziroma dunajsJ.i občini. — V Ko-dišah so pokopali Barbaro Čeki, po domače Bukovnikovo, iz Plajberka. — V Podkrinu pri Mokiičah je umrl delavec Anton Pavšner. — Na Ledenicah je izdihnil 87 letni Franc Ambrož, — Pogorelo je pri Mehovcu v Grabštajnu, — Imenovani so bčinski sveti za Celovec, Beljak, St. Vid in Borovlje. V svetu mesta Borovlja so Slovenci sorazmerno zastopani.
DROBTINE
Nad 1 milijon radinaročnikov je že na Češkoslovaškem.
Ogenj je uničil veliko cerkev sv. Petra Ka-
cizija v mUnchenskem predmestju Grossha-dernu.
36 milijonov plinskih mask za obrambo pred zračnimi napadi bo imela v kratkem Anglija.
Sam je vozit te dni prvi vlak na progi Kri-čim-Pečero bolgarski kralj Boris.
Svoj 40. rojstni dan je praznoval te dni avstrijski ministrski predsednik dr. šušuik.
7<*sedb» Abesinije pa Italiji je priznala Irska.
40 milijonov frankov škode je povzročila živinska kuga do zdaj v Franciji.
Tri bataljon« fašistovske vojske so zopet poslali iz Italije v Abesinijo.
Ženska vojaško dolžnost uvode Poljska.
Še vedno pokajo bombe v Palestini,
Npremembe ameriške ustave predlaga večja skupina poslancev; po njej bi se moral za vojno izjaviti narod z glasovanjem.
70.000 mož kitajske in japonske vojske je baje padlo pred Nankingom.
2026 km znaša dolžina novih avtomobilskih cest v Nemčiji; 1600 km lakih cest pa Se grade.
NOVI GROBOVI
d Naj se radujejo pri nebeških jaslicah!
V	Begunjah je umrla posestnica in gostilni-čarka Ivanka Jeglič roj. Avsenik. — V Studencih pri Mariboru je odšel po večno plačilo p. Lovre Novak. — V Kamni gorici so djali v grob posestnika in mlinarja Franceta Udirja, — V Ragoznici pri Ptuju so pokopali posestnico Lojzko Skuhala roj. Kaučič. —-
V	Kamniku je umrl 80 letni posestnik Ivan Holcar. — V Mariboru Je odšla v večnost soproga trgovca Marija Lesjak roj. Scharf, — V Črnem vrhu nad Idrijo so položili k večnemu počitku soprogo trgovca Ivano Vidmar roj. Mikuž. ■— V Clavelandu v Ameriki je umrl Peter Bizjak iz Vizmarjev nad Ljubljano. —
V	Kočevju je zapust'1 solzno dolino trgovec Roman Koritnik. — V Slov. Konjicah so djali v grob Mihaela Finka. -- V Mariboru je od-
šla v večnost Alojzija Cekula roj. Markuža. — V Spodnji Šiški je na veke iatisnil oči nadsprevodnik drž žel, v p. Alojz Očko. — V Gorenji, vasi pri Ribnici je na veke zatisnil oči 80 letni Ivan Novak. — V Mošnjah je umrl posestnik Lovrenc Jane. — V Podlurnu pri TopiJiah je preminula vdova po gozdarju Frančiška Trčelj roj. Jenko. — V Mariboru je odšel v večnost reslavrater Anton Emer-ššč. — V Teharjih so djali v grob gostilni-čarko Marijo Tlaker roj. Tratnik. —• V Ljubljani so umrli: sprevodnik drž. žel. v p. Ivan Hudnik, dimnikarski mojster in posestnik Luka Šetina, Ana Ladiha roj. Peče, železniški uradnik v p. Franc Mauer, soprogo železniškega vpokojen^a Marija Klančar, Serafina Posch roj. Dogar, Anton Mihelič in Tončka Cerar, zvesta in marljiva uradnica uprave »Slovenca«. Daj jim, Gospod, večni mir in pokoj!
Za itveisnegr. predsednika Švice so izvolili dr. Baumana.
Nemški propagandni minister Gobbels je bi! kot gimnazijec gojenec nekega jezuitskega samostana. Zdaj pa se je iako pomaličil!
Grška vlada je odpravila carine na uvoz vseh snovi, ki služijo za izdelovanje orožja.
Prve volitve po določilih stanovske ustave fcoffo prihodnje leto v Avstriji.
54 in po! milijarde frankov znaša francoski državni proračun za bodoče leto.
S 500 baskovskih otrok je angleški odbor za pomoč španskim beguncem te dni poslal v nacionalistično Španijo.
Milijardo mark novega notranjega posojila je te dni razpisala nemška vlada,
Bud spor je nastal med egiptovskim kraljem in egiptovsko vlado.
Osem letal je zgorel n na ameriškem letališču pri Filadelfiji,
Živtieme je gibanje m hveianje
Zanesljiva ura gre vedno enako dobro. Ce sc na v-zme' odtrga, tedaj je gibanja konec, Ce gre lira preepočasi, je temu vzrok najbrž zaprašenie. Treba je uro očistiti, in to temeljito ter jo odšle; obvarovati prahu-. Tedaj gre zopet debro. Pri človeku tudi ni drugače. 80- 100 utripov na minulo dokaže, kako ogromne delo premore srce. Stalno dovaja kri vsem organom telesa. Krvne cevi pa morajo biti široko odprte, da je delo srcu olajšano, da se srce ne preiegne.
Tu pomaga »Planinka« čaj iz pristnih planinskih zdravilnih zelišč. V telesu nastanejo namreč večkrat kake zapreke. Spočetka jih seveda ne občutimo, ker posvečamo slabi prebavi in zaprtju premalo pažnje. Ko pa nastopajo že hemoroidi kožne boSezsii, obolenja zaradi sečne kisline, prekomerna debe!c6t. obolenja zeter in žolča ali ce!o fioapnenje žil, tedaj pomaga le temeljito čiščenje.
»Planiuka« čaj je čisiitao sredstvo prav posebne vrele. Dobi se v vseh lekarnah tu- m inozemstva. Vzorec z navodilom poSje brezplačno lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana.
Rcif. S. br. 10GC7-S5.
R A Z N &
Sovjeti selijo Fince iz ofoniejjiega ozemlja v Sibirijo, Kljub ieinu, da je švedski zunanji minister Hoteti pri svojem nedavnem obisku v Moskvi dobil od Sovjetov zagotovilo, da bodo iinsko narodno manjšino pustili v miru, so vendar te dni poslali 3000 finskih kmetov v Sibirijo.
Velikodušno. Postrešček Lipe pripoveduje tovarišem: »Kaj takega sc mi še ni zgodilo kot včeraj. Gospodu Skopcu sem nesel težek kovčeg v stanovanje v 4. nadstropju. Za plačilo mi jc stisni! nekaj v roko, češ to imaš za kavo, Kaj mislite, kaj mi jc dal?« — »Kovačak — »Kaj še! Dva koščka sladkorja.*
Sedem let jc neprestano »pal. V maloazijekem mestu Kodjugarjii živi iur-Ski kmei Seli, ki je brez prestanka spal cefih sedem let. Pred sedmimi leti je nekega dne ogledoval svoja polja in ee utrujen vrnil domov. Po kosilu je legel z namenom, da bi se malo odpočil, »oda od takrat se m prebudil vseti sedem let. Hra no so mu dajali umetno. Njegovi domači so upali,
56
L. Ganghofer:
Martini Monter
Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Bla? Poznič
»Brez matere!« Tiho so prišle te besede z Eber-vajnovih ustnic. Težko sopeč se je vzravnal, stresel z glavo in potegnil roko čez oči, kakor bi se hotel s silo upreti mehkemu občutju. »Bridka usoda jo zadela tvoje sinove, ker so izgubi!« mater, in odpustiti bi se jim pač dale slabe navade in divja prešernost. ne pa razuzdanost in krivice, ki vpijejo v nebo, Henink, tvoj najstarejši sin, je zapadel moji sodbil Prelito kri ima ua vesti!«
Ponižnost jo začela gospoda Vaceja gruditi; vgriznil se je v ustnice in blisk mu je švignil iz oči. Da bi svojo togoto prikril, je sklonil glavo iu ko je pogleda! zopet kvišku, je bil njegov obraz žalosten in oči otožne. »Prelito kri' Da pobožni oče, težki greh prelite krvi. Ze vem kdo vam je v mislih: Grajnvalderjevo dekle! Jaz sam'sem prestrašen. Res je zasr&movala mojega sina m tudi udariti m mislil tako hudo, kakor je, toda kri je kril Zgodi naj se po vaši volji!«
»Ne po moji volji, po volji pravice! Tvoj sin bo delal pokoro in pred mojimi očmi bo proseč za odpuščanje potožil roko na čelo, ki ga je okrvavil. In očetu tega dekleta bo« plačal krvnino, po postavi!«
Gospod Vače se je obotavljal odgovoriti, »Da, pobožni oče, da, da! Kar hočete, in še več! Kmet naj le zahteva! Ne bo prvikrat, da polagam obliž na rane, ki
jih ie zadal moj divji otrok!«	.
J Pa mi torej povej: kaj si položil na rane Bajlki,
ki je šla po poti do Zbrisane Ahe?«
Zdaj je gospod Vače izgubil potrpljenje in je bruhnil iz sebe: »Pobožni oče, zdaj moram pa že reči: težko se govori z vami. Moji sinovi so odrasli možje, dajte jim zemljo in hišo, tako se bodo mogli po stanu oženiti in jim ne bo treba laziti skozi okna h kmečkim dekletom!«
Temna rdečica je zalila Ebervajnov obraz, gospod Vače je pa vpil dalje: »In jaz vendar ne morem privezovati. fantov ponoči k posteljam! Saj bi lažje ukrotil vrečo jxilno bolh, ko mojih sedem...« Gospod Vače je požrl neko besedo. »Iu če se iz take skrivne , poti kaj napačnega izcimi, seveda, oče mora trpeti, in krik za-ženejo...«
»Vače!« je razsrjeno povzel besedo Ebervajn. »To je prvo, kar pri tebi razumem: da zagovarjaš razbradanest svojih sinov, ti, ki si jim da! vzgled, kako se nedolžnosti in časti koplje grob, ti, ki si vzel Ajgelu njegovo Sal-mudo. Kaj se je zgodilo z njo? Ali ne vstaja senca tega dekleta pred teboj? Ali se ne ozira njeno oko vate z. grozečim pogledom?«
Ustnice gospoda Vaceja so zazijale. Nič ni poslušal, samo buljil je v Ehervajnove oči. Ta menihov pogled! Kje neki je že videl ta pogled? Kje le? Kje?
»Ali trepččeš, ker je prišel nekdo, ki le spominja na tvoje grehe in terja od tebe obračun? Pri Bogu, rešil bom svojo čredo pred grabežljivim volkom! Ti si oskrbnik v tej deželi bil!«
Gospod Vače je iztegnil pesti, kakor bi hotel skočiti menihu za vrat; toda izraz njegovega prstenega obraza se je v hipu spremenil. Roke je sklenil nad glavo, segel v redke lase in zavpil: >Da, da, grešil sem, stokrat, sleherni dan! Samoten sem živel v svoji puščavi, brez prijatelja in pobožnega svfeta, brez opomina ivnoirn nriffovariaiiia — zato je bil hudič v meni
in duhovnega prigovarjanja
PO DOMOVINI
Velike poplave v Slavoniji
Povodcji v Slavoniji in Bosni, ki sta jih povzročila sneg in kasneje deževje., zavzemajo čedalje večji obseg. Iz Zemuna poročajo, da Sava v Slavoniji ie šest let ni dosegla tako visokega vodostaja, kakor ga je imela ono soboto opoldne. Pri Sisku je bi! vodostaj v so. hoto opoldne 180 cm, pri Jasanovcu in Brodu 827 cm, pri Šabeu 4Š0em in pri Zemumi 480 cm. V teku sobote je Sava podrla štiri nasipe, mnoge pa tako poškodovala, da se pričeli nevarno popuščati.
Računajo, da je vzdolž Pos&vine doslej poplavljenih najmanj 100.000 juter zemlje in okrog 500 hiš Na nekem mestu Sava že »sevamo ogroža železniško progo Zagreb-Beigrad. Ksvarno naraščata tudi Donava in Tisa.
V bližini Sremske Mitrovice se je na narasli Savi zgodna huda nesreča, pri kateri so utonili štirje ljudje. Pet ribičev so je vozilo 8 čolnom po narasli Savi. Naenkrat je čoln zašel v brzico, ki ga je s silno brzino zanesla na sredo reke, k: je na tem mestu zaradi povod-nji široka nad dva kilometra. Ribiči so zaradi podivjanih velov izgubili oblast nad čolnom, ki so ga gnali valovi po svoji volji Čoln je s vso silo udaril ob drevo, ki je plavalo po reki ter se prevrnil. Štirje ribiči so izginili v valovih, peti pa se je ujel za drevo In ostal na ijem vso noč. Sele drugo jutro ao ga opazili a bregov ter ga rešili
Pri Bosanskem Brodu je stanje Save zelo nevarno. Prišei je oddeiek vojsko, da pomaga poplavljenemu mestu. Vojaštvo naglo rešuje prebivalce, ki jih je voda presenetila po hišah.
Ponoči je Sava predrla dva nasipa, enega na slavonski, drugega pa tia bosanski strani, in sicer pri vasi Bebrine, Nasip je bi! zelo slab m so že nekaj dni pričakovali nesreče. Sava se je z veliko brzino razlila ter uničila vse, fenr je našla pred seboj. Najhuje je trpela okolica Slavonskega Broda, kjer ro kmetje iz 160 hiš preživeli strašno noč, Sava je odnesla s seboj mnogo slabih hiš in vse premoženje nesrečnega prebivalstva, ki snoči še niti slutilo ni, kaj ga čaka. Ob 4 zjutraj je prebudilo prebivalstvo strašno butsaje voda, ki so prodirale s silovito brzino čez nasipe po pokrajini. Možje, in žene so bežali, noseč s seboj otroke, ter gazili vodo do pasu. Kmalu nato je Sava porušila še drugi nasip. Kakšno je stanje v drugih poplavljenih vaseh, se sploh ne more opisati. Ponekod gledajo semo še strehe hiš jz vode in ljudstvo rešujejo orožniki ter vojaštvo. Vsak trenutek pričakujejo, da bo voda predrla Še nasip pri Slavonskem Brodu. Vsi nasipi ob Savi so razmočeni ter so povsod postavljene civilne straže, ki pazijo noč in dan, da pravočasno obvestijo prebivalstvo o grozeči nevarnosti. Voda je prav tako predrla nasip pri Slavonski K obari in v nevarnosti je veliki most, ker je voda ie dosegi« njegovo višino. Samo šo nekaj oentimetrov manjka, pa bo tudi promet ns, slavonski strani popolnoma prekinjen, medtem ko je »s boeecski strani promet že tri dni popolnoma nemogoč.
Najbolj je trpela okolica Brods. Vodno stanje Save je 838 cm nad običajnim vodostajem in še vedno narašča. Večina poplavljenih
hiž ne bo več uporabljiva za stanovanja. Vse kaže, da bo voda poplavila še deset vasi, ki so najbolj ogrožene in kamor so bili že odposlani vojaški oddelki, da rešijo prebivalstvo. Od Broda do Jasenevcs je eno samo morje, iz katerega giedajo poplavljene hiše.
Ie Bosanskega Samca poročajo, da je tudi tam stanje nevarno ter je ljudstvo obupano, kajti vse nasipi so ogroženi od divjanja vode. Vodno stanje v Bos. Samcu je 835 cm nad običajnim vodostajem. Tu sa že par dni mude člani vodotehničnega oddelka, ki so stalno na kraju nesreče. Prišel jo tudi načelnik hidro-tebničnega odelka iz Banjaluke. Iz Bo« Samca poročajo, da je podel v Savo veliki avto, ki se je vkrcal na splav, da se prepelje iz bosensk« na slavonsko etran. Ko j« bij splav na sredi Save, je avtomobilu spodrsnilo zaradi močnega valovanja Save ter je pade! s šoferjem vred v Savo. Šofer »e je reSii, avtonsobll pa se je potopil. Sofor jo nameraval avtomobil prepeljati na slavonsko stran, ker so vse ceste n« bosanski strani poplavljene ter tam ni mogel voziti.
iz raznih krajev
Slovenci v Zagreba. Praznik Brezmadežne smo pri sv. Roku prav lepo obhajali. Med m»5o so pel! naši akademiki. Po»bno je ljudem ugajalo, ko so akademiki med »v. mašo pristopili k »v. obhajilu. Želimo, da bi vedno v toiikem Mr-,-i!u prihajali !i sv. Roku. —• Pogreba nadškofa dr. Ani. Banerj« smo se tudi mi udeležili. »Skm&kevo prosv. društvo« ia »Danica« »ta darovala venec, ki jo bi! med najlepšimi v sprevodu. Za vencem so Mi odborniki ia mnogo članov. — Na prosvetnih vajetih smo imeli predavan Ia: 8. dec. je govoril g. sodnik Joža Kokalj o slovenstvu v pietsklostl, sedanjost! in prihodujasti, 12. dee. pa g.' dr. Janko Koren o strupenih piiuSh. — Vsem dragim v domovini želimo blagoslovljeno božično praznike io srečno novo leto!
Bučka. V adventa smo imeli v siaži f«ri misi-jon, ki so ga lepo vodili gg. lararisti iz Ljubljane.
j&assBBmm&e
močnejši ko moj nebeški dei! In zdaj, ko ine grabi kes pred mojim bližnjim koncem, zdaj me hočete pahniti v peklenski ogenjl« Zgrudil se je na kolena in objel Ebervajnove noge. »Če me ue more rešiti moje vroče kosanje — kdo naj mo reši, ako me vi pehate v pogubo? Kdo naj mi še pomaga, da se zveličam, ako me zapuščate vi?< Obmolknivši je skril obrar v menihovo kuto iu zaplakal.
Bledih lic je stal Ebervajn, prestrašen in prevzet od tega divjega izbruha. Solze so mu pomenile dosti; saj sam v svojem življenju ni prelil nobene solze, razen v najgloblji bolečini in v največjem veselju. Cul je starčevo thtenje in slepo otroško srce v tem tridesetletnem možu se je raztajalo ko vosek. Verjel je kesanju, ki ga je slišat ihteti pri svojih nogah — in ke« mu je bii svet. Njegova jeza se je umaknila usmiljenju, in ž« se je zganilo tudi sočutje, da bi vse čruo spremenilo v milejše sivo. Samoten je bil ta mož, prepuščen svoji divji krvi, kakor je dejal: brez prijatelja in pobožnega svčta, brez opomina in prigovarjanja. Težka krivda ga bremeni, toda nedvomno bi se proneki njegov greh dal »braniti, ako bi se bil v dobri tiri našel zvest sva-rilec. Morda je imel Havnsperk prav, ko je dejal: gospod Vače ni nič slabši kakor so drugi! In Ebervajn 'je te druge poznal, povsod po držav! so živeli, največ pa na vojvodovem dvoru: te majhne siužne gospode, trde proti podložnim, hlapčevsko pokorne proti velikašu, spletkarske in razbrzdane in vendar s toplo iskrico pod mrzlim pepelom, z mehko žilico v raskavi skorji. Pri več ko enem je to iskrico razžaril, žilico zganil — zakaj bi se mu ne posrečilo to tudi tukaj? Ali se sme odvrniti od njega, da uloue, ali sme zavreči človek«, ki se kesa in v svoji skrušenosti izleguje obe roki po večni Dobroti? 9*
Ebervajnove oči so se ovlažile, ko je položil dlan na Vacejevo teme. »Ne sme ae zgoditi, da bi bili zaman klicali božjo ljubezen na pomoč. Tod« vstanite, gospod Vače, tu ni kraj, da bi posredoval med vami in Bogom. Jutri v moji tihi cerkvici.. Umolkni! je.
Spuslni most »e j« bil nagnil in Reka je pridi rjala na svojem vrancu na dvorišče. Gospod Vače je dvignil obraz; njegove solze so se menda hitro posušile, zakaj na suhih licih nI bilo videti nobene vlažne sledi; toda ponižno je zvenel njegov glas: »Moja dobra hči je prišla! Prosim vas, pobožni oče, ne govorite pred otrokom slabo o očetu!«
Eborvajn je zardel. »Tak opomin je bil pač odveč.« In vtem ko je gospod Vače stekel po stopnicah, so počivale menihove oči na Reki, ki je zdrknila i« sedla ln odpela konju pas. »Divja golobica med krokarji!« je zašepetal.
Gospod Vače jo stopil k hčeri, ki je z začudenimi očmi opazila gosta v veži Kakor s kleščami je stisnil njeno zapestje, iu vtem ko je priskočil hlapec ter odpeljal oznojenega konja proti hlevom, je s sikajočimi besedami zašepetal: »Ako nočeš pojiuoiti mene iu svojih bratov, govori prijazno s farjem. No smem ga dražiti, dokler no pride Rimiger. Gre za naš dom, Še več, za moje življenje!«
Reka je zastrmela vanj. »Moj oče si! Ne morem želeti tvoje smrti.«
Smehljaje je odvedel gospod Var-o svojo hčer navzgor po odprtih stopnicah. Prod Ebervajnom je obstal. »Poglejte, pobožni oče, to je najžlahtnojša mladika na mojem deblu, zdrava in v cvetju. Bodite dobri z njo, in smel bom upati, da bo tudi oua sestrsko ljubezniva z vami.«
<ia ue bo adai pa zdaj zbudil iz spanja. Po dolgi noči 7 tet je zdaj vendar tudi z&cj nastopi!© julro. Ko se je prebudil, ni (sedem dni mogel zatfenitl očesa, tako je bil pre-epan. Bi! pa je, kakor ds ničesar več ne čuti. in tudi ni daja! na vprašanja nebesi ih odgovorov Kazalo je. kakor bi čisto izgubil spomin. Po sedmih dneh pa je možakar znova zaspal in ae <k»!ej še ni zbudil.
Kadar ima mož denar. Žena: »Jaz zmerom veni, kdaj ima moj mož kaj denarja v žepu.* — »Kako to?« — 2eaa- »Ce nima ničessj, vrže zvečer svoje hlače malomarno čez stol! Ce pa kaj ima, jih ekrbao zravna in položi pod svoje zglavje.«
Jubilej neke operacije. Jubilejev nimajo samo ljudje, iemveč tudi Sove-člka odkritja. Tako ima letos 50 letni jubilej operacija kile v dimtjah. Prvič je to vpeljal v medicino' italijanski zdravnik Baseini, ki je ravno zato »oznejc tako zaslovel. »« operacije ao imele P'»v poseben uspeh. !Wlijan6xa vlada ie vse ukrenila, da ee je jubilej primerno vršil. V Padovo eo sklicali izredno zborovanje itali-
Kljub izredno slabemu vremenu je bil* udeležba vse dni lepa. Posebno nepozaben bo spomin na tkupno obhajilo moških. Bog daj mnugo lepih sadov misijo«!«! — Praznik Brezmadežne je naša mladina lepo praznovala. Ta dan je bilo sprejetih v Mar. družbo 15 laetov in prav (oliko deklet — Umrl je posestnik Franc Povšič, odbornik tiranij-niče in dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Bog mu bodi bogat plačniki - Prijatelji, za božič ostanimo vsi zvesti našemu »Domoljubu«. Poskrbimo, da bo prišel v one bife, ki ga doslej Se n«o imele.
Sfcocjsn pri Mokronog«. Našt prosvetno drn-Jtvo j« začelo zopet z živiianim delovanjem. Iz dneva v oms «o j>o*rti društveni prostori. Tako je prav! — Sol rt n«n ne prizanaša. Pred kratkim smo pokopali vzorno ženo Marijo Kočevar iz Grmo-velj, v nedeljo na smo spremili na pokopališče eo-darjs F ion ima Brezov ar iz Skocjana. Naj jima bo zemljj lahka, žaiujoče p« naj tolaži Bogi — Krka in n».š* Raduljs sta zopet prestopili bregove in je skoraj vet spodnji <M Ure pod vodo. To se j« zgodilo leios že osmič. Pridelki so mi uničeni, ljudstvo pa je obupano Ljudje nimajo ue Hrime. ne krme u živino, fei jo morajo pod p*io prodajati. Pomoč od «Sr«ni driav? bi bila ai,<j«!0 polrebn«.
Gabrijele pri St. Janž«. Glede dopisa v zadnji iteviiki »Domoljuba« «i dovoljujemo tudi prizadeti Gabrijelčsaš dati par pojasnil. Mi smo mnenja, da ae n«it Meko vprašanje ne bo redilo « tem da dobimo eoo novo šolsko sobo. Borba za šolo v Gabrijelah je stara že asd 30 iet. Ce se v daeeš-njih časih en« vas obveže, da da za novo šolo zastonj prostor. I«, gramoz in veo vodtajo, ie dovolj poudarjeno, kako potrebna je Sola v tem krajv od koder mora hoditi do »to otrok dnevno draet iu več kilometrov daleč v Sol o. Ka&ni morejo bili očni uspehi pri takih otrokih, je jasno. Tudi nismo mnenja, da bi naša občina ne zmogla bremena za to »do. Želimo le. da bi finančno tnočoe soseske ae bUt pri občini prikrajšane in da ne bi silile drugam. Kar se pa tiče trenja med enakomislsčmii občani, pa smo mnenja, da je treba lake stvari poravnati ob reestranski uvidevnosti doma.
Kastiiifca Bistrica. Pri aedeljskiti občinskih volitvah je dobila lista |RZ z županom Vinkom Zoretom 359 glasov, nasprotniki j« so pobrali 73 giasov. Take je tuše ljudstvo pokazalo avojo avo Sodno voljo iti obsodilo w>e Itnnparije, ki »o se na njego* racnn dajale v naši deželi. — Na Gozdi' je umri Ramšak Jože, Vi je celih 15 let delal pri tvrdki Kolhnan v Ljubljani. Imel je preao vode-
bela l^rSvf	P°brala neU6m"iena
Polhov gradeč. V nedeljo, 5. decembra emo po-f go*P° Pelrovec Frančiške. Poudarili moramo da ae je rajna gospa zedo udesitvovala na polju kršt. dobrodelnost?, pa tudi raziu! organizacija predvsem naše prot-v. društvo je bo težko pogrešalo, saj ee je rajmea redno brigala za presneli društva in ga na vse načine podpirala. Kako je bila splošno priljiAljena, je prieal veličasten po-greo, h katere,™ so prihiteli mnogi sorodniki med n|imi bratranec, Mvcdski pref. dr. Cepon m mnogi naasici, med katerimi smo opaziti vodjo pogreba
Franjo Ncubauer:
Pastif$eva pesem
Pri ovcah na straži eujcf se bojim, (!a ktera zaide in jo izgubim.
Kako naj jo iffera o polnoči nin? Ne vera obrniti ne kod se iw kam.
Glej čudno svetlobo! Večer ai tem*is ia več ne trepečetn »red zime ikrban.
Nebeška prikazen sladko govori: Naj Tvoje sice se nikar ne boji!
Tam v hlevu je rojen Paifirček nocoj, čuvar vseh ovac bo, pastir tudi Tvoj!
O njem že preroški možjč govore, Mesija je sveto njegovo imč.
Tovariši dragi, ste slišali klic? Vzemite aa roke najlepšo ovčic!
Vai pojdimo tjakaj, kjer blevick stoji, iz njega prečndno svetloba igri.
Za druge ae ovce ne bojte nikar, Mesija aocoj bo skrhan jim čuvar!
Oznani! je angel, da rojen je zdaj, svetloba popelje m rojstva nas kraj!
Tovariši, čnjte presladek aapev, ki spasfa z višave nad borni »e hlev!
Ta peseai srečnejši oznanja nam čas, ko »ir sc nebeški naseli pri nas.
Očeta v višavi mogočno slavi, ki Sina poslal je sred »vete noči.
t raj. Aar «
Studenec pri Sevnici. Ono soboto sta se trčila hlizii graščine kupolce tovorni in .osebni avto. Prvemu sc ni nobena škoda zgodila, osebni avto pa v larek mi precej poškodoval. Sreča, da človeških žrtev n. bilo. - Ko smo imeli celodnevno eescenje, eo zlasti možje in fantje prejeli sv zakramente za adveat. Lepo je tako, želeli bi le. da bi se še tistih psi izjem, ki jih imamo tudi v naši mri, pridružilo veliki večini naših mož in fantov. Biti brez veren ali versko mlačen danes n: več moderno! ...
Tuujicc. Skriti smo in slabe ceste nas vežejo s svetom. Upamo, da bo sedanji naš župan po-«krba, tla bomo tudi mi dobili primerne zveze v dolino. Sneg nam je letos naredil veliko škode po iiažib vrtovih. — Sadjarska podružnica vabi sad-jarje na občni zbor, ki bo na Štefanovo. Pridite v obilnem številu! — Našemu prijatelju »Domoljubu« bomo v novem letu kar vsi zvesti ostali in bomo poskusili Se r.ekaj noifih naročnikov pridobiti.
Podtarn pri Toplicah. V Podtiirnu pri Toplicah »a Dolenjskem je pretekli teden umrla dobra krščanska žena gospa FrančUko Piceij roj. Jenko, vdova po gozdarju grofa Auersperga. Pogreb jc bi! v petek na domače pokopališče. Svoje še živečo štiri otroke, tri hčerke m sine, je vzgojila v dobrem krV-nnskem duhu. Poleg globoko užaloščenih, otrok zapušča še sestro, nečakinje, nečake, snahi in vnukinje. Vsem preostalim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, njej pa večni mir in pokoj!
Sora. V nedeljo bomo praznovali praznik sv. Štefana, ki je patron naše zupr.e cerkve. Ta dan prihite k nam romarji z vsega Sorškega polja. — »IJomoIjti')« je pri nss precej razširjen. V nekaterih vaseh je nanj naročena vsaka hfša. Nekaterim se pa še vedno zdi škoda denarja za časopisje, vendar je ta denar obrnjen boljše, kot marsikateri drugi.
Begunje pri Cerknici. Zbolel ie naš župnik, g. ježek Matej. Odpeljali so ga v bolnišnico. Njegova bolezen je težka in nevarna. Le naši iskreni mollitvi tn izredni ekrb! zdravnikov se bo morda posrečilo, oteti ea iz naročja smrti. Vse je pramo,. odkar ga ni. Vsi ga pogrešamo kot dobrega in »krbnega očeta; jokamo in prosimo Boga. naj nam ga vrne še nazaj. Kako tesno smo navezani eden
lanske družbe kirurgov, srjer so obravnavali načine zdravljenja dimdjoe kile. Obenem je izšlo v dveh zvezfcih znanstveno dedo o teh operacijah; pri-dejani so iudi stari spisi BaMHiija.
Cirkuška. Avgnsl: »Gospod ravnatelj, kaj mislite o meni?«! — Ravnatelj: »Mislim, da ste velik tepec, gospod Avgust.« — Avgust: »Jaz sem tepec, gospod ravnatelj, a kaj ste potem v*?« — Ravnatelj: »Jaz, jsz sem pameten človek.« — Avgust: »Dobro. To se pravi, da stoji 6edaj tu «i tepec in «i pameten človek A kdo bi ostal tu, če bi pameten človek odšel odtod?« — Ravnatelj: »Tepec.« ' Avgust: »No, potem zbogom, gospod ravnatelj.«
Napredovanje. Knjigovodja Klobasa pribiti domov in objame ženo. »Pomisli, Spela, šef oddelka je prestavljeni« — »Ne veseli se prezgodaj,« odvrne Spela, »namesto njega bo priiel gotovo kakšen osel,t Klobasa pa reče zmagoslavno: »Jaz, draga Speta.*
Zelo dvoarauo. Žena: »Kako ti ugaja moj novi slamnik?« — Mož: »Ime-aikio! Kakor bi ti izra-«<ei iz stave.«
Burno si je Reka oprostila roko i/, očetove, mu segla v besedo in dejala menihu: »Midva sva se hudo zbe-sedila, ko sta se zadnjič pri Planišci križali najini poti. Zdaj vas najdem zopet kot gosta v hiši svojega očeta in želim, da skleneva mir. Ne ozirajte se na hvalo mojega očeta — nisem takšna, kakor pravi. Sem, kakor sem, ne dobra, no hudobna. Takšna vam ponujam svojo roko. Ali hočete seči vanjo?«
Vacemanove oči so se utrinjale od jeze, in na čelu so mu nabreknile žile. Toda presenečen je videl, kako eo Rekine besede učinkovale. »Da, hočem!« je dejal smehljaje Ebervajn in segel deklici v roko. Rekin pozdrav je zvenel raskavo, toda zvenel je pristno. In bilo mu je, kakor da je našel v dekletovi roki oporo, ki mu je bila potrebna v tej hiši. Saj ni čul v Gadenu še nobene besede, ki bi slabo govorila o Vacemanovi hčeri — le starega oglarja 'e jezila njena divja drznost, ki se pri lovu po hribih ni strašila nobene višine in nobene globine. Zato ja segel po njeni roki kakor potnik v neprehodnem močvirju po zeleni veji, ki mu mahlja nasproti.
Gospod Vače je 8 komolcem sunil Reko v laket in smejoč se dejal: »Gdvedi vendar svojega gosta v hišo!«
»Naj vas pospremim, gospod!«
Ebervajn se je prestrašen ozrl in se obotavljal. Rekine obrvi so se namršile. »Mar se vam miza, ki sedim za njo, zdi preslaba za vašo častivrednost?«
Ebervajn je brez besede odkimal in odšel za njo. Ko je stopil na prag in uzrl prostrano družinsko sobo s pogrnjeno mizo se je proti volji spomnil na izbico v Meliniem logu. Ali jo zapusti! pobožno mizo, da bi poseda? tukaj? Zbežal je, kjer naj bi bil ostal, In ostane naj tu, kjer bi moral bežati? Kakor kazen se mu je zazdelo, kar mu je ta misel povedala. 2e tte je zganila
njegova roka, kakor da se hoče oprostiti in seči po palici; tedaj so ga zadele Rekine oči in moral je ostatL
Gospod Vače je pripeljal sinove; molče je poslušal Ebervajn njihova imena in blodeč je preletelo njegovo oko te trmaste obraze. Rimigerja in Heninka ni bilo zadnji je sedel v čumnati za zaprtimi vrati ia čul sleherno besedo, ki so jo spregovorili v sobi. Fantje so začudeno pogledali, ko je stopil gospod Vače pred razpelo, padel na kolena in sklenil roke k molitvi pred jedjo; nekaj hipov so se obotavljali, potem pa je eden za drugim sledil očetovemu zgledu; le Reka je na-^ubančila čelo in se obrnila stran. Ebervajn je stal in ni ganil ne z roko ne z ustnico — ni mogel moliti.
Hrupno je pristopil gospod Vače s svojimi sinovi k pripravljeni mizi in je odkazal prostor gostu med Reko in Otlohom prav svojemu sedežu nasproti. Na mizo so prinesli medvedjo gnjaL Gospod Vače je segel po dolg nož in ga zasadil v rjavo skorjo; potem je dvignil ma-joliko z medico in spregovoril med hripavim smehom: »Tako torej vzdajam svojemu plemenitemu gostu ljubezen in mu napijam kot svojemu gospodu! Na vaše zdravje, pobožni oček Nastavil je majoliko na ustnice; dvigala se je in dvigala — bil je požirek, ki ga ni hotelo biti konec. In pač zadnja kapljica bi iztekla iz majolike, da ni segel Ebervajn čez mizo in potegnil Vacejevo roko /, majoliko vred navzdol. »Za moje zdravje bo dovolj pač manjši požirek, in še bolj za vaše.«
Gospod Vače si je obrisa! z rokavom omočeno brado. »Ne, pobočni oče, mojo grešno dušo gradašite, kolikor vas je volja, toda meje krepke poitrke, te mi morate pustiti. Pri meni mora biti vse globoko, kes in žeja, ljubezen in sovraštvo. Takšna je moja usoda, ker me je mati rodila v znamenju device in vodnarja: moje srco je bilo vedno vroče in moj goltanec vpije po
S
št, .turij pod Kimiuiii. Navada je, da ljudje l>o polnočnici v dvorani čakajo prve sv. maše. Prosvetno društvo bo po polnočnici priredilo igro »Dobrava«. — To jesen so je marsikaj novega naredilo. Oder je dobil nove kulise. Stene in lesen oboj doma je bil prepleskan. Narejena jo bila nova soba. ki bo služila za sestanke itd. Popolnoma preurejen je prostor pred cerkvijo. Prostor pred cerkvijo je bilo mogoče lepo zravnali, tako ds pada proti zidu ob cesti v zaokroženem nasipu. Zupljani so zn vse !c naprave prispevali z delom in vožnjami.
vlagi, kakor žaba po mokrem vremenu.t Gospod Vače je umolknil in medtem, ko so sinovi bušnili v smeh, so se razširile ?ijegove oči v napetem prisluškovanju. Z dvorišča je zazvenel konjski peket in Rimigerjev glas: »Kje je oče?«
Fantje so šinili pokoncu, toda gospod Vače, ki je prsteno prebledel, je zavpil nanje: »Ostanite!« Njegove Oči so se uprle v Ebervajna, utrinjajoč se, srepo; kazalo je, da mu leži na jeziku neka beseda. Vendar ni spregovoril, samo bripavo se je zasmejal, odpahnil s pestjo stol in stekel v vežo. Osupel je Ebervajn vstal. Toda Reka, rdeča od sramu, ga je prijeia za roko. »Odpustite očetu njegovo vedenje, že leta ni videl nobenega gosta v svoji hiši.«
Na odprtih stopnicah je prišel Rimiger svojemu Očetu nasproti in gospod Vače je zgrabil sina za roko, drhteč od razburjenja. »Kaj prinašaš?«
»Mrak!« je dejal Rimiger in zmignil z rameni. >Ali pomenja dan ali noč, ne vem..?
»Govori, da te razumem! Saj mora biti na moje vprašanje odgovor! Ali nisi govoril s Havnsperkoin?«
»Govoril sem, oče! Poslušal me je in se smejal, zinil pa ni. Pri obedu sem smel sedeti pri škofovi mizi, in veliki gospod je bil prijazen z menoj, in pri vsakem ogovoru me je klical za dobrega sina. Za našo stvar pa ni imel ne ene besede.«
»Ne ene besede?« je ponovil gospod Vače z drgetajoči mi ustnicami. »Toda jaz vendar vem, kako je takrat od jeze spremenil barvo, ko je cul, da je gospa Adel-hajda izročila Gaden samostancem in ne njegovi cerkvi! Reci Se enkrat: niti ene besede?«
»Nobene! Toda, ko sem bil že v sedlu, je Havnsperk smejoč se stopil k meni in mi je izročil košček perga-menla...« Rimiger je potegni! majhen pergamenten
svitek iz kamižole, »in pri tem je rekel: naš norec jo zložil novo pesem, to odnosi svojemu očetu in ga pozdravi.« Gospod Vače je hlastno pograbil pergament, vtem ko je Rimiger bi-undal: »Takšna neumnost! Za nor-čevske pesmi naj bi se brigali, ko gre za našo kožo!«
»Norec je škofov najljubši tovariš — vedeti mora za mnenje svojega gospoda, fant! Prisežem: v pesmi je nekaj!« Gospod Vače je strmel na svitek v svoji drhteči roki in se prijel za plešo na giavi. »Nekaj mora v pesmi biti — toda kdo naj mi prebere? Poslati bi jo moral naravnost k Hiltišalku v Melinji log! Toda ko bo prebral — kako naj mu zavežem jezik?«
»Havnsperk je dejal, da imaš štiri dobre prijatelje v Gadenu, ki so pač vešči branja!«
Osupel je pogleda! gospod Vače svojega sina; potem jo zmajal z glavo in odvil pergament. V lični pisavi je stala na njem vrsta za vrsto; toda gospod Vače je razumel samo eno: malo podobico v živih barvah, ki je bila narisana okoli prve črke. V vrhu smreke se je videlo gnezdo, ki so ga obletavali štirje beli gavrani; pri koreninah se je okoli drevesa gnetla kopica čudnih živali — rdeče so bite in lahko bi človek dejal, da so lisjaki; nad drevesom, v sinjem zraku, je plaval orel z razprostrtimi krili. Gospod Vače se je zasmejal. »Pojdi!« jo dejal. »Zdaj naj pade kocka kakor hoče!« Krenil je navzgor proti veži.
Bučen smeh je done! iz sobe in čul »e je Zindelov glas: »Pazi se, Otloh, pater sedi pri tebi — ako se iznebiš še ene take, te bo kresnil z molitvico po kljunu, da te bo kar zasrbelol«
Poravnaj® naročninoi
Slab učitelj. Nekje v južni Srbiji so se kmetje napiti. Tedaj vstopi učitelj, navdušen apostol treznosti, pa prične kmetom govoriti o pogubnosti pijančevanja: »Pi-I jan človek izgubi pamet. ' Celo žival je pametnejša I kot pijanec. Ce bi pred | osla postavi! škaf z vodo ; in Škaf z žganjem, kaj i mislite, katerega se bo ' lotil?« — »Onega z vodo,« pravi eden izmed pijancev, — »A zakaj?« z govorniškim |>outlarkorn vpraša učitelj. — »Ker je ooell« mu odgovorijo vsi hkrati.
Blaga žena. Gašper: »Oh, moja rajnka žena, to je bila blaga ženal <""« je biin sirota še tako jezna, me ni pretepala nikdar drugače, nego z meh-hitn met lin mi koncem.«
Ni razžaljivo. Nek mož pride k sodniku in pravi: »Gospod sodnik! Sosed Bržon me je kruto rnz-žalil. Rekel mi je, naj ga v r... pišem!« Sodnik: »To ni razžaljivo! Saj vam i>'-ga ni treba storiti!« - Alož: »Tako, to torej ui razžaljivo? Tedaj pa Je vi mene v r... pišite!« reče it: odide.
ČITAJ »DOMOLJUBA«!
lini Slara vas — št. Jernej. Kakor vsako leto bo tudi letos žegnanje v Dol. .Stari vasi. Častilci iv. Štefana, pridite na uaS prijazni hribček k uvelemu Štefanu, priproSnjiku za zdravje pri živini. Iz in. Jerneja bo slovesen sprevod konjenikov, na čelu z godbo. — Vsi konjeniki od biizu in daleč vljudno vabljeni.
St. Jernej. Ta teden je Krka dvajseti? v tem letu prestopila bregove in se razlila po polju. Škoda je ogromna, posebno z s setev. Razlila se je čez banoviuske ceslo en meter visoko. — 80 let ie dočaka! Cujoik .lože z Gor. Brezovice, ki je vseskozi zvest naročnik »Domoljuba«. — Bog ga ohrani še dolgo let! — Zaunji čas smrt naši fart prizanaša, tako da bo novoletna statistika Se bolj zanimiva za vse bralce >Domoljuba«. Odkrili so zopet skupino, ki se je bavila s ponarejanjem denarja. Krivci so na varnem. Čudno se je marsikomu zdelo, odkod imajo nekateri vsega dovolj, ko nič ne delajo, zdaj je tiidt ta uganka razvozlana
Poljane. Božično Številko »Slovenca* dohiie na sv. večer ali na praznik v t-nfiki. Za 2 din imate najlepše branju o praznikih. Islotam dobite »'Slovenca vsako nedeljo. — Z» naše časopise ne pozabite obnoviti naročnine pri g, župniku. — Ze drugega divjega prašiča so baje videli nekateri pretekli teden. Menda je še večji od ustreljenega.
Raka pri Krškem. Pretekli teden smo položili k večnemu počitku kovaškega mojstra Janeza Pav-loviča iz Kake. Na Selih pa je umrla komaj dva meseca poročena Alojzija Tomažin. MoJ, ki je bil
(Dalje nu prihodnji strani)
Valentin Sršen, po domače Hršov Tine iz Depala va6i pri Trzinu, jc našim tant<xis po deželi lahko za vzgled. Vsako leto postavi m boižič v domači hiši velike originalne jaslice, ki jrh je pa le'ioe še povečal in izpopolnil, lleto za letom prihajajo od blizu in duleč v Hršovo hišo ljudje občudovat to posebnost — delo slovenskega kmečkejra lama. Pred hlevom v ospredju vidimo, kako prihajajo in prinašajo darove sv. Trije kralji s spremstvom, za njimi pastirčki, da se poklonijo detetu Jezuščtku, ležečemu v bornih jaslicah. Ned hlevčkom se pa vije pot po zelenem griču, kjer pasejo pastirčki številno čredo, do bajno razsvetljene cerkvice jn dalje do bliščrčega gradu, predstavljajočega betle-hemsko mesto. — Letos je na novo nameščen na vrhu grajskega stolpa križ, ki ie posebna žarnica z vijolčastimi žirki kar je zelo učinkovito. -— Iz lesa izrezani pasti rti in številne žival; so name-
ščene ;>o zelenem pobočju griča zvezda-vodnica in napis »Gloria m exceteis Deo* nad hlevčkom ter številna okna cerkve in gradu žare v bajni svetlobi številnih in raznobaivnih malih žarnic. Ko pa začne delovati nevidni motorček — vse oživi: oseb« »n živali se začnejo gibati rn premika:i. — Delo priča o bujni fantaziji, vztrajnosti jn pridnem delu mladega slovenskega fanta.
jaslice, ki bodo razstavljene do Svetnice, al vsakdo lahko ogleda v gostoljubni in prijazni slovenski hiši pri Hrševih v Depala vaai Stev. 9. — Uslužni Tine pa, ki ji lahko ponosen na svoj trud in delo, zvezano z nc majhnimi etroški, bo skrbet, da bo pri jaslicah vedno vse v redu delovalo ter dajal številnim obiskovalcem vedno rad raželjens pojasnila. Oglejte ai torej le riaSc slovenske jaslice, ne bo vam žal.
na drugega! Saj je on že 23 let med nami. — Za božične j»taznike ne bo nobenih iger, ker ae ne spodobi, da bi v času, ko naš dragi gospod župnik leži tako težko bolan, prirejali predstave. Bomo pa pozneje igrali dramo »Njiva*, na katero smo se že nekoliko pripravljali.
vpoklican ioj po poroki k vojakom, rc niti pogreba ni mogel udeležiti. Večni mir! — Fantovski odsek je zbral petdeset fantov. Imajo sestanke dvakrat tedensko. Le vztrajno naprej! — Vaš znanci'. Mrgole sporoča, da sta z materjo srečno pri-epela v Ameriko ter želita vsem »Domoljuhovcenu vesele božične praznike. Mi doma pa kličemo vesti ho žic vsem našim živečim v tujini!
Zagorje oli Savi. Pokopali smo ob veliki udeležili ljudstva Jurija Cebina iz Zavin.'Pokojni je za časa svojega 84 letnega življenja večkrat opravljal odgovorne službe v javnem življenju. Bil je večkrat občinski odbornik in dolga leta ključar podružne cerkve na Kovih, stalni naročnik našega časopisja Sn zaveden krščanski mož in oče. Vzgojil je celo vrsto otrok v strogem krščanskem duliu iu njegove hčere so ugledne krščanske gospodinje. Na posestvu mu gospodari sin, ki dela v pravcu tvojega očeta dali«. Dobremu očetu blag spomini - Oni dan smo imeli dan dobrega tiska, ki jo precej dobro uspel. Zal je slabo vreme nekoliko zmanjšalo udeležbo. — Krajevna organizacija Kmečke zveze je na svojem mesečnem sestanku razpravljala o renah mleka in določila, naj bo za ve enotna cena 2 din. — Pevski koncert v spomin 100 letnice Fdrsterjevega rojstva je z vsestransko zadovoljivim uspehom priredilo 'tukajšnje pevsko ditištvo. — Karna knjižnica je zopet pričela s svojim delom. Odprta je od 9 do 10 v sobi pred Ljudsko hranilnico in posojilnico v Zadružnem domu.
Stranje. Kaj takega pa v Stranjah Se nismo doživeli. Kakor za r.auk, da eo tudi pri nas mo-voče razmere, kakršne vladajo marsikje po svetu. Ljudje brez vtre in brez vsakega srčnega čuta so v noči od 17. na 18. december vlomili v našo župno cerkev. Pri glavnih vratih so poskušali, pa ni Ho. Zato so se spravili s krampi, ki so jih dobili v mrtvašnici nad zakristijska vrata in nato skozi zakristijo udrli pred oltar. Vratca tabernak-tja so odprli s krampom in ir. tabernaklja pobrali vse sv. hostije in lunico od monštrance. Lotili so se tudi cerkvenih nabiralnikov. Tam so naredili več Škode, kakor pa dobili denarja. Ker stoji cerkev na samoti, so svoje delo lahko nemoteno vršili. Orožniki so pridno nit delu in preiskujejo to zadevo. Razbojniki so bili ali domačini ali pa od domačinov dobro poučeni. n
Šmartno pri Tuhinju. Zvedel sem, da je poročalo »Jutro z dne 14. dec., da je pri občinskih volitvah dne 12. decembra zmagala lista JNS, češ F'M11 podpisani nosilec tc- liste član okrajnega ora stranke -INS. Ker bi bila ',a notica pri-
oa od ln
Ogliarji
,o je mraiilo. Zarja jc krvavela nad go-i.inii. zlati pasovi so se oklenili gričevja kakor veliki blesteči prstani, postaja joči vedno manjši so se začrtali ozko na nebu. dokler niso izginili
V koči pa je plašna sedela Vera in se skušala otresti objeme divjega Vrbe, ki je tako] jet siliti vanjo.	, .„ ,
Xo jo je stisnil z lokama, je zakričala na pomoč	.
Tedaj je uekdo ostro kriknil: vV imenu zakona roke kvišku!« Cigan je odrevenel, pogledal jezno okoli sebe kakor ujeta zver. zaškrtal z zobmi in dvignil roke -.Zdaj pa z rokama v zraku sem t Najmanjši gib je tvoja smrt,« je rezknil orožnik, medtem ko je njegov tovariš pripravil sklepmce.
Vrba se je vdat in se molče približal. Naslednji hip je že imel vezi na rokah.
Ozrl ae ie aa Vtro. Stala je tam vsa razburjena in zardela , ter povešenih oči čakala, kaj se
bo zgodilo.	v i„ .,„3.
■IzdajalkaU je zarulil cigan, a ze ga je oroz nik lopnil po ustih, dn se je opoteliel.
Vera sama ni vedela, kaj se bo zgodilo. Le to je vedela, da jo bodo osvobodili tega «oveka ^ i ni da) miru in ji je delal skrb., saj n. mogta niti koraka napraviti več v gozd. Da ga bodo zgrabili orožniki se ji Jernej m upal ker s- ie bal da si bo v svoji tenkovestnosti be kal očitala Misiila je P«č, da ga bodo morda ugnali ogljarj_i	^	poaiagala do-
biti tega človeka, ki je Un,oril hmel^W» « 'va ^ in zavoljo katerega je preganjan uboRi Tona č,t je poudaril Jernej in jl pogleda gioboko v ^ .
Kakor bi jo neka presumlo je dvignila gmv« ta zardela te. se nasmehnila. Da zavoljo Tonača je to pač rada storila
merna kvečjemu za 1. april, nato izjavljam, da pi«cm sedaj, nisem bil prej iu nikdar uuče.m biti pristaš stranke JN.S, temveč sem bil vedno zvest pristaši bivše SLS in sem sedaj pristaš JRZ in celo tajnik krajevne organizacije JRZ. Vsi odborniki ln njih nameslniki moje liste so pristaši Jf(Z, — Jeras Pavel, novoizvoljeni župan.
RADIO LJUBLJANA
od 23. do 30. dectmbra 1937.
Vsak dan; 12 Plošče, 12.46 Vreiua, poročila, 18 čas, spored, obvestila 13.15 Ploščo, 14 Vreme, borza, 10 to 22 Cas. vreme, poročita, spored, obvestil«.
četrtek; 23. dec.: 18 Klarinet solo; 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 19.50 Za3>. kot it tik, 20 Plošče 20.10 Mati Klara, 21 Radijski orkesler, 22.15 Radijski orkester. — Petek, 24. dec.: !8 Zvonjeuje, 18.10 Pojdimo v Betlehcm, 18.30 Božič prihaja, 10.30 Slovenski božič v davnini, 19.50 Narodne božične pesmi. 20.35 V hlevu, božični prizor. 2C.50 Mesija, oratorij, 22 Nagovor, 22,10 Radijski orkester, 23.15 Božične pesmi, 24 Prenos polnočnice. — Sobota, 25. dec.: 9 Božične pesmi, 9.45 Verski govor, 10 prenos cerkvene glasbe, 11 Otroška ura, 11.30 Božični koncert, 16 Božične pesmi, 17 Plošče, 17.30 Vojaška godba, 19 Prenos koncerta iz Sikstinsike kapele v Velikanu, 20 Na sveti dan, igra, 21 Božična glasba. — Nedelja, 26. dec.: 8 C.traški trio, 0 Cas, poročila, spored, 9.15 Pren. cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor, 10 Magistri igrajo, II Otroška ura, 11.30 Koncert, 16 Veseli prizori, 16.40 Plošče, 17 Kmet. ura, 17.30 Kmečki trio, 19.30 Nac. ura, 1950 Gallusovi zbori, 20.10 Ljudski običaji na Štefanovo, 20.30 Vesel večer, 22.15 Plošče. — Ponedeljek, 27. dec.: 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče, 18.40 Umetnostni spomeniki, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti. 20 TamburašJti orkester, 20.30 Plošče, 20.4« Pesmi in operni spevi, 21.20 Plošče, 21.30 Tamburaški orkester, 22.15 Prenos glasbe iz restavr. »Emona«. — Torek, 28. dec.: 18 Klarinet solo, 18.40 Problemi demokracije, 19.30 Nac vira, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Koncert. - Sreda, 29. det.: 18 Mladinska ura, 18.40 O javnih zgradbah v okviru javnih del, 19.30 Nac. ura, 19.50 šah, 20 Radijski orkester, 21 Prenos iz Tu-
Vrba je stal pred preiskovalnim sodnikom, ki ie nervozno hodil po sobi, se majhen in neznaten pred njim ustavljal, svedra! svoj ozki kratki obradek, trzal z velikimi svetlimi očim in šobil ustnice. Njegov okrogli, rdeči, zdravi obraz je razodeval nekaj radovednega in veselega.
Spočetka si ga je soduik samo ogledoval, s sklonjeno glavo hcdil okoli njega in se včasih komaj zaznavno nasmehnil. Ciganu je bilo za enkrat vseeno, a že čez minuto je. v duhu pošiljal sodnika k vragu in postal nestrpen. Kako je vendar hodil ta človek okoli njega, kakor pajek se mu jc videl, ki piede nevidne mreže in ga hoče zadaviti in uničiti še preden se bo utegnil prav
brh"potem se je sodnik nenadoma ustavil, dvignil glavo, se zazrl prijazno v cigana in ga vprašal mirno in komaj slišno:
»Vi sle cigan Jovo Vrba?«
»Da, ta semlt
Sodnik je spet umolknil.
Oglasila se je strojepiska, mala debeluska z velikimi roženimi očali na krepkem židovskem nosu, rdečih las in oči. Izprasevala ga	jo
rojen, kje domuje, kako so se pisali starti, kako LT če je bil kaznovan. Ko ga je vprašala, če ima kaj premoženja, se je moral zasmejati. ->Pipfmi smo reveži, gospodična.«	.
Med Tem se je sodnik vsedel, čital nekaj časa ovadbo in potem spet zvedavo opazova cigana.
»Svetuiem vam govoriti resnico. Ce boste la-cali boste pač pljuvali v lastno skledo to vam
brisani tiček, ki se. mu ne more zlepa do živega ic Sodnikov glas jc postal nekoliko močnejši, a
udaril. Namršil
fe obrvi iu nekaj zagordnjal.
Zagreb. PorOčila oe ie v cerkvi Sv. Duha Ne-žika Kralj iz Celin pri Raki. Dolgo je ie živela kot šivilja v Zagrebu in vedno jo je biio videti pri sv. Roku ob nedeljah. Bog ji daj srečo! — Za lepe božične praznike bodo "tudi naše misli splavate domov, kjer so prazniki najlepši. Za praznike želimo vsem znancem in prijateljem vse najboljše, zlasti onim iz raške fare, — J. Kostrevc.
VelcBov«. Po nalogu banske uprave je obiskal župno .cerkev g. konservaror dr. Fr. Štele. Ogledal si je, kako je izpeljana električna luč. Izrazil ua je pohvalno. Posestniki v vasi Adergas nestrpno pričakujejo, kdaj bodo postavili v vsej vasi elektro-vod in priključili hiše tia omrežje. V pričetku novembra js bilo še malo zanimanja za elektriko. Ko bo je odločilo pet posestnikov, da bodo takoj vzeli električno luč, je kmalu njihovemu zgledu sledilo še veliko drugih vaščanov. V nekaj tednih bo ogromna večina vaščanov imela svoje hiše opremljene z. električno lučjo. Ta zgled Adergasa vpliva tudi na ostale vasi. V Praprotni Polici že mislijo, da bi prihodnje leto imeli električno luč.
Vrhnika. Mirno je v Gospodu zaspala najstarejša Vrhničanka Pelkovšek Polona, doma na Stari Vrhniki. Dne 4. januarja 1938 bi spolnila 95 let in je bila najstarejša prebivalka vse vrhniške občine. Naj v miru počiva njeno trudno telo, duša naj se pa raduje v Bogu. Žalujočim naše iskreno sožalje.
Verd. K večnemu počitku smo položili Marijo Čepon, soprogo mizarja in posestnika. Blaga oo-kojnica je bila vzor katoliških žena. Vse trpljenje je prenašala z mirno vdanostjo. Odgojiia je šliri otroke v katoliškem duhu, saj ao vsi delovni člani Prosv. društva. Mnogoštevilna uueležba na zadnji poli je dokaz, kako zelo je bila priljubljena med ljudmi. Pevski zbor ji je zapel v slovo žalostinke. Želimo, naj ji Bog poplača vse njene žrtve. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
šmihel pri Novem mestu. V Goteii vasi ei je nevarno poškodoval oko šestletni šolar Kukovec Milan. Zdravijo ga v Ljubljani. — V Stranski vasi pri Sirajevih je gorelo. Ponoči se je razvnel pepel, ki so ga spravili na podstrešje. Ogenj so pogasili domačini še preden so prihiteli gasilci. Da ni bilo na strehi snega, bi bil ogenj lahko postal za vso vas usoden. — Ko ie drugod snežilo, jc pri nas pada! dež, da ao vode zelo narasle in napravile mnogo škode. — Na Vel. Skrjančem so tatovi pri Turkovih odnesli tri kokoši, enega petelina in več perila. Za tatovi ni sledu. — Med ve-
»Zakaj se jezite name, jezite se ua sebe in na svoje zločine, saj bi brez teh ne bili tukaj in meni bi prihranili neprijetno delo, ki sem ga naposled vendarle vesel. Da, cigan Vrba, bomo videli, kdo bo zmagali«
Mala sodnikova postava se je vzravnala, pogled se je zapičil v Vrbo, ki je nehote čutil, da bo najbrž klonil. In vendar ni maral, ni hotel. Zmagati je hotel, saj ga nihče ni videl, si je mislil in zato mu nihče ne more do kože.
Sodnik mu je hotel spočetka kar zadati silen udarec ter mu vse povedati, kar dokazuje njegovo krivdo. Mislil si je, da ga bo to zmlelo in omehčalo Ko pa je Vrbo natančneje opazoval, je spoznal, da bi bila to napačna taktika, kajti cigaa bi se takoj oborožil in odbil vse, kar ga jc obte-ževalo. Zato je bilo bolje samo izpraševati ga.
»Toženi ste umora, bmeljniškega čuvaja, požiga Jernejeve koče in divjega lova. Zagovarjajte sel« jo liirzko dejal sodnik.
Vrba je pričel lagati, da se je vse kadilo.
Sodnik ga ni ustavljal. Vse, kar je cigan povedal, je ukazal zapisati v zapisnik. Sam je ostal miren in tih, kakor bi gc sploh ne bilo poleg, že ga je ujel na laži, a molčal je, prepričati, da se cigan sam zamota v protislovja.
Vrba je tajil glede ciganov, češ, da ne ve, kje taborijo in da ni res, da bi ga bili izključili iz svoje družbe. Sam je Sel, ker je bil pošten človek, a oni so bili tatje. Glede čuvaja se je jel
pridušati, kako mu morejo zdaj to krivdo obesiti, saj je vendar TonaS krivec, kar že čivkajo vrabci na strehi. Tudi koče ogljarja Jerneja o.. palil. Kako nek., če je bil tedaj v dragih- hrib'!. In sam ni vedel, kdaj je prav za prav p.ogor ela.
Ko je nehal, mu je zdravnik vso prečital, a podpisati, oziroma podkrižati se cigan ni hotel.
»Gospodična!' gk* da se noče podkrižati iB PffleTeSnS ta Vrbo pridržaMn b«
«ete dogodke pa štejejo posebno otroci božičnice na našiti šotah, kjer je bilo do zdaj obdarovanih nad sto otrok. Vsem dobrotnikom riajiep&a hvala! — Med prazniki ali nekolik« kasneje pa bodo vse aaročnrke »Domoljuba« in we njegove prijatelje obiskali naši fantje in dekleta hi jim prinesli »Domoljubov« dar. Le ugibajte kakšen bo. Vsak bo siekaj dal in nekaj prejel in »Domoljub« bo še eno leto njegov družinski prijatelj.
Sv. Kumgunda na Pohorja. V GoraijeSt in Cresnjevi smo hvaležni banski upravi, ker nam je odobrila prošnje zn dva vodovoda. I>ek> se je pričelo meseca avgusta. Zdaj ima upanje za vodo že tretja, vas ki je vode tudi potrebna. — 2. banovin-sko cesto, ki se gradi iz Zreč, gre bolj počasi. Kdor ce vidi. si ne more misliti. kakx> težko volimo v teh hribih in po tako slabih cest sli, posebno letošnjo jesen, ko je vedno slabo vreme. — Letifla je bila štaba. Toč« nas ie obiskala. Kruha šmarno malo nekateri prav.nič! Sadjevca ps knauno veliko in dobrega. Kupci, pridite j>o njega;
Iz naših dmšte&
Katoliška draštra tn vsi privatniki: plačajte srečke Prosvetnega društva v Pečarovcih. Za božič nas razveselite * denarnim nakazilom. Žrebanje bo nepreklicno SI. decembra. Ne odlašcjto. Dobitki so lepi.
Nova Štifta pri Gor. gradu. Fantovski odsek našega društva je imel obiti i zbor. na katerem 60 fantje izvolili nov odber. Fantje, pristopite k odseku! Potrebna nam je čim večja izobrazba. Ciin več bomo znali, tem več bomo veljali.
Črnuče. Prosvetno društvo bo uprizorilo na Štefanovo ob !!> in po! 20 Jalenovo burko v treh dejanjih -Lesena peč«. Vsi vljudno vabljeni.
Sv. Helena. Na Štefanovo ob 3 popoldne bodo uprizorili člani prosv. društva sijajno komeedijo
*Chariyieva tetka«. Gostujeta dva odlična- igralca iz Ljubljane. Cisti dobiček bo šel v prid društvene knjižnice. Pridite!
Dobrni*. Nas faniovoki odsek se lepo razvija. Na Silvestrovo bodo naši lantje zopet nastopili z !epim c-jjoredem. — Minuli teden je voda zopet zalila 'laso doiino. Z javno podjioro smo zaMi regulirati jarke, da bo voda lažje odtekala. Poue-!:od so si pomagali tudi e kulukom. Tudi prostovoljnega <Sela bo treba Ce hočemo preprečiti škodo, ki jo našim peljem tolikokrat deJa voda. — V našo faro prihaja letos 210 »Domoljubov«. Lcjkj
ga ogledoval. Naposled je ukaza! pazniku, naj ga odvede v preiskovalni zapor.
In tako je Vrba romal kar trikrat pred preiskovalnega sodnika, ki se ni prav nič naveličal izpraševanja, vze! vsakič nov zapisnik, primerjal izpoved:!no s staro izjiovedjo in se včasih nasmehnil.
Ko pa je ukazal četrtič privesti cigana, je prišel namesto njega preplašeni ječar, ki je povedal, da je cigan ušel čez 5 metrov visoki zid, ki obkroža jetuiški vrt, da eo bile v zidu plitve udrtine, ki jili je cigan sam naredil ko se je rešil iz ječe tako, da je iz svoje železno postelj" iw.tr! železni drog, z njim odtrgal mrežo ua oknu ter se reši!.
Sodnik je takoj javil slučaj orožnikom, a Vrba
Je bi! tedaj že na varnem.
*
Da je prišel cigan pod ključ, »e je nujbolj razveselil Tonač, ki je bil prepričan, da s« bo Edaj kmalu izkazala njegova nedolžnost in bo »pel lahko hodil brezskrbno okoli ter žel med ljudi, ki se jih je mora! doslej izogibati. Da, enkrat je Se celo slišal, da hi ga hmeijniški graščak. ki je ljubil pogumne in drzr.e fante, morda vzel še za čuvaja, če bi ae res izkazala njegova nedolžnost.
In pri spominu na vse to so vstajale v Te-načevi duši same lepe slike, saj jo bil vendar mlad in nič še ni imel od življenja.
Spomnil se je na Jeriševo Vero, ki je zdaj služila v dolini pri gosjiodarjevih. Kadar je bila sončna nedelja, je rada pohitela popoldne ua tirih k starfem, saj jih je tako rada imela. In tudi mlajšim bratcem in sestricam je prinesla kako malenkost ki si jo je pritrgala od urf. Da, res dobro dekle je bila,
Spomni) se je, kako jo je nekega nedeljskega popoldne počakal, samo da je apet lahko govori! t njo in videl jo je spet, kako ie stala pred domačo kočo vsa obžarjens od sonca, mlada In mila, da mu je zaigralo srce v prsih ih bi Jo naj-
3*
število je to, vendar pa ne 6tnemo odnehati prej, dokler »Domoljuba« ne bo naročila vsaka naše hiša. Denar, ki ga damo za dober časopis, ni proč vržen. Posebno one družine, ki imajo doraščajočo mladino, bi morale biti vse naročene na naš list. Novo lefo začnimo z dobrim sklepom, da bomo kljub težkim časom poskrbeli, da bo prišlo v naše družine pošteno branje, ki bo vzgajalo ljudi za dobre člane slovenske katoliške skupnosti.
Sv. Katarina v Topol«. Pozdravljamo sklep, da se razširi naša zasilna snorazredna šola v redno dvorazr«ksico. Saj imamo nad <30 šolarjev, Id jih je doslej poučeval polnih 20 let naš dobri gospod župnik. Mislimo, <la imamo tudi mi, ki živimo v oddaljenejših krajiŠi, pravico do one mere izobrazbe, kakor jo uživajo otroci ob velikih cestah.
Podbrezje, Prosveuio dntšivo ponovi ata splošno željo na Štefanovo ob 3 popoldne v gasilski dvorani kpo Medvedovo igro »Zs pravdo in srce«. Vabljeni,
Velike Lašč«. Prosvetno društvo uprizori na dno sv. Štefana ob 3 popoJdne igro -.Stari m mladi«. Vabljeni!
Boitanj. Odkar imamo Prosvetni dom, je zavzelo prosvetno življenje zelo lep razmah. Komaj sta se ustanovila fantovski odsek in dekliški krožek, so že za praznik Zedinjenja |k>kazali, ka; so s« naučili v teku dobrega meseca. Program je bi!
rajši objel ter jo dvignil in zavriskal, da bi se razleglo čez dol in plan.
Iu takrat je dc dobra sjioznai, da nosi do nje v sebi tajno čusjvo ljubezni, ki si je doslej ni hotel priznati, jia se je kar npjiričakovano vtiho-tajiila vanj.
In že si je v svoji lenkočiilnoKii očital, da bi ne smel misliti na njo, da mora takoj pozabiti na njen ljubki obraz, saj je samo bedni divji lovec, ki nima ki.m bi glavo naslonil
Pa mu je zabledela v sj>ominu podobn cigana Vrbe. Da. saj je vendar samo ta kriv vse njegove nesreče in Vrba je zdaj v ječi. Pogum mora imeli, lahko da se zdaj vse pojasni. Upaii mora do kraja. Morda res dokažejo njegovo nedolžnost in svoboden bo, ter bo skušal dobiti službo lovskega čuvaje in se poročiti.
Kako je tedaj srečeu pospremil mladenko. Hotel ji je povedati; da mu je všeč, a spomnil so je, da je vse to prehitro, da si lahko s tem vse pokvari Bal se jo, da bi je ne užalil, če bi se Ji nenadoma razodel.
Tonač pač ni vedel, da se Je tudi Vera zagledala vanj, saj se ji je vedno bolj vsiljevala njegovi« slika, ki ac je jo spočetka bala, saj so ji je zdei Spoiniu rm moškega nekaj grešnega. Skušala je divjega lovra izbrisati iz svojih misli, toda čim bolj se jo trudila, tem jasnejšo sliko si je sama ustvarjala o njem, kakor bi brisala pajiir-naie odlepnice, ki nam šele potem ko jih brišemo, poknžcjc resnično podobo.
In ko Jo sei r njo Tonač, je bila zoJo srečna. A zriala je skrivati svoja Čustva, čeprav je bila še neizkušena, »šla je pač ženska, ki ji je marsikaj, kar moški smatrajo za izkustvo, lo prirojeno.
Pod hribom, kjer sla so morala posloviti, je deklica pod grmom našla nekaj vijolic in jih vesela odtrgala. Rada bi jih dala fantu, pa oi skoraj ni upala
Pa Jo Je Tonač sam opozoril in jo ljubeče zaprosil:
zelo dobro 6«; tavtfjen, — Od 5. do 8 decembra so bi!« duhovne vaje za dekleta. V Mar. družbo ie na novo pristopilo 26 deklet. — Dne 8. dec. sin© iepo proslavili 35 letnico Marijine družbe, v katero je bilo od ustanovitve pa do sedaj sprejetih 582 deklet. — Priredili bomo tudi »božični«* i obdarovanjem najeiromašaejših otrok. — Dnt 10. dec.
J't umri član prosvei. društva in fantovskejM odsek* ože Novšak, bi! je kotna j 18 let star. Zelo pridno je deloval pri prosveti KaJ«> zelo je bil priljubljen, je pokasa! njegov pogreb. Ko je ležal m mrtvaški postelji, »o mu držah časteo »tražo člani Kam tov-sfcega odseka v krojih. Pri pocrtfru je igraia god, ba. Na pokopališču ete se poslovi!« od njega dv* govornika. Pravijo, d* tako lepega pogreba it nismo vide!: v tem kraju.
Sesira. Skupina krščanske delavsko mladine bo 25. decembra ob K i popoldne v društvenem domu v Soiitrem uprizorila dramo »Hlapec Jernej in njegova pravica«. — Vljudno vabljeni!
Bakek. Katoliško presvetao društvo uprizori r dneh 28, in 2«. decembra ter 1. in 2. januarja, vsakokrat ob H 4 E, Gregorinovo bolično Igro »Kralj z neba«.
Trebiš;®. Šolska mladina je imela 18. decembra ji® končani maši lepo božičnieo. — Zahvala lanu dr. Katlažeau ter drugim dobrotnikom, kateri so prispevali g darovi za našo mladino. — Popoldne
I _ /Ali ne boš nični žrtvovala nobene cvetke? Tako rad bi imel spomin od tebe, spomin na to lepo' nedeljo, ko
sem s teboj sam v tej božji
prirodi.
Zardela j« in mu zataknila v gumbnico iri vijolice:
>Ali veš, kaj pomenijo?* »Ne, :ie vem,« odvrne lovec, >Vero v samega sebe, upanje v usjieh in boljšo bodočnost in ljubezen do Boga in do bližnjega,« jo diiinilo iz deklice, ki se je naio zasukala na petah in note!« hitro oditi, da bi skrila svojo zadrego. »Ha, ha, hak se jo tedaj začu! hripav glas. Oba sta »o preplašena ozrla. Izza gostega grmičja jo stopil Vrba ves raztrgan in zanemarjen. Režal ge je:
»Da, da, ljubezen naznanjajo tiste tvoje vijolice, saj vem, da me imaš radalc
Tonač je prebledel kakor zid. Skočil jo v cigana. Vedel je, da je bil Vrba močan, tudi on je iz dneva v dan postajni silnejši. Priroda g« jo utrdila iu zavedal se jo svoje r-iie. Pograbil jo Vrbo, ki je bii vsled stradanja oslabljen in ga treščil ob t!a. llotcl ga je pretepali. Ko pa se je ozrl v njegove zlobne oči, ga je kar zaskelelo. Suni! ga Je, da oe je prevalil in gn pustil, ter samo zarentačil nad njim:
»Torej si se spet umaknil roki pravice in spet boni nosi! Se dalje tvoj greh na svojih ramah, čeprav sem nedolžen? Ubil bi tek
»Le, kakor si ubil čuvaja I« je cigan nesramno zakričal In hotel pobegniti.
Tonač je zaškrtal z zobmi. Pograbila g« jo besnosl. Zalete! se je v cigana in ga podrl ter jel udrihati po nJem. Priskoči!« Je Vara. »Nehaj, ubil ga boš!«
Vstal e, postavi! cigana na noge in g« brcnil: »Pojdi! (Hoj pa. da mi ne prideš pred oči, sicer ti bo slaba pred!«, kajti povaed no bo nje, da bi te branila.«
Zrakupiov ialiko pristan« na strehi avtomobila i n s strehe tudi odleti. Seveda je vse te r Ameriki.
pa jo ime! »travnik dr. Derouni predavanje o prehrani in vsgojf otrok. — Tudi naš g. dekan je razložil mafotram krščanska načela o materinstvu, kar jo zelo važno za današnjo življenje žene.
Stara Lefca. V Crngrobu bodo trn božični praznik ob 6 zj. tri csaše. Na praznik sv. Štefana bo v dekanijski cerkvi ob fi slovesno opravilo z darovanjem. — Popoldne ob pol štirih bo v Prosvetnem domu krasni) ljudska spevoigra v B. dejanjih »Materin blngoslovc. Stara toka vabi vso okolico, slasti še meščane, da pridete v starološki dom, zvečer bomo pa obisk vrnili. — Na Silvestrov večer bodo najbrž študentje uprizorili komedijo v 8. dejanjih »Cvrček za pečjo«.
Is- Prosvetno društvo priredi božičnico, ki bo v petek zvečer v dvorani. Videli boste igro v dveh dejanjih »Kova zapoved«, telovadne točlje, petje božičnih pesmi ter zaobljubo društveno mladine ob novem društvene;« praporu. Najprej obhajajte sv. večer doma po družinah, nato pa pridite v dvorano, ki bo zakurjena in odprla od B dalje do odhoda k polnočnlci. Boiičnica se prične okre« 9.
ljudske igro: »ita&uik, »Črna žena«, >Za grunt« in »Carski sel« naročajte na naslov: Ivan Redenšeb, Domžale.
Sodražics. Dne S9. <!ec. je imela naša Kmečka zvraa zborovanj«, ksterega bo se adeiežili člani in prijatelji v zelo velikem številu. Govornikoma eino hvaicroi za njuna ijrvajcnja in ždimo, da bi «e 5e večkrat tako -domače razgfovorili o naših strokovnih zadevah. Po zborovanju jc takoj pristopilo nad 30 novih čianov. Vse kmete, ki pa 4e niso včlanjeni v Kmečki zvezi, vabimo, da prietopijo firrprej, da tako z združenimi močmi zahtevamo svoje kmečke pravice.
NAZNANILO
Ddhotae vaj« v Domu Device Mogočne bndo za dekleta >ad 2l>. do £10. decembra, za žene od (50. jan. do 3. tebi-. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklop zadnji dan 2ju-raj. Oskrbnine znaša 100 din. Prijavite »e na predstojničlvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljuna, Ambrožev trg 6.
Sejmi	___
(iov. m kram Radeče pri Zidanem mostu, kram. na Vrbn&i. 28. XII.: živ. i« kram. Dob pri Kamniku. 29. XII.: Živ. in kram. Mirna peč m živ. Rakek. 31. XII.: živ. in kram. Kočevje m Zagorje ob Savi,
P S S A N O POLJE
Babušha
(Po ruski legendi.)
Tisto noč jo v Betlehemu prišlo na svet božje Dete, Nekje daleč od Njegovega rojstnega kraja je sedela pri ognjišču v svoji koeici neka stara ien-eka, ki ji je bilo ime Babužka. Zunaj je veter vrtinčil snežinke Jn žvižgal skozi dimnik, a Ua-buški je zaradi tega le že evetleje gorel ogenj v peči.
»Kako sem vesela, da sem lahko na toplem v svoji hiši !< jc rekla, ko je držala roke nad žarkim plamenom.
knenada pa je zaslišala glasno trkanje na duri. Odprla je vrsta in v svitu sveče zagledala tri stare može, ki so stali v snegu zunaj. Brade so jim bilo bele kakor eneg ln tako dolge, da so jim segale do tal. Oči so so jim prijazno lesketale in naročja so jim bila uoina raznih dragocenih reči — škatel z dragulji, prijetno dišečimi olji in mazili.
»Od daleč smo dopotovali, Babu3ka.< so ji govorili, »in ae ustavili pri tebi, da bi ti povedali, da »e je nocoj v Betlehemu rodilo kraljevsko Dete. PriSIc je, ds bo vladalo svet in učilo ljudi ljubezni in resnice. Neseiuo mu darove. Pojdi, t nami, BabuSkak
Bahuška se je ozrla na sneženi melež zunaj, pa spet na svojo prijetno zakurjeno izbo in prasketajoči ogenj, »Prepozno je, da bi Slo z vami, dobri možje,« je odgovorila, »prehladno jc zunaj.« Stojiila je nazaj v hišo in zaprla duri za seboj. Starci so brez, nje odrinili daljo proti Betlehemu. BabuSka je sedla nazaj k ognjišču in zibala. In misli so ji romale k božjemu Detetu, kajti ljubila je vso otroke.
»Jutri pojdeai in Oa poiščem,« je rekla sama pri sebi, »jutri, ko bo svetlo, in tudi darov Mu ponesem s seboj.«
Ko se je zdanilo, ae je Babuška res oblekla v svoj dolgi stari plašč, vzela palico v roke in napolnila košaro » raznimi lepimi rečmi, ki jih Imajo otroci tako radi; z zlatimi oblami, lesenimi igračami in srebrnimi nitkami, pa so odpravila na pot, da bi našla dete Jezusa.
Ali, jojt llabuSka je bila pozabila vprašati tiste tri može, kje je pot v Betlehem, a oni so
ponoči prišli že Jako daleč, da jih nikakor nI mogla dohiteti. Hitela je in tekla, čez drn in etra, skozi mesto in vas, in vpraševala vsakogar, kogarkolije srečala: »Dete božje grem iskat. Kje neki leži/ Lepe igračke imam s seboj zaradi Njega.«
Tod« nihčo ji ni mogel povedali poti in vsakdo ji je rekel: »te naprej, Bobiiška, kar naprej!« In tako je potovala dalje in dalje, tedeu za tednom, leto za letom — a nikjer ni mogla natti deteta Jezusa.
Stara Babuška baje še dar.ila.ies roma po svetu in išče Otroka božjega. Na sveti večer, ko otroci že trdo spe, prisopiha nalahno preko sneženih poljan, oblečena v svoj dolgi plašč in o polno košaro igrač v roki. Rahlo potrka, i svojo palico na duri, stopi v hišo in posveti s svečo spečim otrokom tik pred oči.
»Ali je tukaj?« vprašuje. Je dete Jezus tukaj?« In vsakokrat se žalostno obrne proč in zastoka: »Le naprej, kar naprej!« Preden pa oddide is hiše, vzame iz košare kako igračo iu jo položi otroku na blazino. »Zaradi Njega,« pravi tiLo in ejret odiiiti in roma dalje leto za letom, da bi našla drago Dete božje.
DROBTINE
&tndentš v hitlei-janski Nemčiji "e morajo vladnim predpisom prav tako pokoravati, kakor ostali ljudje. V Hekfelhergu so prvič nosili predpisano študentovsko suknjo. Je sive barve s temuosivimi gumbi. Nadalje odrejuje rjmg predpis, du je dvoboj med dijaki obvezen, študenti so dobili poseben »častni kodeks«, iz katerega imajo posnemati, kdaj morajo svojo čast braniti t. mečem v rok:. Vlada je namreč mnenja, da bo z dvobojem vzgojila viieški rod iz-obraženstva in dvignila dijaš-tvo na višino nekdanjih »buršev« O du nlte Burscherihecrlich-keit!
Križ je preganjal. Holandski list j-Maas-l>ode< poroča uledeč dogodek iz nemške West-fafijc: V mestu Soest je n.irodnosocielislični župan ukazal, da morajo odstraniti iz šolsJcib jioslopij vsa rn/.pela in iih pometati v jez v dolini Mohne. Za to je določil poseben dan Dan
Tigan je odšepal v les.
Tonač je ostal * Vero sam Spet mu jo dvom legel v srce in trjiko je dejal:
■»Moje upanje je znova jiokojvinok Mladenka pa Je tolažila: ■t No smeš obupati! Cula sem, da je tedaj, lto je človek najbolj nesrečen, pomoč najbližja. Po tolaži se in ostani močan, pa boš videl, da bo enkrat boljo tudi zate!«
Ko sta se poslovila, je čutil, da ji Je roka lahno trepetala in as so ji blestele solze v očeh. Kako hvaležen ji je bil za njeno sočutje in koliko ljubezni je bral v tem otožnem, milem pogledu.
Vera je odšla suma v dolino, a on se je na potil spet višje v svoji: planine. Kar zaželel si je, da bi še enkrat naletel na Vrbo. ki se bo zdaj pač tudi sani ikrival pred pravico. Potem ga je kar obšla predrzna misel: ■Cemn čakati na orožnike in odlašati? Vrbo poiščem sam in ga tirain pred sodnike. Naj zapro tudi meno, če hočejo, a tudi on bo z menoj in nedolžnost se bo dokazala!«
Ko je šel dalje v hrib. mu je ta misel vlila »pot mir. Zatrdno je sklenil, da izvede ta »voj s'-' -n
II. DEL. t
Kake Štiri ur<- oddaljeno od Jeriševe koče je živel v zapuščeni kolibi med pustim skalovjem star možiček, ki so ga kmetje krstili za puščav-nilta Jošta Možiček je bil čudak. Nekateri so trdili, da je učen človek, ker zna prerokovati m ljudem povedati v™, kar se bo /. njimi zgodilo. DrugI so g« smatrali m norca. Tretji so trdili, da ja v zvezi s samim rogatim, da je študiral in so j>otem zvezal z vragom in mu zapisat dušo, da zdaj navidezno samolari v hribih, a v resnici se vozi na Klek s čarovnicami, ki prihajajo k njemu Le nekateri so trdili, d« je mož naveliJan življenja ln njegovih borb ter je zato prišel v to samoto, kjer moli in ae posti.
Nihče ne ve. kdo le imel prav. Res pa je, da je sivček marsikomu mnogo uganil o bodočnosti ter zato postal slaven. Stoječ pred velikimi črnimi bukvami je opazoval vsakega došleca s svojimi lazurnimi, skoraj prosojnimi očmi. bela, dolga brada mu je nalahno podrhtevala, razoran, okrogel kmetiski obraz bre? plemenitejših potez je zrl radovedno in mirno, ko je pravil o bodočnosti in gledal v daljavo.
Zanimivo je tudi, da je govoril rad o ljudeh, ki jih ni nikoli videl. Zamislil se je in opisoval ter očital človeka, za katerega si ga vprašal. 0|>t-sal ti «a ie tako. kot bi stal d iiiČnik pred njim. Ie da s? mu od dotičuika prinesel kos blaga, morda staro srajco ali robec, ali kar že. Tudi o tem je povedal bodočnod iu marsikoga razkrinkal n\ svetohlinca in hinavca ter si nakopal nasprotnike. Koliko je bilo v njegovem pripovedovanju resnice, pač nihče ne ve, saj ga je ljudska domišljija dvignila na svetniški prestol. ki K-'1 imuiček paC ni zasl-iil, saj je mnogo tudi lagal, a sicer je bil dobričiiia.
Pa tudi sicer so ga poznali kot dobrodelnika. Od ljudi jc sicer jemal darila, a nikomur ni ničesar računal. Kogar je spoznal za siromaka, ga je š« sam obdari! in ga nahrulil, češ, naj si sam privošči, ker ima on pač za sebe dovolj. Koliko darovanega si je privoščil sam, tudi mbee m videl, ue vedel. Res pa je, da so ljudje, ki so živeli nekaj nižje v dolini, trdili, da s o često videli ni-i ujem siromake, ki so se mnstili r. dobrim jeleni, (ločim ie on sedel pred kočo s kosom ovse-njaka in ga drobil tudi pticam, k. so mu sedale na rame In glavo ter veselo cvrlukale Da pros-jaki niso o njem govorili, je poskrbel sam ker jim ;0 zabičil, da ne bo sprejel ne pogostil nobenega od tistih, ki bodo o njem kaj pripovedovali ali ga hvalili.
Nekega dne je imel Jošt neljubega gosta.
Bil ;e deževen pust dan. Starec je samoval v svoji kolibi ter čital iz debele knjige.
Zunaj je počasi udarjal dež in aivca uspaval, da je dremajoč kimal poleg mize.
Nenadoma so se vrata odprla na Rtežaj, nO da bi kdo potrkal ali spregovoril.
Pnščavec se jo začuden okrer.i! Njegove oči so s« vprašujoče ozrle v prišleca, ki je vstopil moker ko miš in jezno maha! z rokama. Nekaj časa sta ni stala starec in priiiiee molče nasproti.
Prihaja« je bil — Vrba.
Jošt ga je gledal dolgo časn nepremično. Zavedal se jc svoje magnetičoe sile in ni se bal, čeprav ga je pred ciganom nekaj zaskrbelo, kakor bi zaslutil pretečo nevarnost
Oigart ga je nahrulil:
»Ne zijaj tako vame! Menda si res čarovnik, saj prekašaš s svojim prerokovanjem vsako ciganko. Prerokoval si tisti stari baburl, tisti ciganki, ki me jc premotila s svojim denarje,n, ki ga je menda nekje ukradla. Jaz je nisem maral, a vzel sem jo, ker je bila bogata. Zdaj prerokuj tudi meni, sicer bo po tebi k
Cigan je kričal, vendar se mu je glas komaj zaznavno tresel, saj jc imel tih strah pred tem samotarjem.
Jošt se je nasmehnil, se zazrl v Vrbo lil pogledal skozi llnico v kolibi. Njegov nasmeh je bil otroško nedolžen in vesel. Znova je pričel čitnU
v knjigi.	_ , , . , m
■»Kaj se poivarjaS, pnftu vendar!« je reutaCU
cigan.
Jošt je zbiral svoje misli.
Vrba je postajal vedno bolj nestrpen. Hotel se je otresti vpliva, ki ga je imel starec nanj. Ker ni vedel, kaj stordi, je sivčka pograbil in ga dvignil v zrak, da je zacepetal kot negodno
dete ln zajavkal.	. „ . . ___
Cigan ga je postavil nazaj na tia, lajni vpliv
le St vedel, da je trenutno premnj^n. Spet se jc zagledal v ciganov« oči, strmeč v njegov nosni koren si je šepetal, da mora ostati sltnej« in močnejši kot človek, ki je ored njun. 3 po-
HERSM CU
DKLU.IE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
POMAGA pri arteriosklerozi in hemoroidih. F0LAJŠ8.1K muke in bolečine pri revmatizmu in protinu.
UBLAŽUJE bolečine pri mesečnem perilu in meni.
k. ODSTRANJUJE motnje pri debelenju ir. BL napravi vitko.	A
Dobiva se v vseh lekarnah. jS®
illgižlilsfr. H?g, 8. hr. 11X830/930 ^ŠsSfm
poprej se jo slučajno sam vozil v imenovani dolini, ko nenadoma odpove avtomobilova zavora »n zdrvi voz z županom vred v vodo. Kljub takojšnji pomoči so našli županovo truplo šele čez tri oni s polomljenimi rokami.
Radio-avočuiki že davno insiii. Afriška plemena imajo /e 6toletja svoj radio. Na ogromne daljave sporočajo novice in navodila potom posebnih bobnov. Raziskovalci afriških predelov pripovedujejo, da so spet ir. spet čuli iz neznatnih daljav .T3mo'k!o bobnenje, potom katerega se je ono pleme pogovarjalo z drugim. Na avetratekih otokih pa «e poslužujejo debelih izdolbenih hlodov, ki jih uravnajo v določeno smer in v določenem kotu. Poročevalec sede v hlodovo notranjščino in njegov močno ojačetii glas grmi po 100 kilometrov naokoli, kliče na boj, poziva k slav-siosti, poroča novice i. dr,
Deček, ki venomer raste V Ne\vyorku je bil pred ieti uelužben na nekem igrišču deček, da je pobiral krogle. Nekoč ga je nek igralec zadel na ravnost v glavo, da se je deček nezavesten zgrudi! na t!a. Spet se je osvestil, 3 bolečine je odslej čutil v vseh sklepih. Njegovo telo pa je začelo vidno rasti in raele še danes, četudi jc star že 30 les. Za poškodbo je dobi! odškodnine okrog 100.000 šilingov. S to vsoto se iahko preživlja, hrati pa ima že ponudbe raznih cirkusov, naj bi se za denar kazal ljudem.
Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske dežele. nas vabi. Posebno svečanega sprejem« bo deležen naš, bogato okrašen posebni vlak. Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanju, ki ga priredimo od 25. do 30. maja Cena siti zka. Plačilo v obrokih. Pojasnila brezplačno daje Tujeko-prometni odsek Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvofakova ulica 8
Katoliški rudio v Belgiji. Belgijska katoliška zveza radijskih poslušalcev ima okrog 800.000 čla-oov, ki odločajo o programu raznih postaj. Krogi te organizacije so zeto pridno na delu in ne zamude nobene' prilike, ki bi lahko služila pospeševanju katoliške radiolotiije. Tako je ta zveza razpisala zdaj nagrado za najbolj katoliško zvočno igro v znesku 5000 belgijskih frankov. To je za 20 minutno delo kaj lepa nagrada.
Zaradi lobanje se kregajo. Leta 1896 je na-.poveda! zamorski sultan Makaua vojno nemški državi. Nemčija je poslala v boj svoje* kolonialne
čete in sultanovo vojsko potolkla, sultan o a m je v bitki padel iti so rn-i nemški vojaki odrezali glavo, truplo pa vrnili zamorcem. Celih 20 let so 6c zamorci potegovali za" to, da bi jim izročili Nemci lobanjo padlega sultana. Posvetov, vojni so Nemci morali Angliji lobanjo vrniti in to so storili tako, Ja so [Hislali iz berlinskega muzeja v London kar tri lobanje, od katerih pa po mnenju zamorcev nobena ni prava. Tako zamorci še vedno pošiljajo deptitacije k Angležem, naj vrnejo mumificirano glavo njihovega sultana, in Angleži njihove želje pri najboljši volji ne morejo izDolniti.
Za din 550, plačljivih v mesečnih obrokih po din 110, se lahko udeležite 6-dnevnega potovanja v Budimpešio. Ujx»števana je vožnja s posebnim brzovlakorn, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni list, vizum in vodstvo. Zahtevajte brezplačna pojasnila od Tujsko-prometne sekcije Kluba Esperairtintov. Ljubljana. Dvofatova nI. 8.
Enonadstropen brzovlak so zgradili v Nemčiji, Njegova posebnost je, da peha lokomotiva "ozove pred seboj. Vlak ima samo en vagon, ki ima 300 sedežev. Dolg je vagon domala 50 metrov, visok nad 4 metre in 71.0<X)kg ležak. Prostore grejejo I s toplim zrakom, ki teče jm> kanalih. Razsvetljava jc električna. Njegova zarimivost je še, da jc I
zgrajen eno nadstropje, kjer so prav tako ko-modni sedeži za potnike. Vlak razvije v uri hitrost 120 km in vozi med Hamburgom in Biichnerjem.
Prve naše železnice. Leta 1844 je prisopihal prvi vlak iz Murske doline v Gradec, odkoder je odšel potem leta 1846 prvič dalje do Celja. Dne 13. julija 1843 jc potem sledila prva trasacija v Ljubljani. Progo od Celja proti jugu so začeli graditi prav za prav šele 1. 1845. od Ljubljane pa je vozil prvi slavnostni otvoritveni vlak i. 1840, naprej do Trsta pa I. 1857. Stransko progo od St. Petra na Krasu proti ReH -so o tvorili i. 1873. od Zidanega mo«<n proti Zi^.ebu pa I. 1862. L. 18^8 je država pri svojih finančnih težavah prodala južno železnico francoski delniški družbi, od katere so si [» svetovni vojni nasledstvene države pii-držale pravico do odkupa vsaka za svoj del proge. Proti koncu 10. sioletja se je potem zgradila večina ostalih železniških zve/, na slovenskem ozemlju, in sicer nekatere kot državne, druge kot deželne železnice ali pa tudi z zasebnim kapitalom.
iariiaite Sletenski doni!
nosno dvignjeno glavo je stopil jired Vrbo, vsa njegova sila se je zbrala trenutno v njegovih očeh, ki so kar zasijale. Prijel je cigana za roko in nejevoljno odkimal.
»Prični že zlodej stari! Kaj me držiš kakor na ražnju? Prišel sem, da mi poveš kaj lepega, kaj povega o veseli bodočnosti R
Jošt je hladno dejal:
»Tisti si, ki sem že čakal dolge dneve in noči. Krivico si storil svoji ženi. Vrane vidim, ki se spreletavajo nad samotnim grobom. Divja poljana leži tam mrtva in sovražna. Ob reki je gomila jn v nji leži tvoja umorjena starka.«
Zakaj je bila tako ljubosumna, vranč stari?«
»Vsaka ljubezen je ljubosumna, čeprav je včasih tudi smešna kakor je bila ljubezen tvoje
starke. Bedna sirota pač ni znala ločili v sebi čustva, saj bi ti bila lahko mati in te ljubila kot siua, pa ti je hotela biti žena in se je sama upro-pastila. Toda ubiti je nisi imel pravice, ljubila te je. In Če bi te tudi sovražila I Niti nad svojim življenjem nimaš pravice, še manj pa nad tujim! Drugi je, ki sodi in bo sodil, a mi ne smemo nikomur uiti lasu skriviti, saj se krivica desetero maščuje.
»Nb omenjaj babe! Oa bi te bes! Zavoljo nje me je celo vest pekla, čeprav mi je bila v nadlego, saj je bila vedno za menoj kakor senca in če sem se le premaknil, sem moral poslušali njeno jadikovanje in čenče.«
»Morilec!«
Starec je vrgel besedo. Majhen in neznaten je stal pred njim, a oči so mu kar žarele.
Vrba se jo po mačje sključil in stegnil roke lioteč zgrabili samotarja za vrat.
Sivec je obstal nepremičen. Kakor bi hotel preskušati svojo notranjo silo, se ni niti zganil in je le strmel v ciganove oči. Roke, ki so kakor grabežljivi kremplji segale po njeni, je prezrl in nI niti trenil z očesom, ko so je žilava desnica že skoraj dotaknila njegovega vratu.
Vrba je odnehal.
Jošt se je spet mirno nasmehnil.
Vrba je divje udaril s pestjo jio mizi:
» In vendar boš jiovedal vse. kar veš! Vem, da veš vse, zato pripoveduj, govori mi o moji bodočnosti, ker votli, da bo lepša kot preteklost in sedanjost.«
Starec je zamodroval:
»Preko pretekli sti gre prva pot v sedanjost, a iz sedanjosti vodi šele v nejasno bodočnost! Bodočnost se pač odkrije šele počasi v zrcalu preteklosti in v živi sedanjosti, kajti bodočnost je mrtva sedanjost in preteklost, ki sta most do naše lastne bodočnosti! To menda vendar razumeš?«
Vrba je molčal.
Sivec jc spet pričel;
?Zakaj si umoril svojo ženo?«
Vrba je zdaj samo skomizgnil z ramama, a Jošt je neusmiljeno nadaljeval:
»Vidini lepega, čvrstega mladega kodrolasca, vitkega kot jelka ponosnega, zarjavelega obraza, rdečkastorjavih oči. ki veselo zro v svet in so polne upanja in življenja. Skozi jelkov gozd gre s puško na ram: in žvižga poskočno jiopevko.
Daleč pred njim vidim v hosti pod zeleno strmino ciganski tabor V taboru zrem ciganko Katarino, mlado teninolasko. ki sanja o njem, igra na svojo harfo in je vsa zamišljena in žalostna. Samo enkrat jo videla mladeniča, pa ga je vzljubila. In 011 jo je srečal samo enkrat, pa se je zagledal vanjo. Sklenil io je poročiti. Pregovoril jo je. da je bila pripravljena odili k njegovi ma-tevi. ki hi jo oskrbela z vsem potrebnim ter jo spremenila v dostojno meščansko dekle.
Pa si ti lazil ?,a njo, čeprav si vedel, da te ne mara. Neke noči si jo napadel na samem kakor zver. Vsega te je obgrizla in te tolkla, kolikor te je le mogla. Zato si se skloni! maščevati nad njegovim ljubljencem.«
»To ti je nekdo natvezel, tega ne veš ti sam!«
Cigan je divje zakričal v 'starca, ki je pre-bledel, saj ni hotel lagati, zato je molčal.
Nato jc sjiet'zbran v svojih mislih nadaljeval:
Vidim ga, ko gre skozi gozd proti ciganskemu taboru, a ti hiliš /a njim. Hladnokrvno kakor vola ga zahrbtno ubiješ z gorjačo.
Katarina čuje njegov zadnji kiic. njeno sne ga 3liši, saj srce sliši več kot ulio, ker vidi in čuti vse naenkrat! Že hiti po stezi. A ti zbežiš, ti Kajn, ti sin zlobe same!«
Zadavim te. da zadavim tel« je liripai eig,Mi, vendar je poslušal sivca, ko je nadaljeval:
Mladenka je skoraj ob pamet. Le počasi se pomiri. Ti pa sam raztrosiš vest, da si opazil To-uača v bližini, da si dobro videl, kako je lopnil po čuvaju in ga ubil, češ, da je bil nanj jezen, ker ga je vedno zasledoval zavoljo nastavljenih zanjk. In tako si ubil mladeniču njegovo srečo, njegovo svobodo, njegovo mladost!«
Vrba si maši ušesu, obraz mu bledi, znoji so mu čelo ko kriči-
»Nehaj hudič stari, to je več ko prevečk Starec pa nadaljuje. Kakor bi užival v tem trganju ran mu je, oči so vesele, čeprav kar žaro: -»In zdaj zažgeš kočo in se zabavaš v svoji zlobi, uživaš, ker si zanetil bajto siromašnemu ogljarju. Ha. ha. ha, hal A zdaj bodočnost, da tvojo bodočnost!«
.lošt je trenutno umolknil. č'elo se mu je na-gubilo, obraz je dobil nekaj mrtvaško belega, sluzastega. Potem je počasi začel:
»Kam pa, kam, ti ciganski junak? Mlad tant te žene na vrvi, hm. menda je prav tisti, ki si ga po nedolžnem obsodil. Toda ne vidim mu v obraz. Kakor vola te žene'In se ti smeje. Ti stopaš z njim med ljudi, ki te obkrožijo.
Zdaj vidim malo. ozko celico. Ječa bo. Kaj, da si naenkrat ves mehak in dober? Ljudem se skesano izpoveduješ Jaz ti ne verjamem in bi ti tudi tedaj ne verjel, ker te poznam! A zdaj? Zdaj.« Obrisal si je znojno čelo in umolknil.
Povej dalje, poslušam!« je ukazal cigan. »Ne morem, ne smem! Ni mi dovoljeno predaleč segati v usodo'«
»Govori, sicer te ubijemic
M-olt CJglasniJk
Vsaka drobna »rutica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačaio savno polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajeocev in narobe.	Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
sprejmem. Prednost nekoliko iz,učen i. Hafner, žabnica 1, fskofj« Loka.
imm Zf{ito
najnižjih cenah. Jaslice ie od Din 2"— naprej. Trgovci znaten popust. Franc Konjedif, kera-mik, poŠta Stražišče pri Kranju.
umm »se ^ tur"
javo kupujem skozi vse leto. Drago Hadl, Novo mesto.
ŠiMBI taljl'^
drugovrstne, trpežno izdbiane, nudi Jernej Jeraj, Zapoje štev. 10, Smlednik.
čedno, pridno, zri vsh hi5na dela sprejmem. štefi Vi lic, Obrtniška 14, .lesenicc.
HiSpCB P8prejniem na kmetijo, škafar, črna vas 177, Ljubljana.
?*a$m hišo S
poslopjem in nekaj vrta, it) minut od postaje. Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 19.i)82. _
HmečMo ilekio S10
del sprejme,n. Klešnik, Zalog St. SS, p. D. M. v Polju._
Singer 'i"1 pogre-zljiv, Din2000 —, drugi Din 1000---, na prodaj Gradaška 8, Ljubljana.
išče službo kuharice, vajena mestne in kmečke kuhe tar vseli hišnih opravil. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 19.718.
I&šstaejl, pnžor!
Vse vrste, obode, lesena ic žična rešetr,a dna, nedosegljivo lepo iu trpežno ohšila žunnata dna, pajteljne i, dr. priporoča Ivrdka Štefan Lovšin, Sajevec st. 12 p. Ribnica.
Izarskup asjonca
kmetskih staršev sprejme Alojzij Tonkli, mizar, Vižinarje 107 pošta Št. Vid nad Ljubljano,
poštenega kmetskega fanla za kmetska dela sprejmem. Ant. Sojar, Vič 8fi, Ljubljana.
šo goreniskeea pastirja ali tudi posamezne dele. Ponudbe nr. upravo »Domoljuba* pod »Pastir« št 19.9*4.
simendol-ka, prav
Lena brana
dobra mlekarica, s te letom naprodaj. Vrtač nik, Vič 175, Ljubljana.
Siamomnico u^.%.
telsko, prodam ali za-
:lien|«llt 7,H .iemilB! iivaini siroj. -- Jeral«, Podreča .">3, Smlednik.
Sinnep In Pfaff
skoraj popolnoma novi šivalni stroji, povezljivi in drugi popolnoma novi (konkuiTiiega nakupa) po neverjetno nizkih cenah naprodaj samo pri »Promet« (nasproti rižanske cerkve) v Ljubljani.
Mladenič ZS let
a krasnim posestvom, 10 glav živine, poroči miruo, značajno mladenko do 30 let. s primerno doto. Vdove niso izključene. —■ Ponudbe pod »Sreča« 1912/19.953
Božične razglednice Katoliške akcije » dekleta so izšle že pred nekaj tedni ter jlih zdaj prodajajo poverjenice po naših vaseh m mestih. Opozarjamo nanje zlasti še te zadnje dni pred božičem m priporočamo, O.a se jih poslužujete pri svojih božičnih pozdravih. — Razglednice predstavljajo Marijo z Detetom na sneženi poljani tor pot k polnočmci, ko ljudi spremljajo angeli v obliki svetlih zvezd repatic. Razglednice so izvirno umetniško delo akad. siikarice Bare Remčeve ter so ze zato — kot moderno umetniško delo — vredne priporočila. Opozarjamo nanje in jih priporočamo, saj gre čisti dobiček za podporo Katoliške akcije za dekleta, ki skrbi za duhovno vzgojo in poglobitev slovenske ženske niia-
HIbpcs in Mls
•prejinem na kmetijo. Naslov v upravi »Domoljuba«' pod št, 19.856
nn Gorenjskem, 7, živino, zasejaao, z vež stroji za poljedelstvo, se za več let odda v najem. N&alov v upravi pod št. 19.816.
Hobelabrichtnifascbirie, že rabljen, v dobrem stanju, z vdelanim mo torjem ali tudi brez, kupim. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Stroj« 19.788.
enostaiiovanjsko, s maio njivo, B minut od farne cerkve, prodam za 32.000 din. Sostro št. 56.
od 14 let naprej, sprejme takoj Hladnik, Kamnik. p. Preserje.
H rimi »it brez otrok, BHUIEli star 50 let. drž. upokojenec, želi poročiti samsko ali vdovo, od 35 let naprej, bi ima lastno hišico. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Srečna« št. 20.088.
Starinske" predmete kupi ali vzame v komisijsko prodajo »pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
KfflBfcki failt seznaniti v svrho ženitve s kmečkim dekletom do 35 let. Ponudbe na upravo Domoljuba pod šifro »Krojač* št. 20.079.
HjZ!. službo b nlBjJKl konjem v mesto. - Naslov v upravi »Domoljuba« pod številko 13.970.
Porotam grelašii
ki ima, ali pa njegova žena, veselje do gostilno, oddani isto na račun. Ker je v hiši tudi manufakturna trgovina, mu jo eksistenca zagotovljena. — Dopise listu pod »Gostilna na deželi« številka 19.841.
30-50 eni de-
Lepe smreSe
belo imam na prodaj. Jih je okrog 50 ali lahko tudi več. Poizve se pri P.epovš, gostilna v Št. Jarižu na Dolenjskem.
pridnega in zanesljivega, sprejmem za Novo leto. — Poitve se v upravi »Domoljuba« pod številko 19,880.
firltie pridno in Požt0" UiniB n0) j7, krščanske
družine, od 20- 30 let, sprejmem za prvo deklo na večje posesivo. Plača dobra. - Naslov: M. K., Kranj, Kokriško predmestje št. 6.
Rika pincgavca.rodov-»'"« niške krave,ocenjenega z. 29 točkami, težak okrog 400 kg, star 19 mesecev, ugodno proda Ravnikar Franc, Drtija, Moravče.
P0S8$l«0vdrnfob-
stoječe iz njiv, travnikov in gozda ugodno na prodaj. Pri hiši je 4 m visok be.toniran slap z vodnimi pravi cnmi, pripraven tudi za turbino. Poizve se pri Duša Josip. Cago-šče štev. 5, št. Vid pri Stični.__
u-jj-« slovenske pred-">I|'S" vojne, časopise, starinske molitvenike kupim. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Zbirka« št. 20.049.
dine. Kdor jib želi kaj več (trgovine, trafike), jih lahko naroči pri tajništvu KA za dekleta, Ljubljana, Frančiškanska ul. 2 (gdč. Renata Sušnik).
Hormon proti izpadanju zob. V »Mihichner Medizinische toocbeMchrilt« beremo da z velikim uspehom uporabljajo nov hormon prot gnilobi -n Upadanju zob ter tudi proti Paradentoz. ki se javlja v ohlapnosti zobnega mesa, zarad česar M zobe zrahljajo m izpadejo. Hormon utrdi zobe zobno meso se napne, ne krvavi več m dobi zojoet normalno bledordečo barvo. Hormon obstoji iz ce: iS Hosti in iz zob; odslej hoče p torej proti
Sin,k?ob 'ia.čeljusti. "^r^o ^Sne'^ k; se ravno v ni nahaja, *o e postopanje ae v raznth panogah Inoderne' medicine že dolgo upo rablja.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi svojim odjer.iaicem Frauc Babuik, usnjar, Vernek, Krcsnice
POVEčlvi	"
po vsaki sliki, pri fotografu
Jug — Kranj
Vesele božičae piaznike iu srečno aovo leto želi
JANEZ COF, modni krojač, VIRMAŠE,
podružnica Skofja Loka
Cenjenim gostom iz mesta in dežele želiva
VESEL BOŽIČ IN PRAV SREČNO NOVO LETO 1938
Restavracija „S e s t i c a"
Ana in Albin Izlahat
Vsem cenj, kmetovalcem se priporoča naš mlin, ki zamenja proti takojšnji zamenjavi žito za moko (vseh vrst). Postrežba točna in dobra. Poskusiee in boste zadovoljni. Želi vsem
»as»!s feožifne praznike in sreiae mm leta KREVSOV VALJČNI MLIN
V ŠKOFJI LOKI
Konzumno društvo v Dobrniču želi vsem cen-jeuim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Spanje, in živci. Živci mnogo prenesejo, a se končno vendarle utrudijo in zahtevajo odmor. Najboljši, najpopolnejši in najvažnejši odmor je nočno spanje, ko pade delovanje živcev skoraj ua ničlo in se presnova zmanjša za tri četrtine. Ce. ne spimo dosti, smo za delo nesposobni, in trajno nespanje nas duševno in telesno popolnoma uniči. Poleg nočnega odmora so pa za živčevje potrebni tudi odmori med dnevom; s tem. da menjamo delo, se odpočijejo živci drug za drugim. Menjavanje je najvažnejše odpočit-veno in krepilno sredstvo možganov. Ena prvih nalog dobrega učitelja ali govornika ie ta, da ne govori predolgo o istem predmetu, temveč na predmete menja in na ta način razbremeni vrsto živcev na drugo.
Pošljite naročnino!
Ženinem in nmmi&m
priporoča tvrdka
L F.
v svojih dveh trgovinah na
Sw„ Petra cesti 2® 3» 30
veliko izbiro blaga ua primer:
platno za rjuhe in kapne, •
dvojna Širina o:I	do 2&~-
belo in ni javo konteniao ... od Sr- do *©.-gradi in cvilh za postelje . . od 15 - do -klotaste odeje (kovtre) s fino vato^ ^ ^
polsvilene in sv lene odeje od ISO" do posteljne garniture (3 kom.) od 5S4« - do 3SO -posteljne flanelaste deke najnovejši vzorci od 33'--<)„ 75-—( ta zastore za okna vse vrste rozasto :n čipkasto od 8'- naprej, tepihe in preproge za pod m i i o m pred posteljo od 15" naprej blatfo za blazine, perje, morsko travo zimo, volno itd. INa zalogi tudi velik- .zbiro lepih m počen, črnih m modah Stolov .za poročne obleke, za moške m ženske površn ke, žamet, pliš, svilo, svilene r« e in šerpe, moSke pražnje srajce, krava ie it*. vse po najnižjih cenah. Pr, nas imate v obeh trgovmah ogromno izbiro m dobite vse kar rabite ter Vam
ni ootreba iz trgovine v trgovino hodit,. Kdor nakupi nad Din 100- dob, lep »MaM»d Dm 500- lepo brisačo, nad Din 1000— nami.no gsrilituro zn 6 oseb.
Opozorite na to tr«ovino tudi svoje znance
Klavirsko harmonik«
od Din 480-
%aht*«ajt» breipUCni katalog I
Mariboir St. m
j-^J Srzoparliitlk JANA"
4LJgBl domač proizvod, itadelek Isti kot in» ■NH teniški in nad polovico cenejše izdeiuis
1^8 (lili Mile), m »r: Unlita«)
^pS^I tO letno jamstvo. Ceniki brezplačno.
Brisi §<e novo oddasa po ugodni cem Iv*b Jeačia. Lubliana, Emonska sest« 8.
Se tako temeljito pečanje z naravoslovnimi vedami nas ae more ovirati, da ne bi ostali bog« bujcčtt (Lieter.)
teThraislo^hMe
v debelinah nad 23 cm in dolžinah nn 3 m. Ponudbe staviti na: HKMP.K » to, lesna industrija, tovarna pnrlsetov, KiPtKfi ml Kaseta
Zelo lahko ie ugotoviti duševno obolenje, zelo težko p» duševno ozdravljenje. (Stranskj.)
Velika iibiro osnji
dobite v novo odprti trgovini pri
MerhaHu - Ljubljana
Sv. Petra cest« it. 22.
Proti trahomu, cgiptsfci očesni bolezni, učinkujejo i zborno čebelm piki. To spoznanje je po-raDi! Seroterapevtski zavcd na Dunaju in zdravi rame trahomske komplikacije z vbrrzgai;jem če-belnega strupa.
Bmsmsa "Sna CIma prvovrstno blago ©»SHI© IU SigSS dobite pri Ivrdki
FRAN POGAČNIK d. z o. as., LJUBLJANA TyrSeva (Dunajska) c. 33. lavna skladišča (Balkan)
Nenavadne oži ima londonski uradnik z imenom Teodor Koibe. Mož lahko čita z zavezanimi očmi knjige, lahko z zavezanimi očmi hodi in šo-tira. Skratka: njegove -oči vidijo «kozi platno, pi-pjr ia tsnjši te«. Zdravniki so mnenja, da delujejo njegove oči na način rentgenskega aparata, 6 ik>-mofjo katerega ugotavljajo notranje telesne bolezni. Kofbe-ju pa je njegova rastoča slava nerodna in bi rad še naprej živel preprosto -življenje bančnega uradnika in pošteno preživljal svojo družino.
Beli zobje. Da si ohraniš blesk zob, jih odrgni enkrat ali dvakrat na teden e citronovim sokom, ki itna tudi to dobro lastnost, da zobno meso zdravilno vleče sikupaj. V islo 6vrho moreš izpirati Usta z vodo, ki ji je primešan vodikov superokeid,:
Trajno elisisteo in samostalnost
dosežete, »ko prerzam te skladiSCe blaga. S'arost, poklic in orebivatiiče ne igra vloge. Delo je lahko, prijetno, po navodilih centi ale, primerno za mesto in deželo (tudi kot postranski zaslužeklj, Brez rizika! Mesečni za« u ek do Din 4 0CQ' — in večl Dopisovanje tu li v slovenščini Šbiirna in brezplačna pojasnila dobite pod St. 1052 Postfach 123, Basel S, Švica. Franlcirajte pravitnol).
ZAHTEVAJTE POVSOD »DOMOLJUBA«!
in premalo gibanja »ta v zimskem času vzrok slabo prebave želodca, testih omotic, saprtostl in nerednega črevesnega delovanja. Start« boleza/ so vsled mraza zopet izraziteje poiavtjalo
splošno in prehitre debeljenje,
hemoroidi in zaprtje,
motnje v šelodeu,
črevesna obolenj«,
glavobol, nos p e č e o s t,
napetost telesa,
omotica in »astrupljenje.
1'osebno zrelejšo in starejša ossbe ga tem nadlogam podvržene.
PLANINK/VCA:)*
čisti ter tako deluje b;auodeino na v«s telo in na Va-o sploSno zdravstveno slame.
Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinkac čsi Bahovec, ki so ne |>rodaia odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom prt-. i'/vainlca:
APOTEKA Mit. BAHOVUC, Ljubljana,
Kongresni trs 18.	s. l>r. 2K»V>3f.
P«! Kmetovalci! Trgovci!
Ai' ie veate, da o uuiveriaial T0RFAN mlini nalkoi- » nei 11 Žale«) 1 Sate ser s TUftiPA umnimi fiitute iimnaso is a,ta. meje s »ne vr«t» iituu arna v ooi ubn« fl»o krono njoKo. Jttlor DtfnlSnt !s Sto-ruiut ntroti (crU , Hamo7ci!se pa I«, nn so a ,> lino < i aelnie tual to?-preol ia tnia 2U ps«(ia ml.os o<8ii;i» faaka DUgoaina n cd, li) sinit ta na:' n Orutlh Riacod mkin sfoiet. Zato 1« TU T AH mlin ta vrneta ti novca neprecenljive vred-n-a t »or razuront go«ooosr bo ffi d«! B« to, as P"»i»oe ln pr«) Ustalit TJilPAH n !&>a, 1« * nnka-pom tsg» milos o os a o« nes<!v sen ia Donolao itoapoaar rvojitt t ta.lt vrtmeiau« aaraapnMlai*
T«t?»« « UUtliANA
__»eitnl j»r««)Al 9«
Najmajšnje živo bitje na 6vetu je uničevalec bakterij, ki je dobil ime |*o kanadskem znanstveniku de Herellu. To bitje je tako neznansko majceno, da £a človeško oko ne more zaslediti niti z najboljšim drobnogledom. Uerell ga je spoznal le po njegovem udejstvovanju. Opazil je, da mu njegove bakterije, ki jih umetno vzreja, preganja nek neviden sovražnik. /. bistroumnimi poizkusi je dognal, da ne gre pri tem za kak strup, marveč za bitje, ki žre bakterije kot svojo hrano.
Hranilne kn|I£lce vse, tudi podeželske, 3% obveznice ia likvid. kmefkih dolgov, vrednostne papirje stalno kupujem po najvišji ceni iu proti takojinjemu izplačilu. •
AL PLANINŠEK - UuMmm
Irgavalta igtntar« banCnlH poslov
BeeUioviiova ut.14/1 - Taistem 31*10
Pridobivanji- zlata. Glede na to ni Evropa na zadnjem mostu, marveč se je v poslednjih letih povzpela na tretje mesto svetovnega pridobivanja zlata. Največ ga pridobiva Rusija. Na vsem svetu ga ima Afri.ka l~> odstotkov, Amerika 2T, Evropa 16, Azija in Avstralija 5 odstotkov.
iilfelii izbira in
Prepričajte se sami, ojfleUe si bres vsake obvese mojo zalego vsakovrstnega blaga. Na ta na£ia si prihranite mao-e denarja in časa, ker ne precenjujem blaga.
Zahvaljujem ee vsem cenj. odjemalcem za dosedanjo nak onjeuost ter a priporočilom za nadaljnje zaupanje želim vsem
vesele Božične praznike in srečno Novo leto!
IVAN MEDIC,
MOVO MSfT®
trgov«*«
Kislo zelje v Ameriki. Amerika je že od nekdaj dežela kislega zelja in prirejajo v nekaterih državah kar tekme, kdo ga bo več; |>ojcdcl, Kou-euin kislega zelja se je v zadnjih letih izr«ta& pomnožil. Zdravniki ga še prav posebno priporočajo, ker je odlično sredstvo proti raznim želodčni nt težavam.
»ifrunollubi <ianr V> 1)1» za cHo telo. m tnozeoMlto Din. « Dopise In spin? sprejemu nredsitSHc «l)um»ljut»s<, aarn^niau t ti ralf in rrklnmsrtje j>a u p i is» a »Ilirmoijnlia« - Oftlani «« zarafuaaviRjn jkj pi><wbnem ecaiko ~ Telelon or«*<tni4lve ln «pra»e>
&•**. S1-V5,	- Izdajate) i I Of.Gtegorlj Peijak. — Urednici Jot«	- Lk Juaostovaoako Stskaraoi Karel Cei.