V razpravah izpostavljeni problemi gospodarjenja
Delegati, zbrani na seji občinske organizacije ZK Grosuplje, so 25. februarja 1986 raz-pravljali o delu mandatnem obdobju 1982—1986 ter o usmeritvah za naprej. Seji so prisostvovali tudi Ivan Godec, izvršni sekretar CK ZKS, Peter Bekeš, sekretarViarksistične-ga centra CK ZKS ter Andrej Ambrožič, sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana — okolica.
Uvodno poročilo je podal Jože Mišigoj, dosedanji predsednik OK ZKS, ki je v njem pov-daril predvsem naslednje:
»V resoluciji o poliliki uresničevanja družbenega plana v letu 1985, smo siza-dali 3.5% rast industrijske proizvodnje. Ob obravnavanju 9mesečnih rezultatov smo zapisali. da zaostajamo za 3,5%. po podaikih Zavoda za statistiko SRS pa zaostajamo v lanskem letu za 6,7 indeksnih točk, v primerjavi z letom 1984. Ta rezullat nas uvršča na pre-dzadnje meslo v regiji. ob tem. daje rast v SRŠ 1,2% v Ijubljanski in obljubljan-ski regiji v katero spadamo pa 2,8%. Nedvomno je ena naših lemeljnih nalog analiza slanja na tem področju in od-prava teh vzrokov, pa čeprav bo to zahtevalo bolj odločne in hitrejše ukrepe.
Po istih podatkih so sefizične zaloge industhjskih proizvodov v regiji po-večale za slaba 2%, v SRS za 12,5% v naSi občini pa za 20,1%. Tudi to področje zasluži vso pozornosl.
Pri obravnavi podrobnih fmančnih rezultatov bo polrebno upošlevaii zelo visoko inflacijo, visoko rasl cen, visok porast življenjskih stroškov, tako da za dobre   rezullale   lahko   štejemo   le
indekse okrog 200 oziroma več.
Na področju negospodarstva zd-ružuje delo povprečno 997 delavcev v 14 organizacijah in 4 delovnih skupnoslih. Družbene dejavnosti so poslovale odvis-no od dohodkovne sposobnosli gospo-darstva občine. Programe dela so mora-li prilagajati v skladu z omejenimi materialnimi sredstvi. Delavci zaposle-ni v družbenih dejavnostih so se predvsem srečevali s problemom po-manjkanja sredstev za osnovno de-javnost, kakor tudi z nizkimi osebnimi dohodki, ki ponekod Že mejijo na za-jamčene osebne dohodke. Smatram. da moramo ustvahti take pogoje. da se bodo delavci zaposleni na tem področju lahko posvetili v celoli opravljanju svojega dela. svoje stroke, razbremeniti pajih moramo skrbi za njihovo socialno varnosl.
Uveljavljanju in izgrajevanju poli-tičnega sistema socialističnega samou-pravljanja je bila posvečena posebna pozornosl. Temeljna usmeritev za delo komunistov na tem področju je bila in bo ludi v bodoče aktivnost komunistov v
• vseh družbenopoliiičnih organizacijah, samoupravnih organih. delegacijah in skupščinah. Ocene delovanja delegatske-ga sislema po posameznih sredinah, kakor tudi v celi občini kaiejo, da so še vedno prisotni nekateri problemi. ki se pojavljajo iz leta v leto iz enega v drugi mandai. Teproblemepabomoodpravili le če bomo spremenitinačin dela in odst-ranili vse, kar hromi boljše delovanje. K preseganju stanjabomo morali pristopi-ti predvsem komunisii s svojim delo-vanjem v zvezi komunistov kakor tudi v drugih družbenopoliliinih organizaci-jah predvsem v SZDL. Ocenadeladele-gatskega sistema in dela bodočih dele-gatovje hkrati ocena našega dela. Saj v vseh listih sredinah kjer dobro detujejo družbenopolitične organizacije delujejo njeni člani tudi v delgatskem sistemu, kjer pa so delegacije prepuščene same sebi prayiloma slabše delujejo. Kolikor smo se člani zveze komunistov vključe-vali v priprave na nove delegaiske' volitve inpri iskanju kadrovskih rešiiev. le toliko lahko ludi sistem ocenjujemo. Delo novoizvoljenih delegacij bo medl drugim odvisno tudi od tega. kolikoi
bomo seznanjeni z nalogami. kijih lerja opravljanje delegalskih funkcij. Prav zalo bomo morali izobraievaniu dele-gatov posveliti posebno pozornosl.
V javni razpravi je kritična analiza delovanja poliličnega sistema soeialis-tičnega samoupravljanja. ki jo je pri-pravil delegatsko sestavljen Zvezni družbeni svet za vprašanje družbene uredirve. Značilnosl analize je v lem, da osiro zavrača predloge za spreminjanje generalne usmeritve razvoja in lemelj-nih načel našega poliiičnega sisrema, sočasno pa omogoča široke možnosli za vse korislne izboljšave in dogradilve sistema. Kot izhodišče za prislop k spremembam je vzela analizo prakse, analizo praktičnega delovanja sistema, seveda pa seje ob lem naslonila na šie-vilne znanstveno-raziskovalne in druge analize. Za analizo je pomembno. da vzposiavlja ustvarjalno zvezo med ekonomskim in političnim sistemom, pa naj gre za razvoj, oceno stanja. predloge sprememb ali za opredeljevanje ciljev teh sprememb. Toje zlastipomembno, ker se je v preleklosti pri razpravah o poliličnem sistemu ekonomske vidike dostikrat zamenjato in podcenjevalo. Pri tem kritična onaliza vzposlavlja tu-di vsebinsko zvezo med delovanjem političnega sislema in uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Omeniti velja. daje v njej izratena velika kritičnost do subjektiv-nih napak in slabosti organiziranja in delovanja ZK, SZDL in drugih druibe-nopolitičnih organizaci/.«
Za naslednje mandatno obdobje sta bila izvoljena Štefan Plankar za predsednika OK ZK in Vinko Eršteza sekretarja POK ZK ter novo predsed-stavo OK ZK v sestavi: Anica Arbiter, Tone Baltič, Vinko Eršte, Damjana Ferbežar. Stane Kadunc, Tone Ko-govšek, Jože Pečavar, franc Radelj in Karel Vidmar.
I. R.